prečuti pred predal predalček predaleč predati preddedec preddvor Predel preden predhodnik predica predivnica predivo predlanski predlanskim predlog predme predmestje prednik prednjak prednji predober predolgo pred_on predramiti predreti predrt predrto predrzen predrznež predrzniti predrzno predrznost predse predsebek predsednik predstaviti predstavljanje predstavljati predstvo predviden predvideti predvsem predvzetek predvzetje predzadnji preganjalec preganjanje preganjati pregled pregledovati pregnati pregost pregovor pregrd pregrešen pregrešenje pregrešiti pregrešnost pregrnjen pregršče prehiteti prehlajenje prehod prehud preiskati preiskava preiskavati preiskovanje preiskovati preiti preizkušen preizkušnja prej prejasen prejemati prejemnik prejet prejeti prejšnji prekarjati prekasno preklet prekletev prekleto prekletstvo preklicevati preklinjanje prekopati prekosan prekrhek prekrižan prekrižati prekrstiti prekrščen prekucavati prekucija prekucniti prekvasiti prelaz prelep prelit preliti preljub preljubezniv prelomiti preluknjan premagalec premagan premagati premagovalec premakjnen premali Premec premehek prememba premeniti premenivši premenjanje premenjati premenjava premešan premešati premet premetavati premeten premikanje premikati premilostljiv premislek premisliti premišljajoč premišljeno premišljevanje premišljevati premlatiti premoči premočiti premočviren premoder premog premojstriti premonstratensar premonstratensarski premožen premoženje premožnost premražen premrzel premrzlo premrzniti prenagel prenagloma prenehljaj prenesti prenočišče prenočiti preobilen preobleči preobleka preobrniti preopasti preorati preostajati prepečen prepeljati prepeljevati prepeščen prepevanje prepevati prepir prepiranje prepirati prepirenga prepisanje prepisati prepletati prepočasi prepogosto prepostiti prepotiti prepoved prepovedan prepovedati prepovedovati prepozno prepreči prepreden preprežen prepricajtu prepričan prepričati prepričevati preprost preprosto preprostost
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj nam Bog ſhe dolgo dolgo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu tou ti menei ushlishati: inu to mojo molitvo nau prad tvoje veshese priti: inu menei resvesielov is anim zhasniem daram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. TA 19. KAPITL. Al ti ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabojo mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Trone, inu Fiershte: Angelou Cerafinou noi Serafinov, kateri prad tabo bras nehanja pojo S. S, S. je Gospued Bveg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vaho ispo govo sam naskrivshani noi poklekni dovi nato miso prad to Sveto Martro inu dershi ti te Kruh vobeh rokah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potashavami ta serza inu tvdei prad ogniam noi navodi inv prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash venka srezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad vso zobernijo noi taiſtmi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri prad vsiem kvanjam inv bodeniam noi beram; noi obareime prad ravbarji inu merdrarji inv prad poti noi brizhi inv prad |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe |
| Zlata Vas (1848): | ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče, „saj veš, da cesar ne dá igrati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke |
| Divica Orleanska (1848): | Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſs od tebe ti nihdar, Aku lih navredni priti Smo pret tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui, No tebe tamkei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mei ti uro inu prei dabodash ti uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | uro mou shebrei priedi to molituo inu pouni spet shebrei priedi to molitou potam pa govo Ozhanash tadrugo uro mei ti |
| Botanika (1875): | semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je on, raste dalje, ostala dva se pa |
| Botanika (1875): | tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali večpredalčaste prašnice. V |
| Botanika (1875): | Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih |
| Botanika (1875): | pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. |
| Zoologija (1875): | živali prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in |
| Divica Orleanska (1848): | si svest! Hitimo berž oteti jo. Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslal k vračitelu ali lekaru ga prašat — pa je žalibože ! predalječ. Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe, inu v' dolguvaaju ſvojiga brata naozegani: sakaj Goſpud je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne goſt tirja od mene en |
| Kratkozhasne uganke (1788): | wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JESUS, de je on nega sa en taku navreidni kup predau, kulkrat je pa biu nam ſhe nakup, inu sa poredniſhi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei lubesnivi Chriſtiani |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko hudobo sapopaſti, inu sgovoriti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu navreiden kup predau. O Bog! koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak en ſhlahtni pirl neſhuv, je ſhov , inu je vſſe predav, kar je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih |
| Zoologija (1875): | otemnela kri skozi obe veliki, dovodnici v. do v desni pridvor, ter se izlije v desni prekat. Mali obtok vrši se |
| Zoologija (1875): | vrnivša se z velicega obtoka po veliki dovodnici v desni pridvor in od tod izlivši se v desni prekat, pri prvem |
| Zoologija (1875): | rudeča kri po plučnih dovodnicah p. do nazaj v levi pridvor ter se izlije v levi, pod njim ležeči prekat, od |
| Zoologija (1875): | pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da se kri iz |
| Zoologija (1875): | levi prekat dp in lp, a pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ozheſh imęti, inu nobena shivina je ne bo mogla podreti. Prędem ſadish, lukne s'enim drugim kolam postrani, ali v'prek |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to je sa nje ſtrup. Shebęta sgodej na paſho puſtiti, predem ſe prov sagrejo, v' ſlallo dijati. Mladem Goſsim vuſheſsa s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Eden, kateri ſi voſhi, de bi ga bla ſmèrt sadavila, prędem je rojen bil — Nęshka. Ha! Matizhek je! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lęjt sa ſvojo nevęjſto ſlushil — Baron. (mo v' bejsędo pade. ) Prędem dalej gremó — (k. Matizhku. ) al ſposnaſh ti tvoj revers ? Shush. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſim jeſt, poſtavim , v' eni nadlogi , v' eni — ſili, predem ſim tebe posnal , moj Angelzhek, od ene ſtare, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſe pride na dan ! Nęshka. (blisu utize na lęvi plati. ) Prędem noter gręva, morejo en malu okoli poględat, zhe naj obéden |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tu ras — tergala, prędem jo savoslámo. (grę. ) PETI AKT. En borſht, na konzi enga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | To je sicer le jedna stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru |
| Robinson mlajši (1849): | skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako daleko se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako je to, da |
| Gozdovnik (1898): | Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar menj tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne |
| Blagomir puščavnik (1853): | postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan |
| Blagomir puščavnik (1853): | uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že vse v plamenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postaviti, de se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó. „Pa — mi boste odgovorili — „gospod bo s |
| Zlata Vas (1848): | vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če |
| Tine in Jerica (1852): | ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tebe, o Jezus! ljubim. O, Ti si me že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje. MOLITVA Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imę blu imęnuvanu JESUS, katiru je blu imęnuvanu od Augela, predn je biv ſpozhet v'maternimu teleſu. Na Nedelo, katira pade |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navirjete. Ta Kraylezh je k'njemu djal: Goſpud! pridi doli, predn moj Syn umerje. JEsus rezhe k'njemu: Pejdi le, tvoj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od sazhetka. Jeſt ſim od vekumej , inu od nekedej poſtavlena: predn ſe je semla ſturila. Globozhin she ni blu, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Sa reſnizo jeſt tebi povęm, nezoj v' leti nozhi predn bo petelen dvakrat sapejl, boſh ti mene trikrat satajil. Petrus |
| Kratkozhasne uganke (1788): | De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | glash spushaj; tedej bosh videl, kaj njeh she notri pojde, predn voda, ali vinu zhes pojde. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | okrog, obdân. V' meni se ena luba ſhival ſna; al predn se oſſhivy, njo ſhe ti popyesh, ali pojęsh. Enu jajze |
| Robinson mlajši (1849): | ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja |
| Robinson mlajši (1849): | ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to beſedo tiga Goſpuda, katiro je on h' nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reku: sa resnizo jes tebi povem, sdei v' leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoje gnade, s'Nebes poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu, Inu na Krishu vmreti, Je per |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pèr ſvetóſti ohranimo. Letó bó v' trętjim dęjli mojga govorjenja. Pręjdèn vam vſe letó ob kratkim ràsloshym, vaſs próſsim sa potèrplęnje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od kód pride, letó bó ta sapopadik mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſtanem bres mozhy, bres saſlónbe, bres brambe, inu ſim premagan pręjdèn ſe sazhnem vojſkovati. Moli tèdaj mój ſyn moli! ne is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imęti, kakôr hitru shlabudrati sazhnó, ſkoraj nikoli ne ſliſhi. Ja pręjden otrozi tebe, o moj Bog, ſhe posnajo, ſo te vshę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar je Jęsus Nazarenſki zęlo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shivy. Od letiga làshniviga myru bó danàs vſe naſhe govorjenje, prejdèn sazhnem, perpravimo ſe. Vſi ludję imajo ſvojo vęjſt. Ta katolſhki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſtudne nehvalęshnoſti. Ali vèrsímo ſhe en pogled, o moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu pole, ona je sgol vpitje. (Isa. 5, 7.) Ali pręjden ti, o Jęsus pred tvoje ſodnike prideſh, te my vſi |
| Robinson mlajši (1849): | zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je kasal s zheſkim kolovratam preſti in obnaſhati ſe. Vezh prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v pondeljk ſkorej is vſih vaſí te fare ſkupej pervrelo prediz, de je bil drenj. Mojſter je previdil, de v tolikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je le teshko preſti nauzhiti, nizh ne veljá: vſaka prediza ſe v enim dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in obnaſhati ſe. Vezh prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji ji je ſhlo od rok. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa kdo ponavedama na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi nam mogel dati sraven previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike; kér prediza bi mógla predolgo preſti, preden bi ſi sa tak kolovraſhzhik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podukam nizh opravil ne bo, in ni bilo drugazhi, kakor predizam rezhi, de naj le ene oſtanejo, druge pa naj druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ignaza Kisevetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi kolovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de ſe na zheſke kolovrate prede. Komej ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tednu pridejo; ſej bo ta poduk do ſabote terpel. Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vidile niſo, pa ko ſo k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih gledati. Molzhé ſim poſluſhal, kakó de bodo kaj naſhe predize zheſke kolovrate obſodile; takó le ſo med ſeboj govorile: 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je |
| Genovefa (1841): | pazh bila! In ko bi ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar ſtolovi plòh brani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in |
| Kemija (1869): | morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa še več dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Dunajčanje so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | so lani 64,676 veder piva (ola) več poserkali kot predlanskim; predlanskim so ga popili 2 milijona in 138,159 veder, lani pa |
| Deborah (1883): | to premišljuje. Bog ve, če ni krivo to, da je predlanskim toliko otrok za črnimi kozami umrlo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Terst ondašnje dela ogledat šel. — Krajnska kupčij ska zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content |
| Pozhétki gramatike (1811): | hommes. Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s' enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh- |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | bolj poptujčeni, devajo časi, posebno pri živih osebah, rodivnik s predlogom: „przez. “ Pa ne spominjam se, da bi bil kaj tacega |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | pa imenovavnik reč, potem ga lahko denemo v storivnik s predlogom „s“, in tako naredimo terpivni naklon. Prešerin pravi: „poroseno o |
| Na Žerinjah (1876): | zmenila se nij zato. Waiden je bil zadovoljen z Vinkovim predlogom in ker se nij bilo bati, da bi se plamen |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pametno pomeniti v njenem materinem jeziku. « Tanki je s tem predlogom zadovoljen. — S tem so končane tudi vse Mihove spletke nasproti |
| Vesela vožnja (1889): | zarad hlapca in krme. »Zlati vól« je bil z dohtarjevim predlogom takoj zadovoljen in še zahteval ni veliko; samó to si |
| Jara gospoda (1893): | da je bila prej točajka, Tinče je pa s svojim predlogom hotel biti zlobnejši, nego se mu je posrečilo, zakaj tudi |
| Jara gospoda (1893): | javne posle, presenetil je nekega večera družbo pri Krači s predlogom, da je o priliki farne stoletnice ustanoviti — gasilno društvo. Razgovora |
| Gorski potoki (1895): | kako se je tam predstavil in so ga sprejeli s predlogom, da bo štirinajst dni brezplačno služil, da ga poskusijo in |
| Roman starega samca (1895): | mene dva gubila noč? « Vsi so se soglašali s tem predlogom, moral sem se tudi jaz udati. Prosil sem pa dovoljenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v Bernu se je začel 27. dan p. m.; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60.) SI. c. k. deželna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija 1868 zadevajoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice |
| Valenštajn (1866): | se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad |
| Ferdinand (1884): | Anica pade predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom |
| Viljem Tell (1862): | v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | moč, da se bode z lepa vršilo vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | krajše na ta način, da zapišemo občno število le jedenkrat, pred-nje pa postavimo število, kažoče, kolikokrat se nahaja občno število kot |
| Svetinova Metka (1868): | mater tako pred seboj, ne more se dalje držati, zdrsne prednjo na kolena, skrije obraz v njeno krilo, ter med ihtom |
| Od pluga do krone (1891): | od peči ob steni in prisede k možema. Vehovec postavi prednjo poln kozarec, sam se pa spravi na hlebec, katerega najprej |
| Senanus (1892): | Haha, vender pa bi bilo čudno, ako bi hipoma stopil prédnjo — kakó neki bi se vêdla? Hej, ali bi ji srdito |
| Očetov greh (1894): | svojem stanu. »Hočete li z menoj? « vzklikne on in stopi prednjo, prožeč, ji obe roki. »Helena, ali greste z menoj? Da |
| Stari dolg (1897): | stare gospodarje; sprejela je tudi tiste desetake, katere sta vrgla prednjo mladi in stari — pa je šla, težko skrivaje solze. Na |
| Gojko Knafeljc (1899): | da je pljusknila včasih celo čreznje, tedaj je stopil Gojko prednjo ter ji podal roko. Kako mehka, kako prožna je bila |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa teſti shaz is shegnano vodo pokropi noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prijel za roko ter ga s sabo vlekel v neko predmestje, kjer so se vršile take igre. Toda podjetnik teh iger |
| Postillion d'amour (1887): | daleč seza neizmerno porečje veleotoka, vendar velja Hankav le za predmestje, ki do zadnjega časa ni bilo obzidano in nima znamenitostij |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kosov vojaške uniforme. »En pleine parade« hitim na Sv. Petra predmestje v pisárno rezervnega poveljništva 17. pehôtnega polka. Ni mi dolgo |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | teh ulicah prideš obrnivši se na desno, v prej opisano predméstje. Tù so mali trgi in glasnó vpitje prodajalcev in prodajálk |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | I. Ono grdo, gostó obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z |
| 4000 (1891): | je vrgel vikarij Luka ž njimi preko Gradaščice v trnovsko predmestje, kjer ga je ženstvo tudi sprejelo kàr najprisrčneje. Hipoma je |
| Od pluga do krone (1891): | sv. Petru, ko nas je šlo več šestošolcev na šentpetersko predmestje k mesarju po bob. Sedeli smo v gostilni pri poliči |
| Senanus (1892): | kàr zgane. Godrnjaje gré izpred hiše in zavije dalje na predmestje. Evo ga dičnega okenca, takó nežno zakritega z mladimi cveticami |
| Gojko Knafeljc (1899): | bil uničil. Proti volji je moral misliti tja na daljnje predmestje, na ono sobico, kjer morda ona zdaj v obupu vije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč |
| Ljubljanske slike (1879): | večidel po njegovi, oziroma materni krivdi. 3. Hišni gospodar v predmestji (Dominus domesticus vulgaris). Ta je že bolj mogočen, se kaže |
| Postillion d'amour (1887): | duš, zdaj šteje dobro petino tega in večina biva v predmestji, katerega grozovita Taiping'ska vojska ni razdjala. V mestu so pa |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | in šli vsi trije med pritrkávanjem zvonov šentjakopske fare — po predmestji jedenkrat prázničnem — v cerkev. Tu so bila záme nebesa, tu |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | ter se zopet igrajo. Med to drháljo, v tem žalostnem predméstji smo stanovali mi. Ubogi smo bili, ali ko smo na |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | ljudje. O poletnih popóludnevih in večerih je sedelo v našem predméstji veliko in malo na ulicah pred hišami. V naše stanovanje |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | takšen zdel; saj ni imel kakor drugi možjé v delavskem predméstji žuljavih rók ali od apna bele obleke. Kaj je to |
| Od pluga do krone (1891): | kesneje zvedeli, da ste na sv. Petra večer rogovilili po predmestji in da je vas zató pobrala patrola ter vas poteknila |
| Senanus (1892): | preseliti drugam, v lepši del mesta, ne pa prebivati v predmestji, kjer nima človek nobenega razgleda, nego je živ zakopan med |
| Senanus (1892): | v spomin, danes se napoti v óno lično hišico na predmestji, da odkrije miljeni déklici, kar mu cvetè na dnù čuteče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvano skalo trdote tako po vrsti, da vsaki rani svojega prednika, njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico je izkušal poravnati s prav posebno prijaznostjo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vero in krivo vero. Premagali so, hvala Bogu! naši vrli predniki; nismo bili vpreženi pod trdi jarem pogubonosnega protestanštva. Zgodovina tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje |
| Roza Jelodvorska (1855): | pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſukna tih sadnih dęjlov nima, inu de ſo ti prędni dęjli le s'eno bęlo shnoro vkup ſpahneni. ) Kaj hudizha |
| Kuharske Bukve (1799): | inu jeh prozh deni, de meſa ne naſmetę. Potle odręshi prędni konez, zhe ſe ga dershí, inu ga radeni v' ſklędo |
| Zoologija (1875): | za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako |
| Zoologija (1875): | gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino |
| Zoologija (1875): | glavi, le nekateri so brez njih, v gornji čeljusti nemajo prednjih zob. |
| Zoologija (1875): | in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi ušesa so |
| Zoologija (1875): | na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri člene. c. Četveročleni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti vsoti vseh zadnjih členov, kakor vsak prednji člen |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | že začenja iti, toliko zaderžal, da pervega ogreneš; ali pa prednjo končnico z žrelom vred s kako ruto berž zakrij, pa |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | možje, in jo odneso v tisto posteljo, v kteri je prednjo noč spal ubežni Matevž. Ko so jo prinesli na prag |
| Slovenske večernice (1865): | Skoz te duri smo prišli do velike vojaške stražnice, ki prednjo terdnjavo varuje; pokaže se nam pa tudi zdaj moqni nasip |
| Žalost in veselje (1870): | pogumnost," djal je, nameril s svojo leseno sulico tigru v prednjo stran ter jo porinil z vso močjo skorej do polovice |
| Cigani (1890): | ki trdi, da so se od 7—9. veka v prednjo Azijo naselili. Tedaj ne stoji trditev Grellmanova, da so pobegnili |
| Gojko Knafeljc (1899): | rahlo prijela starko ter jo položila nanjo … Odšla je v prednjo sobico, ki je imela okno na cesto. Prav v tem |
| Vinjete (1899): | v široko odprtih očeh. Kadar je prišel domú, premeril je prednjo sobo z dolgimi koraki in sklonjeno glavo; nató je prižgal |
| Gozdovnik (1898): | bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe |
| Gozdovnik (1898): | ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Egipet Jožefa, da je potlej rešil ves rod. ” „Zares predobri ste tacemu nevrednežu! Ali ne bom se vam več zahvaljal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gospodinja taka; pa vi, draga gospodičina, bi bili za-me le predobri. Kje bi bile moje nadloge, kje tedaj moje zasluge, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim |
| Gozdovnik (1898): | zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker ena zerglinska, ali karmeſinska avba |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvój: vſe letó inu tavshent drugih rezhy, katęre bi bilu predolgu israjtati, napihne tvoje ſerzę, inu leta napuh ſe ſposná v' |
| Genovefa (1841): | je Golo sopet priſhel. S divjim, rasmerſhenim oblizhjem je ſtópil préd-njo. „Sdaj ſe mi she dovolj sdi” — je djál — „zhe hozhete |
| Genovefa (1841): | téj enaka, v ktéri midva prebivava, in velik kamen ſo pred-njo savalili. Pa le pomiſli, préden je bil trétji dan, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar pred-njo vse se giblje, in stisne vogle skup. Veselo spèt skakaje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | tudi tu pomagati. Ono se tedaj iz svojega dolgega spanja predrami, za meč zagrabi, in spet svoj pogum dobi. Serčnost prešine |
| Razne dela (1870): | Jo tare zlo skeleči mar, De rahli stop ga ne predrami. Ker večkrat ta dremota kar Goljufna je, de druge mami |
| Marjetica (1877): | jo vsliši, saj je zapuščena sirota nesrečna Marjetica. Ko se predrami, ozre se v visoko nebo in tja v dolino na |
| Pomladanski vetrovi (1881): | Po noči ga nekdo rahlo prime za ramo. Ujetnik se predrami, mane si oči ter pri slabej razsvetljavi zagleda pred sabo |
| Pomladanski vetrovi (1881): | posteljo. Njo je zamišljen dolgo gledal. — Trkanje na duri ga predrami iz zamišljenosti; vrata se odpró in noter stopi — gospod župnik |
| Obljubljena (1881): | molim vsak večer za tvojo srečo. « Kakor iz sanj se predrami mladeneč pri teh besedah, desnico deklici podá in z veselim |
| Pomladanski vetrovi (1881): | že blizu vrha privozita, kjer se cesta zopet navzdol zabrne, predrami ju nenadoma strog in zapovedujoč glas iz spanja. „Stoj! " veli |
| Prve hiše (1896): | neznosno. Pa res ni prijetno, če se človek po noči predrami ter se nikakor ne more iznebiti mislij o rečeh in |
| Slučaji usode (1897): | Noč postaja hladna, opominja Otmar črez nekaj časa. Njegov glas predrami Malvino. Ona se prekriža, vstane. — In — kaj bode ž njim |
| Valenštajn (1866): | kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani predre, in rjujavkasta, smerdljiva sukrovica teče iz nje, ktera tudi nekaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in predre, ne smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal |
| Maria Stuart (1861): | sanje ona, Ki tu zazidana umira živa, Do ktere ne predre tolažni glas, In ne odmev prijatelski iz doma Premilega, ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in sukrovico izcejajo. Včasi se zapazijo podolgaste otekline, ktere se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | krog sebe razjedajo. Včasi se bule najdejo, ktere se ne predrejo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sukrovico izcejajo. Včasi se zapazijo podolgaste otekline, ktere se zdaj predrejo, zdaj ne. Včasi ta ali uni del života oteče in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako predreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najti. Treba je oteklino, prej ko je mogoče, goditi in predreti. Zatorej se oteklina vsaki dan enkrat z gosjo mastjo ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predreti, da gnoj lahko iz luknje teče, torej se mora predreti na spodnji strani. Vribanje masti tako dolgo terpi, dokler ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako predreti, da gnoj lahko iz luknje teče, torej se mora predreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | libri kervi odcediti. Potlej je treba oteklino naglo ognojiti in predreti. Ognoji se naglo, ako čebulne koščke v medu pečeš, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se tako globoka zareza napravi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na rečeno vižo ozdravljati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj ložeje izceja; vselej je treba paziti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok |
| Čas je zlato (1864): | se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar iz škornice kuka, In s kašte |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od druzih masinih kamenin, ki smo jih že imenovali je predrl vse notri do terciarnih utvarov celó, samo kvartarni so se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Pravda je dobléna, je rekla, ſe mi sdy. Predertu deklé! ſdej ſpet ne vęjm, zhe ſim krop, al ſim |
| Kratkozhasne uganke (1788): | jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Zavoljo te časti pa Peter ni bil nikakor ošaben ali prederzen, ampak še bolj prijazen in priljuden je bil vsakimu, tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | ali glavo mu odsekati ukazal. Tudi na vse te marnje prederzen mladeneč nič ne porajta. Storiti hoče s božjo pomočjo, kar |
| Čas je zlato (1864): | je ravno zraven bil in vse početje gledal – »to je prederzen dečko! Moram le viditi, kaj bo iz tega! « Ni mu |
| Divica Orleanska (1848): | mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala |
| Maria Stuart (1861): | zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In |
| Tiun - Lin (1891): | v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev |
| Tiun - Lin (1891): | da bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako |
| Valenštajn (1866): | Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno |
| Tiun - Lin (1891): | vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je |
| Maria Stuart (1861): | vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora |
| Roza Jelodvorska (1855): | od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli |
| Tine in Jerica (1852): | gospodarja skerbelo, de bi se Mihec še kaj več ne prederznil, kadar ga on videl ne bo. Zatorej si je večkrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | kmalo enaka temnica vaše plačilo. Bricu bi se jaz ne prederznil, tacih burk vganjati. Presneto je terd, človek mu je kakor |
| Čas je zlato (1864): | Gospod! milost! nikdar več se ne bom kaj tacega storiti prederznil! « »Je že dobro – poberi se mi spred obličja in ostani |
| Sveti večer (1866): | logarjem na lov šel, bil se je kmalo na to prederznil, da je šel sam in brez logarjevega dovoljenja v gozd |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | kmetov so tudi vaše dolžnosti, gorje tistemu, ki bi se predrznil kaj ugovarjati in se protiviti. Tako so izgubili Dolenjci svojo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | vzroki, kteri njuno zločinstvo obtežujejo, kajti prvi tat se je predrznil v svitlem dnevi krasti, drugi pa je v mirni noči |
| Šaljivi Slovenec (1884): | se je okrepčati s spošteno božjo kapljico, predno se je predrznil potrkati na nebeška vrata. Mnogim se je primerilo, da jim |
| Agitator (1885): | priliki — kdo vé, je li koketna žena ni sama pospešila? — predrznil se je tudi stopiti korak naprej z ognjeno izjavo, da |
| Vanda (1888): | ji tega nikakor nisem mislil očitati. Le to bi se predrznil opomniti, da je ta gospá vendar nekoliko prestara in da |
| Grajski pisár (1889): | prepričan, da bi visokorojeni gospe gotovo ne ugajalo to delo. Predrznil sem se še celo in sem razložil, da bi se |
| V krvi (1896): | doktor! « je pozdravil zlatar ter se priklonil skoro do tal. »Predrznil sem se prinesti vašemu blagorodju naročeni lišp za milostljivo gospico |
| Moja hoja na Triglav (1897): | malo občeval z ljudmi. Tudi bi se nihče ne bil predrznil pred menoj govoriti o Trinosu, ker so vedeli, da sem |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | poslal naprej, mislil si ni, da bi se ga kdo predrznil zasledovati in zato je počasneje hodil s svojim izbranim oddelkom |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s |
| Robinson mlajši (1849): | pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala |
| Revček Andrejček (1891): | Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ bo Bog ſ' ſvojo pomozhjo reſhil, to je pregreſhna predersnoſt. ˛Satan ſhe ni jenjal, temuzh ſe loti tretje ſkuſhnjave. Na |
| Genovefa (1841): | mozhno, ji ſvôje napzhnoſti sakriti. Pa szhaſama ſe je njegova predersnoſt naraſhala in poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že |
| Marjetica (1877): | Če le enkrat pomisli na se, poplačati mora stotero to predrznost s strupenimi bodali opravljivih in zavidnih jezikov. Tudi Srakarju vaški |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | božje milosti. Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost! Na vsakem koraku so mi se množile strahote in prikazni |
| Šaljivi Slovenec (1884): | žejen, zato sem si mislil, da noče vina piti. « Velika predrznost Nek trgovec pripoveduje svojemu prijatelju o nekem goljufu ter naposled |
| Veliki grof (1885): | bodi. " Položaj konjikov pred gradom pa je bil vedno sitnejši; predrznost silne množice je postajala vedno večja, in zdaj pa zdaj |
| Vanda (1888): | Pa že je on poprijel besedo rekoč: »Gospodična, odpustite mi predrznost mojo, da sem Vam pisal listek in ga Vam poslal |
| Senanus (1892): | ako vam ni nič? Sevé, da je obšla mêne takšna predrznost, to bi klicali sléharno kazen náme, vam pa je vse |
| Vaška pravda (1892): | da bodeš pomnil še dolgo to vasovanje. « »Kaznujmo ga za predrznost njegovo! « kriče nekateri vročekrvneži. Matevža neki neprijeten čut obide po |
| Vaška pravda (1892): | črtil Žabarja, pravi: »Kaj, tako malo bode kaznovan za toliko predrznost? Naložimo mu jih z gorjačo, da se bode vedno spominjal |
| Abadon (1893): | ker se boje preziranja; in velika duševna zmožnost jim je predrznost, ki se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | † JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je |
| Zlata Vas (1850): | z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je |
| Tiun - Lin (1891): | dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni |
| Lohengrin (1898): | meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se |
| Lohengrin (1898): | sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé |
| Pozhétki gramatike (1811): | je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor |
| Pozhétki gramatike (1811): | nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange |
| Pozhétki gramatike (1811): | je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi? kader s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran |
| Čas je zlato (1864): | Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na |
| Čas je zlato (1864): | prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce |
| Čas je zlato (1864): | se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | L. Say-om, Freycinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | Meseca novembra hotel je Gambetta sostaviti ve liko ministerstvo 4 predsednikov z L. Say-om, Freycinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | zopet daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku MakMahonu, ki je hotel biti bolj samostojen, pa je nasprotoval |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle |
| Pozhétki gramatike (1811): | de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus |
| Pozhétki gramatike (1811): | le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio |
| Pozhétki gramatike (1811): | ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Naſh lubesnivi JESUS je ſvojo ſmert prevideu, inu sa volo strahu pruti tiſti s' ſmertjo rinou. O |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | maliga Travna. Satorej ſe more s' kermo sa shivino dobru previdit, slaſti, katęri Ovze jimajo, kir to Silno ſe nemorjo nizh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode vender malu, al zelu nizh, satorej ſe more poprej previdit. Vinu. Aku poprej to Lętu ni blo prov dobru, toku |
| Čas je zlato (1864): | bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim |
| Gozdovnik (1898): | No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav |
| Zlata Vas (1848): | Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih |
| Robinson mlajši (1849): | považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil |
| Robinson mlajši (1849): | den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo |
| Robinson mlajši (1849): | času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | povém, que j' émaille, que je travaille. 4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik |
| Pozhétki gramatike (1811): | góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je poskrival po rojanskem potoku , imenovanem „Mastezin”. Tako je ušel preganjalcem. Še dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namreč pri malnih v |
| Oče naš (1885): | vso moč ni se bal, da bi se tako svojim preganjalcem izdal. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Vender bi bil pa Tone ubežal svojim preganjalcem, če bi ne bil v tem hipu, ko je stopil |
| Blagomir puščavnik (1853): | seboj, in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše |
| Stric Tomaž (1853): | kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med tem |
| Gozdovnik (1898): | razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem |
| Gozdovnik (1898): | oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | smo že, da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | tudi najemniki in rokodelci, ki niso bili Latinci. O času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovalci. Mnogi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | V Trstu kakor drugod je tekla mučeniška krv. V dobi preganjanja kristijanov sv. Mohor ni več zahajal v mesto, ali če |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni) moj Syn! zhes uſſe ſaſhmaganje, zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje je bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku pregajnanje. XVII. Poſt. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. Joannesa na 15. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je |
| Stric Tomaž (1853): | blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še |
| Oče naš (1854): | verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi |
| Oče naš (1885): | verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi |
| Gozdovnik (1898): | Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih |
| Biblia (1584): | korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preganjani. Kdor tedaj hozhe reſ dober biti; mora per vſim preganjanji zhednoſti sveſt oſtati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | suſa, ino preganjali njegove verne. Pa ravno v' preganjanji, ki ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sreča in da bi jaz postala perva cvetlica v tem preganjanji. ” Hotela je urno naprej, pa Boštjan jo malo ustavi. XI. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa |
| Divica Orleanska (1848): | Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér |
| Oče naš (1885): | tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č. |
| Divica Orleanska (1848): | Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža |
| Sveti večer (1866): | O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga |
| Biblia (1584): | Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih |
| Gozdovnik (1898): | on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi |
| Divica Orleanska (1848): | sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Jas ſim Jesuſ, kteriga preganjaſh! ” Pavel ſpet popraſha: „Goſpod, kaj hozheſh, de ſtorim? ” Goſpod mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen vpraſha: „Goſpod! kdo ſi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se |
| Kratkozhasne uganke (1788): | mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Aran loſhi toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze |
| Kratkozhasne uganke (1788): | talerju ſmerſnela. XVII. Mishe, inu podgane bres misheze, inu ſtrupa pregajnati. Roshtaj majhene kofetelze mezesnove gobe v' maslu, ter njeh kje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja |
| Zlata Vas (1848): | vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost |
| Botanika (1875): | vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak |
| Zoologija (1875): | uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena |
| Zoologija (1875): | jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi: |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe ſhivlenje viſh ti, taiſtega posnemati, inu ſa njimi hodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih |
| Genovefa (1841): | zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil |
| Robinson mlajši (1849): | je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej |
| Stric Tomaž (1853): | nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre |
| Valenštajn (1866): | mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz |
| Biblia (1584): | inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | aku be ſhe ondi bli, tok njeh bosh skus tu pregnal. XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dęnu, toku ta duh bode is tojiga Traunika vſse kerte pregnal. Zhe toj Mejazh toku nozhe ſturiti, nej pa ſhkodo terpi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhi: je bil pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó napravil, kakor je bilo ravno rezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet pregnal. ” „Kadar goſpodar umerje, ſe morajo vſi panjovi v uljnjaku in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je sicer gostove pregnal, pa kerčmar se je mogel sam nad tem smejati in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je Peter zbudil |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi se pred Bogam pregrešila, ako bi revno iz službe pregnala, in svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa |
| Oče naš (1885): | bode božja roka solze obrisala in revščino iz teh dolin pregnala! “ Barba ga je vesela in vpokojena pogledovala. Stari, krepki Ménart |
| Divica Orleanska (1848): | Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori |
| Blagomir puščavnik (1853): | hitro bo Vaše bolno in otožno stanje kako nepričakovano veselje pregnalo. ” — „In vender |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v „Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili |
| Tiun - Lin (1891): | predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je nar ta bolſhi gnoj, inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tàmmó is vaſhe pameti preshene. Troſhtar ſvęti Duh prebivaj notri v' vaſs, inu vaſs s' |
| Kemija (1869): | kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno |
| Deborah (1883): | mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker |
| Ta male katechismus (1768): | Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne |
| Fizika (1869): | Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem |
| Kuharske Bukve (1799): | lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga |
| Kemija (1869): | v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó , de niso za vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je |
| Roza Jelodvorska (1855): | rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obžalovanje le zavoljo lastne škode, vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pride péš domu, in večkrat je ponavljal svojim otrokom resnico pregovora, ki pravi: „Nemarnost v malih rečéh Pripravi te v škodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo |
| Kemija (1869): | zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu in dobroti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O |
| Marjetica (1877): | pamet, koliko je vredno to in ono posestvo, koliko tiči pregrešnega dolga na njem, koliko se plačuje upnikom obresti. A kaj |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | velike narode. V vsej zgodovini skoro ne nahajamo bolj popačenega, pregrešnega zločinca nego Cezarja Borgija — in vendar ga Macchiavelli, ki ga |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | me veseli ljudska hvala, ne tajim. Ali to ni nič pregrešnega. Vsak kristjan ima dolžnost, skrbeti za dober glas in lepo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | čut mi žališ, ako si domišljuješ, da jaz na kaj pregrešnega mislim, če z njim, poštenim človekom, govorim! Zakaj bi ne |
| 4000 (1891): | prilika in odkazati ji je mesto, kamor ne sezajo valovi pregrešnega vsakdanjega življenja. In kje bi bila varnejša nego v hiši |
| Lisjakova hči (1892): | pa sodi, da izvršuje le svojo dolžnost, ako te svari pregrešnega življenja, zlasti ker me pozna, kako sem zaljubljen vate, pa |
| Vaški pohajač (1893): | je črtil, ne ljubil. « »Bog ti ne štej za greh pregrešnega govorjenja! — Kaj ti je pa storil žalega? « pravi mati, hoteč |
| Svatba na Selih (1894): | je lepo, da take pregrešne rečí počenjaš z lovcem. « »Mati, pregrešnega ni bilo nič! Rada ga imam in on mene, bolj |
| Vinjete (1899): | slabega ... Če niso bile moje prisege resnične, to ni nič pregrešnega in nenavadnega; take prisege že od nekdaj ne prihajajo iz |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k' odreſhenju od unega pregreſhenja, katiru je pod pervem teſtamentam blu, ti, katiri ſo poklizani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga inu hudiga, od pregreſhenja, inu lejpih zhędnoſt. Njegova duſha, |
| Ta male katechismus (1768): | vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ob času kuge na pašo goniti. Kdor zoper to prepoved pregreši, bo ojstro kaznovan. 8. Tudi na to je gledati, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ne sme nobena živina iz Češkega na Saksonsko; kdor se pregreši zoper prepoved, plača 10 do 100 tolarjev ali pa pride |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Ne pregreši se o meni, Janko, Bog daj, da bi našel na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv |
| Divica Orleanska (1848): | vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov |
| Viljem Tell (1862): | Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti |
| Roza Jelodvorska (1855): | grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste |
| Ta male katechismus (1768): | ſakrament ſa taiste, katiri so se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo |
| Ta male katechismus (1768): | glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' |
| Tine in Jerica (1852): | vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga |
| Genovefa (1841): | obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti |
| Robinson mlajši (1849): | ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje |
| Genovefa (1841): | bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko |
| Zlata Vas (1848): | nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več |
| Ferdinand (1884): | Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si |
| Divica Orleanska (1848): | koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Preden pa ſam va-njo pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jezik, kolikor je eno kurje jajce veliko. Kedar kašelj od prehladenja pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | VIII. Poglavje. Kašelj. Kašelj izvira iz prehladenja, od sena, ktero je na travniku, na kterim večkrat voda |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich |
| Fizika (1869): | se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride |
| Botanika (1875): | mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali |
| Botanika (1875): | sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil |
| Oče naš (1854): | svojega prijatla vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in enkrat je šel po poti nazaj, po |
| Maria Stuart (1861): | ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester |
| Oče naš (1885): | svojega prijatelja vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in še enkrat je šel po poti nazaj |
| Gozdovnik (1898): | je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti |
| Maria Stuart (1861): | hiša je Odperta. Burleigh. Vsem sovražnikom angleškim. Aubespine. Naj se preišče. Burleigh. Varite se tega! Aubespine. Jaz sem razžaljen, z mano |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati |
| Zeleni listi (1896): | Ko odide, pogreši Ljudmila svojo rdečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rute ni nikjer. Da je imela ruto še pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva |
| Stric Tomaž (1853): | mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena |
| Sveti večer (1866): | še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in |
| Astronomija (1869): | sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne |
| Kemija (1869): | arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati, ali je kdo bil z arzenikom |
| Kemija (1869): | vseh spojinah je vedno ista, le kislec se menja. Pri preiskavah je šlo za to, da se izvé koliko kisleca se |
| Kemija (1869): | njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče ali manjše nepopolnosti v delu nekoliko zmerom v |
| Botanika (1875): | podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno učé uporabo mikroskopa, kakor |
| Astronomija (1869): | in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da |
| Kemija (1869): | truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci |
| Zoologija (1875): | trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami |
| Fizika (1869): | je, ne le radovednost, ampak tudi veselje za bolj natanko preiskavo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu |
| Gozdovnik (1898): | k pisalni mizi, ter zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo |
| Astronomija (1869): | za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim |
| Kemija (1869): | najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz |
| Zoologija (1875): | po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé |
| Botanika (1875): | da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne |
| Zoologija (1875): | in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri tem preiskovanji je sedaj najbolj gledati na to, ali se proba brž |
| Botanika (1875): | 150 gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom |
| Tiun - Lin (1891): | nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi pograbim slugo, ter ga ž |
| Gozdovnik (1898): | da pride pred četo k don Estevanu. »Sled sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa |
| Gozdovnik (1898): | obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši |
| Sveti večer (1866): | čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni |
| Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina |
| Botanika (1875): | in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj |
| Gozdovnik (1898): | hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po |
| Kemija (1869): | dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti |
| Botanika (1875): | opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica |
| Fizika (1869): | in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli |
| Najdenček (1860): | tudi kmeta prašal, ali ne ve, kam je moj pes prešel ? Pa gerdo mi je odgovoril kmet, ali je mar čuvaj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njeno lice, spomnila se je vsih bratovskih poljubov. Dan je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred |
| Gozdovnik (1898): | No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo. Dan je prešel, noč Pretekle, tudi jutro se je razkadilo, ne da bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in tudi ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca |
| Kemija (1869): | vsakdanji kruh« in v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel, kam je prešla. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | deklica je vse izpolnjevala, kar ji je grofica naročila. Ni prešla ura, da bi se ne bila spomnila opominov odhajajoče gospè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako Bog dá |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega ſhivlenja je v' ſhaluvanju, inu v'solſah prejshlu, inu moji ſhivi dnevi so bli polni grenkobe, inu britkuſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla. Jeſt sem ſhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidili, kakſhni ſo bli; blèdy, koker sid. Al to je preſhlo , koker ena meglá; pozhaſsi ſo pak ſpęt rudęzhi, toku rudęzhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prime. ) Sej me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Karozham videti al vedeti. TA 57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin † Bveg S. Dvh † Amen. TA 16. KAPITL. An drvji skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 – 13 = 52. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo |
| Tine in Jerica (1852): | človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se |
| Kemija (1869): | organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v jemeni Boga Ozheta † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si |
| Astronomija (1869): | 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Astronomija (1869): | bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov |
| Astronomija (1869): | j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42). |
| Gozdovnik (1898): | ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na |
| Zoologija (1875): | redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same |
| Ferdinand (1884): | pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski |
| Valenštajn (1866): | cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki |
| Ta male katechismus (1768): | skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes bi prejémal, jes bi prejel; je rendis, ſim vernil, je rendisse, jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous reçussiez, Qu'ils reçussent, Pretekli. Que j'aye reçu, de ſim prejémal, prejél itd. Que tu ayes reçu, Qu'il ait reçu, Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd. Que tu eusses, reçu, Qu'il eût reçu, Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | recevriez, vi, vé, vé Ils recevroient, oni, one, one bi prejemal, e, e bi prejeli, e, e Pretekli. J'aurois reçu, jes |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que tu reçusses, Qu'il reçût, Que nous reçussions |
| Čas je zlato (1864): | obračati. Pa kako? Malo plačilice, ki ga je kot hlevarček prejemal, mora svoji teti odrajtovati, tedaj v šolo ne more hoditi |
| Sveti večer (1866): | logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o sinovi službi ni bilo besedice v pismu. Le-to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Nous recevrons, bomo Vous recevrez, bote Ils recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom |
| Pozhétki gramatike (1811): | o Nous recevions, ſmo Vous receviez, ſte Ils recevoient, ſo prejémali, e, e Pretékli dokonzhan. Je reçus, ſim Tu reçus, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils auroient reçu, oni, one, one bi bili e, e prejemali, e, e prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga rokodelstva v to razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem. |
| Pozhétki gramatike (1811): | il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous |
| Ta male katechismus (1768): | nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhih gręhov ſe sna enkrat napolniti, inu zhe bomo po prejetim ſposnanji tę reſnize radovolnu greſhili taku sa gręhe obeni oſſer |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj |
| Oče naš (1885): | obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko |
| Biblia (1584): | pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi |
| Biblia (1584): | vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih |
| Zlata Vas (1848): | blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nebeſih ma svoi tron , K'dir ni pred nym krivizhen Prejeu bo velik Ion. K'dir pa se v'grehu snaide |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami |
| Tine in Jerica (1852): | sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž |
| Oče naš (1854): | le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku od Boga prejèlla. Tudi na temu svejtu se nabo tebi zhes pomankanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju moje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. |
| Biblia (1584): | budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam |
| Zlata Vas (1848): | drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. |
| Divica Orleanska (1848): | le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo |
| Ta male katechismus (1768): | imamo temistem, od katireh smo mi ſa Bogam nashe ſhivlenje prejelli, shposhtuvanje, |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe te tvoje boſhje dary, katire smo od tvoje dobrute prejelli. Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga Ozhęta, inu ſo djali: leti poſledni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes vaſs perſhov, inu boſta moje prizhe v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vezh prejelli: al ony ſo tudi le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri ſo bli okuli enajſteh najeti, ſo uſak ſvoj dnar prejęlli. Perſhli ſo pak tudi ti pervi , ter ſo menili, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prejelli, de bi ſe mogli supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oppominamo v' Goſpudu JEsnſu, de vi, koker ſte od naſs prejelli, koku imate hoditi, inn Bogu dapaſti, toku tudi hodite, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui, No tebe tamkei prejet', Kir ſmo mi s'grehi obdani, Ti pa JESUS! vezhnu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je |
| Zlata Vas (1850): | tisti dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto |
| Oče naš (1854): | poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so |
| Oče naš (1885): | bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar |
| Ta male katechismus (1768): | tebe: de skus njega Mater Mario Divizo vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſlushi, ali de naſs poſkuſsi, ali de naſs poſhtrafa. My prejmemo tó dobru bres hvalęsbnoſti, inu tó hudu bres isrozhenja v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de imash uſſe od Boga, inu uſſako minuto kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is lubeſniveme ſhellame eno Angelsko zhiſtoſt tvojega ser za imash. Prejmesh ti pak taiſtega le is navade, toku se veliku prida |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | MAria! JOſhef! de od njeh na smertno uro dobro pomuzh prejmesh. Zhe otshesh ti mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega |
| Maria Stuart (1861): | križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez |
| Pozhétki gramatike (1811): | Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge. Reçois, prejémaj, prejmi Qu'il reçoive, naj prejema, naj prejme Recevons, prejémajmo, prejmimo Recevez |
| Pozhétki gramatike (1811): | finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doseči? Ko serce topi se Tvoje V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce |
| Oče naš (1854): | „Prejmi lé z mirnim sercom,“ ji je rekel, „kar nama je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil |
| Valenštajn (1866): | Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi |
| Valenštajn (1866): | Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim |
| Rudninoslovje (1867): | da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to |
| Lohengrin (1898): | Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že |
| Kemija (1869): | ogelj se po zunanjih, kakor po kemičnih lastnostih loči od prejšnjega. Ne gledé na živalsko tolščo ali mast, ki je v |
| Fizika (1869): | vse ne, in valj se potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se potem votlina napolni z drugo tvarino, dobi tvarina podobo prejšnjega kristala. Pseudomorfoze se poznajo po tem, da se njih notranji |
| Zoologija (1875): | bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné. Drugo jutro, dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali izgube, kakor je zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkt razdeliti s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem delimo kakor pri a). N. pr. enačbe. Dostavek. Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške |
| Kemija (1869): | C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v vsakej od teh dveh vrst si |
| Botanika (1875): | staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji, prejšnjemu v vsem podoben, se tedaj vtakne med njegov ličji in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ob jednem najm. sk. mnogokratnik vseh danih števil. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. l.* Kolik je najm. sk. mnogokratnik števil a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c > d; ondaj je a + c > b + d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. Izračunaj vrednost téh-le vsot za a = 2, b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c < d, ondaj je a / c > b / d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil |
| Divica Orleanska (1848): | odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi |
| Divica Orleanska (1848): | Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je |
| Divica Orleanska (1848): | nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da |
| Kemija (1869): | svojih kemičnih lastnosti, kajti razproščene tvari se pokažejo spet v prejšnjej skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo. |
| Astronomija (1869): | OB visokost stolpa, ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor |
| Valenštajn (1866): | Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula |
| Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe Davno doverſhen. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils ont eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus |
| Pozhétki gramatike (1811): | al tombées, Ils sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim padel, kakor sgor. Tu fus tombé |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ils ont été, ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes |
| Pozhétki gramatike (1811): | reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil itd. Tu eus rendu, Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal itd. Tu eus fini, Il eut |
| Jerica (1859): | tudi zdravnika! Morebiti se je tudi nekaj grenkega iz svojih prejšnih dni spomnil. Janez je premembo na učiteljevem obrazu dobro zapazil |
| Potovanje krog Triglava (1860): | za cirilski grobopis! Pisano je bilo menda v nemški pisavi prejšnih časov. Tu je naju zapustil mladi tovarš. Lep večer je |
| Vetrogončič (1860): | tovarša iz otroških klopi. — — Kakor serna plane Od lovcov v prejšnih časih ostreljena, Ko spet se strelcov struma ji zelena Prikaže |
| Domen (1864): | bi starka ne bila berljava od dela, skerbi in terpljenja prejšnih let, videla bi bila kako je sinu lice zatemnelo, kako |
| Slovenske večernice (1865): | okoli klati po vasi umazan in razcapan, zapuščen od svojih prejšnih prijatlov in prijatlic, k večemu, da ga kdo mimogredočih nagovorí |
| Razne dela (1870): | nasprot, Postavi vred pred mestam trume jake, Opomni jih premage prejšnih zmot; Nastazija, de vidi zgodbe take, Se v izbico podá |
| Razne dela (1870): | zamolčala? Izabela. Poslušajte račun molčanja môga, Začujta kak de setva prejšnih časov Današni dan veseli plod rodí. Fantiča sta še šibka |
| Razne dela (1870): | ji boginja tak, zbudivši ji v sercu hlepenja Znancov do prejšnih, do vad, do doma, do perviga moža, Urno zavita v |
| Razne dela (1870): | prinesete To hudo znamnje v naše mirno kraje? (Jovana v prejšnih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stoje se približa |
| Divica Orleanska (1848): | prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj |
| Fizika (1869): | en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako |
| Botanika (1875): | njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Gozdovnik (1898): | lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kri tvojiga brata vpije s' semlje do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga |
| Divica Orleanska (1848): | se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim |
| Valenštajn (1866): | zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na |
| Maria Stuart (1861): | Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo |
| Valenštajn (1866): | se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb |
| Divica Orleanska (1848): | pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Baron. Pre klęti ſant! Vrat mo bom savil , zhe ga ſhe enkrat |
| Zerkviza na skali (1855): | ktere ſi imaſh prineſti zheſ devet gora in devetero morje! ” „Prokleti! ” je saſhkripal rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora |
| Viljem Tell (1862): | Drugi. Prokleti tat! Ušel je! Prvi (pastirju in ribču). Pomagala Sta k |
| Deborah (1883): | trpenja njenega naroda, ljudij zavrženih od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom |
| Lohengrin (1898): | mi! Oblagáni knezi! Stojte mi! Možje. Kaj čè tá tu? Prokleti, beži z mesta! Kralj. Kljubuješ jezi moji ti? Miroslav. O |
| Deborah (1883): | Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je |
| Deborah (1883): | blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na |
| Valenštajn (1866): | se je Naroda svojega sovražnikom, V nadlogo treščil lastno domovino? Prokletstvo bila je njegova plača, Odmeščevalo gnjusom ljudstvo je Zlonosno, nenaravno |
| Deborah (1883): | Krčmarica (mu seže v besedo). Prokletstvo! Učitelj. Padel je, predno je to besedo izrekel. Kaplja ga |
| Gozdovnik (1898): | vendar mislil dolžnega, mrtvečevo ženo obvestiti o tem. « »To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami |
| Biblia (1584): | ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podá, je treba semljo sopet 5 do 6 pavzov globoko prekopáti. 3. S semljo ogrebſti ſad, kadar je v lepimu raſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali ſad ſhe majhina, je tréba semljo enkrat — dvakrat plitvo prekopati; to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | od debla dva do treh čevljev okrog zemljo do korenin prekopati in z dobro udelanim ali s cestnim blatom namešanim gnojem |
| Trtna uš (1881): | dela. Najpoprej moramo napadeni prostor v gorici globoko rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se prekoplje, preden se obseje ali nasadí. Če se ne prekopá, naj se s sajenki nasadí. Pa še dovelj tacega sveta |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | hoče nov saden vert napraviti, naj ves tak svet globoko prekopa, in naj iz sadnega sadišča drevesca, ktere so za to |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se, kjer se to vidi, zemlja v več krajih berž prekopá, da voda odteče. Na ilovni zemlji se taka požlepca narraji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | parst iz mej , ali če se kaka tratna poravna in prekopá; ravno tako parst iz host, gajev in gojzdov, in spod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je zlo pusta zemlja, se prej, če je le moč, prekopa, pognoji, in kaj druzega ondi vseje, iu potlej še le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak zrelo seme še nabira. Kar je praznega, naj se prekopá in gnojí, in za prihodnje leto pripravlja. — Na sadnem vertu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | o pravem času vode prav obračajo, ali se kak prag prekopa, i. t. d. Veliko rečí pa naših rok čaka, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in dobro je, če se tudi vsa zemlja okoli jamic prekopa, kamor bodo potlej koreninice segale in si živeža iskale,. Vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je kako šavje prerastlo, kakor rado, naj se iztrebi, svet prekopá in ali s tistim šavjem, ali pa z listjem, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane. |
| Marjetica (1877): | jo vslišala. V take misli se vtopi Marjetica in se prekriža, kakor se je križala nekdaj stara mamica. Med tem pa |
| Marjetica (1877): | kakor se jej je velelo. Med potjo pa se pobožno prekriža in ponavlja prejšnje očetove besede. Med tem pa se jame |
| Planšarica in pastir (1881): | stran se jej ni svet odprl. V takem strahu poklekne, prekriža se in moli. Ko je dolgo molila, popustila jo je |
| Od pluga do krone (1891): | klobuk, za njim pa petelinovo péró. Deček obstojí pred nami, prekriža za sabo roke in nas ogleduje zvedavo. »Kje si pa |
| Od pluga do krone (1891): | bilo po nji, polagoma so odložili vilice, ko se Meta prekriža in odmoli z družino vred, kar se duri odpró, in |
| Lisjakova hči (1892): | proti vratom. Pri kropilnem kamenu se snideta. Sključeni starček se prekriža, ali ko zapazi sina, pogleda ga bistro, ne da bi |
| Senanus (1892): | razburjena duša njegova! ... Oprezno položí gospod Gregorij knjižico na mizo, prekriža roke na hrbtu in meri sobo s težkimi koraki. Takó |
| Lisjakova hči (1892): | je ravno odzvonilo k prvi maši. Ko se pri kropilniku prekriža in pogleda po cerkvi, vidi v zadnji kapelici pred bronasto |
| Slučaji usode (1897): | Otmar črez nekaj časa. Njegov glas predrami Malvino. Ona se prekriža, vstane. — In — kaj bode ž njim, reče oklenivši se lakta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi |
| Antonio Gleđević (1873): | malo, zapuščeno in skalnato domovino! « Potem pa se je zamislil, prekrižal čez prsi roke in nagnil glavo. Od morja pa je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v bran postavil. Najprej je v koši vstal in se prekrižal, ali ne po nemško, ampak po latinsko ali vlaško, ker |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češčenje, katero sem bil na potu |
| Grajski pisár (1889): | prišel, da bi se pri vratih samo s cerkveno vodo prekrižal; ta bo odnesel Dobničanu nekaj renskih goldinarjev. « »Če ne denarja |
| Iz arhiva (1890): | ki se ga je menda naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal nogi. »Ker že nekaj véš, védi vse,« opomnil je Kodràn |
| Naši vaščanje (1891): | Ko so se sporekli drugič, pehnil je od sebe óblič, prekrižal roke na hrbtu in srdito stopical ob skobelniku. Mica je |
| Gojko Knafeljc (1899): | strani. »Zdaj pa le pogum! « je šepnil ter se naglo prekrižal. Skoro nato je samokres nastavil na sence. Mrzla cev se |
| Vrt, vrt! (1899): | je Košček dobro potegnil sapo vase, zaprl steklenico v omarico, prekrižal se in legel. Legel je in že je spal. Pil |
| Gojko Knafeljc (1899): | vrnil sinoči domov, je bil sedel leno v naslanjač ter prekrižal noge črez kolena. Lica so mu plamtela od zadovoljnosti, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi ino lepſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa |
| Zeleni listi (1896): | vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi dohajali; naposled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se to zgodí, kar bukve te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja |
| Divica Orleanska (1848): | privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi |
| Kemija (1869): | 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v resnici |
| Zoologija (1875): | lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k pajkom, ravno tako tudi dve črti dolgi knjižni ščipavec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni ſe sdy, de je raven tvoj shęnen, doli per prelasi v'rinke hodi, koker de bi ſerſhęne v'ſebi imel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' deklętam govoril; v'eni uri ſe imava tam na pręlasi snajti — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſi, Lubza! Miz. V'eni uri naj ſe tam na prelasi snajdejo; jeſt jih bom na vèrt noter spuſtila, kader bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj |
| Zeleni listi (1896): | podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje |
| Divica Orleanska (1848): | uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo |
| Rudninoslovje (1867): | Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noviga sakona, ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekriſtjáne. Ne jénja pred, doklèr ni sádnja ſrága Kerví prelíta, doklér njih kdo ſôpe , Ki jim je ſtárſhov véra bla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konzháno nijno je in marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum |
| Oče naš (1854): | kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila za Vas prelita! “ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za me zastonj prelita; večja je namreč, o Gospod, tvoja dobrotljivost ko moja hudobija |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | novięa Te« ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli |
| Divica Orleanska (1848): | stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov |
| Tiun - Lin (1891): | bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ro si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vro kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino umerl! Ko je Jesuſ umerl, ſe sagrinjálo v' tempeljnu |
| Genovefa (1841): | vmóril — sató mi morajo tudi glavo odbiti. Nedolshno kri ſim prelil — pogléjte lé mojih rok; vſe ſo kervave — gléjte zhes in |
| Genovefa (1841): | naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov prelil. Zhe rezhemo, de nimamo grehov, ſe goluſamo, zhe pa ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naš Zveličar živel in budil in kjer je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Jezus za nas nesel ga, Nja kri za nas prelil; Ti si nam obljubil sveti raj, Si nam ga obljubil |
| Stric Tomaž (1853): | ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri prelil, ne sv. Duha in sv. kerščansko katolško cerkev, v kteri |
| Roza Jelodvorska (1855): | je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na križi prelil, de bi nas večne pogube rešil. Ravno tako moramo tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | celó svojo zadnjo kapljico kervi sem voljen preliti, kakor sem prelil pervo, da se le ohrani naša deržava; uklonila se bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebes savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dapadeine, tiſto je on sa sbriſſeine naſhih grehu preliu, inu tebi veſs doug sa naſhe grehe plazhou. Hitimo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de mi reſnize na govorimo, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | posabio, temuzh tudi to roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla |
| Blagomir puščavnik (1853): | Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se |
| Kuharske Bukve (1799): | putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra |
| Genovefa (1841): | mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota |
| Robinson mlajši (1849): | zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda |
| Stric Tomaž (1853): | z lastnimi očmi mogel gledati! Zadnje, kar sim Se od preljube matere slisal, je bil njih jok in stok. Oh, kako |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | per vezherji marſkaj shnjim pogovarjal. Med tem tudi od ſvoje preljube shene in tù mu je ta romar tako na ſerze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse ob enem: slavne rojake, kerščanske junake, otroke ravno tiste preljube matere sv. cerkve, ktere sinovi ste tudi vi, ki so |
| Ferdinand (1884): | pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče videti truplo svoje preljube neveste. Odprejo krsto. Bolezen je hudo popačila njeno lepoto. Srce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukaj černa podertina na gorečem posipu. ” „Tako tedaj nisim samo preljubega očeta, zgubil, temuč bil sim tudi ob vse svoje premoženje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj videla in slišala njegov glas. „O marsikaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zopet dobodeš rudeča lička? Ali hočeš mar punčko, ali tistega preljubega Janezka? Micka. Ne, oče, saj vem, da vam je zopern |
| Ferdinand (1884): | bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v |
| Oče naš (1854): | potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni bil! “ |
| Roza Jelodvorska (1855): | dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt ſi morebiti sgol prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave sovse dovoshi moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na 4. Poſtavi. P Prelubesnivi! jeſt ſprizhujem pred Bogam , ino Chriſtuſam JEsuſam, katiri bode ſoduv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tednu. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 5 Poſtavi. Prelubesnivi! ſpoſnajte edn drugimu ſvoje grehe, inu molite edn sa drugiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Paula Apoſtel. na Timothea na 2. inu 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Cantate. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 1. Poſtavi. Prelubesnivi! uſſaki ta narbulſhi davk , ¡nu uſſaki popolnema dar je od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Branje is 1. Piſma S. Petra Apoſtel. na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug |
| Botanika (1875): | lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi vsak otrok. “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jé ga tudi on. Tako ſta tedaj boshjo sapoved prelomila, ino pervi greh je ſtorjen. Per tej prizhi jima je |
| Genovefa (1841): | maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila in s ſhibkimi hvojevimi ſhibinami je takó manjſhi dél na |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred menoj tako |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da se je prav daleč lehko slišalo, ko se je prelomila. Ne da bi se ozerl, je li ga logar vidi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi |
| Ta male katechismus (1768): | vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo |
| Ferdinand (1884): | mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na ſtrashi, ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe bíje svéſto, Al morebít' pod hládno ſpí gomílo, AI premagavez mu je vsél nevéſto, Al shíva, al mèrtva je, svédit' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi |
| Čas je zlato (1864): | se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal |
| Stric Tomaž (1853): | še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej |
| Pripovedke za mladino (1887): | velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu pokaže |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa- |
| Genovefa (1841): | osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti |
| Roza Jelodvorska (1855): | očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir |
| Roza Jelodvorska (1855): | Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli |
| Fizika (1869): | kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava |
| Gozdovnik (1898): | pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so |
| Ta male katechismus (1768): | Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le |
| Divica Orleanska (1848): | posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes |
| Divica Orleanska (1848): | Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam |
| Divica Orleanska (1848): | še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih, |
| Oče naš (1885): | zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ali-Paša-ta in njegovih 10 tisuč divjih Turkov oteplo in popolnama premagalo. Od kar je pa nadvojvoda Karol okoli leta 1580 v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti, v' katiri ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premagan biti. Ta ſtanovitna molitu ima mozh Boga ſylit, inu premagat satu, kyr tiſta nemu dopade. Ali, o lubesnive duſhe! koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobrimu perprauleno neſhli. Boshje dobrute ſe napuſtijo od naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe |
| Ta male katechismus (1768): | ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri pod. 84, kjer je del A B C D premakjen, ali je pa od zdolaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ta le reſnizhna in ſpodobno rasglaſena. De je popravik Premzov goſp. vrednika prav vshivo raskazhil, nam je shal, ker ni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je treba zavoljo njegove mehkote bolj merkati, ker ne sme premehak biti. Pečeno stegno divje koze. |
| Rudninoslovje (1867): | 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam je premehák, zato se mu dodaja nekoliko svinca, toda po zakonu ne |
| Zeleni listi (1896): | med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep |
| Roza Jelodvorska (1855): | te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega |
| Kuharske Bukve (1799): | med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in jagnjetino v bokalu mesne župe dobro skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in odcedi; deni potem na en funt kerhljev tri unče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peteršiljevo koreninico, tanko in podolgama zrezano, pa vunder ne premehko, potresi z eno kuhavnico moke in perli potem, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa ne premehko, in obloži z njim kraj ne preplitve sklede okroglo in |
| Kemija (1869): | in stavitelje; samo za ceste ni prav posebno, ker je premehko. Ogljenčevokislega apna je nekoliko tudi v živalskih kosteh, hišice polžev |
| Kemija (1869): | se splošno rabi za novce (denar). Ker je čisto srebro premehko, bi se gredoč iz rok v roke prehitro oglodalo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mnogo rečí. Odbor je sklenil več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejsni začasni vodja gosp. dr. |
| Fizika (1869): | zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tjè gori proti Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmali o klical, da se ob pravem času po deželi |
| Čas je zlato (1864): | opravila prevzeti moral. Zeló se je veselil nad to naglo premembo, še bolj pa, de je kraljeviča poslušal in se po |
| Fizika (1869): | namesto njih dobé stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so |
| Tiun - Lin (1891): | privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene |
| Blagomir puščavnik (1853): | prah in da se boš kakor jaz zopet v prah premenil! Kakor roža na polji je človek, ki v jutro lepo |
| Zerkviza na skali (1855): | svediti, kaj ſe mu je nakljuzhilo, de ſe je tako preménil ; Hubert je oſtal molzhezh in shaloſtin. Tako ſo mu pretekli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa |
| Valenštajn (1866): | me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je V zaupnika. Stotnik. Bojim se, da se vam |
| Deborah (1883): | njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan z njega je božanstva pečat; Nevredni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer |
| Fizika (1869): | tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti |
| Zoologija (1875): | smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se |
| Kemija (1869): | si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Pozhétki gramatike (1811): | predhdni v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda |
| Viljem Tell (1862): | ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takrat pa se je Fulvij brez spanja po svoji postelji premetoval in za terdno sklenil, da se bo od zdaj ogibal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blazini. Pijanost mu ni dala stati in serce ne pokoja: premetoval se je tje in sem in milo milo stokal. Sramota |
| Zlata Vas (1848): | čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega |
| Astronomija (1869): | videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z |
| Fizika (1869): | pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin |
| Astronomija (1869): | sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje |
| Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je Jozve solncu stati zapovedal, gré misliti, da se solnce premika; Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z druzimi svetovi, posebno z zemljo. Toliko se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | potegovala, je na enkrat zapazila, da se stopáj pod njo premika. Ozre se, in vidi, da je že daleč od kraja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor zdravo; spodnjo nogo nekteri konji naravnost |
| Astronomija (1869): | da sledé repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor |
| Kemija (1869): | njegovi delki tako slabo med sebo vezani, da se lahko premikajo — zato je živo srebro tekočina. Zarad njegove velike rabe pri |
| Astronomija (1869): | v večej méri in s tem razločkom, da se ne premikajo samo v ravni ekliptike, ampak da se od vseh mogočih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté v |
| Astronomija (1869): | središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo |
| Astronomija (1869): | stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka |
| Fizika (1869): | spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana |
| Zoologija (1875): | proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska |
| Zlata Vas (1848): | izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | Šnakšnepkovski je mel tako zaupanje v me, da brez kakega premisleka ime: "subpedenovissimobarbatus" skuje. - Aphodius subpedenovissimobarbatus, dobro, bo že! Pa kar |
| Svetinova Metka (1868): | reč je vendar treba malo premisliti. « »Kaj je tu treba premisleka! Z obema rokama se okleni sreče, ki se ti ponuja |
| Svetinova Metka (1868): | mora biti, kar ti brani, da se ne poprimeš brez premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | Naj ostane torej pri dobrem, dokler mogoče; naj pa brez premisleka rabi slabe pomočke, če jih deržavno stanje zahteva. Vendar tega |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | l. c. 321) onim neustrašljivim jeklenim senatorjem, kateri so brez premisleka tudi najsvetejše vezi raztergali ter najslajša čutila z nogami teptali |
| Šaljivi Slovenec (1884): | mogel prenesti pri najboljši volji, ampak prosil je za malo premisleka, potlej je pa rekel, da jih ima dosti in da |
| Od pluga do krone (1891): | temu — ali saj sam veš, kakó je. Stvar je vredna premisleka. Dolgá res ni kdo vé kaj pri hiši, toda dve |
| Spletke (1894): | kam se zaženo vsi, mi pa tavamo za njimi brez premisleka. Toda sedaj smo ujeti: jaz sem že obljubil, da navozim |
| Najmlajši mojster (1896): | Ravnajte se natanko po naročilih svojega izpovednika in zavrzite brez premisleka vse knjige, katerih vam ne dovoli. « »Kaj naj storim torej |
| Gozdovnik (1898): | sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh ta narvezhe dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe drago — Vinu je vshę po petizi — de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de jim nemorem povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami premiſlijo. Oni ſo dami priſhli, naſsajéni, de naſs Bog obari; po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al né — Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina |
| Revček Andrejček (1891): | se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka |
| Razne dela (1870): | petama dal Obžaloval al čas je stekli, Poboljšanja zgubljeni up? Premislila al so ga pekli O djanju te divjosti skup? Molčanju |
| Viženčar (1881): | bi res ne bilo potreba, in zdaj upam, da si premislila, kaj je prav, kaj ne. " Izgovorivši nagne se proti deklici |
| Arabela (1885): | preudarjanji in potem, ko sem več kot tridesetkrat prečitala in premislila, kar sem našla napisanega. « Tako končuje Arabela in zloži pisma |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | knjigami dobim to knjižico. Najprej sem jo mislila uničiti, vender premislila sem si hitro, mené, naj ostane, da se bodem še |
| Lisjakova hči (1892): | bi šla k teti, vender tik hišnega praga se je premislila. Bilo je je sram, če bi teta ugenila, kaj jo |
| Zmota in povrat (1892): | Brž so ji izpolnili željo, da bi se zopet ne premislila. Cerkvenik je šel potolažen s Poličarjevim vozom po gospoda župnika |
| Na krivih potih (1893): | jo: »Zakaj ne odgovoriš? Kaj je treba tu takega premišIjevanja? « »Premislila sem si že,« odgovori deklica, »in preudarila vse dobro. Vaše |
| Gospa s pristave (1894): | se bo premislila; a ravno nasprotno: ganjena je bila, a premislila se ni. Pokazala je grofu poslednje Viljemovo pismo, katero je |
| Vzgoja (1899): | že bila pri nas za par mesecev, da bi si premislila, ali Angela, Angela. « »Res je; prav praviš. « »Ko bi se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá |
| Ferdinand (1884): | na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je |
| Divica Orleanska (1848): | Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol |
| Deborah (1883): | Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpuda JESUſa Chriſtuſa v' naſhimu ſpominu ponoviti, inu tiſtu brumnu premiſliti nas ta shaloſtni zhaſs tega ſvetiga poſta vabi; nas ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hozhem jeſt danàs per njęj gori dershati, inu s' vami premiſliti, kaku malu ſadú is beſsęde boshje v'ſedajnih dnęh sadobę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj dęlati v' duhu tę pokore. Leto hozhemo my danàs premiſliti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr tęh ſkasal |
| Sacrum promptuarium (1695): | en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja |
| Valenštajn (1866): | ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | vec kakor jezik in kozolce. Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, kako burno se verti med |
| Bore mladost (1862): | saj s samimi mislimi nič ne moreš popraviti. Tvoje dolge premišljevanja ti jemljejo le mir in spanje. Jaz sem brez mnogih |
| Moč ljubezni (1865): | resnične ljubezni. Pa kam smo zabredli v otožna in resna premišljevanja? Čas poteka in naša povest se bliža koncu. Pretekla je |
| Na Žerinjah (1876): | stran obrnena. Gernau je stoprv v tem trenotku prišel do premišljevanja svojega čudnega položaja. Čepel je za drevesom in niti dihati |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | izključno na dvor in dvorne malosti, njemu je predmet globokega premišljevanja narod in deržava, katero vsestransko opazuje. Vsake 2—3 mesece |
| Mešana gospôda (1881): | kdaj učila se tudi sama sebe hladnokrvno presojevati. Iz žalostnega premišljevanja jo zdramijo znane stopinje očeta Justina. Hčerka naglo obličje prevedri |
| Iz arhiva (1890): | Včasih, ko je, beroč stare listine, zatopil se v razna premišljevanja, vzplavala mu je še pred dušenimi očmi krasna podoba Koprivčeve |
| Gorski potoki (1895): | biti brez zaslužka in brez kruha, ker niso zmožni resnega premišljevanja; dosti je tudi takih, ki vidijo stradajočega siromaka, a srca |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in zatrl je v sebi zlovoljne misli. Iz tega mučnega premišljevanja ga je vzbudil prihod Matijčev. »Zdrav mi bodi, dečko, odslej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od Boga je ena kratkozhasnoſt te lubeſne, inu katire ſna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shl, zhe nabosh svojem dellam taiſtega dne enu majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo podobo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della premishluvati. Zelu, inu samu veſſelle moje dushe je blu premishluvanje sveteh rezhy, inu meni so ſmirej vezhne resnize te vire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so Svetniki imelli k' popolnemaſti pridti, inu ti se podſtopesh premishluvanje sveteh rezhy vonspuſtiti? Uſſake dan se ki enu malu na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati nam naprot! Premišljevanje , kako se prihodnjič povodnjim ubraniti. Strašna škoda, ki so jo |
| Fizika (1869): | njena moč se razdeli na dalj časa. Pod. 81. To premišljevanje vodi nas do primerne naprave na vseh naših urah, ki |
| Astronomija (1869): | d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da okoli jedne dane točke ne morejo |
| Astronomija (1869): | resnic, in da je velik kos delovanja opazujočih zvezdoznancev le premišljevanje kotov. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih v njih skritih okamnelih rastlinskih in živalskih ostankih; naše premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje |
| Botanika (1875): | vsacem vzbudilo to misel, da je velike djanske vrednosti znanstveno premišljevanje poljedelstva, in da se pravo obdeljávanje pólja le na znanstveno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni! « To premišljevanje mu je naredilo dobro voljo in spusti se v pogovor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samotiji pa cele dneve in noči z molitvijo in s premišljevanjem preživé pa z delom svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se pripravili na bližnjo nevarnost. Mark in Marcelijan sta že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila v'premishluvanju Iſaia Preroka, kjer je prerokuval, de ima is ene Divize |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mate, ter se vuzhè, kaj tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju sem jeſt poſtalla Boſhja Mate, ter se vuzhè, kaj tebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ozhy na obernili, skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de v' premiſhluvainu tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo Jęsuſa pred Piiätusovim ſódnim ſtolam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo od tega pogleda v'ſèrze prebodeni v'tim danaſhnim premiſhluvanji tvojga terplenja, ta edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde |
| Stric Tomaž (1853): | spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas |
| Stric Tomaž (1853): | Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni |
| Valenštajn (1866): | mi, da varno ga ujamem? Gardon, (ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). Če to je tako, kakor pravite — Če je izdal |
| Valenštajn (1866): | namenjeno. Valenštajn (vstane). Od té straní še nikdar tega nejsem Promišljeval. Takó je. Moja roka Služila je cesarja v tacih delih |
| Valenštajn (1866): | ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona je premishluvala ſtese ſvoje hiſhe, inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojim domazhim, inu shpendio ſvojim deklam. Ona je premishluvala eno nivo, inu je njo kupila: ol ſadú ſvojeh rok |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej is ſhnablami majalla, toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu v' svojemu serzu premishluvalla. Dvakrat bosh ti neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla ter sem prekladala, ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišlo nikoli na misel; da je tak, ker je kristijan; premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan |
| Genovefa (1841): | obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda |
| Genovefa (1841): | bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili |
| Genovefa (1841): | in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu |
| Fizika (1869): | zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je |
| Deborah (1883): | to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega življenja premišljevati. Spomnite se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | dokler ljubi Bog ne pomaga. Jest hočem med tem tukaj premišljevati, ako bi ne mogel tudi z božjo pomočjo kakiga pomočka |
| Najdenček (1860): | serca. Ko sim molil iu se Bogu zahvalil, sim začel premišljevati, kaj bi s svojimi dnarji začél in česa ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | profesor rudninskih vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako |
| Genovefa (1841): | ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſirliv, kaj pravesh, inu kaj Buh k'tebi govory, tu premishluj ti v'resnizi. Namoli, dokler nise une misle na ſtran |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihodnjiga dneva ti tudi tvoji starši ne morejo obljubiti. — Zato premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel. Vprašaj |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | deželi in drugej s pripravnimi pripomočki ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušni prid in blagor! Amen. 22. — Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa |
| Viljem Tell (1862): | bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor |
| Gozdovnik (1898): | vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto |
| Valenštajn (1866): | primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni Vsi tega |
| Valenštajn (1866): | je moj Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri |
| Trtna uš (1881): | še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se po njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči |
| Divica Orleanska (1848): | ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu |
| Sveti večer (1866): | čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader |
| Sveti večer (1866): | mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis |
| Roza Jelodvorska (1855): | govorila: Ljubeznjivi oče! ne bodite terdovratni! Nikar tako dolgo ne premišljujte Rozniga očeta iz ječe rešiti! Saj tudi Roza ni premišljevala |
| Gozdovnik (1898): | drzovito,« odgovori Rdoles. »Pojdite z nami k vašim konjem in premišljujte, da sodniki travane so drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci |
| Genovefa (1841): | ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo |
| Biblia (1584): | jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in |
| Gozdovnik (1898): | jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze, kakor pa na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore! « odgovori mati. »Jaz storim le to, kar on hoče, jaz |
| Gozdovnik (1898): | Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani , de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe, kr imam, inu premorem, ſtoj meni s' tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas, ſe mi kulker premoremo, vſi naſhi voli odpovemo, inu tiſto kakerſhna kol bodi, vſelei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe lubimo, zhaſtimo, inu hvalimo. Amen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je |
| Genovefa (1841): | ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je |
| Robinson mlajši (1849): | delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj |
| Kemija (1869): | stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e |
| Kemija (1869): | o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. |
| Kuharske Bukve (1799): | kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega svetega upanja imeti, kader bosh koker moj Godfrid en Pręmonſtratenſar s'Kappenperga reki: Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so Ludolfa enega Premonſtratenſarskega Shkofa v'jezho, inu panoge vergli ſa pravize volo, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku tudi ſdruſhba s'temi brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ljubi fantič! ti hočeš k svojimi stricu iti; poznam ga; premožen pa tudi dober mož je in svest sim si, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je tako pod oknom stal, vidi, de je v hiši premožen kmet, ki je ravno s semnja prišel, kjer je par |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel zeló premožen. In kaj se storí pri nas v Avstriji za mnogo |
| Oče naš (1885): | in se pošteno živiti. Po njegovem nagovarjanju mi je dal premožen kmet svojo dobro hčer, svojega edinega otroka v zakon, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in |
| Zlata Vas (1848): | vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She is mládiga ni mogla, alj le ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moſt manjka, jih ne bo teſhko dobiti, zhe bi: 1. premoshni goſpodje, ki ſo shé nekaj dali, ſhe kaj perdati hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | — tudi drugi premóshni , ki ſo s vſim obilno obdarovani, bi nar hitrejſhi rejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe reja murv in ſvilnih goſenz na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj |
| Zlata Vas (1848): | in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na k upe. Taki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez |
| Zlata Vas (1848): | so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo |
| Zlata Vas (1848): | sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil |
| Zlata Vas (1848): | niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in |
| Zlata Vas (1848): | so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Divica Orleanska (1848): | Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti |
| Zlata Vas (1850): | vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da bi se ljudstvo najbolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka |
| Stric Tomaž (1853): | dni preteklo, si je že naznal nevesto, krasno Orleanko, s premoženjem blizo 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vaš oče, mila gospodična, je prost; njegov grad z vsem premoženjem mu zopet povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem njegovim premoženjem. Prišlo je obilo prijateljev, da se poslové; eni ga opominjajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so še ostali, posojevali so na obresti, ter so s premoženjem gospodarili tako pošteno, kakor s cerkvenim. Vzeli niso druzega plačila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugimu dva, inu timu tretimu eniga; uſakimu po njegovimu leſtnimu premoshenju, inu je sdajzi naprejſhov. Taiſti pak, katiri je bil pęt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dan more notervsęti ob zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je |
| Zlata Vas (1850): | vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me |
| Zlata Vas (1850): | de bi taki ljudjé kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pahnili. — Tukaj stanuje oni bogati stric, kteremu imamo zahvaliti svojo premožnost, kteri mi je na moževsko besedo posodil denarjev, da mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Černi gori, ne le po eno, ampak vsaki po premožnosti svoji tudi po več od teh knjig uzel in komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati, do premožnosti priti; pridnost in delavnost se bote v njem zbudile in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko |
| Genovefa (1841): | ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo |
| Astronomija (1869): | ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu |
| Fizika (1869): | n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju |
| Fizika (1869): | se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen |
| Zoologija (1875): | gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne |
| Fizika (1869): | živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | j. izlezla iz stare kožice; i potom še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | sem tertje še ktere mladike, i ko bodo zlezle nánje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosence, ki tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči |
| Pripovedke za mladino (1887): | Račica, oj racka bela, Kaj dolgo sva že tu sedela; Prenesi naju črez vodo, Storiti to ti ni težko. ” |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje |
| Blagomir puščavnik (1853): | potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima |
| Stric Tomaž (1853): | svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri |
| Stric Tomaž (1853): | se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati |
| Blagomir puščavnik (1853): | brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje v hiši delajo, in ali bi morde ne dobil prenočišča. Ko je tako pod oknom stal, vidi, de je v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa se hočeta nad njim maščevati. Pod krinko pobožnosti hočeta prenočišča prositi na njegovem gradu, po noči pa hočeta ustati in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | večer sta poterkala dva romarja na grajske vrata in prosila prenočišča. Nosila sta temnosive romarske halje in imela v roki dolge |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | večer pride Pavliha zopet v neko vas, de bi tam prenočil. V vasi pa ni bilo nobene kerčme in kmetje so |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer je prenočil. Mislil si je: Dostikrat sem že slišal, de neprinesó ljudje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravnoſt v' hiſho njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko |
| Genovefa (1841): | Star vites, v ktériga gradu je Volk s ſvôjimi konjniki prenozhil, mu je povedal, de pobôshni ſhkôf, ki je bil Genovefo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak |
| Deborah (1883): | je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno per naſ, tudi prenozhiti proſtora dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati; vezhkrat pa tudi od prevelike neſnashnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi |
| Deborah (1883): | dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete |
| Ta male katechismus (1768): | v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode |
| Kemija (1869): | Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader ſim ſkusi okno ſkozhil; sa to ſim ſe mogel preblęzhi. Baron. Eno zęlo uro ſi ſe preblazhil ? — poglejte , ti poſli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo |
| Na stricovem domu (1860): | živo pomenkovale, in ko je prišla domú, se je nekaj preoblekla in še južine ni čakala, ker tako je šla iz |
| Cyclamen (1883): | so nocoj v prvič šampanjca pili. Nevesta se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polunoči sta nameravala novo |
| Prvi sneg (1886): | lesketa od samega sijaja! Tù vidiš gospodično, ki se je preoblekla za kmetsko nevesto, ali vsa njena oprava je tako dragocena |
| Prvi sneg (1886): | stopal v red z vitko maškaro, ki se je bila preoblekla za grško boginjo; njima nasproti pa sta se postavila rudeči |
| Vanda (1888): | da si je z njeno pomočjo odvezala klobuk in se preoblekla. Ali besede nisi mogel spraviti iz nje. Žiga je večkrat |
| Jarem pregrehe (1895): | je varihinja molčala o njem. Ko pa se je Agata preoblekla in prišla v kuhinjo, kjer je Polona ječmenček devala v |
| V krvi (1896): | se je vrnila, ji je pomagala Ana, da se je preoblekla. Takoj nato pa je prišla frizerka. Tončka je morala sesti |
| Pod streho (1897): | ni mačeha z njo niti besedice. Ko se je mati preoblekla, ji je rekla jezno: »Daj mi ključ! « Odslej ni Roza |
| Kotanjska elita (1898): | sobi, je ona spravila povsem ravnodušno svoje reči skupaj, se preoblekla, vzela čedno in okroglo vsotico iz blagajnice. Med tem se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne |
| Ta male katechismus (1768): | je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi, to |
| Botanika (1875): | Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo |
| Blagomir puščavnik (1853): | romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti. Vendar |
| Biblia (1584): | prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega |
| Blagomir puščavnik (1853): | pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko veſêlja mi delajo, Şpomlad in po léti mi ſladko prepevajo, v jeſeni mi pa druge s ſvojim pétjem vabijo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter |
| Oče naš (1854): | Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je |
| Ferdinand (1884): | pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje |
| Deborah (1883): | logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je |
| Robinson mlajši (1849): | natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir? |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom |
| Zlata Vas (1848): | naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in |
| Zlata Vas (1848): | prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | stori dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi prav druzega nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram |
| Ta male katechismus (1768): | kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri |
| Fizika (1869): | vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv |
| Kranjska nevesta (1864): | Ravno tisti dan, ko sta se stari Polani in zlatar prepirala zarad dolga in Vidoslave, sedela sta Giulio in Vidoslava sama |
| Sosedov sin (1868): | vštric tebe iti? " „Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva še nikoli in zalega ti menda jaz nisem |
| Gospa Amalija (1875): | slabosti. Bila je močno podvržena jezi in večkrat sva se prepirala, če sem po nerodnem razrušil kako vazo, ali če jo |
| Kobiljekar (1878): | pri nas še ravno tako, kakor dandanes. Kadar sta se prepirala dva soseda ter se grdo zmerjala, tedaj je drla vsa |
| Obljubljena (1881): | cesta ljudij je hitela na trg, razgovarjala se o kupčiji, prepirala in smejala ter bila kakor navada ob takej priložnosti dobre |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | jaz sam prevzel oskrbovanje. Dostikrat sva se s svojim tastom prepirala, zakaj ne povekša fužin, zakaj si ne omisli novih strojev |
| Od pluga do krone (1891): | slutnje. » Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala o slutnjah, da niso prišli bolnični strežniki z zdravniki vred |
| Pogreb na morju (1894): | čumnati, a tu jo je presenetila smrt. Mornarja sta se prepirala in ugibala, kako sta neki na ladiji ostali samo dve |
| Usoda ka-li (1895): | hčer k sebi, a ta, ne slušajoč je, se je prepirala z Marijo, ker sta hoteli sesti obe zraven Poljakove gospe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se |
| Zlata Vas (1848): | slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz |
| Zlata Vas (1848): | bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje |
| Zlata Vas (1848): | je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó |
| Biblia (1584): | je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite |
| Sacrum promptuarium (1695): | on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel”. Prepírati sta se začela, in ker je krajač tudi še dve |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tedaj vsi priti in se z njim v učenih rečeh prepirati; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskepi pisarji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojeglavnim prepiralcem! Zarad kake majhne stvarí začno upiti in se prepirati, in kaj dobijo naposled? Nič drugega, nego da se osramoté |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Robinson mlajši (1849): | Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi |
| Čas je zlato (1864): | Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat okrepča poželenje po prepovedanem; prepogosto povelje je brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje |
| Zeleni listi (1896): | dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | plés v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekelfalusy, ki je bil leta 1848 odstavljen in |
| Sveti večer (1866): | najde v gozdu ter mu reče: „Divji lov je ostro prepovedan. Če vas, dragi moj gospodič, lov veseli, pridite kakor doslej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je bil v resnici, pa tudi po vsej cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu perpuſtil, ne jeſti tazih jedí, ki ſo Judam prepovedane. Tudi trijé drugi mladenzhi, Ananija, Azarija ino Misael po iménu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judam v' njih poſtavi prepovedane. Tedaj, proſi véliziga kraljeviga hiſhnika lepó, de bi mu perpuſtil |
| Zlata Vas (1850): | zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél in ošaben |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi mu perpustil, ne jesti tacih jedi, ki so Judam prepovedane. Tudi trije drugi mladenči, Ananija, Acarija ino Mizael po imenu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | greh štel. Nektere jedi namreč so Judam v njih postavi prepovedane. Tedaj prosi veliciga kraljeviga hišnika lepo, de bi mu perpustil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | * Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet v cesarske dežele. * V Varšavi je izdal Venarsky |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri |
| Ta male katechismus (1768): | velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh zhaſeh koker v' Adventu, inu velikmu poſtu nekar ſvatovſhne dershati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati |
| Ta male katechismus (1768): | Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo |
| Ta male katechismus (1768): | ali drugo viſho svojega bliſhnega reſhallejo. Kaj sheshta: Nekar napreshtvej? Prepovèe nazhitost, preshtvu, inu uſſe nazhednu naperpushenu dijanje, s' eno beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje |
| Ta male katechismus (1768): | 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti |
| Ta male katechismus (1768): | druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje imena boſhjega, kar dapernashajo krivi |
| Ta male katechismus (1768): | svetega, iskrunèe. Kaj prave ta peta: Ti nimash uwyati? Ona prepovèe uſſh vunajno silo, ludumorstvu, inu uſſe krivize, katire be se |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi |
| Ta male katechismus (1768): | katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. |
| Biblia (1584): | bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta |
| Zeleni listi (1896): | jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo |
| Zlata Vas (1848): | strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski |
| Oče naš (1885): | stariši žive na Francozkem. Vrh tega so švicarski kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha |
| Stric Tomaž (1853): | branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj materi sa reſhitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih „popravljenzo'' ſo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe |
| Valenštajn (1866): | čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je, jezdeca |
| Valenštajn (1866): | zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je. Preveč vedó. Le glavo nesel bi na smrtni panj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Gozdovnik (1898): | ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa |
| Stelja in gnoj (1875): | zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Niso ga druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice |
| Zlata Vas (1850): | pripraši, ki je imel klobuk in suknjo z zlatimi portami prepréženo. Pred Brenceljnam obstoji ter urno praša: »Ali tam v uni |
| Roza Jelodvorska (1855): | večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali |
| Fizika (1869): | nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak kegeljček je zgorej preprežen s prozórno kožo, zavolj tega se tako oko vidi, kakor |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | iz izdolbljenega bezgoviga stebla, iz katerega je oguljena košutna koža preprežena iz z mnogoterimi podobami okončana. Rabili so ta boben, da |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Nemškem. Ta perst je bila tako imenovana mergolinska perst (Infusorien-Erde), preprežena z nekimi najbornejšimi rastlinami. Enaka perst je tudi tista, ktero |
| Antonio Gleđević (1873): | bila krog in krog obdana s cvetjem, po stenah pa preprežena s trstjem, ki je bilo ravno pričelo zeleneti. Ko je |
| Ivan Slavelj (1876): | oblakih lovili mali angeli in čez in čez bi bila preprežena nebeška mavrica, čez in čez nad tabo, Marjanica! « Dekle pa |
| Ljubljanske slike (1879): | in zgorej in krilo ne dela gubá. Tako oklenjena in preprežena hodi okoli, le domá, kedar je med svojimi in jej |
| Na krivih potih (1893): | do košatega gabra. Na jedni strani gabra so bila tla preprežena z zelenim mehkim mahom. Na drugi strani pa je rastlo |
| Trojka (1897): | zelenih trat in cvetličnih krogov. Za vodnjakom stoji z jasminom preprežena lopa pod košatimi orehi, v ozadju visoke smreke in temne |
| Trojka (1897): | tleh vsa pokrita s preprogami in ob oknih in vratih preprežena z zavesami. Mize in omare so bile navlečene z nagizdno |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nima zanj ob tej uri nihče drug čutečega srca. Tanko preprežena meglena odeja nad dolino se gosti v vodoravno valovito morje |
| Genovefa (1841): | Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s jedi, po ſtropu in po ſtenah vſe s pajzhevno prepresheno. Govedi ſe pod vampam in po mezhih zela kloſhzhevna perſuſheniga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ke mokrote napreraſse, inu tudi ni potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode na enimu vſhez gruntu ſejanu, bode prov ratalu, ne preperzaitu, tudi ne perposnu ſejáti, Sena bode doſlr, pa malu Otave |
| Roza Jelodvorska (1855): | zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | usmertenega brata. Da bodo njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil |
| Genovefa (1841): | ſhe tri dni tukaj oſtani. Po tém pa, kadar boſh preprizhan, de ſim mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo na njih vezh vkoſilo. Kdo bi ne bil preprizhan , de koliko vezh kmetija velja, zhe ſo sraven nje dobre |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so njéni starši v boljšim kraju, de so pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so že prepričani od stanovitnosti vipavskega vina, ne ostaja tedaj nič druzega, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo per z. k. kmetijſki drushbi, ktera nam, kakor ſmo preprizhani, sareſ dobro shelí, naj ſe pogajnajo sato, de bi goſpóſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v ptuji, ker ſtariſhi niſo hoteli vezh v nji prebivati; preprizhani namrezh ſo bili, de v nji savolj krive perſege boshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak, ki she ſlovenſko brati sna, v kakih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdor ne verjame, naj gré, da se z lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa |
| Gozdovnik (1898): | čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se možje snidejo, uverjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | godbe godile; tega nas prepričajo nje ravnine, ognjobljuvavne gore in druge znamnja. Tudi ona je |
| Stric Tomaž (1853): | je imel Šelbi pisma pri sebi, se iz njega gotovo prepričajo in Kasi ne dvomi več, da bi ta res njena |
| Zlata Vas (1848): | kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali |
| Blagomir puščavnik (1853): | na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | »Govori, kar ti je drago, drugače prepričal me ne boš. Le nikari ne misli, da je moj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zdrav. Kar sim vam svetoval, tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa she vezhkrat preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in 4=7. — Iz vsake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v slovenskem jeziku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Tudi od naših kmetov na Krajnskim smo se že večkrat prepričali, de ne vedó, de so Slovenci. „Krajnci smo” — pravijo — „in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki |
| Kemija (1869): | enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da so alkalične |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj |
| Botanika (1875): | poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zakaj gré današnji čas toliko kmetij na kant, se lahko prepričamo, da se je zadnjih deset let toliko kmetijam nemilih vzrokov |
| Fizika (1869): | tim bolj, ker služijo v to, da se prav očevidno prepričamo o bitnosti nevidnega zrakú in o njegovem povsod razširjenem in |
| Zoologija (1875): | rastlinski tkanini (glej v botaniki pod. 3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v katero se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je iz sv. Križa blizo Ipave, in sam se lahko prepričaš, da so še posvetne svetim prav podóbne. Lepa krajnska dežéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enako debela. Ako si jo zadel ali ne, se lahko prepričaš, kedar cepič na divjak postaviš. Vselej divjak visoko odreži, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je krogla, brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegne na deželi kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se moti in da mu ni prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhevanje ſe ni ſtrinjalo. Nobeniga hudiga dela ga niſo mogli preprizhati. Jesuſ jih je poſluſhal, ino je molzhal. Véliki duhoven vſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas ſim ſtar, ino moja shena je she perletna. “ Angelj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej ſim uno pergodbo praviti sazhél. Hvala Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tiſtih krajev, „de ſe ſam ne morem od vſiga preprizhati: vun„der opomniti hozhem, kar ſim pred 7. létmi, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushba. Kar ſmo Vam ſadaj povedali, Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodo sdej medli in sraven brali. Kdor bi ſe hotel preprizhati, kakó lahko in naglo ſe vmede, ali pa kdor bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja zlo to, de jim taka vboga shivina sgodej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šoli bil pri svoji ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar proſtejſhi pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se da naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim |
| Sacrum promptuarium (1695): | debet, ut marito obtemperat. Inu de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat, kar ner vezh vam je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova z žarki obdana podoba visela nad marsikterim oltarjem. Kot priprost kerščanski sin je tu sedel, kteremu je kaj naravno, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polnem. S pomočjo tacega logaritmovnika je môči najti na prav priprost način, katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je izumil pisatelj te knjižice, po mnogih poskusih, veliko bolj priprost in boljši način, kakó je cepiti na zeleno, in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker jo je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta |
| Divica Orleanska (1848): | V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh ſebe v' samero per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni |
| Sacrum promptuarium (1695): | una shena, od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti to bi bilo priprostemu kmetu v kvar, in on bi zguboval še te dohodke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin mislil, da pride kdaj v Pariz! Pa |
| Biblia (1584): | v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo |
| Divica Orleanska (1848): | vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží |
| Ferdinand (1884): | Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo |
| Genovefa (1841): | rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | viditi, inu ſposnati dal, tudi tim nar ból, nevumnim, inu preproſtim, inu jih je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | togotnih ne krotkoſt ene ovzhize, katęra ſvojga paſtirja glaſs s' prepróſtim ſèrzam poſluſha, ne poſhtenje ene bojęzhe duſhe neſhal, katęra ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni |
| Genovefa (1841): | ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami |
| Odesa (1854): | dva jezika sta namreč naj bolj v rabi. Rossovskiga govori preprosto ljudstvo, in vsakemu je potreba, da ta jezik zavoljo voznikov |
| Od pluga do krone (1891): | Boga svetega, jaz da bi Vam bila napravila točo? Jaz preprosto deklè, ki niti pisati ne znam? Bog mi je priča |
| Od pluga do krone (1891): | dragi bralec, da ne veš, kaj je bil primož? Jako preprosto stojalo je bil, sestoječe od treh delov: spodnji del je |
| Strte peruti (1894): | in se lahno priklonila, ko mi je predstavil svojo soprogo — preprosto ženo iz vasi — ter mi našteval celo kopo svojih otrók |
| Roman starega samca (1895): | ure v nje družbi, dasi je bilo najino občevanje jako preprosto. Ona je večinoma pela in igrala, jaz pa sem jo |
| Dušne borbe (1896): | domača z njim, in vedno bolj je njegovo mirno, zaupno, preprosto vedenje odstranjevalo pomisleke in strahove, kateri so ji prej vznemirjali |
| Slučaji usode (1897): | vedno zahteval denarno podporo, popolnoma odkrižal. Pričakoval je torej videti preprosto, vsakdanjo, telebasto žensko, bedastega ali pohotnega izraza, žensko, kakoršne se |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ta nameravani prestop sinove domačije na strica, bodočega očima? " To preprosto kmetsko vprašanje ni bila majhna zadrega za mojo modrost in |
| Slučaji usode (1897): | Povedala je samó, da je udova brez zaroda. A nje preprosto, toda iskreno in prikupno pismo, nje dobro pogojena slika, kažoča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | učene, ampak za preproste kmetovavce, kaj je nar bolj mogoče, preprosto in po domače, vse učene preiskovanja, kar se je dalo |
| Arabela (1885): | dovolj, da bi dobro živela. Ona itak, kakor čujem, jako preprosto živi. Ali Karpelesovi! Ti, ti, kaj bodo neki ti počeli |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | kavo. Jedva se pojavi prvi dim, prikaže se mladenič in preprosto priklonivši se pozdravi me z običnim: »Dobar dan, gospodine! Kako |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | To me veselí! « vzkliknila je Zorka ter lehkoživo prijazno in preprosto, kakor znajo le Dunajčanke, stisnila doktorju roko. Zabáva je bila |
| Križ na poti (1891): | in vender še misliti ni smela nánjo! Odgovorila mu je preprosto, da ji bije srce zánj kakor za milega brata, toda |
| Gospa s pristave (1894): | poročilom. Pred vhodom v grad je stala Virida, oblečena sicer preprosto, vendar se je videla kakor kneginja, tako lepa in vznesena |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Na to sem popolnoma pozabila. Morebiti ni res," odgovori Mina, preprosto se smejaje. A nje smeh ni bil odkritosrčen. Odgovoril sem |
| Pod streho (1897): | tem, ko jo je on poljubljal, je stopila v vežo preprosto, a okusno oblečena ženska z majhnim klobučkom na glavi in |
| Gojko Knafeljc (1899): | videl, kako se vedejo vsi njegovi tovariši tako lahko in preprosto, kako kličejo po stari svoji navadi četrtinko vina za četrtinko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga Petra zadovoljnost in tolažbo dobivali. Ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender |