dvignjen dvoboj dvoglasnik dvoglav dvoj dvojček dvojen dvoleten dvomeč dvomljenje dvopičje dvor dvoren dvorišče dvoriščen dvorjan dvorjanstvo dvorski dvostranski
| Pozhétki gramatike (1811): | nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de |
| Divica Orleanska (1848): | Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti |
| Ferdinand (1884): | razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k |
| Pozhétki gramatike (1811): | nika nimata biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki |
| Pozhétki gramatike (1811): | shliza; est, je, od glagola être, imajo sadne dolge. 2. Dvagláſnik au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul ravel: tedaj vlézi dvaglaſnike v' joyau, matós dragih kámenov, bateau, zholen, auteur, piſaviz, il |
| Pozhétki gramatike (1811): | al ſami al sraven eniga ſamiga ſogláſnika, tudi ſo kratki dvaglaſniki na konzu beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' |
| Botanika (1875): | pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi |
| Valenštajn (1866): | čez mrliča po mostovžu. Od daleč se čuje, ko padejo dvoja vrata zaporedoma. Zamolkli glasovi, orožije brenkoče — potem naglo vse utihne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto |
| Robinson mlajši (1849): | zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino |
| Fizika (1869): | Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kral ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed |
| Pozhétki gramatike (1811): | Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino shenskiga: moshke ali moshaſhke imena ſo moshkiga |
| Robinson mlajši (1849): | dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z |
| Pozhétki gramatike (1811): | loviti, desosser, iskoſtíti, masser, nakúpzhati, vaisseau, poſóda. Doſti beſéd s' dvojim r. Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer, pravi, aguerri, na |
| Pozhétki gramatike (1811): | je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le |
| Najdenček (1860): | in ti Anže si Poluks; tako se imata kakor brata dvojčka. ” Poprej sim gospo zavoljo njene prevelike ljubezni do Mignončka grajal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pavel, tudi v Rim. Nekteri pravijo, da sta to tista dvojčka, ktera Judje imenujejo Mojzesa pa Arona, tistega Arona namreč, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki. Zhervi vzhaſi, ki sazhnó shido delati, poginejo, preden jo dodelajo |
| Rudninoslovje (1867): | zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat so zloženine tako majhne, da jih z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Odštevanje dveh števil a in b je môči izvršiti na dvojen način. Pomaknemo se namreč lahko v številni vrsti od minuenda |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden |
| Valenštajn (1866): | nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in |
| Rudninoslovje (1867): | na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki |
| Rudninoslovje (1867): | enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tudi k' pridu, inu k' nuzu sluſhejo, ter so is dvojnega zila, inu konza zhloveku dobre: toku dobre temu, katir njeh |
| Kemija (1869): | njegova primerna težina, ali kar je vse eno, kolikor več dvojnega ogljenčevega vodenca ima v sebi. Povprek se more reči, da |
| Kemija (1869): | fabrikacija od rok in kakoršen je premog. V začetku je dvojnega ogljenčevega vodenca, ki ima največo vrednost, po priliki ena petina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j.: Kvadrat binoma je jednak vsoti iz kvadrata prvega člena, dvojnega produkta obeh členov in kvadrata druzega člena. Ako bi hoteli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste |
| Fizika (1869): | nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ, da so |
| Oče naš (1854): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Oče naš (1885): | rekel Nace, „ali se ne piše tisti mladi mož v dvojnih verigah Ljudovik Marton? “ „Tako se piše,“ je odgovoril žandar. „Slepar |
| Gozdovnik (1898): | da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči |
| Genovefa (1841): | poti od grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vodi, ktera je sa odtozhiti. 3. Grabni morajo sverh dvojno ſhirjavo po njih globokoſti imeti. S grabnov smetána perſt ſtran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih |
| Kemija (1869): | se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v dvojno kromovokisli kalij (kisli kromovokisli kalij) KO.2CrO3. |
| Kemija (1869): | Kaliglas, 409. Kalihydrat, kalijev hidrat 404. Kalij, Kali, 404. Kalij dvojno vinskokisli zweifach weinsaures Kali, 468. Kalij jedki, Aetzkali, 404. Kalij |
| Zoologija (1875): | venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je |
| Ferdinand (1884): | mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali se je res vse prav vknjižilo. To vknjiževanje imenujemo dvojno knjigovodstvo (doppelte Buchführung). Poslovni dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi |
| Gozdovnik (1898): | ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tém takim bi ſe shivinſka reja ne sboljſhala. Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri |
| Divica Orleanska (1848): | se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba |
| Pozhétki gramatike (1811): | que, de bi ne; ino ſploh, kader je govorjenje od dvómenja, od ſtraha, vupanja, shelá, itd; poſtavim: je souhaite que, shelim |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler. 11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe; supposé que; poſtavim de, ako bi, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozidja natanjko pripovedati, zato je lahko v vsakim vprašanju in dvomenju razlago dobiti. 27. dan smo prišli v romarsko stanovanje latinskih |
| Pozhétki gramatike (1811): | prava zhédnoſt; pa ſe ne ſmé snegodàti v' premehkòbo. 3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer konzhánim, pa tako, de en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | peti, ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi mislil, da bo ta človek jutri ustreljen; vidiš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj ſhlo, ſo tudi neverni narodje ſméli. Pa is tega dvora ſo sdaj shivinſko ſemíſhe ſtorili. Tukaj ſo darila prodajali ino |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | maſhevati. Dve leti je she bilo, kar je bil od dvora sginil, in grof ni vedil, kako bi to svito buzho |
| Valenštajn (1866): | veselo govori kneginji). Ponavljam, kneginja. Bog sprimi vas! Vi tega dvora gospodinja ste — Ti, Maks, opravljaj zdaj še staro službo, Mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišča, kjer so imeli mavntanski (afrikanski) strelci svoja stanovanja. Sredi dvora so menda kurili, kajti gost dim in iskre so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za podslombo strešicam, katera pokrivajo ta hodišča (Säulenhallen). V sredi dvora vgledali smo z zalimi cvetličnimi venci oviti in okinčani precéj |
| Viljem Tell (1862): | vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na |
| Sacrum promptuarium (1695): | lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' |
| Genovefa (1841): | shivotu tréſel. Ko je Genovefa do grajſkih vratpriſhla, je pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vam sveti. Ki v mračnimu jutru nad Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti |
| Genovefa (1841): | ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah |
| Blagomir puščavnik (1853): | je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je |
| Maria Stuart (1861): | me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi. |
| Maria Stuart (1861): | ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi |
| Maria Stuart (1861): | imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju i. t. d. je 11. dan tega |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj je pol ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti rezhi pomagala, ker je to she po z. k. dvornimu ukasu od od 3. Kosaperſka 1814 sapovedano bilo. Potem Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žalostna povést. Naš slavni roják, gospod Jernej Kopitar c. k. dvorni svetovavec in pervi varh c. k. dvorne knižnice na Dunaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni svetovavec in vodja botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama lozhil in vſakterega v poſebno jezho pahnil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zadnji štev. „Novic” 1. 1., da je g. Winkler postal dvorni sve- tovavec. W. je, če se ne motim, prvi Slovenec |
| Ferdinand (1884): | na pot. Oče Anton pa ga je spremljal kot njegov dvorni kapelan. Alfonz si je znal od grofa Galaza preskrbeti list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakih obrubikov, ali zeſtniga blata, ali druge naſtergáne ſoderge is dvoriſh, is potov, is lush, ali is bajerjov navositi, in s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is zéſt, potov, dvoriſh, is lush, bajerjev in grabnov, in ga na ſenoshéti in |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo. Njegov konj je že napravljen. On |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izprani gnoj in z veliko vode stanjšana |
| Roza Jelodvorska (1855): | se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji, obdaniga od mnogo vojakov, ker |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsi še v gradu prostora niso imeli. Zvečer zapalijo sred dvoriša velik ogenj, pri kterim so kuhali, pili, jeli, in vriskali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zidano. V sredi, kakor je pri takih palačah navadno, nima dvorišča, ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne in nepripravne, slaſti kadar maſlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda |
| Zeleni listi (1896): | se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno |
| Gozdovnik (1898): | Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | Bom videl, kje ga bo dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v dvoriše prišli, z velikim veseljem. Zdaj gre s svojo družino, vitezama |
| Roza Jelodvorska (1855): | šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in |
| Roza Jelodvorska (1855): | nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veſh. Inu on je vonkej pred dvoriſhe ſhov, inu peteln je sapejl. Ti vikſhi Farji pak , inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PERVI AKT. PERVI NASTOP. Dvoriſhe pred Şhupanovo hijho ; doli na uni plati Je sazhne en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej peljejo hlapzi Jesuſa v' dvoriſhe poſlopja. Ondi ſo mu zhes nozh, kar ſo mogli, hudiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga is ſvetne sbórnize na dvoriſhe. Ino Jesuſ ſe v' Petra osrè, ino milo ga krega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rep: „Bres ſkerbi snaſh saſpati. Pozhivaj mirno, ſaj jeſt bom Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prime ; goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. |
| Blagomir puščavnik (1853): | služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav dobre |
| Blagomir puščavnik (1853): | pozno, okoli polnoči, zatrobi čuvaj, in kmalo potem se po dvorišči čuje ropot in vriskanje. Jovana sicer misli, da bi bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | tega meseca dopoldne ob 9. uri začenši v Ljubljani na dvorišči gostilnice „zum Baieriscben Hof” na Dunajski cesti blizo kolodvora po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | levovimi parklji, in gosí, ki so s konjskimi kopiti po dvorišču pokotale. Vse to je bilo stvaritev naključja. Ravnajočima se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo |
| Revček Andrejček (1891): | nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še |
| Roza Jelodvorska (1855): | dan Slavomilove otetbe deževno vreme, bi on ne bil na dvoriši bil, in pa tudi v globoki vodnjak ne padel. Kdo |
| Roza Jelodvorska (1855): | viteški sobi že pripravljeno. Zbrana množica pa se je v dvoriši gostila. Ali Častimir ni mogel dočakati konca pojedine, poslovi se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi ſéj ; ne vosi ſvinſkiga ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in |
| Divica Orleanska (1848): | v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu |
| Divica Orleanska (1848): | Se te ne sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po |
| Pozhétki gramatike (1811): | vi, povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Pomni. Po meſtni ali dvorſki ſhegi ſe Franzosi vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in |
| Sacrum promptuarium (1695): | sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ena kunsht kaku se jema smersou storiti. Usemi 3 Kamene aden is eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtaulan tu se vse sgodi Amen. Potam rezi 5. Barti adern sadrugiem. O dobruetlivi Jesus reso- |
| Sacrum promptuarium (1695): | quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom en dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem |
| Blagomir puščavnik (1853): | tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 |
| Zlata Vas (1850): | goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa vse, kar je v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v ljubezni utemeljenega. Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter bí jeden vlekel naprej, drugi nazaj, pri strani pa vsaki na svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so posebno za nas zložene, v njih najdeš kakor v jeden venec spleteno naj lepši cvetje iz vsih slavjanskih straní. — Svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želim, takó iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih |
| Robinson mlajši (1849): | mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži- |
| Robinson mlajši (1849): | delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pa ne vina v njem, in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj |
| Tiun - Lin (1891): | ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze douta poida inu tu morash ti tridni sa adendrugiem frihtati inu spet to molitou noi sahualene sdei sahvalise isvelko |
| Pozhétki gramatike (1811): | dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker dva edinja ſturita eno mnoshno. Isgled. Le Roi et le berger sont |
| Pozhétki gramatike (1811): | to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh vertov rezi: ils sont beaux, lepi |
| Pozhétki gramatike (1811): | 1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v' mnoshno, kakor: mon frère |
| Genovefa (1841): | ko ſo ſolsé, ki ſo, na tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako |
| Genovefa (1841): | ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je bila, ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim bridko žalovali. |
| Maria Stuart (1861): | lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine. Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo |
| Fizika (1869): | leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh |
| Revček Andrejček (1891): | Pavleta radi, kolikor jih je pri hiši. Le ti si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Genovefa (1841): | de ſo vſe tako nevédama ſkùp priſhle, in de tudi edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe bodo potém, ko bo konzhana, vſi liſti v edine bukvize ſkupej svesati dali. Po tém takim bodo prejemavzi naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kakor na zemlji, akoravno se je mnogo zoper to govorilo. Edine reči, s kterinii v neposredno dotiko pridemo, kamni, ki z |
| Najdenček (1860): | sim molitne bukvice ktere mi je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ljudem. Pa kaj ti pomaga vse tvoje premoženje, ako svoje edine hčere nečeš osrečiti? Gledi, tvoja rajnica je tudi lepo premoženje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljubezni do svojega Boga Jezusa Kristusa z veseljem umerjem! Le edine te zapuščine mi ne jemljite, ker sem jo že drugemu |
| Gozdovnik (1898): | sin, ki sem ga ljubil, in za kterega sem pretakal edine solze v svojem življenju! « »Jeli res? je-li mogoče? vi moj |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste |
| Botanika (1875): | pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvejſtu je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | del svojiga dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſs, inu semle. 2. Inu v' JEsuſa Chriſtuſa, Synu njega edyniga Go- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi Ozha proſim ſkus Jesuſa Chriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga Isvelizharia, katiri s'tabo inu is'S. Duham enaki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Stvarnik, inu odreſhenik nebeſhki Ozhe proſim ſkus Jesuſa Kriſtuſa tvojiga edyniga Synu, mojga isvelizharja, katiri s' tabo inu is S. Duham |
| Robinson mlajši (1849): | žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj |
| Robinson mlajši (1849): | ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude |
| Genovefa (1841): | puſhavo shivljênja pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi |
| Valenštajn (1866): | trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo |
| Zlata Vas (1850): | pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko pleme pa se po tej živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po |
| Viljem Tell (1862): | se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Botanika (1875): | hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo |
| Botanika (1875): | steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada |
| Botanika (1875): | koncu cvet noseče osi. Ako na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na |
| Botanika (1875): | Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakaj mi ſmo ſilnu revni poſtali. Pomagej nam Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęjli. Inu zhe vy tęga ne ſturité, taku je ta edyni urshoh, de nozhete. Ali ſpomnite ſi, de ne bote nikoli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dęla, zhe nima per vſih ſvojih opravilih inu dęlih leta edyni zyl inu konèz, de bi ſvojo duſho isvelizhal, inu Nebęſsa |
| Robinson mlajši (1849): | je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena |
| Robinson mlajši (1849): | razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj jedini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik — (tu je na kolena padnol ino molil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | še ta nezabeljena in neslana, ker so mnoge odrajtvila prebivavcom jedini repek iz hleva pobrale, in vino, ki ga še za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obilno, ki je z debelačo (karuzo) po nekterih hišah skor jedini živež in vsakdanja hrana, in še ta nezabeljena in neslana |
| Zoologija (1875): | ob enem tudi dela, da so ptiči najglasnejše živali. Oni jedini imajo dar petja. Njihova kri ima 37 do 50° C. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Vi ste jedini izmed cele družbe, ki me poznate in veste, kedo da |
| Revček Andrejček (1891): | zapomni si dobro, kar ti bom povedala. Ta prstan je jedini smoter najine ljubezni. — Kar se v srcu godi — za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor |
| Sveti večer (1866): | cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje |
| Botanika (1875): | bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi |
| Ta male katechismus (1768): | tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza |
| Ferdinand (1884): | lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine |
| Revček Andrejček (1891): | ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela |
| Pozhétki gramatike (1811): | vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu, nameſt tu, ti edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e konzhali, e, e Velívni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Finis, konzhuj, konzhaj Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha Finissons |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e lubili, e, e Velivni naklon. Bres perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite |
| Pozhétki gramatike (1811): | e, e, imeli, e, e, Velívni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Aye, qu'ils ait, ayons, ayez, qu'ils ayent, imaj. imaj ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | e vrazahali, e, e vernili, e, e Velíven. Perviga liza édinjiga ni. Rends, vrázhaj, verni Qu'il rende, naj vrazha, naj verne |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bi bili, le le Velivni naklon. Nima perviga liza edinjiga. Sois, bodi, ali, naj ſi Qu'il soit, bodi ſi, ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi bili padali; bi bili padli. Velíven. Bres perviga liza edinjiga. Tombe, pàdaj, pádi. Qu'il tombe, naj pado, naj pade. |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil. Veliven. Bres perviga liza edinjiga. Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi, in če so s |
| Viljem Tell (1862): | mogla bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji |
| Fizika (1869): | dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika |
| Botanika (1875): | tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je |
| Zlatorog (1886): | kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Revček Andrejček (1891): | bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali |
| Fizika (1869): | nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in |
| Revček Andrejček (1891): | nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot zvezdam kažejo, Jedino le — da smrti se v oči ne lažejo. Komarje bi |
| Oče naš (1854): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | is smote na pravo pot proti nebeſam obernil; — dala je edinorojeniga ˛Sina v' terplenje ino ſmert, de bi zhloveſhtvo od pogublenja |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na zhudno, poſebno visho. V. 1. Modri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſe mu Bog mirú pravi, ino ki je njegov edinorojéni ˛Sin ravno sa to na ſvet priſhel, de je ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano |
| Zlata Vas (1848): | Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen. |
| Genovefa (1841): | sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov |
| Gozdovnik (1898): | mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la voix, glaſ, les voix, glaſovi. II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les poux, vuſhi. III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | les lions; la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko ino edinje. Des beaux jardins |
| Pozhétki gramatike (1811): | Poſtavim perlog more v' moshkimu biti, zhe je ſojozh moshko; edinji, zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga |
| Pozhétki gramatike (1811): | bon père, la bonne mère: bon perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino edinji, ker mere je ime shenſko |
| Pozhétki gramatike (1811): | govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre |
| Pozhétki gramatike (1811): | des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo |
| Robinson mlajši (1849): | Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil |
| Ta male katechismus (1768): | lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam, dva Teſalonizhanam, dva ſvojimu uzhenzu Timoteju |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kolesa, vse se potáre, ino morje s strašnim hrupam zavezne Egipčane. Vozovi ino konjniki ino vsa kraljeva moč je v vodi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | na enkrat se iz oblaka uderó bliski ino strelo na Egipčane. Kola ino kolesa, vse se potáre, ino morje s strašnim |
| Najdenček (1860): | zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali, Mesto Kahiro, v Egiptu, se je podalo. Moj gospod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino drobnico ženite seboj, ino blagoslovita me še, preden gresta! “ Egipčanje so jih silili, de naj hité iz dežele. Izraelci so |
| Fizika (1869): | njegova poglavitna tvarina. Prej ko ne zavolj tega so bili Egipčanje podobo piramide izbrali za svoja velikanska zidanja, ki jih tisučletja |
| Fizika (1869): | si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro vredjene države, so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žuganje spolnilo. Egiptovski pervenei ali pervorojeni otroci so umerli, od kraljeviga perviga sinu |
| Zoologija (1875): | jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V. fulous) in mrhar ali egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne ſmé is hiſhe. Sdaj ſe je boshje shuganje ſpolnilo. Egiptovſki pervén- |
| Fizika (1869): | zavolj pravšne lastnosti kraja vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah, in vzbujajo popotnikom najbritkeje omame, ker ti mislijo, da |
| Botanika (1875): | kalil še tisti ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bil najmanj 2000 let star. Poljedelstvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je ozheta taziga poboshniga ſina vidil, ino ukashe na Egiptovſkim mu dati naj lepſhi deshelo, — Geſenſko. Ondi je Joshef njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili v' dvanajſt rodóv rasdeljeni. Tíſti ſtari, dobri kralj na Egiptovſkim je bil mertev. Novi kralj pa ni hotel nizh vediti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krono. Prezej po Herodovi ſmerti ſe je angelj Goſpodov na Egiptovſkim Joshefu ſpet v' ſpanji perkasal, ino je rekel: „Vſtani, vsemi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu pravi: „Vſtani, vsemi dete ino mater, ino pobégni na Egiptovſko! Ondi oſtani, dokler te ſpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | joka, próſi; pa nizh ne pomága, Ptujzi ga peljejo na Egiptovſko. Ruben ni vſiga tega nizh védil. Ko své, vpije ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kako selò ſe je goljſal! Njegov mezh ni mogel na Egiptovſko do Jesuſa ſezhi, ino nektere leta po tiſti morii je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga, ko jih je tako ſrezhno vodil. 9. Bèg na Egiptovſko. Herod je modrih she grosno teshko zhakal. Ko vidi, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi |
| Genovefa (1841): | laſtnôſtih ſvôjiga nagnjenja k nagli jésî, k zhutljivoſti in ſumljivoſti (Eiſersucht) bersdati ne more. „In le êno nebersdano nagnjenje ſizer ſhe |
| Genovefa (1841): | je le k Ijubésni in ſlôgi (edínoſti) in pred ſumenjem (Eiſersucht) ſvarila. „Ne poſluſhajte nikoli krivih prizh, ki snajo vaſho Ijubésen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Gosp. J. Devu, usnarju v Teržiču. 3. Gosp. J. Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu |
| Ta male katechismus (1768): | Pekl. IV. Nebeshku Kraylestvu. Od katireh prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki so iz bližnjih in daljnih krajev skupej prišli. Njih ekscelencija, naš milostljivi škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami naſh viſoko zhaſtitljivi miloſtljivi Firſht-Şhkôſ in Ekszelenzija, Anton Alojsi, ſo v Ljubljani to podobo Matere Boshje shegnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bel navuzhy skus exempel, koker skua enega sholmashtra. Moj Jeſus, ke je bil kumej |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr na ſturimo taku, koker nam je Chriſtus skus ſvoi exempel per Pilatushu kasou, inu per ſvetimu Lukeshu cap. 21. vuzhiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo zhes dau. Pole mi nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto gnado per tvojmu Şynu ſproſsiſh, kakôr ſi nam tudi exempel dala. Inu kdó nam samore leto gnado od tvojga Şyna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa pred ſodnim ſtolam Herodesha, kęr nam on ta drugi exempel ene prave pokóre da. Herodesh je vędnu shelel Chriſtuſa viditi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvarjenje per otrózih gori is-sydate, to vy ſkusi vaſh hudi exempel doli podrete. Vy pravite otroku, de nima kleti, vy pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú popolnoma more ona biti, zhe hozhemo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh del, inu brumnega ſhivlenja naprejsvejtiti. Naposled bodo bratji, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje; ſakaj ti se dataknesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bodo tvoji toſhniki per sodbi, aku se nise is njeh exempelnam ſglihal. Prezh is uſſem straham tega svejta, ter se le |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' exempelnam, inu osnani Matth. 9. s' beſſedo rekozh: Confide fili, savupei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpomnite, kaku ſte jih vy saſhpotovali, kęr ony vaſhim gerdim exempelnam niſo hotli prav dati, ali vaſho krivizo hvaliti? ali kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala. Sakaj od kod pridejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on. On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pôt, inu pojdte na njej vy ſamy napręj s' dobrim exempelnam. Varujte njih duſho kakôr sèrklu njih ozhy. Vuzhíte jih Jęsuſa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli |
| Sacrum promptuarium (1695): | benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Slate jabelka (1844): | uzhi ſ. Franziſhk ˛Salesi. V Rimu je neki ſvét pridgar ekserzizije(to je, ojſtre ſpokorne pridge, tri dni, sutraj in popoldne |
| Slate jabelka (1844): | nuna, Marija Bonaventura po imenu. Kadar je ſlíſhala, de bodo ekserzizije v’ tej zerkvi, je prezej rekla, de jih ne bo |
| Fizika (1869): | čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več |
| Fizika (1869): | premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo |
| Fizika (1869): | Pod. 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin |
| Fizika (1869): | se imenujejo passati. Napravijo se s tem, da se na ekvatorji (ravniku) ogret zrak k višku vzdigne in da od polov |
| Fizika (1869): | in da od polov tečejo gosteji, mrzli zračni toki proti ekvatorji. Zatorej pa, ker se zemlja okrog svoje osi vrti, dobé |
| Fizika (1869): | se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega |
| Fizika (1869): | je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati |
| Sacrum promptuarium (1695): | patietnr animas ire in tenebras. Fiducia magna erit coram Deo eleemoſyna omnibus facientibus eam. Inu v' tej vishi enu dobru lejtu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas ire |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | LYTANIE Od vſih Svetnikov. K Yrie elejſon. Chriſte elejſon. Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is |
| Fizika (1869): | Prevajati, prevoditi, leiten, 126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče |
| Fizika (1869): | tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila |
| Fizika (1869): | Bitnost elektromagnetičnega telegrafa je tedaj 1) v hitrosti električnega toka, 2) v |
| Biblia (1584): | Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On |
| Biblia (1584): | do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekli: Eni, de je Joannęs Kàrſtnik, eni pak, de je Elias, |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grabnu. Ljudſtvo, to viditi, popada na obras, ino krizhalo je: „Elijev Goſpod je pravi Bog! “ — Elija rezhe kralju: „Híti domú, velik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika lakota, je bilo veliko ubosih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sgodbe ſvétiga piſma noviga sakona. 1. Zaharija ino Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim |
| Sacrum promptuarium (1695): | en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ko se je danes zjutraj ob 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi |
| Maria Stuart (1861): | mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime njegovo vam oznanja vse. Davison. Tedaj ti ukazuješ, da |
| Maria Stuart (1861): | gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na |
| Maria Stuart (1861): | strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti |
| Maria Stuart (1861): | Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud |
| Maria Stuart (1861): | ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma |
| Sveti večer (1866): | bomo tudi mi tako tega dečka zavergli? Pa povej mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Angela polna gnade imenuvana, deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zasajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti! Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi ti v' objiskajnu k' Elisabethi noſila. 3. Katiriga ſi ti Diviza rodila. 4. Katiriga ſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je tebe isvoluv. Evangelium S. Lukesha na 1. Poſtavi. Elisabethi ſe je ta zhaſs k' porodu ispovnuv, inu je eniga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril. Elisabeta, saſliſhati to posdravljenje, je bila od ſvetiga Duha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prezej vsdignila, ino gré jaderno zhes goro k' ſvoji teti Elisabeti, de bi ſe s' njo vred v' Bogu veſelila. (Tretji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marija je bila blis treh meſzov per Elisabeti. Teshko ſte ſe lozhile; toliko je bilo obéh veſelje nad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je Bog ne le njéj Elisabetino ſkrivnoſt, ampak tudi Elisabeti njeno ſkrivnoſt rasodel. Nje veſelje ſe naraſba, nje duh kipí |
| Maria Stuart (1861): | Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti. ) Le iz ust kraljičinih — |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4. Katirega ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elisabeta, „mi Goſpod ſhe na moje ſtare dni da! “ „S' Elisabeto vred ſo ſe njena rodovina ino njeni ſoſédje prav ſerzama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njo vred v' Bogu veſelila. (Tretji dan pride neprevidama v' Elisabetino hiſho, jo posdravi, ino ji voſhi ſrezho do miloſti, ktero |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhi imenovati, ſe zbudi, de je Bog ne le njéj Elisabetino ſkrivnoſt, ampak tudi Elisabeti njeno ſkrivnoſt rasodel. Nje veſelje ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh, de me ni bilo sraven v' duhu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej ga vpraſha: „Gijezi, od kod pri- |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | konji se je peljal proti nebu. Njegov nastopnik je bil Elizej. Tudi on je velike ino čudne reči delal. Naman, Sirskiga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino mu ponudi drazih daril, zlata, srebra ino lepih oblačil. Elizej pa reče : „Kakor živi Bog, vpričo kteriga stojim, kar trohe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je prav vidilo, kaka dobrota božja je vlažen dež. 44. Elizej. Elija je Bog ob viharji z zemlje vzel. V ognjenim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta imenitni goſpod dobil sdravje ino vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | od tod ti duh skues te nai svateishe jiemene Zaroth † Emanuel † anogijo † vlion † gather † sakla † zaboth † elboh † elohim † oetohok † hoh † jede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ta trotka Kolzhenza. 3 O Bveg Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Od dobrih ino ſlabih pogovorov. Dva uzhenza na poti v' Emaus. Luk, 24, 13—35. Lepo je gledati v' ſpomladnim jutri |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | meſto Jerusalem sapuſtila, ki jima je ljubiga Goſpoda vmorilo. V' Emaus, v' en terg nekaj zhes dve uri hodá od Jerusalema |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perkasal dvema uzhenzama, ki ſta is Jerusalema v' blishnji terg Emavs ſhla. Na poti ſe jima je perdrushil v' podobi nesnaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. noi 12. stiem opveuna na an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bveg † sin bveg S. † dvh Amen. TA 2. KAPITL. Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti |
| Biblia (1584): | Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr |
| Kuharske Bukve (1799): | grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh, en pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod |
| Kuharske Bukve (1799): | kar pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali materi, kar koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl; se od viti ane olta drvjei nadlveji al tv mei vso |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare |
| Biblia (1584): | Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci |
| Sacrum promptuarium (1695): | prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo |
| Zlata Vas (1848): | je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s tem v svojemu izobraževanji storili. To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene |
| Ferdinand (1884): | pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna opeka več moja lastnina; od mojih obširnih posestev mi ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga |
| Biblia (1584): | hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska |
| Zoologija (1875): | izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga |
| Botanika (1875): | spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai nabeshzhi Ozha dabi ti tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Spet kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kader an zhvovak aniega bovnika Dvsho shnjemi saklena obeden sovrashnik je namore odprieti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnar svetomi Duhu noi prosiga da on tabei sasaki den aniga tazhiga da: dabosh ti odta sheveti mogou noi veshe bogu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | káplje vrózhe, Objéta ſta, ko ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa |
| Ta male katechismus (1768): | strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica |
| Fizika (1869): | zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je |
| Fizika (1869): | je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese |
| Fizika (1869): | sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem |
| Deborah (1883): | Jožef (zakrije obraz). O grozopolna kletev! Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. (ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Pak je v' zhaſsih dobru. Jęrza. Jeſt ſim le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru |
| Biblia (1584): | vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' |
| Zlata Vas (1848): | To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži |
| Pozhétki gramatike (1811): | lumière du soleil, ſvetloba ſonzhna. Od pogòlta. Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh glaſnikov a, e, i. Kadar sa a al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol |
| Robinson mlajši (1849): | da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni so te dnarje vgore nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidou? inu tu shebranje katere bodash ti sedei brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Tu je Ta prave Korona. SHEBRANJE. AI ti viesh na anam kraji an zhaz, taku vsemi glieh tam davi ano peſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti morash meti namisi ano sveto martro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spodobna cesta po tej dolini, ki bi jo vezala na enem koncu s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih po 6— 8 na enem flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jezero, ki se je v boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Pivek. Kako bi to bilo mogoče? Saj bi vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med |
| Fizika (1869): | z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej |
| Astronomija (1869): | takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in to se zgodi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi na enim dreveſu, in pa zhe je v boljſhi semlji, je pérje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedem široka in osem dolga; na enim koncu, kjer so mesteje, naj bo zidana, vsa druga pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodeta ſhe dva Lęta', v' katęrih vinu ratalu bodé, v' enmo al temo drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu shitam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 27. KAPITL. Ti morash anomi storiti dabo spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga kerſti viemeni Boga Ozheta † inu Si- |
| Ta male katechismus (1768): | inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire |
| Stric Tomaž (1853): | uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je to pri njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež |
| Valenštajn (1866): | Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori |
| Biblia (1584): | rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej |
| Biblia (1584): | inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu liſtje glodat, satoraj gre prozh, inu ſe udinia k' enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki |
| Zlata Vas (1848): | masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PREDGOVOR. K ir enmo hishnimo Gospodarju je na temu veliku leshozhe, de oh vę |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število prištejemo in od druzega sumanda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Spet an vesok noi gvavtno kraften shegen; kader je na anei vësi ogin vëna, da jomi sapoviesh dadel knasmie; taku rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati. SHEBRANJE. Oh ti moje krotkv agnje Jesvs Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam |
| Rudninoslovje (1867): | se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu |
| Rudninoslovje (1867): | na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi navpik; k drugej je pa nagnena. To stransko |
| Fizika (1869): | enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 |
| Biblia (1584): | jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji |
| Biblia (1584): | imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi |
| Kemija (1869): | prorezu kaže pod. 33. Navadno leži pet tacih valov v enoj peči. (V našej podobi so spodnji trije r zaprti, gornja |
| Kemija (1869): | ali 233,85 gramov. Srebro se imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da |
| Tiun - Lin (1891): | končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létas za béro in za šolsko kurjavo merzlo godi. V enih krajih morajo celò otroci v šolo gredé polena nositi. Tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem serzam: O S. Deviza noi marterniza Korona: o dai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is aniem ponieshniem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram: dabi jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi |
| Ta male katechismus (1768): | Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode |
| Astronomija (1869): | krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt vęjm na kogá |
| Kuharske Bukve (1799): | lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo je izluščene (lose Kr). Ako se kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak |
| Fizika (1869): | lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, vi ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s' enm ſamim govorê, nameſt njega tikati ino re' zhi: ti ſi |
| Tiun - Lin (1891): | naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali dvema jamboroma, večinoma velikih ladij, ki so imele po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash shebrati kanei barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi anu mozhnu sau- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je vanei shishi an shaz kaku se ma nasnati. Usemi anu shegnsno kadivo noi shuopou inu an liep bin stuk vseka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | videti. TA 59. KAPITL. Na velzhi pelik Shebranje jidi kupi anu doro vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje imeli: tu dodieli mena Bueg Ozha Bueg sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ZERMEA STRIAN OSMADEUS OSTORATTEN noi kerſtijo vanampotoze inu dajei jeme anu Sveto jeme N. N. kaker an meshnik anomi otro kialteriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanje is velizhanje skerbi. TA 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. Korone tu shebranje se mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shelje to zhasno inv tam venzhno vesele inv isvelizhanje inv anv vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel tais |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe na te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo, kako dobim tega konja? ” „Slišal si že, kaj sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bersh ko more, ſpet v' kuhinjo leti. Alj kedar s' enoj rokoj ponvo is ognja odſtavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije |
| Biblia (1584): | vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili |
| Sacrum promptuarium (1695): | temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug vmej vama. Sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik zhe hozhes enu dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac |
| Sacrum promptuarium (1695): | polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu męſtu pak, ali váſs nótèr pójdete, vpraſhajte, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu piſmu je letó ? Matizh. (iſhe v' arshati , ene papirzhe vùn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita |
| Robinson mlajši (1849): | gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak se je po peteh |
| Robinson mlajši (1849): | ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem |
| Ferdinand (1884): | Bil je tudi jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za |
| Ferdinand (1884): | pa ni gotovo, koliko časa bode pa še živel? Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino |
| Ferdinand (1884): | Znabiti jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za določitev treh ali več neznank je treba prav toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 203. za razrešitev dveh jednačeb z dvema neznankama. Iz danih jednačeb se iztrebi namreč jedna neznanka, na kar se dobi jedna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jedna neznanka, na kar se dobi jedna neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh jednačeb vrednosti za neznana števila iskajoč, zovemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj enačbe. N. pr. Iz x2 – 6x = 16 izvira x1 = 8 in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1 in x2, ondaj je tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to se ponavlja, dokler ne dobimo slednjič le jedne jednačbe z jedno neznanko, iz katere je môči vrednost te neznanke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | navadnega ulomka napišeš ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kot negativno karakteristiko ono za 1 večje število. N. pr. enačbi. § 217. V Briggovem logaritmu katerega koli števila se izpremeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne račune razrešujemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividenda odštevati. Prejšnja dva primera bi dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 193. Ako se nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k, b : m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 52 = 628 – (48 + 52) = 628 – 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je izračunavati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega znaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | non, ako ne, zhe ne; guoique, akolih, deſlih. 5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que, tako de; ainsi que |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od naſ; slo uzheni svesdogledzi ſo do zhiſtiga srajtali, de ena in petdeſet tavshent, oſem ſto tri in dvajſet milj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zima pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje |
| Valenštajn (1866): | krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita |
| Pripovedke za mladino (1887): | pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu |
| Gozdovnik (1898): | »Jeden. rdečokožnih; ostane jih jednajst. « »Ali pa: trije beli, ostaneta dva,« meni Kanadčan. »Grmovje, izmed |
| Gozdovnik (1898): | Potepenci so tako dobri, da nas obvestijo, koliko imamo še jednajst kož za preluknjati,« govori smejaje. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti od adeneſteh dodbaneſteh inu spet to molitov prei noi potle inu spet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uterdoval. Sadnje dni je ſhe vezhkrat s' njimi govoril, ino enajſtérim sapovedal, de naj v' Jerusalem gredó. ˛Shtirdeſeti dan ſe jim |
| Zlata Vas (1850): | njegovo hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75, v štirnajstim 81 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Anshe ględa sa njimi. Kaj nęki te Lublanſke beſhtje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Oſèl! (ga od ſebe pahne. ) EDENAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , Shushek , Smeſhnava. Shush. Meni ſe sdí, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſi ti drugi sa njimi, sunej Matizheka, inu Shu. sheka. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , Shushek. Matizhek ozhe sa unimi jiti , pak ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride ! (Marka gre vùn, inu spet pride. ) (Smeſhnava naprej ſtopi. ) EDENAJSTI NASTOP. Matizhek , ti poprejſhni. Budalo. (piſhe. ) C Contra N. N. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Nęshka , Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu |
| Valenštajn (1866): | obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti nastop. Najbrunka. Tekla. Tekla (se oklene Najbrunki krog vratú). Najbrunka |
| Valenštajn (1866): | Enajsti nastop. Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi s spremstvom. Deverú |
| Valenštajn (1866): | Enajsti nástop. Poprejšnji. Oklopnika. Prvi oklopnik. Mir! Kaj hočete kmetu? Kaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje za deset knjig, dobi enajsto na dar. Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. |
| Genovefa (1841): | krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem |
| Ferdinand (1884): | mu je tekla iz treh ran ter močila njegovo obleko. Jednajsto poglavje. NEZNANI VITEZ. Peter je stal bled in trd kakor |
| Gozdovnik (1898): | ima ognja Komanč. Sokoljemuočesu so dali deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka je tudi v Gorici enako družtvo dovolila, in kakor se že očitno zdej kaže, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu le enako hrano (živež) imeti, kakoršna njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko opraviti, zaplodile na Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje |
| Stelja in gnoj (1875): | rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl |
| Genovefa (1841): | imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konjem v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je vola vbil, in možu roko odtergal. V jutrovi dežéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni |
| Zlata Vas (1848): | šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in |
| Zlata Vas (1848): | je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali |
| Zlata Vas (1850): | sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši |
| Fizika (1869): | delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v |
| Fizika (1869): | v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ta služnoljubnost je kriva, da sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti 3a.4b = 3.a.4.b = 3.4.a.b = 12ab. 3.) Glavno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu številu treba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo |
| Genovefa (1841): | hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim neprijatlam bi rada dôbro ſtorila, de bi lé |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ogenj nagloma zamoril. Glej! ali si nisva v tem celo enaka”? |
| Divica Orleanska (1848): | krona vsih visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Lahir, ti tudi? Verla snubca dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Roza Jelodvorska (1855): | dvomim, ali bi se v celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali se je res |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pamet. Razlika med katerim koli številom in njega petino je jednaka 4/5 dotičnega števila. Ako je torej ta razlika, t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 32.26 in 36.24 vsak faktor zmanjšati, da bodeta nova produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva ničli jednaka, t. j. drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile in od cveta do |
| Divica Orleanska (1848): | lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovo službo. ” Na mizi je ležalo nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred |
| Rudninoslovje (1867): | i enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in |
| Fizika (1869): | mnogo stvari je še, ktere niso, kakor rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 20, b) v 25, c) v 33 1/3 let. kapitalu jednake? 23.* V katerem času dá 24. V katerem času dá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode |
| Najdenček (1860): | krasno napravljeni živini in mislil sim se kralju enacega, kadar sem po zemlji, kakor tica v višavi, čez gore |
| Maria Stuart (1861): | pogledi se in misli. Tu ste vi mož, da ni enacega, Deržavni Atlant, Anglija sloni Na vaših ramah. Burleigh. Vi, milord |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | loterijskega posojila, ker je v Graški „Tagespost” glas počil, da enacega posojila, ki ga je sklenil tudi Štajarski deželni zbor za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | zbor za mesto Gradec, ministerstvo noče dovoliti in sploh nobenega enacega ne več. Treba je tedaj res bilo pot storiti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je. ” In ta volilec je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veš Moric! de sim hčer očeta svojmorca”! „Jez pa sin enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi |
| Roza Jelodvorska (1855): | lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ni zaceljena. Ako bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal, bi mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | pri vsakem levenji, dosežemo s tem, da združimo gosence popolnoma enakega razvijanja vedno odločeno od drugih, kar je gotovo pravilno in |
| Gozdovnik (1898): | bogastvo, ki ga je imel : konj, kteremu ga ni bilo enakega. Rezgetal mu je veselo nasproti. Ker je bil zdaj sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi- |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le to je še pomniti, da se morejo le jednote jednakega reda seštevati. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b |
| Fizika (1869): | N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je, kakor se vidi, njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo šlo, kar se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali |
| Astronomija (1869): | krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo |
| Astronomija (1869): | znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada |
| Rudninoslovje (1867): | Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges |
| Rudninoslovje (1867): | se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri ali topi. Kristalni |
| Rudninoslovje (1867): | 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo |
| Zoologija (1875): | desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel |
| Fizika (1869): | atomov. Ko bi bili vsi atomi teles med sabo popolnoma enakošni, imeli bi v obče le enovrstno tvarino. V resnici so |
| Botanika (1875): | je pa nimajo. Na cvetišči stoječi cveti so ali vsi enakošni, enake podobe, ali pa deloma cevasti (d), deloma jezičasti (c |
| Zoologija (1875): | so hrošči razvrščeni v 17 velicih plemen, ki se po enakošni vnanji postavi in istem načinu življenja dobro razlikujejo. Njihova velikost |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na stran razhodkov; vsled tega postaneta vsoti na obeh straneh jednaki. Te vsoti se zapišeta pod črti, kateri sta se prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih okoljšinah. Le pomisliti je, da v gorki Vipavi sončna toplota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udari na birso, kar se pa zgodí vsakemu vinu v enacih okoljšinah. Če pa pride „Vipavec” kmalo iz doma v drug |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem življenji vganjal. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni |
| Fizika (1869): | razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi |
| Astronomija (1869): | zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na |
| Fizika (1869): | je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se |
| Fizika (1869): | dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj |
| Astronomija (1869): | se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji |
| Astronomija (1869): | sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi |
| Astronomija (1869): | na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo |
| Trtna uš (1881): | tako, kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člena zamenjamo, Dostavek. Ako je več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti vsoti vseh zadnjih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Občna svojstva ulomkov. § 88. Ako razdelimo jednoto na b jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c : d, tedaj ad = bc, ondaj je 3.) Iz dveh jednakih produktov je môči vselej sorazmerje sestaviti; v ta namen treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je dobro vedil, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | natiſnenih bukev. 2. Ima z. k. kmetijſka drushba s drugimi enakimi drushbami s piſanjam v ſvète iti, in ſe v kmetijſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s paſjim ſtrizam (konjſko pogazho), konjſko meto, in s drugimi enakimi seliſhi preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil. — Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina |
| Divica Orleanska (1848): | tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč enako tvojimu oklepu. |
| Fizika (1869): | vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na telo, takrat je |
| Fizika (1869): | tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se godilo enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila |
| Fizika (1869): | njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti |
| Botanika (1875): | le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si |
| Fizika (1869): | stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko |
| Ta male katechismus (1768): | inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na |
| Genovefa (1841): | v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a = mk, b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v |
| Oče naš (1854): | svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena |
| Kemija (1869): | §. 95). Ondi smo čuli, da cela vrsta spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se |
| Fizika (1869): | občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov |
| Botanika (1875): | rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih |
| Botanika (1875): | deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak |
| Fizika (1869): | živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko dobička. A v druzem slučaji se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolje ohrani v porabnem stanji, če je v kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko enakomerniše razširjene po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi semlje ne, dokler je mokra. Gnoj mora po njivi enakomerno rastroſen biti. Breshnim njivam gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſto mernikov shita poſejejo, sato, ker ſe s maſhino bolj enakomerno ſeje, ko s peſtjo. (Dalje ſledi. ) Pet novih ſoglaſnih svonov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſhine ali take ſejavnize, s kterimi ſemena prav lepo in enakomerno po njivi ſejejo. Dobre ſo take perprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga sernja je treba |
| Astronomija (1869): | dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. |
| Astronomija (1869): | poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji |
| Astronomija (1869): | sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji |
| Astronomija (1869): | v kterem sta dan in noč enako dolga, imenujemo spomladansko enakonočje (spomladanski aequinoctium). Kakor je sploh znano, se pa dolgost dneva |
| Astronomija (1869): | večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost, 259. Aequinoctium, enakonočje, 256. Aglaja, 302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares |
| Astronomija (1869): | noč in dan enako dolga, toraj imenujemo ta stan spomladansko enakonočje (aequinoetium). Ravno to velja tudi o jesenskem enakonočji, ki se |
| Astronomija (1869): | pride solnce zopet v polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi |
| Pozhétki gramatike (1811): | la rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi |
| Oče naš (1854): | to svoboda? “ „Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Oh mož tebi je ni enakosti,« vsklikne. Marcel ves iznenadjen, »od kod dobivaš toliko moči in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar Martin enbart vſo ſvojo shlahto na Martinovo goſ k' dedekovi reſhitvi povabi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in jo odpihnejo, ako jim je mogoče. Vzemi 8 lotov encianovih korenin, 8 lotov brinjevih jagod, 8 lotov trigonelnega semena, v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe, 8 lotov antimona, 4 lote vinskega kamna, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, vse skupej dobro zmešaj. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | naribane hrastove skorje, 12 lotov stolčenega kuma, 16 lotov zdrobljenih encianovih korenin, dobro skupej zmešaj, v 24 enakih delov razdeli, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledeče zdravilo: Vzemi 6 lotov žveplovih cvetlic, 8 lotov štupe encianovih korenin, 8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potresti: Vzemi 6 lotov žvepla, 6 lotov antimona, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod; vse dobro zdrobi in skupej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote encianovih korenin, 4 lote brinjevih jagod, jih v štupo zmli in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan na klajo poštupati: Vzemi 8 lotov žvepla, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov brinjevih jagod, ktere moraš dobro zdrobiti in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih korenin in 8 lotov grenke soli. Ta zmes se da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lot potašeljna, ali 2 lota kuhinske soli ali 2 lota encianovih in kalmežovih korenin – dvakrat na dan; ali si napravi 1 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen med pijazho dati, de jim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vedeti inu usam navarno ſtam se odgeniti. MERKEI DORO. Kader Anzhuovak ushliednjam zugi leshi danie- |
| Biblia (1584): | djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe |
| Ta male katechismus (1768): | svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila, inu redila; endejl; de be v' ſakonu lepu myrnu ſhivélla, inu pred greham |
| Ta male katechismus (1768): | vezhno naresdirno ſaveſo skupej ſhiveti se ſastopeta) boſhjo gnado ſadobeta endejl: de be svoje otroke po ſakonski, inu Kristianski viſhi rodila |
| Ta male katechismus (1768): | te zirkovne ſapovde, kader njeh derſhemo? Te, inu take sorte, endejl ſaukaſila, endejl pak tudi ſapovde te Zirkve so enu dijanje |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv je tudi ena sveta Zirkuv, ke bo endejl od Kristusa svoje glave, inu ſhenena, s' katirem je skus |
| Ta male katechismus (1768): | katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena. Tretezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku rezi |
| Botanika (1875): | kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koli celo število. 3.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 1, 3, 5, 7 ali 9, katera tedaj niso z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najnižja številka 0. 2.) Ona števila, katera imajo na mestu jednic 0, 2, 4, 6 ali 8, katera so tedaj z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice; n. pr. 3576 = 357.10 + 6, 4385 = 438.10 + 5. Število 10 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, tedaj tudi vsak mnogokratnik števila 10; ako so še jednice danega števila z 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od večera proti jutro valno (wellenförmig |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina |
| Genovefa (1841): | Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga hladi. 7. Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit', kaj se v kotli |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo mesto, ki so mu rekli Naim. Nesli so |
| Valenštajn (1866): | Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vreidni krei neſhli? le ſamu enkret je biu per Judeshu v' eni taku maihini vreidnoſti JESUS |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi je vſe naprei stojozhu terpleine skus en |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po ſmerti v' tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga shivota, kyr tu terpleine tiga shivota ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh naſho duſho, katiraje tvoja podoba, s'naſpodobnim norzhuvainam, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je vſe naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu |
| Ferdinand (1884): | marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je |
| Ferdinand (1884): | grof zavpije z močnim glasom skozi vrata. »No, bode vže jedenkrat konec! Voz vže dolgo čaka! « Ni pa si upal iti |
| Ferdinand (1884): | zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati |
| Robinson mlajši (1849): | čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne |
| Kuharske Bukve (1799): | vkuha, de ſe vlęzhe, potle deni vìſhne notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh vmęſ tako polivaj. 157. Kuhana Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti |
| Kuharske Bukve (1799): | ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kuharske Bukve (1799): | sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt |
| Kuharske Bukve (1799): | belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme Rim, je kratek:) 7. Dolgi ſo predhódni v' oudre |
| Botanika (1875): | Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices |
| Botanika (1875): | nič ali le nekoliko rogovilastih vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in |
| Fizika (1869): | v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Kemija (1869): | Phosphorwasserstoff, 381. Vodenec ogljenčev dvojni, zweifach Kohlenwasserstoffgas, 392. Vodenec ogljenčev enojni, einfach Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec ogljenčev lahki, leichtes Kohlenwasserstoffgas, 391. Vodenec |
| Kemija (1869): | ki so sostavljene po splošnej formuli CXHYOZ. (Glej §. 54.) Enojni ogljenčev vodenec, C2H4, se dela povsod, kjer se po stoječih |
| Botanika (1875): | 2. Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 kg cukra po |
| Botanika (1875): | na koncu osi le en edini plodni list stoji, izraste enopredalčast pestič, ako ima os na koncu večplodnih listov, je pa |
| Botanika (1875): | od tega, kako so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega |
| Botanika (1875): | se pa hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko |
| Botanika (1875): | listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma podvihanimi |
| Botanika (1875): | jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V njih najdemo pelod ali cvetni prah |
| Botanika (1875): | hujšata, tako da je hrastov plod vselej le enopredaličast in enosemensk. V oplodje izraščeni plodovi listi se takrat, ko seme dozori |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje |
| Zoologija (1875): | namen nahajajo se pri nekaterih sesalca in bradavke. Nekateri imajo enostavne oči. Za dihanje nemajo črvi niti pluč, niti dušnic. V |
| Zoologija (1875): | oblike, naposled nijso nič druzega nego preobražena in premenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake |
| Zoologija (1875): | noge ali pa plavute. Na glavi videvamo nasajene, sestavljene in enostavne pikčaste oči, dve ali štiri tipalnice, ki so časih jako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. in 40000 gl., katere smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge |
| Zoologija (1875): | se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na |
| Fizika (1869): | zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave |
| Fizika (1869): | ktere izpeljujemo najimenitneje posledke. Te posledke zamoremo razjasniti na prav ednostavnej pripravi, v kterej vsak koj spozna otročjo igračo. V cev |
| Fizika (1869): | so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili o ednostavnej valjastej pripravi (Pod. 107.). Lahko se vidi, da se v |
| Kemija (1869): | sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Zoologija (1875): | in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne družbene kreposti; c) vsled vednega občevanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osnovano na domišljiji, katera to, kar so stari storili dobrega, jednostransko poveličuje. Táko hvalisanje je v vzgoji nepraktično, kajti gojencu je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 |
| Rudninoslovje (1867): | posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | treba te dve tvarini zmešati, ako hočemo, da bode imela jednota zmesi srednjo vrednost m, tedaj a > m > b? Recimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A in B dve istovrstni tvarini, in da ima njiju jednota vrednost a, oziroma b in da je a > b. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če tudi le pomanjkanje ene same številke, ali ene same enote ima, cela kakor neresnična zaveržena biti mora: takó tudi ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pamet pomnoži z jednoštevilčnim multiplikatorjem najprej višje in potem nižje jednote. N. pr. Koliko je 6krat 78? 6krat 70 je 420 |
| Rudninoslovje (1867): | zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni števil: jedna, dve, tri, ... do deset |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 2. Tvoreč števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednakih delov, jednaka je vsota vseh teh b delov zopet jednoti; tedaj 1/b.b = 1. Ako vzamemo menj nego b tacih |
| Kemija (1869): | Po novejših dogovorih o tej stvari vzel se je za enoto funt colne zveze. 1 funt colne zveze ima 500 gramov |
| Kemija (1869): | bilo jo potrebno, da se ravnomočje neke prvine stavi za enoto in da se pokaže, koliko utežnih delov vsake druge prvine |
| Kemija (1869): | Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni funt |
| Kemija (1869): | koliko utežnih delov vsake druge prvine se spaja s to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec |
| Kemija (1869): | to enoto. Kemiki so se sporazumeli ter so vzeli za enoto vodenec zato je njegovo ravnomočje = 1. |
| Kemija (1869): | nam tudi gostota zraka služi za merilo, to je, za enoto, kedar drugim plinovom določujemo primerno težino. Gostota zraka je toraj |
| Zoologija (1875): | ima kako delo storiti, zmerom menjajo. Mehanično delo merimo z enoto, ki se zove meterkilogram (mk), to je namreč sila, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa množino (Vielheit) in izraz, kateri kaže, kolikokrat ima množina jednoto v sebi, število (Zahl). Oni del matematike, kateri se peča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila začenjamo z jednoto. Ako pridenemo k jednoti še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | deka). V tem sistemu tvori po deset jednot jednega reda jednoto naslednjega višjega reda. Začenši pri jednoti štejemo z znanimi imeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in število, katero kaže, koliko nižjih jednot daje vselej višjo jednoto, osnovno število (Grundzahl) številnega sistema. Sedaj nam rabi v obče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še jedno jednoto, k številu, na ta način dobljenemu, zopet jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo, in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in iz naslednjega, ako to za jednoto zmanjšamo. Kadar takó, jednoto dodajajoč ali odjemajoč, od števila do števila prehajamo, pravimo, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednoto, in takó dalje, dobimo vrsto naravnih števil (natürliche Zahlen). Jednoto samo in tudi vsako število, katero smo dobili, dodajajoč jednoto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sdei gremo poano Dvsho kathera nam zve shlishi potam je ansidlar merkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti hier so ti hvdizhi miemo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu terplenje spraviem usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone, amasonka |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. Ti noríš, ne jez; In ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se |
| Pozhétki gramatike (1811): | drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu ustanovil prvi zavod za |
| Sacrum promptuarium (1695): | tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je dial, de mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prevarjejo. Kdor pa detelo ſamo ſeje, jo mora okoli ſvetiga Erasma opleti, drugazhi jo sele duſhi. — Ako jo letaſ vſejeſh, imaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sledi. ) Svete podobe, ki jih je J. Vodè, varh baron Erbergoviga muzeuma v Dobi, iz nekiga prav drobniga in lesketečiga peska |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Ta male katechismus (1768): | ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja: de mi ſkus tegaiſtiga miloſt pravizhini ſturjeni, irbezhi bomo po temu savupanju vezhniga shivlenja v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
| Genovefa (1841): | vſe tó ſkléneſh in tudi ſtoriſh, — ti bo mala dédina (erbſhina) po tvoji materi vezh vrédna, kakor vſa velíka dedina, ki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | more taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba nehalla. Sakaj aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe jeſt ukoreninila, inu v' dejlu mojiga Boga je njega irbishna, inu v' tih Svetnikov polnuſti je moje goridershanje. Evangelium S. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Budimu je podaril svitli cesar 5000 fl. — Županije na Ogerskim, Erdeljskim, Horvaškim in v Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | krajev. Ravno tako slavno kakor na Ogerskim prejemajo cesarja na Erdeljskim. Ubogim v Peštu in Budimu je podaril svitli cesar 5000 |
| Sacrum promptuarium (1695): | po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Wien. Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na Ogerskim, zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še |
| Robinson mlajši (1849): | Prostirad. A kaj je to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v |
| Sacrum promptuarium (1695): | krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Sacrum promptuarium (1695): | mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi |
| Sacrum promptuarium (1695): | rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 22. Shtertizh: Si non eſſet hic maleſactor, non tibi tradidiſſemus eum. Ko bi leta na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judeshoviga zageina. Tunc videns Judas, qui eum tradidit, quod damnatus eſſet, pœnitentia ductus. Kader je shi Judesh videu, katiri je biu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite |
| Pozhétki gramatike (1811): | je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto |
| Pozhétki gramatike (1811): | hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna |
| Pozhétki gramatike (1811): | kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je manj lepa ko |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem katere ſo prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo, quæ ſunt probata coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej |
| Sacrum promptuarium (1695): | NA NOVIGA LEJTA DAN. Vocatum eſt Nomen ejus JESUS. Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. |
| Sacrum promptuarium (1695): | jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris vox eſt. Fac, ut loqueris. Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | domus niſi cœlum? Si autem diſcordia eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade |
| Gozdovnik (1898): | z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil |
| Gozdovnik (1898): | bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni |
| Gozdovnik (1898): | mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don |
| Gozdovnik (1898): | vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj |
| Gozdovnik (1898): | ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca |
| Gozdovnik (1898): | je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj! « Ta krik se je glasil tako močno, da |
| Gozdovnik (1898): | Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne |
| Gozdovnik (1898): | Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na |
| Gozdovnik (1898): | ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno |
| Gozdovnik (1898): | ne uvidite, da morate tudi tega Kučila izpustiti, ako don Estevana pomilostite? « »Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu |
| Gozdovnik (1898): | ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne |
| Gozdovnik (1898): | pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest |
| Gozdovnik (1898): | vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma |
| Gozdovnik (1898): | bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora |
| Gozdovnik (1898): | se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od Fridau, svetovavcu deželnih stanov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 28 iz Štajerskiga, 20 iz gorniga in 5 iz spodniga Estrajha: 1 pa iz Gorice. Kar število posameznih izdelkov vtiče, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za mnogoverstno usnje. 16. Gosp. K. Šedel, žícar iz spodniga Estrajha, za žico (drat). 17. Gosp. M. Šr e i n |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge železne izdelke. 13. Gosp. Fr. Wertheim, jeklar iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljane, je bila lično izdelana. — Anton Ploj, lekár iz gorniga Estrajha, je z svojimi v razstavo poslanimi kemijskimi izdelki svojo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svilnate klobuke. 19. A. Zonlejtner, pilar iz Štajerja v gornim Estrajhu, za pile. 20. Gosp. A. Štirl, škarjar iz Štajerja na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od Franca Wertheima miajšiga, vlastnika fužin v Kremzu v gornim Estrajhu smo strugala (hoble) vidili, ktere vsim mizarjem , strugarjem in tesarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in dobili : 1. Gosp. Fr. P. Augustin čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva. 48. Gosf. J. Štirl, škarjar iz Štajerja na gornim Estrajhu, za mnogoverstne škarje. 49. Gosp. And. Texter, ključarski mojster v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vevčah pod Ljubljano. 5. Gosp. Lud. Ploj, lekar v gornim Estrajhu. 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu sa volnatosto blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gradcu. 9. Gosp. M. Lehnerju, pilarju iz Štajerja na gornim Estrajhu. 10. Gosp. J. M. Ofnerju, fužinarju v Ošpergu na Koróškim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu v Gradcu. VII. Pohvalne pisma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku v Lincu. 4. Fužini |
| Življenja srečen pot (1837): | shivelo. To nam ſerzhen vojſhak ſv. Florjan pokashe. V' sgornim Eſtrajhi ſe je vrodil, v' tiſtih ſtarih zhaſah, kedar ſo neverni |
| Življenja srečen pot (1837): | dalnih deshelah ſvet evangélj osnanovat. Prîdigval je sa Donavoj po Eſtrajhi dalezh do krajov ſedajnih vogerſkih deshèl. Priſhel je v' ſpodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noviga? (Nova drushba na Şhtajerſkim, Krajnſkim, Korſhkim, in v gornimu Eſtrajhu). Ta drushba ſe bo s rudarijo pezhála in ſe imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je bil hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari Zhéhi, nu Madshjari Vſi ſmo sa eniga Eden sa vſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bodo ljudſtva vſaki sarji Peli lik u ſerzih snan! Bog eſtrajſhke Zare varji, Ferdinanda nam ohran'. Viditi je bilo goſpéj, goſpode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter tje prepeljavati in kupčijo z svojimi izdelki po celim estrajškim cesarstvu razširiti. Kar poprej ni mogoče bilo, bode zdaj na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu léta 1769 v Prajſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v letu 1828 v Milani prizhela ; tóde ni ſedaj po Eſtrajſkih deshélah s imenovano Milanſko drushbo v nobeni savesi vezh, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bili, le, le Vgovorivni pretekli. J'aurois été, Jes Tu aurois été, Ti Il auroit, été, On, ona, ono bi bil, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | bode bómo, bódemo, bote, bodete, bodo, bodejo, Prihodni pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu auras été; Il aura |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Pretekli. Que j'aye été, de ſim Que tu ayes été de ſi Qu'il ait, été, de je Que nous ayons |
| Pozhétki gramatike (1811): | o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi je bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi je bil, a, o |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes été, Vous eûtes été, Ils |
| Pozhétki gramatike (1811): | pretekli. J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor. Tu auras été; Il aura été, Nous aurons été, Vous aurez été, |
| Pozhétki gramatike (1811): | na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je bil pokàran. Ma sœur a été |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bil, a, o, bili, e, e Pretekli. Que j'aye été, de ſim Que tu ayes été de ſi Qu'il ait |
| Kemija (1869): | Aluminium, 417. Aluminiumoxid, aluminijumov okis, 417. Amalgam, 434. Ameisenäther, mravski éter, 451. Ameisensäure, mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil |
| Kemija (1869): | kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se |
| Fizika (1869): | tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem |
| Kemija (1869): | so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere |
| Kemija (1869): | sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine s kislinami sostavljene étere ali éstere. Vsa ta imena so vzeta od naj predi |
| Kemija (1869): | in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo. Taki éteri so: Enantov éter (Oenantäther), tudi konjakovo olje imenovan, dobiva se |
| Kemija (1869): | v vrenji iz onih tvari napravijo posebna hlapna olja ali eteri, ki so jako ugodnega duha, kterega se tudi navzame žganica |
| Kemija (1869): | Sostavljeni eteri ali esteri. Tako namreč imenujemo spojine neorganskih in organskih kislin |
| Kemija (1869): | in se nahaja v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo |
| Divica Orleanska (1848): | v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu |
| Kemija (1869): | mravska kislina, 462. Ameisenspiritus, mravski cvet, 462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak |
| Kemija (1869): | Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar |
| Kemija (1869): | 475. Alkana, 486. Alkohol, 471. Alkohol amilov, Amylalkohol, 475. Alkohol etilov, Aethylalkohol, 471. Alkohol metilov, Methylalkohol, 474. Aloa, 490. Aluminijum, Aluminium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost v edinost spravil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk” (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo „fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej |
| Valenštajn (1866): | me ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v starem mestu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dei shebrei te svete Efangeli S. Johanesa inu spet 15. Ozhanasou in15 vbomari noi ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an Kral tah judov? inu potam se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isnajemi koljenami nanje: inu shebrei 3 barti saporedama sveta Johanasa Efangeli taku si ti 24 ur smersou kaker gakvo tabe nadie |
| Biblia (1584): | inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó |
| Revček Andrejček (1891): | želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa tudi verujem, kakor sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uroslovne službe (horarum officia), v tem jeziku péti, ali sveti evangelji in sveto pismo, noviga in stariga zakona dobro prestavljeno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mašo v slavijanskimu jeziku sta brala in pela, Slovanam sveti evangelji oznanovala v domači besedi takó ročno, kakor de bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe |
| Genovefa (1841): | in s krishem v drugi roki ſo priſhli pervi osnanovavzi evangelija k vam. She enkrat: poſluſhajte evangéli, ohranite ſi ga v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te |
| Genovefa (1841): | Vojnomirova nevéſta. P Pred vezh ſtolétji, ko je sôra ſv. Evangélja tamôte nejevérſtva na Némſhkim rasſvitlila in ſirove ſhêge náſhih hrabrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Trebelnim (gornjim Mokronogu) hrani, de so pervi navéstniki (oznanovavci) svetiga evangelja skrivali se po samotnih krajih in gorah, in kažejo cerkvico |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe veſti (:ravnati:) po pámeti. Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu. Sa kásati lózhenje. Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nizh saſtopili. Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpomnite vy, moji Bratje, na té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe v' ſvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | uni sgublenige ſina, ga objame ino mu odpuſti. Po isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mu vſi prijateli prizhali, kako hvale vredno je po isgledi evangéljſkiga ozheta ravnati, ktériga je Isve- |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſmert greſhnika, ker ga vezhi del neperpravljeniga najde, kakor je evangeljſki goſpodar hudobniga hlapza, nepepravljeniga naſhel. Bog ima na ſvetu s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | teleſne ſlepote nam je ſlepi vboſhzhek per Jerihi v' denaſhni evangeljſki pergodbi. I. V. 31. Sadnokrat ſe je Jesuſ v' Jerusalem |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ſi bo hlapez ali goſpodár, kakor nam Jesuſ v' doneshni evangeljſki podobi ali priliki kashe. I. V. 24. Nebeſhko kraljéſtvo, pravi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nebeſhki uzhenik, v' ſvojih naukih raslaga, ino v' deneſhni ſv. evangeljſki pergodbi tajiſtiga podobo pokashe, kako velizhaſtno de je. I. V. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | kriſtjanam, zhes katere oni per ſvojim goſpodu milo toshijo, kakor evangeljſki hlapzi zhres ljuljko. Puſtite jih do shétve, pravi goſpod, sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. Katiri se Evangelski svjeti imenujejo? Taisti, katiri, v' S. Evangeliumu ne koker k' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonmirili, s' takershno ſe vam bo nasajmirilu. Luk. 6. Terji Evangelski svejti. 1. Radovolnu uwoshtvu. 2. Vezhna zhiſtoſt. 3. Popolnima pokorſhina |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | da. Nei divishtvu vſel dershy. Svojo volo sataji. Të ſo Evangelski ſveti ſrei stoy tiste gor vseti. |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | je Jesuſ ſhe vezh ſtoril ino uzhil, kakor je v' evangeljſkih bukvah sapiſano, sa to, kér ſo apoſtelni ino vſi njih |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | und den Zweck vorliegender homileitiſscher Predigten, unter dem Titel: Hrana evangeljſkih naukov. Nicht umſonſt nannte man bie alten Lehrer der chriſtlichen |
| Ta male katechismus (1768): | ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu |
| Ta male katechismus (1768): | inu S. Evangelium ſa uſſakedan (koker zhes lejtu pade) is Evangelskeh bukuv glasnu dolilrati, je tu mene toku mozhnu v' serze |
| Genovefa (1841): | bolj na tanko svédili, kakor vam jes samórem povédati. S evangelſkimi bukvami v êni in s krishem v drugi roki ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pride v' imęnu tiga Goſpuda. Na S. Joannesa Apoſtelna, inu Evangeliſta dan. Branje is Bukuv te Modruſte na 15. Poſtavi. Katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marije devize mathare boshje! jas prosim tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. 3. Kralli GASHPAR † MELHAR † BALTESHAR † inv ti 4 Efangeliſti Màtevsh † Markvsh † Lvkash † Johanes † noi ti 4 shtirji Arhangeli S. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa? inu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo |
| Slate jabelka (1844): | mirno domú vernila, in zhes ſhtirideſet dni ſta umerla, narpred Evlogi, in kmalo sa njim njegov revesh. »Bog tako naſhiga blishnjiga |
| Slate jabelka (1844): | kej terpeti, hvalimo Boga. « — Tako govori ſ. Vinzenz. Boshji ſlushabnik Evlogi je bil uzhen, imenitin in bogat mosh. Kadar je bila |
| Slate jabelka (1844): | meſó jeſti. Neſi me ſpet nasaj, kjer ſi me najdil. — Evlogi mu je dal meſá jeſti, kolikor je hotel, in ſi |
| Slate jabelka (1844): | ſo pa ſtari Patri (ozhetje) tiſtiga kloſhtra vidili, de je Evlogi smiram ſvarjen in pokorjen, in de ſe vender nizh ne |
| Slate jabelka (1844): | ker ſo tega ſvetnika tako dolgo po krivim ſodili. — ˛S. Evlogi pa je tako shaloſtin bil, de je leto lepo perloshnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | različno blago po tujem imenu, vsaj ga tako imenuje cela Evropa; ako je tergovcu tvoj slovenski denar dober, kteroga mu daš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | vlade v Parizu in prijatel Napoleonov. — Po angležki statistiki šteje Evropa sedaj 327 milijonov duš, v stanovitnih armadah pa blizo 5 |
| Fizika (1869): | je marsikaj ohranilo, opravljalo in razvijalo, med tem ko je Evropa bila po divjih bojih razrovana, in mnogo dragocenih znanosti iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodni bik ali pelikan imenovan. Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v Afriki. Vidi ſe tadaj v Evropi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Judov primérja Bernoutti na šest milionov. Pol jih živi zunej Evrope, z druge polovine pa jih je čez poldrugi milion na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | učeniga Slavijana vzela, ktériga niso samo učeni možje skorej cele Evrope, ampak še clo Cesarji in Kralji častili! V. Vodnikovo shivljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo vezhidel od nar perviga in nar „lépſhiga plemena is Evrope v Ameriko pre„peljali. “ „Neismerjeni gojsdi od pridnih rók od |
| Zoologija (1875): | prišle v pregovor. Nekdaj je ris prebival po vseh gozdih Evrope, sedaj se pa nahaja samo še na severu, v Pirenejah |
| Botanika (1875): | zelenja. Po vrtih se sem ter tje nahaja iz južne Evrope prišla Torilnica (Omphalodes) in iz južne Amerike prinesena posolnčnica (Heliotropium |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | njegove častilakomne namene po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope. XXV. izkaz doneskov za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Skupaj |
| Ferdinand (1884): | ga je jemal sè seboj na popotovanja po raznih deželah Evrope. Prišel je Ferdinand ž njim tudi na Angležko. Za onega |
| Gozdovnik (1898): | siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je iz Evrope, in je bržkone rojen na Španskem. « »Ah, na Španskem? « Don |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo |
| Robinson mlajši (1849): | Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. |
| Botanika (1875): | in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s |
| Robinson mlajši (1849): | tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kupčíja dobro znêsla , bo gotovo čez 2 letí spet v Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo |
| Robinson mlajši (1849): | da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob času križarskih vojsk iz Perzije ali iz Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega |
| Zoologija (1875): | tudi rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne |
| Fizika (1869): | na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo novih in čudnih stvari, izbujalo je, ne le |
| Tiun - Lin (1891): | celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti Evropejcem in vsem tujcem. Ko smo svojo »Lastavico« zopet popravili, odjadrali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſi in méſta raſtejo , kakor gobe is semljé. “ „Neisſhteto ſhtevilo Evropejzov, ki ſo ſe „ſim preſelili, ſe mirno s rojáki v |
| Robinson mlajši (1849): | ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri |
| Robinson mlajši (1849): | ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa |
| Robinson mlajši (1849): | Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega |
| Tiun - Lin (1891): | vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na |
| Robinson mlajši (1849): | jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo Evropejskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | a leta 1857. je bil že drugi v Bostonu. Izmej evropejskih je oni v Lintorfu najstarejši. Sedaj je v Nemčiji 16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj te rudézhkaſte jedí; lakote ſe veſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog doſtikrat prav majhne okóliſhine v' veliko ſrezho oberne. 13. Esav pa Jakop. Isak ino Rebeka dobita na enkrat dva ſina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirſko shivljenje. Enkrat kuha Jakop ſók is lézhe, ko ravno Esav is hoſte pride, „Daj,“ rèzhe Esav Jakopu, „tudi meni kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſh, de rad jém. Tedaj te bom oblagoſlòvil, preden umerjem. “ Esav bersh gré. Rebeka je to ſliſhala. Naglo perpravi dva koslizha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu ni mar pervénſtvo. Ni bilo prav, de je Esav po nemarnoſti bil tak sapravljíviz. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odménjen v' dar . . . . . . 17 12. Isak vsame Rebèko . . . . . . . 18 13. Esav pa Jakop . . . . . . . . 20 14. Jakop na ptujim . . . . . . . . 22 15. Jakop |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napovedó. Svezher pridejo poſli nasaj, ino mu rekó, de mu Esav ſ' ſhtiri ſto moshmi naproti gré. Jakop ſe uſtraſhi, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Zhakaj, blishe ſtopi, de poſhlatam, zhe ſi moj ſin Esav, ali nè. “ Jakop perſtopi. Isak ga poſhlata, ino rèzhe: „Glaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Esavu perblishuje, ino ſe mu vſaj ſedemkrat do tal perklóne. Esav pa mu ſkózhi naproti, ſe ga okléne, ga objema, kuſhuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jakop na ptujim. Jakop je reſ mogel pred togòto divjiga Esava pobégniti. Palizo vsame, ino gré po máterinim ſvétu v' Haran |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo, ktere mi je Bog dal. “ Sdaj pridejo vſi pred Esava, in ſe pred njim perklanjajo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ravno je ſhlo ſolnze is sa gore, kar sagleda Jakop Esava prili, ino ſhtiri ſto mosh s' njim. Jakop sverſtí ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi hiſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | loshe ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo potolashimo. Jakop gré sdaj s' Esavam, ſvojim bratam, v' ſvoj kraj, hvali Boga is zeliga ſerza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Na to ponudi Jakop Esavu vezh zhed. Pa Esav ſe jih brani, ino Jakop mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trum; ſam pa v' saupanji v' Boga ſtopi naprej, ſe Esavu perblishuje, ino ſe mu vſaj ſedemkrat do tal perklóne. Esav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvétu, de nam naménjena ſrézha gotóvo dojde Drujkrat rezbe Isak Esavu v' ſvojih ſtarih dnéh: „Glej, ſin! ſtar ſim, ino ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glaſ ſe mi ſizer sdí Jakopov glaſ; pa roké ſo Esavove. “ Toraj ga ni ſposnal, je jédel, roke na-nj poloshil, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſliſhala. Naglo perpravi dva koslizha po divje, oblézhe Jakopa v' Esavovo naj lepſhi oblazhilo, ovije Jakopu roke ino goli vrat ſ' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | truplo enkrat obudil ino prenovil. Bog je pokasal enkrat preroku Ezehjelu veliko polje, polno mertvaſhkih koſti: „Kaj ſe ti sdi, Bog |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jes ſim tajiſti paſtir, ktériga je shé Bog po preroku Ezehjelu (34, 23.) napovedal: „Obudil bom ediniga paſtirja zhes nje, kateri |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | mu prerok odgovori, to ſamo ti veſh. "" „Prerokuj, je Bag Ezehjelu vkasal, prerokuj vſim tém ſuhim koſtém, ino rezi: Jes hozhem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | krasneje zidano; stoji med Kvirinalom in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar vsega tega bogastva, je bil človek, |
| Gozdovnik (1898): | najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne. |
| Gozdovnik (1898): | lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več |
| Gozdovnik (1898): | poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij . . . , to ime bo, to je pač res. Še vidim njene |
| Gozdovnik (1898): | zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se |
| Gozdovnik (1898): | razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas |
| Gozdovnik (1898): | toda glavni krivec je moral biti vsekako usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez |
| Gozdovnik (1898): | so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama |
| Gozdovnik (1898): | njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že enkrat povedal — če se prav spominjam, pri mizi blaženega Fabija — da so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran spravile Fabija? ” Afra si je to le izmislila, ko je pa videla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgolj prevara? ” „Ne popolnoma; saj vidiš, da sva se iznebila Fabija in da ima sedaj hči vse premoženje v roki. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej |
| Gozdovnik (1898): | za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po življenju, iztreznila |
| Gozdovnik (1898): | pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se |
| Gozdovnik (1898): | mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil čas uiti |
| Gozdovnik (1898): | spravil je v grad Elančovski donno Luiso, svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna |
| Gozdovnik (1898): | bliskoma posveti v duši, da ima varovati sebe in svojega Fabijčeka, ter hitrih korakov stopi k zvonilu. Toda še predno je |
| Gozdovnik (1898): | Prav tako res in gotovo, kakor vem, da si otél Fabijčeka, kterega je hotel pogubiti. « Dobrovoljno obličje velikanovo se pomrači. »Pepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak, fabrikant in farbar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val. Pleiweis, kupec in fabrikant kôcov v Krajnj u, za kóce. 11. Gosp. Ant. Zamasa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke. 4. Gosp. J. Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Altenfels, fužinar v Teržiču, za jeklo. 9. Gosp. Još. Peharc, fabrikant in farbar v Teržiču, za pavolnike (kotone). 10. Gosp. Val |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čez leto izdela in prodá enakiga blaga J. Peharc, tudi fabrikant in farbar v Teržiču. — Veliko tavžent vatlov imenovaniga pavolnika te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani, za umetno všite rokodela. 7. Gosp. J. K. Eger, fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz gorniga Estrajha, za mizarske struge. 14. Gosp, A. Wittene, fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Žig. Geimajerja, nogovičarja iz Gradca, od svinčenikaste posode Janeza Rabiča fabrikanta od s. Ane nad Blakam, in od mnogoverstniga kovaškiga blaga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kraje svetá pošilajo in z svojim blagam domače rokodelce in fabrikante zatirajo. Zakaj bi si naši rokodélci ne prizadevali, svoje dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srebernih, 24 bronastih svetinj in 51 pohvalnih pisem med mnogoverstne fabrikante, fužinarje in rokodélce razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je prav serčno razveselil in bo gotovo nar bolj tistim fabrikantam in rokodélzam dopadel, kterim se bo čast zgodila, svoje izdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. J. Pergerju , puškarju v Gradcu. 12. Gosp. H. Polaku, fabrikantu in farbarju v Teržicu. 13. Gosp. G. Spicerju, fužinarju iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. Gosp. J. Diercerju, fabrikantu sagov v gornim Estrajhu. 3. Gosp. F. A. Eurihu, bukvonatiskavniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri s. Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grofa Ladrona v Gmindu na Koróškim. 9. Gosp. K. Lokarju, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 10. Gosp. W. in D. Moline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v spodnjim Ljubelj u na Koróškim. 8. Gosp. K. Preucu, fabrikantu žimnatih sit v Krajnju. 9. Gosp. Ig. Róbiču, fabrikantu pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Eisenbüchlerju, pasarju v Radgonu na Štajerskim. 4. Gosp. K. Florianu, fabrikantu kôcov v Krajnju. 5. Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ditrihu lastniku pilarske fabrike v Teržiču. 3. Gosp. J. Fišerju, fabrikantu jekline v Heinfeldu iz Estrajha. 4. Gosp. Fr. vitezu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moline, lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu |
| Sacrum promptuarium (1695): | na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe |
| Sacrum promptuarium (1695): | viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel |
| Sacrum promptuarium (1695): | de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo |
| Sacrum promptuarium (1695): | pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali |
| Sacrum promptuarium (1695): | pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem |
| Sacrum promptuarium (1695): | habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth, inu Clotilda, de vaſha almoshna |
| Sacrum promptuarium (1695): | rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj |
| Sacrum promptuarium (1695): | najde, satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite |
| Sacrum promptuarium (1695): | oku ona bo meni sanashala, jeſt pak ny. Leta dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam, s' katirim imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v |
| Sacrum promptuarium (1695): | bò enu dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | laſhkiga moſhta smeſhano, inu vkup droshe ismezhe. Ti goſpodje ſo fajmaſter v Bledi inu dva duhovna per Materi Boshji na Jéseri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat od tega pogovarjala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je to dobra Bizelšina ! Gospod fajmošter se pomuzijo in meni rekó: No Štajerc! naj ga tudi |
| Zlata Vas (1848): | fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se |
| Zlata Vas (1848): | je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih |
| Zlata Vas (1848): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
| Zlata Vas (1850): | svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše |
| Zlata Vas (1850): | cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter so pa drugači storili. Ako ravno so stare pésmi v |
| Zlata Vas (1850): | um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki |
| Zlata Vas (1850): | poboljšanje vidili. « Fajmošter odgovoré: »Za tó je učitelj, pa ne fajmošter. Moji opravki mi ne dajejo časa za to. Soseska sama |
| Zlata Vas (1850): | praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakonu shivel. Nar lepſhi je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Meni so ga le od deleč kazali. Od poprejšnjiga gosp. fajmoštra sim zvedel, de je še dan današnji v Osilniški fari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada |
| Zlata Vas (1850): | je hotel. 17. Kako v farovž treši, in od noviga Fajmoštra. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v Žiréh Janeza Majnika za predsednika , Gospoda Mat. Grošeljna, posestnika |
| Oče naš (1854): | je. Ko je zopet svojo moč dobila, je hotla gospod fajmoštra zapustiti in z delom svojih rok si kruh služit iti |
| Oče naš (1885): | časa. „Rad storim po vašem svétu. Prosim vas, prosite gospod fajmoštra, da jutro k meni pridejo. Ta čas se bom pripravil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per bukvarju Lerharju sa 20 krajzarjev. Krajnſkih peſim goſpoda fajmoſhtra B. Potozhnika poſebno perporozhvati, treba ni. Pojejo jih po zeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo v njih poterdile. Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Vertovza bran, v kterim on vſe tovarſhe kmetijſke drushbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in fantu k vidu pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje z. k. kmetijſke drushbe, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah, gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa |
| Zlata Vas (1848): | je v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino latinſke beſede vuzhijo, ino sa viſhi ſhole priprávljajo. Tiſtimu fajmoſhtru te hozhejo v' ſholo dati; sa plazhilo bom pa jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane se tretje leto komej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai mene o Gospved Jesvs Kriſtvs skves tvoje SS. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mverje? noi vse stvari karse notra gibla? stori vse moje fainte bojezhe dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv rojen nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami shiher. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Inu takv bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da niem karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gnado vsah navarnoſtah inv vsodbah prov obstati prad vsiemi moimi faintami vidlozhemi noi navidiozhemi inoi prad vso gmaino kaker resnizhni magozhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi faintami daknabojo mogli mena kshkodi biti nabvase noi natielese dabojo mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano dvvi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv morjo vsi moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi sëſtrivam svesani biti: noi bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | istvojo molitvo rihtou: albodash ti tu isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga she nasaj prijesdi in prodajávzu rezhe, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu sposnei tvoje falarje prad buogam nabeshzhim ozhetam: inu prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno potriebo skerbi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grunta, nekol nafally, kjer temzhasu radovednoſt, inu fierbz v' grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle v'kri vovire. Ta vabe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho, inu sivolasnoſt k' temu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader |
| Fabule ino pesmi (1836): | dale. Meni pa ſe terdno sdi, Da ſhe doſti njoj falí: ˛Saj je mosh pun hvale. Tote, kere ſem sapél, ˛Sem |
| Fabule ino pesmi (1836): | sdaj teſhe, sdaj verta, hití Popravlat, kaj plugi no kolam falí, Shivino napréshe, na fóringo gré, Blagó ſi nalaga, odíde sa |
| Fabule ino pesmi (1836): | Kunſhtno on vé klati. Shena v’ kimpeti leshí, Otrozhízhom kruh falí: Pék on kzhaſi grata. Pézh sakuri, ſtavi kvaſ, Nizhke pune |
| Fabule ino pesmi (1836): | ula, Da ga je liſíza zhula: Gledat gré, kaj mu falí. Vidi ga pod grobom ſtati, Glavo s’ prédnimi zhoháti, S |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali temu drugima, ali obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on, koliku ludy v'neſręzho peſpravi. Ja Chriſtiani moji, ta falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga vy ne ſmęte smęſhati s'tim làshnivim myram ene falſh vęjſty, v' katęrim veliku Chriſtjanov shivy. Od letiga làshniviga myru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki naſhe duſhe, sakaj ta falſh vęjſt s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali nevęjdnoſti. Vy morete tèdaj pervizh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty. Kaj ſe ne ſtury sa vólo navade? Poſtavim: kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'vſimi drugimi naſhimi ſovrashniki dèrshy. Kaj je tèdaj ena falſh vęjſt, inu od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenja naſho vęjſt v' smotnjave sapęlejo, inu is nję eno falſh vęjſt ſturę. Navada je ta drugi urshah ene falſh vęjſty |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa tęga volo ſamy ſebi eno falſh vęjſt naredę. Leta falſh vejſt je eden tih nar vękſhih, inu nevarniſhih ſövrashnikov naſhiga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni doli, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sim sam Gospod tvoi Bog. Moju ime v'zhasti dershi Faush perſege ti savershi Sizer bosh ti poun nadlog. 3. Sabath |
| Ta male katechismus (1768): | sovraſhnek'i obstati ni. III. Ta ſapelive svejt is svojem shmajhlanjam, fovsh perliſuvanjam, |
| Ta male katechismus (1768): | ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu uſſe jeſizhne grehe ſuper svojega bliſhnega |
| Ta male katechismus (1768): | ſastope na tako viſho koker Ajdji, katiri obraſke, inu shtatue fovsh Bogov goripostavlejo, inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih, sagleda. Vuzhenik fanteju povejo, kdo ſo prizhejozh goſpod, ino on ſe jim do |
| Genovefa (1841): | in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O |
| Genovefa (1841): | njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter |
| Genovefa (1841): | rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na |
| Genovefa (1841): | umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako |
| Oče naš (1854): | Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali |
| Oče naš (1885): | bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje |
| Oče naš (1885): | Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo? Ali |
| Oče naš (1885): | naj se potem, kar se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko |
| Oče naš (1885): | žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa eno ſtran bres vſe pomote prebereſh, bojo tvoje. ” Blagiga fanteka je to ſilo rasveſelilo. Toljko rahlo s' perſtezi sa bukvize |
| Genovefa (1841): | hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala |
| Oče naš (1885): | prav vgodno. Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Oče naš (1885): | najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega Nacka! Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se |
| Oče naš (1885): | prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé |
| Oče naš (1885): | Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo fantku godí? “ rekel jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske |
| Oče naš (1885): | Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba, tebi in fantku bo kmalo pomagano! Za osem dni so se pomirili, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli |
| Genovefa (1841): | med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne |
| Genovefa (1841): | je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in voda vshîval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih let, vedno hlad od ſtrani mahlja, in musika ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj pol leta |
| Divica Orleanska (1848): | vriskali – se veselijo, de So serce sterli kralja miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda |
| Genovefa (1841): | je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri fantiče; ženko in dva fantiča mi je vzel kralj Matjaš”. „Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah deržaje. Jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne |
| Genovefa (1841): | zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in |
| Genovefa (1841): | tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po |
| Genovefa (1841): | prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek v dnévih boljſhi pameti ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku spodletí, v lužo se zverne in se utopí. Tovarši to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir |
| Zlata Vas (1848): | po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetijſkim fantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode tukaj poduk pridobiti sheljel |
| Fabule ino pesmi (1836): | néke nav’le Vezh takih ſhpotov rad. « »Je ne ſe fantuvati Priloshnoſt lépa b’la, No vſe ſhpotarke klati, Da ne |
| Fabule ino pesmi (1836): | Nézhem klaguvati; Pa da hramizh ſi mi vsél, Zhém ſe fantuvati: Glej! pri tebi bom ſe grél. « __________ |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus pak je movzhal, inu ni odgovoruv. Tedej je vikſhi Far njega supet upraſhal, inu je djal k'njemu: jeſt tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v' ſredo med nje, inu je upraſhal JEsuſa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se oglasijo s pijansko: „Sem rajtal študirat', sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak je ukuppoklizal vikſhi Farje, Goſpodo, inu te druge ludy, inu je k'nym djal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok ſtopi doli is krisha. Ravnu toku ſo njega vikſhi Farje med ſabo ſramotili s' Piſlarjami v' red, inu s'Starejſhemi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Rezhe Pilatush k' nym : bomli jeſt vaſhiga Krayla krishal ? Vikſhi Farje ſo odgovorili : Mi nimamo Krayla, temuzh le Zeſſarja. Inu ony |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih |
| Biblia (1584): | jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah |
| Biblia (1584): | v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bo krishan. Tedej ſo ſe ukup sbrali ti vikſhiteh Farjov, inu Piſſarjov, inu Sta- |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vmreti, de je skus tu poſvetvaine, inu ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshji ſe puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih ſtariſhih pred to ſodbo Pontia Pilatusha desheuskiga oblatnika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader |
| Biblia (1584): | le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | svesan, inu s' tig? verta Gethsemani h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je ſhov k' vikſhimu Farju , inu je njega sa piſſma na Damashkovſke Synagoge proſſuv: de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teržiča, se je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | usnje iz Teržiča hvalili, ki je zavoljo dôbre robe, lepih farb in nizke cene že davnej znano. — St. Killerjeva železnina iz |
| Ta male katechismus (1768): | koker na kruhu: belust, okroglost, ſhmah; inu v' vinu: duh, farba itdr. Je zele Kristus pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' moj'mu duhu veſęl, Dokler ſi ſhè pomagat' snam. O farba ! moj nedolshni zvęt ! Zvędi, ter mi neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi |
| Kuharske Bukve (1799): | dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo pp Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zató, kér so v njegovi fabriki izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj |
| Kuharske Bukve (1799): | mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije. Farisej, ki je Jesuſa goſtíl, je molzhé gledal, ino ſam per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobriga duha dal, kteri ga tega proſijo! “ 25. Magdalena ſpokorjenka. Farisej, ˛Simon po imenu, je bil Jesuſa k' jédi povabil. Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri. Tedaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu je toku ſam per ſebi moluv. Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: dva zhloveka ſta goriſhla v' tempel moliti: Edn en Fariſęr, ta drugi pak en ozhitni greſhnik. Fariſęr je ſtal, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo otroke, ino rekó Jesuſu: „Jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov zhudesh vídili. Nékaj pa jih je ſhlo, ino povédalo farisejem. Tedaj ga véliki shor ſklene umoriti. Jesuſ ſe je toraj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: je JEsus k'tem vikſhim Farjam, inu Fariſęrjam v'perglihah govoruv rekozh: Nebeshku krayleſtvu je enaku ſturjenu enimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je djav k' tim uzhenikam te poſtave, inu k'Fariſęrjam rekozh: Seli ſme na eno Sabboto osdravlati ? ony ſo pak |
| Biblia (1584): | nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal |
| Biblia (1584): | boſh ti ferdaman. TEdaj ſo eni is mej Piſsarjeu inu Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen |
| Biblia (1584): | iméli varovati pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to |
| Biblia (1584): | rekàl k'nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povem vam, de, zhe vaſha pravizhnoſt ne bo vezhi kakor farisejev ino piſmoukov, (tí ſo ſe Judam prav pravizhni ljudje sdéli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pride v' Goſpodovim imenu! “ Med njimi je bilo tudi nekaj farisejev, kteri ſo sraven ſhli. Te je grosno jesilo, de ljudſtvo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Aku vaſha praviza nabo obilnejſhi, koker teh Piſarjov , inu Fariſęrjov, tok napridete v' nebeſhku krayleſtvu. Vi ſte ſhliſhali, de k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: kader je bil JEsus v' hiſho eniga vikſhiga tih Fariſęrjov noterſhov na eno Sabbato kruh jęſti, ſo ſe ony na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóſh ti obſójen. 38. Tèdaj ſo eni tih Piſsarjov inu Pharisærjov odgovorili rekózh: Mójſter, my hózhemo od tebe enu saminje viditi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal k' njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſ æ rjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe varuvati pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' |
| Biblia (1584): | ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril |
| Biblia (1584): | je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku |
| Biblia (1584): | poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh |
| Biblia (1584): | ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi |
| Biblia (1584): | TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu |
| Biblia (1584): | inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe kerſtiti, ino ſe ispovedujejo ſvojih grehov. Tudi vrashni hinavſki Fariseji ino neverni ˛Saduzeji ſo hodili ſ' ſvojim ſpazhenim ſerzam. Oni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Poſtava. 1. Takrat pridejo k' Jęsuſu is Jerusalema Piſsarji, inu Pharisærji rekózh: |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojih gréhov. Ino komej je svédila, de je Jesuſ v' farisejevi hiſhi, je bila prezej v' njej. Med jedjó pride v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | corridor, móſtovsh, parricide, ózhni vbiaviz, arrber, saárati, corrompre, ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere, savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje Farmane, katęri ſe v' sakoni snajdejo, ali miſlio ſhe v' tigaiſtiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v'letęj Fari, inu kar ti s'veliko mujo letę Farmane vuzhiſh, poſvezhujeſh, ſvariſh, sdaj. ozhitnu, sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na vodàh *) Zhaſtitljivih duhovnih goſpodov ne samorem dovolj proſiti, ſvoje farmane opominjati, njih pohiſhtva v bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſati in nekterim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od leta do leta po 35 do 45 učenčikov; moji farmani dajejo učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v |
| Zlata Vas (1850): | napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in |
| Zlata Vas (1850): | zamogli Oni pomagati, ker bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž na Vranji. Kdor ta kraj pozna, vé, da je žalosten |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha na Hujanſko gmajno narediti , tode na kamnitih ſtebrih, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tako dobriga pil. Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajev slo pohvaleno maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se še dan današen takó piše, v šalih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe kmalo kaj perpikne, de uſaknejo. Glejte sa zeſto proti farovshu ſe tudi drevje slo ſuſhí, sato ker je semlja prevezh |
| Zoologija (1875): | Pavo cristatus), prva iz Afrike, drugi iz Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena |
| Zoologija (1875): | v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec. Rjav je, zraven se |
| Zoologija (1875): | Indije doma. Zlati fazan (Phasianus pictus), pod. 130, in sreberni fazan (Ph. nycthemerus) vvedena sta iz Kine v Evropo, držé ju |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu |
| Astronomija (1869): | dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga |
| Astronomija (1869): | prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | primorali so začasno vlado v Parizu skleniti mir dne 6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta dajati, v kterem stopijo v pervo versto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrestij dá a) 3210 gl. po 3 % od dne 5. februvarja do dne 30. junija? b) 2545 » » 4 % » » 17. maja do |
| Sacrum promptuarium (1695): | comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | vſakiga v' drugo jezho sapreti vkashe. Nekoljko posnéj sapové ſvetiga Felizjana pred ſe pergnaſi, ter ſe mu ſladek dela pa tudi |
| Življenja srečen pot (1837): | raslozhi terplenje in tudi ne ſmert, kakor ſvetiga Primusha ino Felizjana. Obedva kmalo ſta ſe ſveſe kerſhaſtſke vére prijela, ſta po |
| Življenja srečen pot (1837): | Primusha ino Filizjana. ˛Sodnik veſ raskazhen vkashe sdaj tudi ſvetiga Felizjana pred ſe pergnati, sapové ſvetiga Primusha na tesavnizo raspeti, s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimu je imé Felix Gozani Marquis de S. George (beri: Felikſ Gosani Markí dè Şen Shorsh) ſvoje veſelje rasodele, kakó ſprelép |
| Življenja srečen pot (1837): | ima Bog rad, pa tudi vſi dobri ljudjé. Od ſvetiga Felikſa naj ſe vſi hlapzi ino teshaki pravizhno shiveti vuzhijo po |
| Slate jabelka (1844): | puſtí; in ga je prezej puſtila, bres odgovarjanja. Od ſvetiga Felikſa ſe bere, de je bil smiram perpravljen ſvojo voljo, ſvoje |
| Slate jabelka (1844): | k’ ſvojimu vikſhimu ſhel. Velika je bila tudi pokorſhina ſ. Felikſa. Kakor hitro je saſliſhal kako povelje ſvojih vikſhih, je prezej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | udariš s kladvom. Fonolit je na videz enakolična zmes iz felsita in natrolita pa nekoliko zeolita; gost, škrilast, porfirast zarad steklenastih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali nič; granulit, često nekoliko škrilasta drobno zrnčasta zmes iz felsita (živca) in kvarca, skoraj zmerom nekoliko granatov in nekaj tinjca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali kristalinska felsitova masa z živčevimi in roženčevimi kristali. Smolnikov porfir ima smolnik |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in živčevimi kristali. Sienitov porfir, gosta ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od vaſhiga nar bólſhiga Ozhęta ſe lozhili, inu ſte ferbęshnu vaſh dęjl od njega terjali, inu od njęga ſe prozh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje, vſe fèrbęshnu od ſvojga blishniga ſodi, vſe sadershanje tadla, katęra ſe v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | muditi. Zapustil sem Višarje v družbi gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje vérne Slovene se ozíra, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa |
| Ferdinand (1884): | znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni |
| Ferdinand (1884): | službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar |
| Ferdinand (1884): | le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa |
| Ferdinand (1884): | prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako |
| Ferdinand (1884): | sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem storil v blaznosti |
| Ferdinand (1884): | O nikdar več, nikdar več ne na tem svetu! « zavpije Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti |
| Ferdinand (1884): | prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico |
| Valenštajn (1866): | kónjike smo stopili; Da mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva |
| Ferdinand (1884): | kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam v svojej |
| Ferdinand (1884): | otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki |
| Ferdinand (1884): | pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to |
| Ferdinand (1884): | Ostanemo vam v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad |
| Ferdinand (1884): | z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu pri bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe nam luna! Uzheni moshjé ſo snaſhli take gledavnike (Perspektive , Fernröhre) , kteri nam daljezh od naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh amuſel. Zhe moresh dati, daj, zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Krish, nadluga, ſupernoſte, ferſhmajhte, boleſni, inu karkol britkega ta svejt ima, tu uſſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu blizo Frohnleitena na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun leljevega perja in figovega listja tudi kronanega ⁶) orla, smo našli ime Menela, od kterega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poroda. Tudi na sekovskih kamenih nahajamo leljíno perje v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe pokrijeta s' njimi. Vſa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi tegniel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti to Figuro: to Figuro ti nai na ano tabelzo sashribati noi mejo na anam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | brau na anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu shebranje katere bodash ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh ti prad tvoimi Faintami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | položi žemlje vanjo, deni na verh kar je še budle (file), razžverkljaj mleko s tremi rumenjaki, vli na žemlje, deni spodej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa |
| Kuharske Bukve (1799): | s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove rępe inu ſhipavnize, narędi |
| Kuharske Bukve (1799): | 81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje pa ſturi tako: sa en jajze velikoſt maſla |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga |
| Divica Orleanska (1848): | Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu! “ Filip, ki se je rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam |
| Ferdinand (1884): | kateremu je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva |
| Biblia (1584): | Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje |
| Biblia (1584): | svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata, Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou |
| Življenja srečen pot (1837): | poſhten ribizh, kakor vezh del vſi drugi apoſtelni. S' ſvetim Filipam ſta ſi bila poſebna prijatla. — Nar shlahnej blago na ſveti |
| Življenja srečen pot (1837): | preroki osnanovali, ſmo najdli; pridi ino pogléj! “ Natanael gre s' Filipam Jesuſa ſposnovat. Ko Jesuſ poſhteniga mosha vgleda, ga od dalezh |