Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 38

▶ prepustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepusti

perpusti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in de je še boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper
prepusti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in

prepuſti

Kuharske Bukve (1799):	koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od
Kuharske Bukve (1799):	vrê, inu puſti na to visho 4 ure kuhati. Potle prepuſti ta ſok ſkusi ruto. On je dober sa polivkam dober

prepustijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado
prepustil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ima tvoj oče, moj brat, več zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi

prepustila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo

prepustile
Blagomir puščavnik (1853): bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila
prepustili
Tiun - Lin (1891): vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik
prepustim
Oče naš (1854): bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje
prepustimo
Fizika (1869): ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se

prepustiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem
Roza Jelodvorska (1855):	Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica
Revček Andrejček (1891):	nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil?

prepuſtiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſhe shivéti; zhimu mi je pervenſtvo? “ Na to perſéshe prepuſtiti mu pervenſtvo, jé ino pije, vſtane, gré, ino mu ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti, kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato

▶ prepuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepuščeni
- prepuščenej
  Fizika (1869): tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo
prepuščeno
- prepušeno
  Oče naš (1854): stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti

▶ preračunati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preračunali

preračunili

Astronomija (1869):	Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih, druga
Mineralogija in geognozija (1871):	kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo

▶ prerasti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preraste

preraſte

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leho od plevela zhiſto dershi, glej de ſadu trava ne preraſte, in ne saduſhi. Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	satreti, kakor pa she mozhnó sakoreninjeniga. De plevél njiv ne preraſte, je takó le ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo plevél? bi kdo praſhal. Bres

▶ preraščati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preraščal
- prerašal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da

▶ prerezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prerezani

preresani
Kmetijske in rokodelske novice (1843): is njih istezhe; po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri

prerezani

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mm. široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	široki kot prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk

prerezano
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na prostem

▶ prerezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerezal

Gozdovnik (1898):	Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja

prerezati

preresati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is

prerezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar so godne, prerezati in gnoj iz njih spraviti. Rana se mora potem z

prereže

prereshe

Kuharske Bukve (1799):	kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál
Kuharske Bukve (1799):	med perſnim gredelnam inu med ſpodnemi rebrami enmalo gori preręshe, to je podtrebuſhina, de le proſtor sa nadęvko ven jemati

prereže

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj oteklina prereže in gnoj iz nje iztlači. Ako pes do rane pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne

prereži

prereshi

Kuharske Bukve (1799):	nadęvani ſo prav dobri. 287. Peterſhílova ſalata. Oſtershi peterſhílove koreníne, preręshi na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu
Kuharske Bukve (1799):	vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh krajih od gobza do uſhęſ, de boſh
Kuharske Bukve (1799):	Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu med grędelnam preręshi inu prederi, de bo grędel ſam na vilzah oſtal, ga
Kuharske Bukve (1799):	inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali
Kuharske Bukve (1799):	sholzo do verha; kader ſe vſe sholze na hladnim ſterdio, preręshi pomoranzhne nadęvane lupke po dolgim, inu daj na miso, Ako
Kuharske Bukve (1799):	na oſoleni vodi, potle ga olupi, po ſrędi ga narasen preręshi. Poſebej vsami eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko
Kuharske Bukve (1799):	v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh
Kuharske Bukve (1799):	vrat med glavo inu herbtam, de riba na trebuhi leshí; preręshi jo po ſrędi herbta od glave do rępa, na obęh
Kuharske Bukve (1799):	124. Kuhane jabelka sa ſalato. Jabelka tafelne olupi, zhes ſrędo preręshi, istrębi, v' merslo vodo deni. Vsami męſingaſto koso, ali kufręno

prereži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve. Vkuhane breskve. Olupljene breskve čez sredo prereži, kuhaj na en funt breskev en funt cukra z enim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z njim kuhaj in jih v škateljce deni. Vkuhane pomaranče. Prereži jih na dvoje, olupi jih, kuhaj jih z veliko vodo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero, na pol prereži, vbodi jih večkrat s peresnim nožem, deni jih v krop
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal; ampak prereži rog, pritiskuj krog rane, da gnoj iz nje spraviš, in

prerežite
Ljubite svoje sovražnike! (1899): rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite vrvi“, je šepetal Jon in je pahnil svoj nož skozi

▶ prerezovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerezovanje
- prerezanje
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena

▶ preriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerije
- prerije
  Divica Orleanska (1848): Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. )
- pririje
  Stric Tomaž (1853): kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v
prerijejo
Zoologija (1875): v borovo gosenico, a njene ličinke, požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in

prerili

Mineralogija in geognozija (1871):	več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči.
Mineralogija in geognozija (1871):	postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred posebno dostikrat vidimo v

▶ preroditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerodilo
- prirodilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino letošnjega leta

▶ prerok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerok

Biblia (1584):	nad nym blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej
Biblia (1584):	Ia jeſt vam povém, kateri je tudi vezh, kakòr en Prerok. Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lashnjivi ino svijazhni. 45. Jona. Ob tem zhaſu je tudi prerok Jona shivel. Bog mu ukashe v' véliko meſto Ninive iti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro

preroka

Biblia (1584):	neresglaſsili: De bi ſe depolnilu, kar je govorjenu ſkusi Iesaja Preroka, kir pravi: Pole, Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt
Biblia (1584):	ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je
Biblia (1584):	Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga
Biblia (1584):	ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Eniga Preróka? Ja, jeſt vam povęm, ſhe vezh kakòr eniga Preróka. 10. Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr tó snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per

preroke

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Jerusalem , inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv

preroki

Biblia (1584):	ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne ljudí, kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki in preroki, Sveti Peter, Sveti Pavel, Sveti Andrej, Sveti Janez, Vsi sveti

prerokih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil tempelj zhaſtit ino lep, kakor je bil Bog po prerokih napovédal.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Davida, ſvoj'ga ſlushabnika, hiſni, Kakor je obétal po ſvojih ſvetih prerokih, Ki ſo od nékdaj shivéli: De naſ bo otél od

prerokom
- prerokam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo treba. Elisej
prerokoma
- prerokama
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs

prerokov

prerokou

Biblia (1584):	inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu
Biblia (1584):	ti ſi Elias, eni pak, de ſi Ieremias, ali téh Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy pak, kaj pravite

prerokov

Ta male katechismus (1768):	ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drugi pak, de je Jeremias, ali tih Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih

preroku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku ſe je s' vſo ſvojo druſhino, gre k' njemu v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino

▶ prerokovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokovanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dež je bil res po naključbi „voda na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so

prerokovanje

prerokovajne
Sacrum promptuarium (1695): vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt

prerokovanje

Biblia (1584):	neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	že zvedila. « »Vse se mi močno zdi, da se moje prerokovanje spolnuje« — poprime sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje

prerokuvanje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe dopólnuje prerokuvanje Isaia, kir pravi: Vy bóte s' vuſhęſsimi ſliſhali, inu ne

prerokvanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus naredí. Prerokvanje vremena za leto 1845. De vremenskih prerokov nič ne obrajtamo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahko prepričal, kako terdno véro obá na takó imenovano Šembiljsko prerokvanje še dan današen stavita. Posébno so pa kerčme in čebelniške

▶ prerokovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerokoval
- prerokoval
  Biblia (1584): volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi
- prerokuval
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): nìzh ſturili savólo vaſhiga isrozhenja: 7. Vy hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene
- prerokval
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj

prerokovali

prerokovali
Biblia (1584): je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je
prerokuvali
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta

prerokvali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje, posébno so bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pópi so bili večidel najemniki, in so ravno takó zvito prerokvali, kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam in Eva

▶ preroški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preroška
- preroſhka
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride

preroškega

preroškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile služabnice v kakimu posebnimu tempeljnu, po laſtnim pričevanju od preroškiga duha navdane, prihodne reči oznanovale. Zavolj števila takih prerokinj, ktérih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekdaj pripravne prižnice, na ktérih prosti kmet in rokodelec praviga preroškiga duha iz polniga kozarca ali iz peržgane pipice vlečeta. Očitno

▶ presad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadike; [sskj]

presad

preſad

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo ſhkodljivo, ker ſe po mokroti ilovnata semlja ſterdi, de preſad raſti nemore. To ſe vé, de je tréba ob
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſt, de bo pred mrasam obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti

▶ presaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presade

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v verte ali kamor bodi v bolj gorke kraje lahko presadé, in zorijo mesca kimovca. Če se okopujejo, trebijo in obrezujejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vlažni zemlji ukoreninijo in ali ondi rastejo, ali pa se presadé. Da se tudi za murbe, kakor za druge sadne drevesa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in potlej ko so ročnika debele; se na svoj kraj presadé, kjer imajo zmirej biti, po tem ko so že lepo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	začetka tega mesca, če se sušca ni dalo, na gredice presadé, da bodo zgodej zelnate glave dale. Spinača se tudi zdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zelnik, ki je dobro vdelan in pognojen, dva čevlja vsaksebi presadé, nar raji po kakšnem dežji. Če pa do kresa dežja
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pognojiti. Kutne se rade primejo, če se le koreninski izrastliki presadé, ali se pa tudi iz pešk, kakor drugo sadnjc drevje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pusté do druge pomladi. Nekteri take drevesca v tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne kaže. Če pa sajenke sadimo, naj se izkopajo in presadé, kakor sadno drevje, varno s koreninami ko so moža visoke
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	potlej okoreninjene tudi lahko izrežejo in s svojimi koreninicami drugam presadé, toliko novih tert bo. Kjer so terte redke, se z

preſade
Kmetijske in rokodelske novice (1843): korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike

presadi

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	veliko cvetlic in veliko dreves; kmalo pride smrt, da jih presadi. Gotovo ti je znano, da imá vsak človek ali svojo
Občno vzgojeslovje (1887):	rastline. Kakor pa je koristno, ako se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih

presadijo
- presade'
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): strupene, da pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso
presadila
- preſadila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor ſi bila

▶ presajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presaja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi hrastiče presaja, drugi se mu pa smejajo. Ti mende še ne véjo

presajaj

preſajaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel nimaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote v

presajajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim
presajam
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam v veliki rajski vrt, v nepoznano deželo. Kako se jim

presajati

preſajati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	repo, korenje, kapuſ, peſo, kolarabe, in vezh takih séliſh, vender preſajati jih nikoli ni treba o mlaji, ampak vſelej o polni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke terte obrésovati je nar boljſhi o
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila v pervim letu. (Glej na perlógi podobo 1, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	retkev, zhebulo, peterſhilj, simſki ſadesh, ſhpinazho; kar je pa sa preſajati, preſajaj o polni luni. Per vſim tem vender prevezh nagel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote

▶ presajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presajenem
- preſajenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo

▶ Presburg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Presburgu
- Preſhburgu
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj

▶ preseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseči
- preſezhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre-
presegla
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno

presegli

Oče naš (1885):	za svoje ljudstvo občutil. „Vaša trdovratnost in vaša opora ste presegli vso méro in preveč ljudi smo zgubili, kakor da bi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	dà, kratko in točno sestaviti, da ne bodo tiskovni stroški presegli v ta namen določene vsote. Da bo lažej predstaviti si

preseže

perſeshe
Pozhétki gramatike (1811): nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo
preseže
Ferdinand (1884): tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne
preseſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe

preſeshe

Genovefa (1841):	ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de

presežejo
- preseſhejo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje

▶ presečišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presečišče

presecišče

Fizika (1869):

Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische

▶ presegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presega
Valenštajn (1866): skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi

presegajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zlo potrebnih rečí je odbor sam izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá
Zoologija (1875):	spadajo velikani živalstva, katerih tudi predpotopne živali gledé velikosti ne presegajo. Sesavcem še najbolj podobne so morske krave ali sirene, redkodlakave

presegala
- presegale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo dajale, in potem

▶ presejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presejane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezaniga limonoviga lupka in na zadnje pol funta dobro presejane moke. To testo na dilo deni in pol persta debelo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	dobriga pepéla in ga preséj skozi tanjko sito, vzemi tudi presejane drobne ilovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí

presejanega
- presejaniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno
- preſejaniga
  Kuharske Bukve (1799): deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih
- preſjaniga
  Kuharske Bukve (1799): V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-

▶ presejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri
presejal
Robinson mlajši (1849): menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe
presejati
- preſejati
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga

▶ preseliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseli

Zoologija (1875):	v stanoviti živali in stopram potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje
Zoologija (1875):	znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na

preselijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je turške kuge v Krimu bati, ako se zavezniki ne preselijo iz tistih krajev, ki so sedaj čez in čez pognojeni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ko so prišli černi možjé, da naju v boljšo deželo preselijo. “

preselil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom
Blagomir puščavnik (1853):	šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu
Oče naš (1885):	stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino

preselila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali ni

preselili

Stric Tomaž (1853):	jih spremi do Sanduskega, kjer so se v drug parobrod preselili, ki je bil v Kanado namenjen. V Amhertsbergu, kjer so
Sveti večer (1866):	so se v jeseni v potrebi in tugi v večnost preselili. Tujec sem sedaj v deželi in blodim sem ter tje

preseliti

Spomini (1860):	se na vse prošnje mlinarjevih niso hoteli k svoji hčeri preseliti, nekaj pa zato, da bi sam, ko bi me enkrat
Kranjska nevesta (1864):	posebno še zató, ker je moralo zapustiti drago domačijo in preseliti se na Italijansko. Ko je pa vidila, da jo grof
Slovenske večernice (1865):	zdaj vemo, da se mehurnik ne more iz ene glave preseliti v drugo. — In če je ovca poginila, kaj so storili
Žalost in veselje (1870):	Ameriki. Poprodal sem ondi vse svoje imetje ter se hotel preseliti z nekim prijateljem, mladim Španjolcem na otok Manilo, kjer je
Razne dela (1870):	prijazni sivček, In kakor še živí v pravlicah starih, Tak preseliti ga — nebeško mesto V oblacih zlatih — nam na zemljo hoče
Žalost in veselje (1870):	zapustil več milijonov. Sklenil sem toraj zapustiti Evropo ter se preseliti tjekaj. Ti bi bil kakor nalašč za mojo službo in
Kupčija in obrtnija (1872):	drugih, fabrike vzele, bi se več kot polovica tamošnjih prebivalcev preseliti moralo, ker jih zemlja sama s svojimi pičlimi prirodninami ne
Senanus (1892):	zopet kàj popravilo! Ali najbolje: morda bi se kàr kazalo preseliti drugam, v lepši del mesta, ne pa prebivati v predmestji
Gospa s pristave (1894):	prostore, ne meneč se za nevoljo Albrehtovo, in se hotel preseliti v drugo stanovanje. Toda Virida tega ni pustila, rekoč: »Zame

preſeliti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov

▶ preseljevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preseljevanju

preſeluvanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak je rodiv Zerobabela. Zerobabel
Branja, inu evangeliumi (1777):	Joſias pak je rodiv Jehonia inu njegove brate v' Babylonskimu preſeluvanju. Inu po Babylonskimu preſeluvanju je Jehonias rodiv Salathiela. Salathiel pak

▶ preselovalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

selilne; kontekst

preselovalne
- preselovavne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni

▶ presen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presne
- preſne
  Genovefa (1841): pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir

presno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zoper kužno bolezen. — Veliko se govorí zdaj od nove znajdbe presno (frišno) zelenjad in sočivje tako vkup stlačiti, da se potem

▶ presežen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presežna
- preſeshna
  Pozhétki gramatike (1811): est pire que l'indocilite, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na
presežno
- preſeshno
  Pozhétki gramatike (1811): ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi

▶ presežnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

presežnost

preſeshnoſt

Pozhétki gramatike (1811):	plus belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge
Pozhétki gramatike (1811):	est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des

▶ presilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presilno

presilno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): V undanjem ljudskem zboru je sicer veljavni Bright strune gotovo presilno nategnil in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker

preſilno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno zvetelo. Sa roko jih prime, ino s' hvaleshnim ferzam jim
Genovefa (1841):	sdaj ti poſlédnjizh rêzhem: S Bôgam! O, ne shalúj ſàj preſilno savolj mene, dragi mósh! Sej rada umerjèm, sakaj kratko in

▶ preskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preskrbel
- preskerbel
  Čas je zlato (1864): še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali
- preskrbel
  Ferdinand (1884): je grad in vrt olepšal, kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica

preskrbela

preskerbela

Blagomir puščavnik (1853):	dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se je s vsim že popred, kar je za ženske
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pervi dar svoje priprošnje pri Bogu. Dijogen in sinova sta preskerbela Torkvatu v neki kristijanski hiši malo stanovanje, da ne bi

preſkerbela
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v' ojſtroſti eniga ſpokorjeniga shivlenja

preskrbeti

preskerbeti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu
Oče naš (1854):	je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki

preskrbeti

Ferdinand (1884):	bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti
Oče naš (1885):	je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki

preſkerbeti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe bi ſe hotla, prijatelza moja, ti potruditi; ino to preſkerbeti. Tvojimu bólnimu ozhetu bom pa te zhaſ she jes poſtregla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	200 ſkosi pol leta, kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav

preskrbi

preskerbi

Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v šoli slišal, de se bolni kristjan s pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo

preskrbi
Občno vzgojeslovje (1887): pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa

▶ preskrbljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preskrbljen
- preskerbljen
  Stric Tomaž (1853): ni treba bati“, odgovori nagloma Juri. „Dobro sim z vsem preskerbljen in zavarvan, da mi ni treba nič bati. V sužnje
preskrbljena
- preskerbljena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega. Med
preskrbljeni
Kitica Andersenovih pravljic (1863): potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni; — torej mislim, da z možem ostaneva; akoravno sva zelo nezadovoljna

preskrbljeno

preſkerbleno

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ona sa hiſhno. Med nami rekozh , jeſt bi jo rad preſkerbléno vidil. Smeſhnava. Sej je sdej lohká , koker ſmo vshę govorili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi tebe rad preſkerbleno vidil — pak ſej si pametna — ti boſh vshę vedela , kaj

▶ preskrbljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

preskrbljenja
- preskerbljenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj

▶ preslica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslic
Botanika (1875): Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v

preslica

Fizika (1869):

Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall, 106. Preslica, Drehling, Drilling, 67. Presse hydraulische, hidravlično (vodno) tlačilo. Prevajati, prevoditi

preſliza
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto

preslice

Mineralogija in geognozija (1871):	v isti dobi. Izmed rastlin naj demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti
Botanika (1875):	steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo

preſlize
Kmetijske in rokodelske novice (1845): narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri

preslici
- preſelzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je

▶ preslišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preslišali
- preshlishali
  Sacrum promptuarium (1695): vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice cura te ipſum. Kakor s' velikem shpotam ſvojm je
presliši
Deborah (1883): bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo

▶ presoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presodi

Robinson mlajši (1849):	rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Robinson mlajši (1849):	to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:

presodili
Kmetijske in rokodelske novice (1847): namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni
presodimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše
presoditi
- presoditi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ima tako malo možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na
- preſoditi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko

▶ presoja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presoj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu
presoja
- presoditev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi
- presoja
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v
presojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo

▶ presrčen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčen; [sskj]

presrčne

preserčne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to

presrčne

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in njen vroči poljubek ga je zbudil in govorila sta presrčne besede in ona je bila spet krepka in mila, kot
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorju se je milo storilo zarad tolišnje sreče in solze presrčne radosti so se mu vlile po licih. »Le vedno tako

▶ prestati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestal

praſtav

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is jemenam S. Magdalena vanam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko-

prestal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): res žalostno je to, pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in

prestau

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	gnade mozh Nam pride na pomozh Skus smert, k'diro prestau Kristus, to mozh nem dau. 2. Ko skus Adamou doug
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pravi Ofrou se ofer kervavi, Kir je ſmert sa naſs prestau.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vstau, Ta smert je bla potrena, Sa naſho Duſho vſe prestau, Debi na bla sgublena. S'zhaſtjo v'Nebeſe vsdignou se
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſveti Skus tvoiga Synu dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem

preſtau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni vſe na enkret, ampak enu sa drugim terpeu, inu preſtau: na duſhi pa je vſe na enkret terpeu, kyr ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi obſtati, inu ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu vertu Gethsemani tu nar tesheiſhi s ſmertjo rineine mozhnu preſtau, ſo ſe s' tim Angelam Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu

prestala

Robinson mlajši (1849):	teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson
Blagomir puščavnik (1853):	revni obleki trudna in brez moči. Čeravno je komej bolezen prestala, in je vsa opadena, se ji še vender na obrazu
Oče naš (1854):	otroci, nepozabite nikolj terpljenja, ktero je večna ljubezin na križu prestala; ne pozabite drage céne, s ktero Vas je odkupil! “ Z
Oče naš (1854):	in jokaje je rekla: „O moj Bog! kako bom to prestala! “ Molče in vsa prepadena sta stala Menart in Nace in
Najdenček (1860):	pripeljal doktor iz mesta. Vidil je , da je grofinja nevarnost prestala in poterdil je vse za dobro, kar je živinski zdravnik
Maria Stuart (1861):	davno pričakujem, ker poznam Sodnike. To, kar sem do zdaj prestala, Mi priča, da svobodna več ne bom — Saj vém, kaj
Oče naš (1885):	upanjem sem mlin prevzela; pa sem vender siromaštvo silo lože prestala, kakor skušnjave, ktere mi je bogastvo prineslo. Gospod, tebi je

preſtala
Genovefa (1841): sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe

prestali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim
Blagomir puščavnik (1853):	da bi se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let

prestalo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo, pogine. Iz tega se vidi, kako je potrebno paziti, alj
Gozdovnik (1898):	se je bil zdaj skril. Pokanje pušk v daljavi je prestalo, vladala je globoka tihota in temota je bila na okolu

prestane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš

prestati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini, ki je poprej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati; pa Bog je pomagal, in tisti, ki je vlani pomagal
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Vse prebito, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna

preſtati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhel od njega, kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje
Genovefa (1841):	pokríte bile, srejena bila, ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12

prestoji
- prestoji
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3) cela bolezin stavljenih kóz ostane le na rami in
- preſtoji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki je pa ſhe tako mozhán , de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev

▶ prestaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestavijo
- preſtavijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi v nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo
prestavil
- prestavel
  Ta male katechismus (1768): praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus na eno nedello
prestavili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in
prestaviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): za vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti

▶ prestaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevesti; SSKJ

prestavil
- prestavel
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na kraynsku prestavel, zila le samu boſhjo zhaſt, JEſusa Xtusa, MArie D. inu
- prestavil
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza
prestaviti
- preſtavit
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836.

▶ prestavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestavljanje
- prestavljenje
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi
prestavljanjem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa potrebno šolo

▶ prestavljavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevajalec; [sskj]

prestavljavca
- prestavljalca
  Izidor, pobožni kmet (1887): Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna
prestavljavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori

▶ presti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prede

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s

predejo

Genovefa (1841):	Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu
Genovefa (1841):	ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó

predel

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko predel v drugi pa knige dershal in bral. Veſela miſel me
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s

predla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat
Zlata Vas (1848):	nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi

prest
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu jo imaš” — so materi djali — „da boš imela

presti

Zlata Vas (1850):	je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati je mogel.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vaš dohodek večji. Vsaj ste tri in znate prav dobro presti, šivati in vezljati. Vsaki dan delajte po eno ali dve

preſti

Genovefa (1841):	vezh neſèrzhna biti, in ako ravno sdaj ne morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor

▶ prestopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopa
Botanika (1875): ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok iz ene stanice v druge njej sosednje na vse

prestopajo

prestopajo
Fizika (1869): 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek

preſtopajo

Biblia (1584):	inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó
Biblia (1584):	brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	2. Sakaj tvoji Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh

prestopate

preſtopate

Biblia (1584):	On je odguvoril inu k'nym djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4.

▶ prestrašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestrašen

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja Tone ves prestrašen in smrtno bled. "Jaz ali pa on," odverne Peharček s
Gozdovnik (1898):	Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje

preſtraſhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno
Genovefa (1841):	kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh

prestrašena
Zeleni listi (1896): jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte

prestrašeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti
Gozdovnik (1898):	visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode

preſtraſheni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je

prestrašenim
- preſtraſhenim
  Genovefa (1841): Genovefe ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na

prestrašeno

ostrašeno
Divica Orleanska (1848): Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po

prestrašeno

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Antonovcovo nesrečo zvédili. Mnogo njih je prihitélo, nekaj de bi prestrašeno ženo tolažili, nekaj pa jim pomoč ponudit; zakaj Antonovca so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	strašno prigodbo je vse ljudstvo po vaséh zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem

prestrašne
Divica Orleanska (1848): jo je ugrabila Kraljica in britancam izročila, Otmite jo sedaj prestrašne smerti, Ki vas je vse otéla iz pogube! Dünoa. K
prestrašni
- prestrašnej
  Viljem Tell (1862): Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli! Nič mu ne Pomaga ne kormilo, ne krmar

▶ prestrašiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestraši

prestrashi

Sacrum promptuarium (1695):	najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po
Sacrum promptuarium (1695):	jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene

prestraši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj Bog! — mu pravi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu
Blagomir puščavnik (1853):	se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ko smo ravno za „uboge duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in reče: „Vsaj bi res ne bila smela tega storiti
Revček Andrejček (1891):	Franica (se prestraši in v Jeklena oči obrne). Kaj pa želite, oče? Jeklen

preſtraſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	preſtraſhen gratou. Ali kai je tu, de ſe Syn Boshji preſtraſhi? kyr je on po beſſedah ſvetiga Joannesa: Leo de tribu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	takſhnih rezheh, zhes katirih tudi ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſta je od negove Boshje nature poterdena. Ampak on ſe preſtraſhi, inu ſe boy h'naſhimu nauku. Sakay, kyr je on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	karkuli bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna per timu Preroku Davidu Pſal
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	moglu sgoditi, na naſho ſmert smiſlili. Saturei ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes nas govory, ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi ſvojiga ſpola ſi tí. “ Marija ſe preſtraſhi angelja, ſhe bolj pa njegoviga ogovora. ˛Semtertje pomiſhljuje, kaj bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njih vpraſhanje ſta v' Jerusalemu velik ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani s' njim vred, ker

prestrašijo
- prestrašijo
  Roza Jelodvorska (1855): storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj
- preſtraſhijo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam

prestrašil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	„Jaz sim se grozno prestrašil“, pravi Gerard na dalje, „in mu odgovorim: de mende le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	in novi napravi morebiti več škodoval kakor koristil, ker je prestrašil možake starega zakona. Mesca svečana se bo začel deržavni zbor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odgovori Neža in se prekriža. Ta odgovor ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló prestrašil; to je menda zapazil stari berič, ) Ajdovska nebesa. *) „Nektar” je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko se pervič zmotim, videl sem, kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zdelo so je, da se je Vaturu prvi hip skoro prestrašil. Naglo pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor

preſtraſhil

Biblia (1584):	Kadar je on pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj
Biblia (1584):	vidil. Inu vus folk ſe je preſtraſhil, inu djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar

prestrašila

prestrašila
Zlata Vas (1848): in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 10. Nad Ožbétam

preſtraſhila

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkeiſhi ſmerti ſe je ta zhloveshka natura per Chriſtuſu taku preſtraſhila, de je on sahzeu s ſmertjo rinat, inu bi biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tvoje jęse sbal, inu je vſhal; jeſt ſama ſim ſe preſtraſhila. Kar ſe je potler sgodilu , je vſe ſtrah narędil.

prestrašile

preſtraſhile

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drobnih ino ſnetjávih klaſov posherti. Te ſanje ſo kralja slo preſtráſhile. Bersh ko ſe je sdanilo, je poſlal po vſe modre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ako tega ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva

prestrašili

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bratje in ko so videli, da je nema, so se prestrašili, mislili so, da jo je hudobna mačeha spet začarala. Ko
Deborah (1883):	Drugi prizor. Prejšnji brez zdravnika. Tržinar (Ani). Kako smo se prestrašili Anica! Po vsej vasi je kar naglo počil glas: očeta

preſtraſhili

Biblia (1584):	kadar ſo Iogri njega vidili po Murji gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ

prestrašiti

preſtraſhit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoiga vezhniga Ozheta , katiri ſe na tirni grehi maſhy, mogu preſtraſhit, debi nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi ozhitnu videli, koku mozhnu ſe imamo ſmerti bati, inu preſtraſhit, inu bi mogli vezh mi, koker ta nadoshni Syn Boshji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vedet. Lubesnive duſhe! O koku mozhnu bi ſe mi mogli preſtraſhit, inu ſtrepetati zhes te beſſede: nozhe posnati tiſte, katiri nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe ſvoje ſmerti preſtraſhi naſh JESUS, kyr ſe mi naſhe preſtraſhit nozhmo, on ſe namrezh boy, debi mi hude ſmerti na

preſtraſhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pozhutku. Zhes enu taku shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvejt da, ga vam jeſt dam. Vaſhe ſerze ſe nima preſtraſhiti: ne bati. Vi ſte ſhliſhali, de ſim vam djav: jeſt
Genovefa (1841):	Nikóli bi ne bil verjel, de móre veſêlje koga tako preſtraſhiti, in zhe ſe tudi drugim ljudém tako godí, bi to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is kozhije. Anton Trenka, kmetovavz is Şlavikovza

▶ prestreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestreči
- prestriči
  Tiun - Lin (1891): isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa
prestregel
Tine in Jerica (1852): je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert
prestrezi
- perſtresi
  Kuharske Bukve (1799): Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga

prestreže

Divica Orleanska (1848):	bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli
Zoologija (1875):	žužki, katere meče kvišku in je zopet v kljun prestreže. Glasi se: hup, hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten

▶ prestreliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestrelila
- prestrelile
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali
prestrelili
Robinson mlajši (1849): čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice

▶ prestrežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prestreženo
- perſtresheno
  Kuharske Bukve (1799): pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do dobriga kuha

▶ presuniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presune

Blagomir puščavnik (1853):	življenje mi je grenkejši, kot tvoja smert. To mi serce presune. Tega mi ni prenesti! Jaz umerjeni! O Bog! o Bog
Roza Jelodvorska (1855):	obraz draziga očeta, in — morebiti zadnji krat! — Ta strašna misel presune serce blagoserčne Roze kot ranijoči meč. Rumenkasti laski, kinč zale

presunil
- presunil
  Maria Stuart (1861): glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si bil
- preſunil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil
presunile
Roza Jelodvorska (1855): očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga

▶ presušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presušiti
- preſuſhiti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja

▶ presvet pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presveta

Blagomir puščavnik (1853):	posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Z mečem dušnih bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha

preſveta

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo

presvete

pra
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta zhiſtoſt te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah
prasvete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h'

presvete

Ta male katechismus (1768):	tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize, koker tudi tega gnade polnega meſſupostanja bolhjega; ter nas
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	serzu spregleduval? 3. Mojega Syna ſhivlenje, britka martra, inu njega presvete rane, nebesa, pekl, smert, sodba, zel Evangelium da tebi obilnu
Oče naš (1854):	križem zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice! Molila, prav serčno bom molila, da se bodeta srečno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	brez madeža spočeta, Serce Marije, polno gnade, Serce Marije, svetiše presvete Trojice, Serce Marije, tabernakelj včlovečene Besede, Serce Marije, ti serce
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	me napoj, posvečena kri njegove strani me očisti. V njegove presvete rane se skrijem; o dobrotljivi Jezus, usliši me, ne daj
Najdenček (1860):	jim je njih ravnanje ojstro očitala in jih prosila, zavoljo presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ko jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala kerščansko skrivnost presvete Trojice, potem kako je človek grešil in jej tudi govorila

presvetega
- presvetega
  Valenštajn (1866): bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga presvétega! Zarotba tedàj? Potem pa gospôda plačati mogli ne bodo.
- preſvetiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne

presvetem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj

presveti

pr asvetei(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): da sakobart ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei svo velko barti skushano. TA 70.
prasveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries
presvete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): K' S. JOSHEFU Zhiſtoſt, inu srezhno smert se sprostiti. O Presvete Ozha, inu Varh zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi
presveti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim

preſveti

Abecedika ali Plateltof (1789):	bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj preſveti voli super delati. Usami mene supet sa tvojiga otroka, sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne yſhe v' tvojih ranah, v' tvojim krishi, v' tvoji preſvęti kryvi, o Jesus! ti niſi leta myr dal, ampak ta

presvetih

pra svetah(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik na outarji prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam kershanitvvi

presveto

prasveto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smerti is vsih tvojeh glidov venka tekva skves vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse

pra sveto(združena oblika)

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je biva is velzhiem bvteniam natvojo pra sveto gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim v Gospveda Jesvsa Kriſtvsa vnja pra sveto roshen farbano kri dabi tam notra obarvan biv prad
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvavo vdarjana noi dovi pertisniana: Jas se N: perporozhim vfo pra sveto kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas prosim skues tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shnable Krishama skves vtekniana: Jas se N: perporozhim vto pra sveto Krono katera

presveto

Oče naš (1854):	in mirno zopet v cerkev hoditi, Gospodovo besedo poslušati in presveto Telo Jezusovo vživati smela.
Oče naš (1854):	v molitvi klečé in s hrepenéčimi, po pokori očišenimi serci presveto jed, Gospodovo telo prejémajo in se z njim zedinjujejo; — potem
Oče naš (1854):	„To je presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne
Oče naš (1854):	rečem Ti, da Te ne bom preživela. Prosim Te za presveto kri Jezusovo, daj jim, daj jim dnarje! “

▶ presvetel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presvetla

presvitla

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na

presvetle

presvitle

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na obličju tistih, ki ſo ginjeniga serca to milo obnašanje presvitle Cesarice danes gledali ! Premilostljiva Cesarica so bili z vsim naravnanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oteto. — To naſ ſerzhno veſelí! — Še nekaj v spomin naše presvitle Cesarice. Naša premila Cesarica so po vsih mestih, ktere so

presvetlega

presvitlega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika

presvitliga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja našiga presvitliga Cesarja popred dobili; prav radi bi ga bili že v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	viseč, so v Gradcu 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot

preſvetliga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi

presvetlemu

presvitlimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so

preſvitlimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu Zeſarju Joshefu snaminje (viſoki kamniten ſteber) poſtavila v vedni ſpomin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in veſel, ter poſtavi v ſpomin prave hvaleshnoſti Zeſarſkimu orazhu preſvitlimu Zeſarju Joshefu II. vezhno snaminje 19. veliziga Şerpana 1770. lih

presvetli

presvetli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand! da milostljivo na nas, svoje

presvitli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga ogleda
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada
Čas je zlato (1864):	debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako ne gré! « odgovorí Lenček prijazno, »Nikomur ga ne

preſvitli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pravijo ; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldinarjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de

presvetlim
- preſvitlim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni

▶ presveti pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

presveti
- preosvečeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz

▶ presvetli pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoštovani, plemeniti; [sskj]

presvetlemu
- presvitlimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili

▶ preša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preš
Kmetijske in rokodelske novice (1845): krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja

preša

preſha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spali, Okol peči spet ležali! Iz Karlopaga. S. G. Ogerſhizhna preſha dôbra klaja sa shivino in verli gnoj sa njive. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je ogerſhizhna preſha proti lanjeni nekaj sharkeji, jo poprej, ko ſe mnogi shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s

prešami

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za

preſhami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manj tezhna. Mnogotere ſkuſhnje nam rasodevajo, de pitanje s lanenimi preſhami le takrat dôbro tekne, kadar ſe po malim shivini pokladuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potreſe. Tudi pri pitanju goveje shivine ſe klajenje s ogerſhizhnimi preſhami po tém ravna, ako je navadna kerma bolj ali manj

preše

preše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo

preſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gnojenju njiv, 30 deli hlevniga gnojá eni mu délu is preſhe enaki, ravno sató potrebuje ſkerbni vertnar per gnojenju vertnih grediz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tedaj shelji, ſvojo goved hitro ſpitati, naj en del lanene preſhe s tremi deli ogerſhizhne smeſha in priprizhal ſe bo, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo, v moki ogerſhizhne preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v teshki vpregi ſe preſhe v vſaki klaji poldrugi ali zelo dva funta potreſe. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vinograd pognojiti 5 zentov, sa krompir pa 6 zentov ogerſhizhne préſhe. Angleshi ſejejo prav radi in veliko répe, poſebno tiſte, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. ) — Koliko ſe ogerſhizhne preſhe* sa zel oral semlje pognojiti potrebuje, ſe ne more ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	brasdah ali po jamizah okoli vſaziga krompirja po péſti take preſhe potréſe, preden ſe saſuje. Na Franzoskim potrebujejo sa zel oral

prešo

preſho

Kratkozhasne uganke (1788):	pred enem pódam en kup otrok, inu mladeh ludy na pręſho ſtojy. Kaj je tu? prasham jeſt enega, katirima ſdej tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njive. Po franzoskim in Angleshkim redé in pitajo s ogerſhizhno preſho shivino, ali pa s njo njive gnojé. Sató , ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali vezh ſhkode napravljajo. — Tiſtim, kteri miſlijo ſkuſhnje, s ogerſhizhno preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priprizhal ſe bo, kako koriſten je ta smeſ. S ogerſhizhno preſho gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po kteri jo prav veliko in neisrezheno debéle
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preſhe prav dôbro omanejo. Na njivi, ki je s tako preſho pognojena, prav rada répa raſte, in oljnatiga gnoja duh je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je goſenze podſtopile; ravno sató ne pognojijo s ogerſhizhno preſho ſamo ſvojih njiv, temuzh tudi repno ſeme, preden ga vſejejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlja od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho po vertih gnojé , in pravijo, de je tak gnoj soper

▶ prešeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešeren
Slovenske večernice (1865): je bil popred ponižen in pohleven, tako je bil zdaj prešeren in prevzeten. Zakaj pa ne bi bil, saj je bil
prešerni
- preširni
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel

▶ Prešeren samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Prešeren

Vetrogončič (1860):	zgledu vseh pevcov očaka, večnega Homera, ki si ga je Prešeren v izgled jemal, in včasi celo dosegel, ima ta pesem
Bolna ljubezen (1874):	padlo oko Apolonovo. Doživel sem trenutek, o katerem poje naš Prešeren, tako sladak in tako poln bolečine! Pozabil sem srd na
Luteranci (1883):	ne hoti, Ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije! Prešéren. Predno nadaljujemo, opisati moramo nekoliko osodo katoliške crkve v šestnajstem
Gostačeva hči (1891):	X. Za ženico dajte drag'mu, Ljubi oča, me na dom! Prešeren. Drugo jutro zgodaj je korakal po stezi čez polje Andrej
Strte peruti (1894):	rogajo vsi nemški klasiki v moji knjižnici in da me Prešeren vpraša: Kak perdeluje se krompir nar bolji, Kako odpravlajo se
Moja hoja na Triglav (1897):	Ako bi bil Peričnik lepši od Savice, onda bi nam Prešeren ne bil zložil Krsta pri Savici, ampak napisal bi nam
Moja hoja na Triglav (1897):	ne bil možen ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je Prešeren postavil v resni Bohinj. Samo to me je jezilo, dokler
Moja hoja na Triglav (1897):	Blejsko in temno, z orjaškimi gorami obrobljeno Bohinjsko jezero. Doktor Prešeren je pogodil pravo sodbo, ker je bil hkrati pravnik in
Moja hoja na Triglav (1897):	to me je jezilo, dokler sem bil mlad, da je Prešeren Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem Krstu pri Savici

Prešern
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Kér sim po njih besedah storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev

Preſherin

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per Şavizi“, ki jo je naſh ſlavni pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti. Zhe je ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. ) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún *), ſin Kajtimára, bòj kervávi She dólgo bije sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	peſem prizhakovati, ki jih bode, kakor ſmo ſliſhali, goſp. Dr. Preſhérin, v kratkim na ſvetlo dal. De bi ſe to pazh

Prešerna
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s

Prešernu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po Božiču v Terst in sim jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno

Preširnu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	veselici, ki jo je bil napravil vipavski „Sokol ” v spomin Preširnu, posebno zanimivvo bilo brati to-le: „da se je neka oseba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Zamikov govor „o rodoljubji”. Kakor njegovega govora v Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo življenje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	zlati zvezdi”, v prostorih italijanskega filharmoničnega društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode

▶ prešernov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

prešernovo

preširnovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Sokolovem večeru Preširnu na spomin nikakor nismo mogli odobriti (privatno Preširnovo življenje in narodnopravno njegovo mišljenje pustite slavnemu pesniku na ljubo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	se v „Nar.” — „in ti nijso hoteli osnovalnemu odboru za Preširnovo besedo prepustiti čit. dvorane ... ” — Slabo došla, vrla gospôda, Vaša vest

▶ preširok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preširoka
- preſhiroka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi

▶ preštet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešteti
- ras-ſhteti
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): vaſhiga Ozhęta. 30. Vàſhi laſsję na glavi pak ſo vſi ràs-ſhtęti. 31. Nikar ſe tèdaj ne bójte, vy ſte bólſhi, kakòr

▶ prešteti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešteti

preſhteti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	capitis veſtri omnes numerati ſunt. Laſſie vaſhe glave ſo vſi preſhteti, inu na eno inu dvaiſeti poſtavi taku: Capillus de capite
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe dobrote preſhteti, katire je s' pounimi rokami Chriſtus tebi vtalou, inu ti

▶ prešušten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštni

preſhuſhni

Biblia (1584):	li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan
Biblia (1584):	on je odguvoril, inu k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu pręſhùſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó obenu snaminje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu

▶ prešuštnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštnica
- prešestnica
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu
prešuštnice
- prešestnice
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne verjame, in čast te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako

▶ prešuštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštva

preſhuſhtva

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka

preſhuſtva

Branja, inu evangeliumi (1777):	na semli shivuv. 5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh
Abecedika ali Plateltof (1789):	na semli shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh
Abecedika ali Plateltof (1789):	na semli shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash

prešuštvo
- preſhuſhtvu
  Biblia (1584): zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere

▶ prešuštvovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prešuštvuje
- preshushtva
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu
- preſhushtva
  Branja, inu evangeliumi (1777): drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh

▶ pretakati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretaka

Blagomir puščavnik (1853):	skuša, ga gorko objame in vidivši njegov kes solze veselja pretaka. Lepa Zalika objemajo in poljubovaje njegove kolena in roke mu
Zoologija (1875):	dovodnicah znatno razlikuje, kakoršni so namreč organi, po katerih se pretaka. Kri v odvodnicah ima več kisleca in njena vlaknina prej
Zoologija (1875):	sebi. Za zaprto tekočino imamo primer v krvi, ki se pretaka po cevkastih žilah. Vsakako je v živalski tekočini največ vode
Zoologija (1875):	42 so oni predali in one žile, po katerih se pretaka jasno rudeča kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo

preteka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se

pretakata

Roza Jelodvorska (1855):	zalivajo gorke solzice hčere, gorke solzice sopruga. Noč, in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera
Roza Jelodvorska (1855):	imam le tebe, edino veselje moje! « — Oba mile solzice veselja pretakata. »Oče, oče, ljubi oče,« je bilo vse, kar je zamogla

pretakate
Blagomir puščavnik (1853): sprave zediniti. Bogomila in Jovana se poljubite in vroče solze pretakate. Blagomir se neznano ginjenega čuti ter reče: ”Nikarte, ljubi moji

▶ pretakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretakne
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje.
pretaknil
- pretaknol
  Valenštajn (1866): so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en

▶ pretanek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretanke
- pretanjke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse.

▶ pretečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretečena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za oba pretečena tečaja našim bravcam v roke podali, de bodo zamogli vse

pretezhena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pomozhniku, de naj moje kopita ſkupej pobere, in grem domú. Pretezhena sima je bila zhbelam ſilno dolga, in ſhe le oſmi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar hujſhi simi. To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	at tenuis non gloria. Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo

pretečene

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	začetku novega leta se rad še enkrat nazaj ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je

pretezhene
Kmetijske in rokodelske novice (1844): en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je bil per Auſterlizi na Marſkim

pretečenega

pretečeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani Rabi Hirš-Dänemarka, Poljaškiga lzraelca, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam ročno oznani v Novicah. ) Staršam v poduk. Pervi dan pretečeniga* mesca je v vasi Pš. blizo V. na Dolenskim pustila
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke in sicer na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zraven tega pa tudi slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki škof v Erlavi na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	tega spolnilo, Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga časa o novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki celiga cesarstva so znêsli skupej 144

pretezheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in

pretečenem

pretečenim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	komisije. Potem so bili stroški in dohodki kmetijske družbe v pretečenim letu od gosp. Leskovica zbranim udam na znanje dani. — Gosp.

pretečeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere
Robinson mlajši (1849):	meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém
Oče naš (1854):	ga boleli. Zdaj še le se je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo

pretečenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike
Roza Jelodvorska (1855):	vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v
Botanika (1875):	južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih

pretečeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	našim bravcam všeč, če jim povémo, kaj so pa Dunajčani pretečeno léto za živež in pijačo potrebovali , namreč : 293396 vedrov vina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo še nisim imel. Marsikdo bo morebiti mislil (z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vami igrá. Od dvorov visocih do koče smo male Pogósto pretečeno leto šetale, Znanosti potrebne rojake učit ; Povsodi prijatlov obilno število
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo
Roza Jelodvorska (1855):	se je žlahnimu vitezu, vašima očetu, pripetilo? « »Smrekar Strašimir je pretečeno noč naš grad s pomočjo izdajstva izsilil in mojiga očeta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svet ne. Dvoje ste mi dali na volitev, kakor njej pretečeno noč: vašo voljo storiti, ali pa umreti; in Neža me
Ferdinand (1884):	se kar v obleki vleže na posteljo. Ker ni bil pretečeno noč niti očesa zatisnil, ker ga je med dnevom vedni

▶ preteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preteče

Astronomija (1869):	Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po 26 km? 51.*
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve telesi se pomikata v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v

pretezhe

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pretezhe, debi ſe mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sa zaita, mu supet pridejo hude vremena; kader poloviza Kimovza pretezhe, ſe sazhné velki mras, Liſtovgnoj je moker inu gorák. Sima
Pozhétki gramatike (1811):	pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai bier; la semaine passée
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter

pretekel

Genovefa (1841):	ne moja! Sej bo tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem imel že celo suknjo na sebi; vse žive dni

pretekla

Genovefa (1841):	kaj preje iméla, kako prijetno bi mi pazh marſiktéra ura pretekla, kako zhédno bi hôtla ſêbe in ſvôje déte ôblazhiti! Ljudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo smedile Iſkavza dobile. Pretekla bo sima, Saſtojin naſ iſhe: Nobeden naſ nima, Ko jes

pretekle
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje

pretekli

pretekla
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rezhi pripraviti; she savoljo tega bodeta nar manj dva leta pretekla, preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo ta

pretekli

Sveti večer (1866):	mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem
Gozdovnik (1898):	še omehčati z gladom in žejo. Dobri dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov

preteklo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v zakonskim stanu pràv lepó
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te
Zlata Vas (1850):	de bi bili z menoj kaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hude, in kar smo doživeli, bodi tudi še tako grenko, preteklo je, dasiravno smo dostikrat mislili, da ne bomo mogli prestati
Astronomija (1869):	v znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se
Zeleni listi (1896):	Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil
Gozdovnik (1898):	tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal

▶ pretehtati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevladati; [sskj]

pretehtajte
Robinson mlajši (1849): nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do
pretehtal
- potehtal
  Robinson mlajši (1849): Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti
- pretehtal
  Robinson mlajši (1849): ga je razvnelo — podžgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi

▶ pretehtavanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretehtavanje

pretehtovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz

▶ pretekel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretekle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle

preteklega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Novi bankovci po goldinarji novega dnarja so bili zadnji dan preteklega leta izdani. Ti novi bankovci so starim goldinarskim bankovcom popolnoma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	novih bankovcov se upira na cesarski patent od 26. dec. preteklega leta, kteri je veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-beneškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	in kar pimo”; po tem pa sledí ples. — Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	pustimo te jeremijade; naj povem vsaj par veselih dogodeb. Koncem preteklega leta bile so nove volitve meščanskega odbora in potem volitev
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	I. Nadzorovanje otrok, angeljsko opravilo. V začetku preteklega stoletja živela sta sicer na starinskem, a veličastnem gradu grof
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	v viših krogih nam so prinesli zadnji dnevi decembra meseca preteklega leta, ki je bil ustavovercem res gruden njihove mnogoletne veljave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vse jim na dolgu ostalo. Naj novo leto izbriše dolgove preteklega! S tem zaupanjem stopimo v novo leto. In zakaj? Zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zbornici poslancev, tako se je ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji

pretekliga

Pozhétki gramatike (1811):	Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa
Pozhétki gramatike (1811):	un grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha. II. Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga
Pozhétki gramatike (1811):	je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd
Pozhétki gramatike (1811):	ali pojdi: je sais, vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per

preteklem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	taki, ki so le „po imenu” odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem letniku brali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	letom uvaža v deželo mnogo lepe živine žlahnega plemena. V preteklem letu imeli smo lepo število popotnih predavanj. Po Dolenjskem predaval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu nekako živahneje gibanje v narodno-gospodarskem obziru. Ne le vlada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Gospodarske stvarí. Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? Prišlo je novo leto. Vsak človek spominja se gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bi hoteli obširno razpravljati vse, kar se je storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva, napolnili bi gotovo lahko vsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja itd. To podružnico, kateri predseduje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	1882. Obseg: Kaj smo dosegli v zboljšanje našega kmetijstva v preteklem letu? — Kako narejajo kompost ali mešan gnoj. — Občni zbor kranjske

pretezhenimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776 goldinarjev — Koróſhzam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo k nji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şhtajerzi 137 goldinarjev prejeli. S pomozhjo drushbe je bilo v pretezhenimu letu vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in

preteklemu
- proteklemu
  Valenštajn (1866): leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost

pretekli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban

preteklih

Blagomir puščavnik (1853):	Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi
Stric Tomaž (1853):	in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj
Zlatorog (1886):	bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin preteklih dnij naj bo!

preteklo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor

pretezheno

Genovefa (1841):	v ſlédnjim shivljênju obilno tolashiſh! ” Dvanajſto poglavje. Genovefa sboli. Kakor pretezhéno poletje in simo je Genovefa vezh polétij in sim s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	27402, na Krajnſkim pa 17973. Zena savarovanih pohiſhtev, ktére ſo pretezheno léto na novo aſekurirali, sneſe 1 milijon in 786150 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798). Pretezheno nedéljo je ravno 46 let menilo, kér ſo bile pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dr. Orel je potem od obdelovánja bral, ki ſo ga pretezheno léto na tiſtimu delu mahú (mozhirja) na Ilavzi opravljali, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bolj pameten in boljiga ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v Ljubljano
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe, de hozhejo goſpod Pihler tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Pretezheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo poſlali k

▶ preteklo-prihoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

preteklo-prihodnjega
- preteklo-prihodnega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški

▶ pretepati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nad ubogo živino davi, — vpije in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga

pretepajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí

pretepal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Neki vozník, ki je derva v mesto peljal, je neusmiljeno pretepal s polénam svojiga konja po glavi. Ljudjé to viditi obstanejo
Stric Tomaž (1853):	ubiti, me ubite; nikdar pa ne bom enega svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja
Stric Tomaž (1853):	groze! slišati sim mogel pri druzih, kako jo je gospodar pretepal, kako je bič žvižgal, kako je ječala in se kremžila
Deborah (1883):	morete to misliti. Krčmarica. Pravijo, da se je z očetom pretepal. Ana. Kako morete to verovati! On leži pri bolnem očetu

pretepati
- pretepati
  Stric Tomaž (1853): nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno
- pretepavati
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu

▶ pretepsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretepe
- otepe
  Sacrum promptuarium (1695): ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj

pretepla

pritepla

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	na Pruskem se razširja kuga čedalje bolj; spet se je pritepla v 3 kantone; v okolici vratislavski (Breslau) je tako huda
Zoologija (1875):	Zato mnogi mislijo, da se je stopram v srednjem veku pritepla iz Azije. Dandanes je razširjena po vsem svetu, ladije so
Trtna uš (1881):	vas, Vitmanci, Brezje, Podgorica in Pišece. K nam na Štajersko pritepla je se trtna uš iz Hrvatskega, kder imajo tik štajerske
Trtna uš (1881):	ni več nego leta dni, odkar se je bila tje pritepla.

pretepli
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): Pasajerci, prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega

▶ pretežek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretežek

preteshak
Kmetijske in rokodelske novice (1845): vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno

pretežek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar

pretežka
- preteshka
  Sacrum promptuarium (1695): pak v' meſtu, ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de

pretežko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi? Kolikorkrat je hotla pretežko odejo znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo
Občno vzgojeslovje (1887):	in sam misli. Učitelj le pazi, da gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga

preteſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo

▶ pretilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pretilno
- pretivno
  Gozdovnik (1898): dobro vedoč, da bi plačal s življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti

▶ pretiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preti

perti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne vrata. Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva

preti

Tiun - Lin (1891):	hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki, ki jo vidite ondu? « Brez vsacega odgovora
Gozdovnik (1898):	svojo hčerjo Rozalito in z dvema vakveroma (pastirjema), kakor mislim, preti jim morda nevarnost. « Zopet zasede, ter gre po sledu. V

prety

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kumei ſe od delezh enu vreme perkashe, katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	potier h' vezhi ſramoti poſtane. Percutiet te Deus paries dealbate. prety S. Paul Act. 23. vſem hinauzam, inu golufnim perjatelam; vdariu

proti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes

pretijo
- protijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. augusta

pretila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	stopi ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom”. — Kedaj pa nastane ta nevarnost, o tem Dunaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Rojani in okolici. Po nočnem času in ko mu je pretila nevarnost, da ga ne dobé v pest, se je poskrival

pretili

Robinson mlajši (1849):	so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se
Mlinar in njegova hči (1867):	naj me nikar ne dadé kakor so mi že enkrat pretili. Ko bi morala iti k tem grdim ljudem v velike

▶ pretlačen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretlačen

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pretlačen grah (grahov biré). Grah in eno čebulo prav mehko skuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajca, potresi z žemljevimi drobtinami in počasi v maslu zarumeni. Pretlačen krompir (krompirjev biré). Srov krompir olupi, na peresce zreži, z

pretlačene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): maselcam vode tako dolgo, dokler niti ne dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje

pretlačenih

pretlačenih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast

pretlazheneh

Kuharske Bukve (1799):	libro pretlazheneh vsami eno libro zukra; puſti ga vręti na poldrugim maſelzi
Kuharske Bukve (1799):	pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim

▶ pretlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretlači

pertlači
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji. Zdej drobljanček sroviga masla

pretlači

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ravno toliko vodi z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en

pretlazhi
Kuharske Bukve (1799): potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga

▶ pretnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretnje
- pretitve
  Lohengrin (1898): čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar, Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom

▶ pretresati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretresa

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vse skup se potem tako dolgo v kaki steklenici (flaški) pretresa, da je zmes bela kot mleko. Tako osoljeno olje gori
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na bregove? Ne gromi, se zemlja

pretresajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki

pretresale
- pretresovale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost
pretresamo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja

▶ pretresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrese

pretrese
Ferdinand (1884): malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za

pretreſe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de mu ne moremo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa savesano vtegnilo

pretresel

Žalost in veselje (1870):	kdor pa je že kaj tacega doživel, gotovo ga je pretresel mraz, kajti neogibno pogubo žuga vsakteremu, kdor se približa takovemu
Holekova Nežika (1876):	nas vari, tedaj sem se prestrašil, da sem se kar pretresel, če bi iz tega morda utegnilo kaj priti. In misli
Milko Vogrin (1883):	deklica kar sklone, tako jej je pogled na Roberta srce pretresel, „Za božjo voljo, Rihard, tiho hodiva,“ vzkliknola je preplašena. Mislila
Luteranci (1883):	Akoravno so zbrani tovariši prej obirali svojega voditelja in mojstra, pretresel je vendar vse zapored njegov prihod tako močno; da so
Testament (1887):	mu je bil popolnoma odrekel; Klandrov udarec mu je prehudo pretresel možgane. Poroka se je imela vršiti v ponedeljek. Poslednjo noč
Grajski pisár (1889):	Ha, ha! « je izpregovoril nato z naglasom, ki je pisarju pretresel srce in drob. »Ha, v teh časih, ko nam hudič
Gospa s pristave (1894):	z vojvodom? Ali je živ ali mrtev? « Grofa je kar pretresel ta glas, in vedenje njeno ga je navdalo s strahom
Materino srce (1896):	odrtnika. »Ako niste zadovoljni, gospa, potem obžal —« Zopet jo je pretresel mraz. Zganila se je. Vendar se je ohrabrila. Ustnice so
Gojko Knafeljc (1899):	cev se je dotaknila vroče kože, in mraz ga je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na

pretresla
Tine in Jerica (1852): se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo, reče Tine v božjih rokah, on je vselej
pretresli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi
pretreslo
Gozdovnik (1898): se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne
pretresti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da se pri poljskem in domačem

▶ pretrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrgano
- pretergano
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v

▶ pretrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrga

preterga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kriſtuſ, ˛Sin boshji? “ Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe sagrinjálo v' tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per

pretrga

Fizika (1869):	vod privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo
Gozdovnik (1898):	»Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi
Gozdovnik (1898):	In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo
Gozdovnik (1898):	nikakor na misel ne hodi! Če pridejo, pobegnem, pa… Komanč pretrga besedo boječniku s zapovednim mahljajem roke. »Moj brat pojezdi s

pretrgajo
Mineralogija in geognozija (1871): nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med
pretrgal
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni pretrgal razvoj mladike, zamudil se je ravno toliko časa na zakotnem

pretrgala

Marjetica (1877):	otožnih pravljicah. Dozdevalo se jej je, kakor bi se bila pretrgala enako niti njena razneta domišljija, vzdramila se v pusti sedanjosti
Pomladanski vetrovi (1881):	Ljudmilino ime. Ali ta napétost in razburjenost mu je tudi pretrgala slabotno nit življenja; kajti čez nekaj dnij so že spravljali
Pomladanski vetrovi (1881):	predrtih prsij zgrudi mrtev na tla. Med tem se je pretrgala meglena odeja, ki je bila vseskozi zagrnola okolico. Izpod neba
Izza mladih let (1882):	kožo na desnem stegnu. Zadela je v vrat, ranila pluča, pretrgala jetra, izšla na dimljah, preskočila v stegno in prešla skozi
Prvi sneg (1886):	tudi kaj razodeti, kar ona sáma ne bi rada čula. Pretrgala je torej neprijetno molčanje ter začela o drugih stvareh govoriti
Beatin dnevnik (1887):	bivanje pri nje vzvišenosti, kneginji Pavlovni. Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	izgréšili smo večkrat pot, in vrsta vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim
V krvi (1896):	pili in pili ... Oj, to je bilo življenje, katerega ni pretrgala niti vest, da je tožba dr. Pajka rešena ugodno: da
Trojka (1897):	bila še ujela za besedo. »Edvard, vse ob svojem času! « pretrgala je gospa učenemu sinu temeljiti samogovor o prašičih. »Gospod Bojanec

pretrgali
- pretergali
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert
- pretrgali
  Botanika (1875): vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.

▶ pretrpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretrpel

preterpel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priti v' nebéſa. Is te ljubesni do Goſpoda je vſe preterpel, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino ſe v' boshjo voljo vdal. Ana, njegova shena, ga
Stric Tomaž (1853):	mi je, kaj si zadnič, odtiran od naju, občutil in preterpel, kakšnega gospoda da imaš, kako terdoserčno, nečloveško s tabo ravna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spoznan bil kakor človek, in da je v človeški podobi preterpel tepenje, zasramovanje in sramotno smert na križu — vse to zato

pretrpel

Viljem Tell (1862):	pregrešil v malej stvarci je, Za Boga! smrt desetkrat je pretrpel, Pustite v miru božjem ga domú, Občutil jezo vašo je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	morda imeli v to, da bom sedaj jaz za vse pretrpel in prestal, imeli so me za osla, bil sem jim

pretrpela

praterpeva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka utegneniti morli: inu taku Sakriſtusavo delo si ti velko praterpeva jas prosim tabei O S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bolazhine tvoje lube, mathare katere je pod tvojem svetiem Krisham praterpeva: k' te tabe mertliga na svoje sveto krievo prajeva : jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000

pretrpela

Svetinova Metka (1868):	moje dete, moje veselje, moje oko. Kaj sem prestala in pretrpela za te! Ko si bila hudo bolna v sedmem letu
Svetinova Metka (1868):	in bog daj, da bi ne vedela nikdar! Kaj sem pretrpela in prebila, tega ne izreče človeški jezik! Kar me je
Pomladanski vetrovi (1881):	odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je za-nj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On je umrl in umirajoč
Pomladanski vetrovi (1881):	k Vam prišel. Hitro odrinite po-njo. Dosta je že revica pretrpela. " Nepovoljni so bili Vinku ti pogovori. Mislil si je, da
Roka in srce (1883):	popisati prestane boje, strah, kes in hrepenenje, kar je Melita pretrpela ves čas marquisove dolge, nevarne bolezni. Vsled vnetja možgan je
Roka in srce (1883):	in v solzah rekla: »Uboga Melita, res mnogo si danes pretrpela. Ali bodi utolažena in vedi, da se ti bode vse
Zmota in povrat (1892):	ne zmešalo, in bi bila izpoved nemogoča. Koliko je Cilika pretrpela v teh urah, koliko premolila! Zato ji je pa Bog
Prve hiše (1896):	jih bila vzbudila, kadar je kaj potrebovala. Koliko bi bila pretrpela, da ni Petičnikov Nace nagovoril svoje Mete, naj bo včasih
Vrt, vrt! (1899):	umrla; tačas ji je bilo pač hudo, pa saj je pretrpela. Toda trpljenje ni zapustilo Koščkove hiše, ostalo je pri gospodarju

pretrpeti

preterpeiti
Sacrum promptuarium (1695): nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de

preterpeti

Blagomir puščavnik (1853):	pa sim zdaj! — Pa voljno hočem z božjo pomočjo vse preterpeti. Zavezana sim ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo
Stric Tomaž (1853):	kakor se mi zdi norčava. “ „Tega bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj

pretrpeti

Zeleni listi (1896):	se mi smilite! Koliko skrbi in žalosti mora pač mati pretrpeti! Ubožica! No, počakaj nekoliko. Dam ti tudi jaz kaj! « Kmalu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tvojo pomočjo svoje življenje poboljšati in vse, tudi smrt, rajši pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti

pretrpi

preterpi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrok ſvoje ſtarſhe vſelej ſpoſhtuje, ino zelo njih pregreſhke poterpeshljivo preterpi. Noetovih mlajſhev ſe je ſzhaſama velik narod saredil; smiraj bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po simi kerpkeji preterpí, in na ſpomlad

preterpy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Duh stury krotke, koker je on sam krotak. kolkajn hudega preterpy sam Buh od hudobneh, inu movzhy, inu she dobru ſtury
pretrpi
Zoologija (1875): ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.

pretrpijo
- preterpe
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vina. Ker so vina iz plant posebno mehke in ne preterpé lahko vipavske poletinske vročine, jih navadno za tega voljo le
pretrpim
- preterpim
  Oče naš (1854): da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je

▶ pretrpljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pretrpljene
- preterpljene
  Robinson mlajši (1849): ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler

▶ preudarek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarek
- prevdarek
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da

preudarka

prevdarka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kar mu pod roko pride, brez pomislika na prihodnost, brez prevdarka, da neka razmera med živalmi in rastljinami mora na svetu
Stric Tomaž (1853):	nas streljajo, da bodemo eden za drugim pocepali. Nikar brez prevdarka, gre za življenje! “ pravi spet eden tovaršev. „Ohà! kako se
Viljem Tell (1862):	žene! Reselman (stopi v sredo). Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krví se pogodíte. Z besedo eno se

▶ preudaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudaren

prevdarljiv

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smiraj na bolje gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima murb, de nam shivesha ne pomanjka. Şaj ſi tudi prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i. t. d. prerediti

▶ preudariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudari

Čas je zlato (1864):	ostrašene in brez sveta najde. Tiho in nagloma pregleda vse, preudari, in ker je bil v računstvu in zemljomerstvu verlo izurjen
Občno vzgojeslovje (1887):	se mu pojavljajo v zavesti. Take težnje vselej poprej dobro preudari ter jih šele potem izpremeni v hotenje in dejanje. Na

prevdari

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj
Tine in Jerica (1852):	Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi

preudaril

prevdaril

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe
Zlata Vas (1848):	premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako

preudarili

prevdarili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov

preudarimo

prevdarimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni
Viljem Tell (1862):	Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi

preudarite

prevdarite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz

preudariti

preudariti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): z gerškim aoristom; pa ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v

prevdariti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev.
Zlata Vas (1848):	ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero

▶ preudarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarja
- preudarja
  Gozdovnik (1898): in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on je. « Zdaj preudarja, kako bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč
- prevdarja
  Stric Tomaž (1853): bi ga nar bolje in nar dražje prodati zamogel. Nadalje prevdarja, kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk
preudarjaj
- prevdarjaj
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole

preudarjal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo ta gotova, se bo
Gozdovnik (1898):	bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.

prevdarjal

Oče naš (1854):	pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro
Oče naš (1885):	pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je prišel čez

preudarjamo
Občno vzgojeslovje (1887): predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat

▶ preudarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preudarjen
- prevdarjen
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in stanoviten. Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti

preudarjena

prevdarjena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi

preudarjenih
- prevdarjenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu
preudarjeno
- prevdarjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno gospodarstvo za 1848. léto

▶ prevagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevagaj

prevagej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	giſterko, inu strupjanam v' svojeh nederjah jegra. Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda sladnoſt uredna tolkajn, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter prevagej uſſe beſſede: kaj ſna is njeh pridti. En modre zhlovek

prevagati
- privagati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga

▶ Prevalje samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Prevaljah
- Prevali
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv Prevali na Koróškim. 10. Gosp. P. Tunerju, oskerbniku knezovih fužin od

▶ preveč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveč

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pozimi večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne sme v
Zlata Vas (1848):	njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora
Oče naš (1854):	bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gnoji dolgo stojí. Če pa se jih ne poklada (futra) preveč, je očitno, da krave več molzejo po njih, in da
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa
Revček Andrejček (1891):	Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so

preveliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene

prevezh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu
Kuharske Bukve (1799):	jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79.
Kuharske Bukve (1799):	Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga
Genovefa (1841):	in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamenja, je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne

▶ prevelik pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevelika

pra velka(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): iskamenjam vshzhli noi smodili isgvovnjami inv sklizhami shzhipali. SHEBRANJE. Oh pra velka bolazhina moiga pralvbesniviga Jesvsa

prevelika

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nikoli toliko shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri
Astronomija (1869):	solnčna paralaksa 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna
Ferdinand (1884):	le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej

prevelike

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se
Sveta grofinja Genofefa (1857):	svita buzha sazhne kremshiti in jokati, kakor de bi od prevelike shaloſti in britkoſti ne mogel govoriti, in njegove goljufne ſolse
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Genofefa od prevelike shaloſti ne more ne beſedize ſpregovoriti in ko ji grof
Rudninoslovje (1867):	sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru

prevelikega
- prevelikega
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte
- preveliziga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup

preveliki

prevelikej

Viljem Tell (1862):	meni cesarica? Konec vlade Je njene. Valter Firšt (bere). „V prevelikej žalosti „Zarad krvave smrti svojega „Gospoda mislim zvesto še na
Kemija (1869):	proti koncu ge je vedno manj, ravno tako tudi pri prevelikej žarovitosti, pri kterej se dvojni ogljenčev vodenec razkroji. V tem

preveliki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči

prevelikih
Branja, inu evangeliumi (1777): govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih

preveliko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	debelo, de se ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči
Robinson mlajši (1849):	mu zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto
Gozdovnik (1898):	odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu glasu, ko

▶ preveliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveliko
- preveliku
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): ſvoiga Moiſtra satajiu, ko bi na biu na ſvojo mozh preveliku savupou. Enu preveliku savupeine na ſvojo mozh je bilu, kader

▶ preveriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preverili
Kemija (1869): Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28
preverimo
Zoologija (1875): razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in
preveriti
- previriti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič

▶ preveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preveze

prevoze

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	misel hitro kakor blisk. Z obema rokama se je prijela prevoze, da bi tudi ona v mesto prišla. »Sim že privezala
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	spustil. « Na to je prec jenjala jokati žena in iskati prevoze. Ker so bili oči od solz in smertne bridkosti oslabele

prevezo

prevozo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	smertne bridkosti oslabele, je z rokami tapala, da je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z ozidja: »Uboga žena, glej in priveži dete na to prevózo, ki ti jo bom doli spustil. « Na to je prec

▶ prevezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet
preveži
- prevezi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako
- preveži
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca

▶ previden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previden

Robinson mlajši (1849):	bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj
Roza Jelodvorska (1855):	kmalo sterdila, ko na to mislim. O bodi zanaprej bolj previden! «

previdnemu
Gozdovnik (1898): Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od

previdna

Čas je zlato (1864):	bogatin svojemu tovaršu: »Govoriva francoski, de naju kdo ne razume. Previdna morava biti. « »Vsaj je ta človek ptujec,« reče tovarš bogatinu
Gozdovnik (1898):	nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči. Tovariš

previdne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je

previdni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar ſe bo nov svon napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	brihtne glave imajo, kolikor je nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših
Gozdovnik (1898):	si hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov oče nikomur
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	le tu so si dovolili nekaj besedij v pozdrav. Toda previdni Jon je silil k hitremu begu. Že je hotel Bôb

▶ prevideti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previdel

previdil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry
Genovefa (1841):	reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo
Divica Orleanska (1848):	z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne
Zlata Vas (1848):	ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še

prevideli
- previdili
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): kar so mu mati ukazali. Kmalo potém so Petrovo mater previdili, in mati Dobričeva, sosednja, je pomagala, zdaj ne le bolni
- previdli
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de so

prevideti

prevideti
Gozdovnik (1898): moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo prevideti. « »Ljudje ne vedó, je-li njen soprog, Markos Areljanos še živ

previditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo

previdi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno

previdva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe

previdile
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot

previdim

Genovefa (1841):	bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z

previdite
- previditi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): le ostala se z ogljem in živežem na daljno pot previditi, brez da bi bil kdo iz barke stopil, ki je

▶ previdno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previdnejeprislov, splošni, primernik
- previdneje
  Občno vzgojeslovje (1887): izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako
previdnejšeprislov, splošni, primernik
- previdnejše
  Gozdovnik (1898): oprezuje? Oči ima le za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje

previdnoprislov, splošni, nedoločeno

previdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe
Robinson mlajši (1849):	svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino
Gozdovnik (1898):	Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pot. Čez pet minut so dospeli v dolino in stopili previdno iz gozda.

previdnu

Ta male katechismus (1768):	IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu mogozhnu ves zhas svojega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſarozhenje, katira je sama previdnoſt boſhja skupſveſalla. Buh je othl previdnu ſa mene skerbeti, de be jeſt na svojemu poshtenju naterpella
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti zel ojstru, inu na tanku sprashuvan, aku se se previdnu varval boſhjo poſtavo prelomiti. Virjemi meni, tvoji Materi, de talili

▶ previdnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previdnost

Robinson mlajši (1849):	predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled

previdnoſt

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi

previdnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in lepo jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o božji previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako si je otrok iz nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja

previdnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne
providnosti
Deborah (1883): Učitelj. In takoj! Žena. Še to! Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo

previdnostjo

Tine in Jerica (1852):	Tine je dobrotiljiv. Tine je obilno milošinj delil, tode s previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlije. (Leto 1844, stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati.
Občno vzgojeslovje (1887):	vedno nekak pritisek na gojenca, zato je treba z največjo previdnostjo nadzirati. Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nepotrpežljiv v skušnjavi in nesreči? Ali si dvomil nad Božjo previdnostjo? Zaničevanje dobrih opominjevanj? Kako si opravljal vsakdanje molitve? — 2a zapoved
Gozdovnik (1898):	ne od Mehikancev ne od divjakov. Stopajo dalje z navadno previdnostjo. V dveh urah uzrejo prvi peterih hrib, o kterih jim

previdnoſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s

▶ previs samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previse
- vise
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo po sredi močvirja, kakoršni

▶ previsok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previsok
- previſok
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti

▶ previti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

previje

prewye

Kratkozhasne uganke (1788):	Potręba, inu sila, katira kola lôme, inu ſhel ſne urata prewye. Kaj je tu narlepshe med ſtvarmy? Ta svejt: ſemla, inu
Abecedika ali Plateltof (1789):	vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe rada sgliha. Poterplenje ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri neſliſhi, ſe more

▶ previžan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

prepričan; Pleteršnik

previžan

previshan

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerzá, kakôr eden, katęri je od potrębe gnade boshje popolnoma previshan. Pridi tedaj, o moj Bóg meni pomagat, hiti meni na

▶ prevlečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prevlečena

Kemija (1869):	veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih
Zoologija (1875):	komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se

prevlezhene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Tla ſo bile s' slatam vloshène, ino vrata s' slatam prevlézhene. Tako lépiga tempeljna ſhe ni bilo na ſvétu. V' ta

prevlečene

Zoologija (1875):	Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene z nežno zdrizasto kožo, ki je prav za prav živi
Zoologija (1875):	in one žile, po katerih se pretaka jasno rudeča kri, prevlečene z rudečo, one pa, ki vodijo temno rudečo kri, s
Zoologija (1875):	katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali
Zoologija (1875):	na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in

prevlečeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je per zajcu popisana, poli z njo lepo s špeham prevlečeno koštrunovo bedro, ktero se je popred z mozgam in nekoliko
Oče naš (1854):	obličje, tako bledo, je bilo zdaj oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci, terdno

prevlezheno
Genovefa (1841): Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev

▶ prevleči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prebranati; [sskj]

prevleci

prevlezi

Kuharske Bukve (1799):	enmalo ohladena, jo s' tim zukrenim ſnęgam oblì ali prevlęzi, inu proti ognu dershi, de ſe poſuſhí. Tudi snaſh tako
Kuharske Bukve (1799):	s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo veſ pokrít
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo v brasdah dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plevélno, takó ga ſpomlad ob ſuhim vremenu lahko s brano prevlézi, brana bo plevél isplela. Kdor pa takó ne ſtorí, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jih s grabljem pregrábi; mahovnite pa s lahko brano prevlézi; brana bo mah, ki travo duſhi, poruvala in ti bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potem takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno

prevleče
Botanika (1875): se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko

prevleči

prevlezhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	velka, pershęti, sa Len njive spraſhet. Travnike s'teſhko Brano prevlezhi, de ſe mah poterga, mravliſhe, koker v'poprejſhnim Meſzu pomoriti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perenzhaſtne Nive s'brano dobru prevlezhi, Ovſs s' lohko brano prevlezhi, Pſhenizo, ku je velika, obshęti v' simskim shitu ne vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſti viditi ne bilo. 4.Şetvo, dokler je majhina, s brano prevlezhi. To obdelovánje ſpomladi ob ſuhimu vremenu poſébno osimini dôbro tekne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de jih mras bolj prevsame, na ſpomlad ſe dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj

▶ prevleka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevleka

prevlaka

Zoologija (1875):	so vezi. Obstojé iz neprožne (neelastične) hrustančevine, koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor
Zoologija (1875):	tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine

▶ prevreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrgel
- prevergel
  Robinson mlajši (1849): zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z
prevrgla
Kemija (1869): zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta

prevrže

prevershe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte

prevrže

Kemija (1869):	dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno
Zeleni listi (1896):	Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se

▶ prevrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrne

preverne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de tebi k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji poſtanejo, od berſde se odtergajo, inu pravega
Kuharske Bukve (1799):	pezhe. Kader je na eni ſtrani pezhena, ſe na drugo preverne, inu zhe je tręba, s' maſlam pomashe, de ni ſuha
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de žganje je po

prevrne

Ultra! (1867):	že tukaj! Čakaj, zdaj te že imamo! Kotílek (hoče vstati, prevrne stol in pade nanj). Da, jaz sem jaz, osli, kaj
Revček Andrejček (1891):	kisa doma, kakor otrok v šoli, če se mu tinta prevrne in jih po prstih dobi. Andrejček. Jeklen joka? ! ? Ju-hu hu

prevrnil
Tiun - Lin (1891): njo. Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti

▶ prevršati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

završati skozi; kontekst

prevrši
- preverši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega

▶ prevrtan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrtana
- provrtana
  Zoologija (1875): iz dveh lupin, od kojih je veča na ožem konci provrtana, zato se tudi najznamenitiši rod imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se
prevrtani
- prevertani
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo

▶ prevrtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevrtati
- prevertati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko

▶ prevuza samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

vrv, vez; Gutsman

prevuza
- prevuſa
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe

▶ prevzeten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzeten

prevseten
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k'

prevzeten

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota

prevzetna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pravici jo povém, de me je prav veselilo, de nista prevzetna, kakor so nekteri dohtarji sv. pisma. Posebno veselje mi je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi pri vas živela? Vi ne veste, kako sem jaz prevzetna in ponosna; ko bi mi ne bilo nič preterpeti, bojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	glasove, da ne sme mir biti med narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti

prevzetni
Kmetijske in rokodelske novice (1847): veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v
prevzetnih
- prevsetnih
  Genovefa (1841): in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko ruta, ktéro je v

prevzetno

prausetnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	smotlive rezhy podajo. Katiri skus ſvojo saſtopnoſt druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gleda na hudizha, de ſe le dinarji sa igraine, sa prausetnu oblazhilu, sa pianzhveine, sa dober shiveſh, sa resvusdanu, inu ſvojovolnu

▶ prevzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzame

prevsame
Kmetijske in rokodelske novice (1843): puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor

prevzame

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	če tistih 4000 gold, stojí na tako trdni skali, ne prevzame kdo izmed bogatih gospodov strelcev „diesen Bettel von 4000 Gulden
Valenštajn (1866):	mesto car vas takrat je poslal Ponižno prosit kneza, naj prevzame Poveljstvo. Kvestenberg. General, ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I
Izidor, pobožni kmet (1887):	zdatno podpira, v mojej nesreči. Tvoja dobrota pa me popolnoma prevzame in potare. Oh veledušni prijatelj, kako si pač srečen, da

prevſame

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe shi ta natura sgrosy, ſe ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	od shele inu veſsęlja, mraſs inu vrozhina me na enkrat prevſame. V' zhaſsih Iętam po borſhti , koker

prevzamejo

pervsamejo

Pozhétki gramatike (1811):	2. Vſe imena bres konzhniga s' v' edinjimu ga pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten vert, iardins charmans v' mnoshnimu
Pozhétki gramatike (1811):	v' quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim

prevsamejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati

prevzel

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kaj še poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De
Blagomir puščavnik (1853):	rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si

prevſel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vaſha Gnada — meni je to piſmu noterpadlu, ſtrah me je prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi

prevzela

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica prevzela in oplašila. Ali vkanili so se vsi trije; ni ga

prevzeli

prevseli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno

prevzeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo

prevzelo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): 19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli ino slišali. Nobeden še

prevzeti

prevseti

Pozhétki gramatike (1811):	vous en orguillir, bodi bogat, kakor hozheſh, ſe ne ſmeſh prevséti. Zhe ſtoji ime sad sa que glagolom, takrat je treba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhol, kmalo po tem mora tudi uzhilnizo umetnikov in rokodélzov prevseti, in ravno tazhaſ je bukve „Piſmenoſt ali Gramatiko sa perve

prevzeti

Zlata Vas (1848):	je tako previdil, de so mu lahko drugi nekaj dela prevzéti mogli. Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c.

▶ prevzetno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevzetno

preuſetnu
Ta male katechismus (1768): 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III.

prevzetno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma

▶ prezgodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodaj

pre sgodej(združena oblika)

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):

sdej je vùn ſhla — Baron. Od mene ſta govorile ? — ſim pre sgodej priſhal, morebiti ? — Enu piſmize me je nasaj vernilu. Jeſt

prezgodaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa
Občno vzgojeslovje (1887):	ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še v najlepši, cvetoči dobi življenja. Ti naj

▶ prezgoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih
prezgodnjimi
- prezgodnimi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le

▶ prezgodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezgodnja
- prezgodna
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke

▶ prezimljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

prezimljenje

prezimljenji

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4. Prerez požlahtnitve podoba 3 podob. Vse v
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem brez varstva po zimi l. 1889/90 in 1890/91.

▶ prezreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prezreti
- presreti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de
- prezreti
  Gozdovnik (1898): od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel. Takoj mu

▶ prežagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežagajo
- preshagajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo derva prav drage. Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa
prežagala
- preshagale
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni draga, in délo je lahko , derv ſe pa
prežagati
- preshagati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na

▶ prežeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretlačiti, pretisniti; Pleteršnik

prežemi

preshmi

Kuharske Bukve (1799):	imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra
Kuharske Bukve (1799):	vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni

▶ prežganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežganje
- preshganje
  Kuharske Bukve (1799): na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na

▶ prežiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prežijo
- preže
  Gozdovnik (1898): Fabijevih las. V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila

▶ preživeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prežive

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sta jih v razstavo poslala, očitno pokazali. Imenovani šterje fabrikanti preživé veliko sto ljudi v Stražišu, Šmartnim in v Bitnjim, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa cele dneve in noči z molitvijo in s premišljevanjem preživé pa z delom svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bilo skerbeti, da se razširijo in popraijo pokopališča, da se preživé tisti, ki bodo pred preganjavci v tihem zavetji živeti morali
Pripovedke za mladino (1887):	mora kuhati, da si tolažijo svojo lakoto. V tej hišici prežive skupaj deset let, in ta leta minula so jim kaj

preživel

preshivel

Pozhétki gramatike (1811):	po létu ſim aa desheli bil; poletje ſim na desheli preshivel.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nazaret vernil na tihi, revni dom ſvojih ſtarſhev. Tukaj je preshivel ſvoje mlade leta, ino prav tukaj, ljubi otrozi! vam je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino v' ſamoti, v' tihi puſhavi ſe perpravljal na ſvoje

preživel

Sveti večer (1866):	sem sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene
Ferdinand (1884):	nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač

preživil

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mož je stric. Gotovo te bo k sebi vzél in preživil; in ker si s svojim očétam pred par léti pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj preživil, pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me

preživela

preshivela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	oblazhila poſebno sa goſpòdo délala, de jih je te zhat preshivela. Mina, graſhinſka goſpodizhna, je Shofko prav rada imela, ji mnogokaj
Genovefa (1841):	prasne vidili, in tudi ſhe nektére popoldanſke ure je tam preshivéla v ſamôti. Deklize is vaſi, ki je bíla pod gradam

preživela
Blagomir puščavnik (1853): v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila

preživele

preshivele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa nasaj poſtavi, rekozh: zhe bo boshja volja, bodo she preshivele ! — Takó ſe sgodí, de ena ſlaba letina dobizhek dveh dobrih

preživeli

preshiveli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako

preživeli

Oče naš (1854):	pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli, izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in
Sveti večer (1866):	roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ”

preživelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se

preživeti

Zlata Vas (1850):	so se med seboj, brez skerbi, kako sebe in otroke preživeti. Djali so še potepuhi: „Srejna imá premoženje za uboge; to
Viljem Tell (1862):	Vrstnike vse sem moral preživeti, Da v grob ponesem vse najslaje upe. Staufaher (Valter Firštu
Zoologija (1875):	odejo mora človek pogrešati tem več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki si ne zná pomagati, mnogo dalje, nego

preživi

preshivi

Genovefa (1841):	ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti
Genovefa (1841):	opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On

preživi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de nam letina Da mnogo žita, vina, De svoje otroke preživi Slovenska domovina. Mé vošme, de bi posihmal Kaj več denara
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nisem učen na te reči, pa če človek šestdeset let preživi kot deček in možak tukaj-le med njimi, se že malo
Botanika (1875):	razsodi po tem, ali ono enokratni razvoj cvetja in plod preživi, ali ne, in po času, ki je potreben za razvoj
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ptice pod nebom; ne sejejo, ne žanjejo, pa vendar jih preživi Oče, ki je v nebesih! Ali vi niste popolniši kakor
Oče naš (1885):	upajmo in zaupajmo v Boga. On kteri ptice v zraku preživi in cvetlice polja oblači tudi nas ne bo zapustil! “ je

preživijo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se

preživim

Divica Orleanska (1848):	Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me kliče dalej Osode glas, katera še sodivno
Mlinar in njegova hči (1867):	bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič

▶ preživiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preživiti

preshiviti
Genovefa (1841): re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi

preživiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v
Divica Orleanska (1848):	Zdaj ustnice mi huda sila odpre. Ničesar nimaš darovati več, Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	krepkih zdravih rok, pa ni mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so

▶ prga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oljne tropine; [sskj]

prgi
- pergi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ojstro stvar v sebi, ktera ostane po izprešanem olji v pergi in se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne
prgo
- pergo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor drugod pravijo, med vso pèrgo (Oelkuchen) so za gospodarstvo lanéne in ogeršične naj bolje, ker

▶ prgišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prgišče
- pergiše
  Robinson mlajši (1849): k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi

▶ pri predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pri

per

Ta male katechismus (1768):	katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per
Ta male katechismus (1768):	resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary na svejtu ogledujesh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.
Kuharske Bukve (1799):	ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam

pri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se
Zlata Vas (1850):	Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim pri tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko led. „Naj ti tedaj na kratko
Mlinar in njegova hči (1867):	srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In bode gotovo mene snubil. Županja. Nič ne
Kemija (1869):	zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je
Mineralogija in geognozija (1871):	tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča
Mineralogija in geognozija (1871):	grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem kotlu, iz kojega puhteči pari budé veliko elektrike, samo
Mineralogija in geognozija (1871):	nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji

▶ pribežališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribežališče

perbežališe

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica

perbežaljše
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si

perwejſhalshe

Ta male katechismus (1768):	se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' Bogu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj on pomaga ſlo tem dusham, katire per njemu svoje perwejſhalshe ishejo. Meni se ſdy, de je ſhe prov veliku lejt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu prov ſnanu nabo, ſakaj se jeſt enu perwejſhalshe teh greshmkov klizhem. Ti menesh mordej ſatu, ke jeſt ſa

pribežališče
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca

pribežališe

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Skrinja miru in sprave! Vrata nebeške! Zgodnja danica! Zdravje bolnikov! Pribežališe grešnikov! Tolažnica vsih revnih! Pomoč vsih keršenikov! Kraljica angelov! Zaviti
Oče naš (1854):	gospod Pavle ni mislil, da bo mogel na Vašim Francozkim pribežališe iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle
Oče naš (1854):	ni mislil, da bo mogel na Vašim Francozkim pribežališe iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle pribežališe in
Oče naš (1854):	iskati! “ „Pribežališe, Baldomer? “ „Ali v tej deželi iše gospod Pavle pribežališe in pomoči? Kako je to? “ je prašal Nace z večjim
Roza Jelodvorska (1855):	k zidu potegnjeni. Kaj mi je začeti? — Grad mojiga očeta, pribežališe vseh revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza

▶ pribit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribit

perbit

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nash Ivbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv nate sveti Krish perbit glih takv morio moji fainti inv sourashnizhi shnieh branvo noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svesan inv sa 3. shrable na drevu ta S. Krisha perbit skves vse te mozhi sveshi vse moje sovrashenzhe vidiozhe al
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš

pribit

Čas je zlato (1864):	ne le vse težave, temuč tudi samovoljo svojih učenikov. Kakor pribit sedi na sedlu in si upa z nar boljšim jezdicom
Fizika (1869):	kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar zunanji konec je pribit na negibno mesto, notranji konec pa na os, ki je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit, Usmili se me v smrtni uri!

pribitih
- perbitih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je sa velik

▶ pribiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pribijejo
- perbyejo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę
- pribijejo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XI. Jezusa na križ pribijejo.

pribili

perbili

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi so mene is vso mozhijo vovkli od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblézhejo. Ino ſ' krishem na rami, ki ga bodo na-nj perbili, ino med dvema rasbojnikama je is Pilatove hiſhe na ravnoſt

perbyli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſo tiga dolgu posheleniga Odreſhenika Israelſkiga na en krish perbyli: ob enim zhaſsi on ſprizhuje, de je ravnu leta Odreſhenik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti grosovitni ſovrashniki, katęri ſo ga isdali, martrali, na krish pèrbyli, inu vmorili, o kakú ſtraſhny ſo letí gręhi! O kry

pribili
Kitica Andersenovih pravljic (1863): stanujejo ljudje, kterim je nekaj prav pametnega na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu

▶ približati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

približa

perblisha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove neſkonzhne mozhi she

približa

Divica Orleanska (1848):	prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati kak ta Merčes mi v
Blagomir puščavnik (1853):	vaše mesto pride pobožni Tine drevâr. ” — Veliko bolji prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala
Stric Tomaž (1853):	sužnjih, milo jih pogledovaje, iti mogla. Večkrat se jim tudi približa, in njih verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v
Deborah (1883):	uže pred sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj

približajte
- perblishajte
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj

približal

perblishal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njen, ſe bo konez perblishal. ˛Solnze bo otemnélo, luna ne bo vezh ſvetila, svesde ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetá. 36. Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko

perblishuvov
Branja, inu evangeliumi (1777): delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus

približal

Zeleni listi (1896):	marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni videl, nikdo se jim ni divil. Vendar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo

približala

Razne dela (1870):	moja bi nevesta Se materi, ki ji jo dati mislim, Približala begunka brez domovja, Ko kneginja po knežko hočem jo Peljati
Žalost in veselje (1870):	v takovih žalostnih okoliščinah, kot bi trenil. — Noč se je približala in Aleš je ležal v svojej sobici vedno ukvarjaje se
Roka in srce (1883):	Vzela je hitro z mize steklenico, napolnila žlico s tekočino, približala se marquisovej postelji, potem pa roko pod vzglavje položivši malo
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nisem prišel na pot, po katerem se je sovražna konjica približala, dasi sem zabredel daleč čez mejno črto naših prednjih stráž
Iz arhiva (1890):	je ravno zabijal zagozdo v debel hlód, ko sta se približala naša továriša málinu in žagi. Ugledavši ju je obstal v
Lisjakova hči (1892):	povzdignjenimi rokami me je prosil, naj mu privedeni duhovnika, zakaj približala se mu je zadnja ura. Duhovnik je takoj prišel, izpovedal
Na krivih potih (1893):	da pobegneva skupaj. O kako rada bi se ti bila približala in govorila s teboj, a to mi je bilo nemogoče
Gojko Knafeljc (1899):	zaklenjene. In neka čudna moč naju je v istem hipu približala – ovila, vrgla naju drugega drugemu v naročje. In tedaj nisem
Kvišku (1899):	Zrak mi neizmerno prija; poglejte, ali nisem rdeča? « Margita je približala tetki gladko lice, katero ni bilo sicer rdeče, ali so

približali
Tiun - Lin (1891): prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti

približalo

perblishalu

Biblia (1584):	pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te Mèrtve
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove

približam
Divica Orleanska (1848): Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi kralj! (se plašno in

približata

Astronomija (1869):	Da se pa vsled te sile solnce in zemlja ne približata vedno bolj eden drugemu in se konečno ne trčita, temu
Fizika (1869):	Pod. 197. Ako se dva električna toka približata drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste

približati
Divica Orleanska (1848): je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti

▶ približevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

približeval

perblisheval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	39. Pòſlednja vezherja. Zhaſ Jesuſove ſmerti ſe je smiraj bolj perblisheval. Jesuſ je vedil, de bo mogel kmal umreti, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi dobri ljudje. 11. Janes v' puſhavi. Zhaſ ſe je perblisheval, ko je Jesuſ Kriſtuſ ozhitno imel uzhiti, in odreſhenje zhloveſhkiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni prasnik ſe je perblishevál. Jeser ino jeser ljudí, Israelzi is vſe deshele, ſhe zelò

perblishuval
Branja, inu evangeliumi (1777): Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je

perbliſhuvov

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu veliku ludy. Kader ſe je pak k'meſtnim uratam perbliſhuvov, polej ! tu ſo eniga merlizha vonkej neſli, katiri je bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	varnu. Judeſh pak je pred nymi ſhov, inu ſe je perbliſhuvov k'JEsuſu, de bi ga kuſhnuv, inu je sdajzi k'

približevala
- približavala
  Tiun - Lin (1891): počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas
približevali
Robinson mlajši (1849): rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše

približevalo

perblishuvalu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nikar krish, nikar ſmert, katiru vſe ſe je shi nemu perblishuvalu, ni nega moglu nasai dershati, debi on na biu tiſtimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pekla, ta ſiunoſt tiga terpleina pa, katiru ſe je nemu perblishuvalu, je nega otla nasai dershati: te velike shelie ta greh

približuje

perblishuje
Biblia (1584): od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak
perbližuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči

priblishuje

Genovefa (1841):	po prepovédanim veſêlju posheljênje! Miſli, de ſe zvetézhimu róshnimu germizhu priblishuje, in ſtégne roko po róshi, kar plane huda, ſtrupéna kazha
Genovefa (1841):	vſako léto. Veſêli ſe pa sdaj shé, ko ſe síma priblishuje, ljube pomladi! Oh,” je ſhe priſtavila, „têbi ljubo déte, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Dalje sledi. ) Opomba na hiſhne goſpodinje. Smiraj bolj ſe zhaſ priblishuje, de boſte ve in vaſhe dekle sopet kolovrate v roke

približuje
Tiun - Lin (1891): porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred

približujeta
Kmetijske in rokodelske novice (1847): govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic in /k

▶ pri bog predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri bogu

perbuegi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei drujega pajemenitno Shebranje: dase ti morash sa anega tavarharja perbuegi noter udinjati nai prei ti morash h' spuevedi noi k'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie falarje davi sbrisou kader ona satvojo talesno inu dushno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Ko'orna ti obvaſtniza teh shazou: o dabi ti teva perbuegi Moja P. P. biti dabi on menei skues niega velko

▶ pricajtu prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zgodaj; Pleteršnik

pricajtu
- perzaitu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu

▶ pri cel predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri celi

perzalei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina noi v' jemeni boga svetiga Duha inu naji lashati perzalei S. Mashi noi prosi svetiga Duha da on tabei satu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shiulenje noi satuoje note da: noi ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam

▶ priča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prič

Krivica za krivico (1859):	Fedor že mertev, preden je hišo hudobnega Voroničeva zapustil. Samo prič ni imela in premalo natanko je védila, kako je bil
Razne dela (1870):	Močnejšimu ne dajati se v pest, Če ravno vse brez prič bi se počelo; Sodnik ti koj s prisego vjame vest
Razne dela (1870):	v okrožju tak prijaznim. Otaja se mi serce materno. Odpravljen prič je tujih trop sirovi, Ki sterm je stal med nami
Nevera (1878):	a da mu je plačal, v to ni imel nikakoršnih prič v svojo veliko žalost. »Dobro — zavpije po hudem, viharnem razgovoru
Dóra (1885):	črez prag mlinarjeve hiše, nisem mogla več z Lojzem brez prič govoriti. Vedno je nama bila Minka za petami, vedno se
Cigani (1890):	lokavo: »Jaz bi najrajši kos slanine na ognju pekel«. — Dvanajst prič je potrdilo pred sodnikom, da je hotel cigan konja ukrasti
Jara gospoda (1893):	bi se ne pravdal ž njim, če bi imel sto prič! « — »Béži, béži, še menj bode opravil! Skrije je skrije — tlačil
Prve hiše (1896):	se godi v hiši, hitro porabi priliko, da bi brez prič govoril s Petičnikom. »Ne bom rekel, da bi ti ne
Ženitna ponudba (1897):	še Dragica. Oni pa je sedaj, ko je imel več prič, vpil le še huje. »Oh, kam naj sesedaj denem, kam

prizh
Branja, inu evangeliumi (1777): der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali

priča

Divica Orleanska (1848):	bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je
Tine in Jerica (1852):	Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No
Blagomir puščavnik (1853):	ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se
Revček Andrejček (1891):	Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi po slugo. Anže

prizha
Genovefa (1841): omezhila. Vſe to, slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni

priče

Zlata Vas (1848):	pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in dokler té nimaš j. ostane lisec moj, tukaj so priče! ”
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z bičem”. „Mož beseda”, reče Jud, „ti gospodje tukaj so priče”, „Dobro”, pravi Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod
Lohengrin (1898):	žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi

priči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima; on bukve v rokah derži zaperte
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od
Stric Tomaž (1853):	počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila
Blagomir puščavnik (1853):	k O da bi jih vsaj enkrat viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako

prizhi

Biblia (1584):	bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki

pričo

Tine in Jerica (1852):	njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj
Tine in Jerica (1852):	Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče
Revček Andrejček (1891):	te pa ne za žive in ne za mrtve. Za pričo mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo

prizho

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla

▶ pričakovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričakovaje

perčakaje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel

pričakovaje

Blagomir puščavnik (1853):	ustrašijo in se boječi v sobni kot stisnejo, s strahom pričakovaje konca te grozne nevihte. — Bric pak se trese, kakor ubog
Blagomir puščavnik (1853):	v nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter naroči, da bi
Sveti večer (1866):	Dobro delo začeto se mora doveršiti. ” — Pomolil je logarju desnico, pričakovaje, da mu bo ta v njo segel. Logarja je Tonetovo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	menoj imeti? Pojdi sem! odgovori mi prav odkritoserčno! ” Željno odgovora pričakovaje, nasloni se na mehki sedež. Videlo se jej je na
Gozdovnik (1898):	spi. Med tem je sedel kapitan še zmeraj v čolnu, pričakovaje poročila, kdaj mu bode začeti. Na to pa čuje tihe

▶ pričakovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričakoval

Robinson mlajši (1849):	ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tako novico vstreči upal. Pa še veliko več, kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi in je pričakoval ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva
Čas je zlato (1864):	v svojih domišljijah goljufal in vse drugačno doživel, kot je pričakoval.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še kakih 50
Zeleni listi (1896):	Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako me veseli, da je
Zeleni listi (1896):	godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče

pričakovala

perzhakovala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga

pričakovala

Oče naš (1854):	je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom
Oče naš (1885):	je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem

prizhakovala
Genovefa (1841): puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn

pričakovali

perzhakovali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe bodi posábljeno! “ ˛Stari ozhe ſo jih med tem shaloſtni perzhakovali. Kar pridejo s' Benjaminam, ino bersh, ko v' hiſho ſtopijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina. Mati je dan na dan hodila na hrib
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdajavza Matijata sbrali. Vſi sheljni ſo v' Jerusalemu obljubljene pomozhi perzhakovali. Deſet dni po Jesuſovim vnebohodu, bínkuſhtno nedeljo, ſo bili s'

pričakovali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe
Zlata Vas (1848):	so jih vidili. Pa vsih druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko
Stric Tomaž (1853):	veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v verh” po vina šli
Oče naš (1885):	je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki

prizhakovali
Genovefa (1841): ſhe viditi. Kar pridejo in dôſti pred, kakor ſo jih prizhakovali na Vojnomirovo. S vrózhimi ſolsami ſo

pričakovati

perčakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin

perzhakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri ſoſédi, ktérga je ravno táka neſrezha doſhlá, nobene pomozhi perzhakovati; kdor je enakih neſrezh she vidil vezh, — bo gotovo s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je she dovelj , miſliti ſi, kaj prav verliga in poſébniga perzhakovati od njega. Zhaſtitljivi goſp. Matija Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke

pričakovati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Martína. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre letvine pričakovati: ne vém, ali bi jo sméli letas drugač. Če bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini
Blagomir puščavnik (1853):	bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi

prizhakovati

Genovefa (1841):	puſte sime s terdnim saupanjem v Té mirna in potoláshena prizhakovati! ” Píla je, in ſolsé hvaléshnoſii ſo ji v mléko kapljale
Genovefa (1841):	kakor vſa velíka dedina, ki jo imáſh po ſvôjim ozhétu prizhakovati! ” Od dolsiga govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam shiv porok, de imajo kaj poſébno lepiga od peſem prizhakovati, ki jih bode, kakor ſmo ſliſhali, goſp. Dr. Preſhérin, v

pričakuje

dočakuje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno dobre glave in

pričakuje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna
Stric Tomaž (1853):	itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v
Blagomir puščavnik (1853):	ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni
Občno vzgojeslovje (1887):	blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več, namreč, da postane gojenec rabljiv in koristen ud
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to

prizhakuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe

pričakujejo

perzhakujejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa moj mosh ino moja otroka! Sheljno me she domu perzhakujejo, ter ſe veſelijo, de jim bom kaj prineſla; alj kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadaj bil, je lahko vidil, de, kadar ljudjé napovedane barke perzhakujejo, ker ſo vajeni, jo she od daljezh vgledajo, pa vidi

pričakujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na
Blagomir puščavnik (1853):	za množico ljudi, ki na kraju skale stoje in žene pričakujejo. Kar še ni bilo doraščenih, je na perste stopilo, da
Gozdovnik (1898):	grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na vejo, a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo. « »Veja je utaknjena v zemljo, ker na

prizhakujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take

pričakujem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré
Gozdovnik (1898):	»Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli

pričakujemo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): srenji sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik
pričakujete
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo
pričakujte
Valenštajn (1866): se veselim licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo

▶ pričati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priča

priča
Divica Orleanska (1848): poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela

prizha

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte

pričajo

pričajo
Mineralogija in geognozija (1871): Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz

prizhajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi

pričal

pričal
Deborah (1883): ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi

prizhal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glavi ſo vam preſhteti. “ „Kdor bo mene pred Ijudmí prizhal, od njega bom tudi jàs per svojim Ozhetu v' nebeſih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozheta ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je tukaj, de vſaj oni v' ta kraj terpljenja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od njega bom tudi jàs per svojim Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je moj. Kdor bo pa mene per ljudéh satajil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizha, od njega bo tudi Jesuſ per Ozhetu v' nebeſih prizhal, de je njegov uzhenez. 48. ˛Shtefan, pervi muzhéniz. Veliko jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetiga Duha, je velike zhudeshe ino snamnja delal. Mozhno je prizhal od Jesuſa in od njegoviga kraljeſtva. Terdovratni Judje ſo ſe

pričala

Domen (1864):	hladili pod njo. In res je poležana in pohojena trava pričala, da je dedje niso zastonj posadili. Še le ko Špilkin
Na Žerinjah (1876):	List za listom jo je pripovedoval, beseda za besedo je pričala, kako krepka, kako čista je bila ta ljubezen in kako
Cvet in sad (1877):	malo,« odgovori Leon; pa rudečica, ki ga je lahno oblila, pričala je, da se nij tako zeló sveta ogibal. »A vendar
Prvi sneg (1886):	bi se izučil za pravdnega doktorja. Rudeča njegova lica so pričala o dobrem zdravji, iz modrih očij je sevala sama nedolžnost
Vanda (1888):	jih je bilo mnogo sivih in upala rmena lica niso pričala o najboljšem zdravji. V službi mu je sreča bila prijazna
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Turčin. Dolga siva brada in beli svileni surak (turban) sta pričala, da je bil mož že v sveti Meki. Naslonjen na
Senanus (1892):	Katarini, nikar še óni déklici izrekel besedice, ki bi bila pričala, kakšna brezumnost je preobladala njega srce. Dà, brezumnost, to je
Na krivih potih (1893):	orožnik. Ali naj čaka tako dolgo nanj? Pa zakaj sta pričala grajščak in Mihec zoper njega? Kakšne vzroke sta imela? Sicer
Očetov greh (1894):	lega jesen. Taka ni kakor nekdaj, ko je vsaka shramba pričala o blaginji tega posestva. V kozolci, kateri ima sedaj samo

pričale

Razne dela (1870):	skusba bo po očevo, ne dvomi! Remon. Nebesa clo so pričale nad vami. Jovana. So pričale, zató sim jez molčala. Remon
Razne dela (1870):	dvomi! Remon. Nebesa clo so pričale nad vami. Jovana. So pričale, zató sim jez molčala. Remon. Kaj? Lahko vam je bilo

pričale

Svetinova Metka (1868):	gledali iznod črno-svilénega zagrinjala, zavezanega pod brado. Zlasti pa so pričale njene nenavadno drobne sladke roke, da si nikdar kruha ni
Pomladanski vetrovi (1881):	da bi mu povse odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je za-nj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On
Kočarjev gospod (1882):	oni iz te glasne družbe. Velikanske šestice krog ušes so pričale, da je bil to aristokratični zarastaj bogatih ljubljanskih meščanov, ali
Luteranci (1883):	za njo se je zaprla poslednja. Zadnje dogodbe so sploh pričale, da so zatonoli lepi dnovi krivoverstvu na Slovenskem in da
Vanda (1888):	sadnim drevjem, in med njimi so premnoge cerkve in cerkvice pričale o pobožnosti pridnega národa slovenskega. Bilo pa je še nekaj
Vanda (1888):	z orlovim nosom. Mirne rjave očí so še na podobi pričale o dobrem mehkem srci. Na levi stráni pa je bila
Iz arhiva (1890):	zastirali slabo sevajoče sončne žarke. Na vrtu v Kotu so pričale večinoma gole gredíce, da je prišla jesen s svojo otožnostjo
Kotanjska elita (1898):	silno bleda, a rdeče pege na ti bledici so jasno pričale, da je skrajnje razburjena in usopljena spričo nagle hoje. Traven

pričali
- prizhali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih

pričalo

Antonio Gleđević (1873):	mlado novico. Bila je bleda kot vosek, in oko je pričalo, da več dolgo živela ne bode. Bila je Teodora Bazilija
Ivan Slavelj (1876):	oči. In tudi nekaj kletvine je bilo vmes, kar je pričalo, da je Jakopetu rasel pogum, čimbolj je bil od ljudi
Povestnik v sili (1883):	došla. Da se pa njeno zdravje med tem ni zboljšalo, pričalo hudo njeno kašljanje, ktero mi je celi dan donelo na
Dva adjunkta (1888):	glasen cmok in tožen stok je bilo jedino, kar je pričalo o tem naglem dejanji stare Cile. Napósled je Oreh izvlekel
Vanda (1888):	še živel. Toda umrl je in črno oblačilo njeno je pričalo, da še ni minilo leto in dan, kar je vdova
Spletke (1894):	nevoljen. Da so bili pa njuni pogovori dobri in pošteni, pričalo je njiju jasno obličje in pa tudi to, ker nista
Roman starega samca (1895):	od vidnega notranjega nemira trepetajoče ustnice; to vse je jasno pričalo, da imam bolnico pred sabo. Ali kakovo bolnico, ako ona
Moja hoja na Triglav (1897):	zibelki je kričalo na vse grlo, in to grlo je pričalo, da je popolnoma zdravo. Zlezel sem zopet na skrinjo in
Moja hoja na Triglav (1897):	dolgo časa vodnika na hlevu, čigar enakomerno smrčanje je glasno pričalo, da ima zdrave prsi, vrle živce in mirno vest pri

pričati

Zlata Vas (1850):	K sodbi mora, in vlastna taša, mlinarica, mora zoper njega pričati in pred sodbo govoriti, kar od njega vé. Župan sim
Maria Stuart (1861):	da obveljal je pod to vlado Deržaven sklep, da ima pričati Tožnik zatožencu v obraz. Ni tako? Sem napek čula? — Paulet

prizhati
Genovefa (1841): sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla

▶ pričenši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričenši
- pričemši
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno

▶ pričenjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričenja
Valenštajn (1866): konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn
pričenjal
- perzhenjal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): boshja, v ſpominu ohranjen. Beli dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po

▶ pričeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričel

perzhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba

pričel

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dete se izjoka. Hotel je moliti, in zares že molitvico pričel; kar se spomni, da tukaj ni nikakega Boga, da ni
Ferdinand (1884):	obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici

pričela

perzhela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkovati. „ 327 „ ſe je kriva véra pod Dr. M. Lutram perzhela. „ 291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize klekati. „ 281 „ je bilo konzhano zerkveno sberaliſhe v Trientu

pričela

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje bravce v kmetijsko šolo peljali
Ferdinand (1884):	britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila
Ferdinand (1884):	bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet

pričele

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od napetega mehurja nehale, so se druge zavolj velike rane pričele. Neke dni je le kaj malega jedel, pozneje je vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor

pričeli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	velikim ropotom iz dna morske globočine, „lukamatija” zabrlizgal je; kolesi pričeli ste svoje trudno delovanje, in parnik zavozil je vèn v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Ne le vlada, ampak tudi narodni krogi zanimivati so se pričeli za kmetijstvo bolje nego prejšnja leta. Pa veseli ne le
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pred podobo Križanega, in vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno

pričelo

Zoologija (1875):	poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi
Ferdinand (1884):	Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da

pričeti
- perzheti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih
- pričeti
  Oče naš (1854): sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč

prične

perzhne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo. Ta lepi plavi velb ali obok nad nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	polje je enako puſhavi, vſa deshela shaluje. Toliko rév ſe perzhne, zhe Bog ljudem ſvojih dobrót le eno okrati! Israelzam ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gold. aſekuranzii plazhovati moglo. Savarvanje poljſkih in vertnih pridélkov ſe perzhne drugi dan po dobítvi aſekuranzijſkiga piſma opóldan ob dvanajſtih, kader

prične

Stric Tomaž (1853):	jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pereči ogenj spozna, so sledeče: Kedar se vnetje na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič
Ferdinand (1884):	To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je, da se je le

prizhne
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na miso 2 krishovza sa moje kredanje , in drugi pogovor prizhnè, rekozh: Mravljinzi ſo per ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo

pričnite
Zlatorog (1886): z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še

prično

Svetinova Metka (1868):	zares, kakor tiste cvetice, ki se še le razvijó in pričnó svoje pravo življenje, ko se skrije za gore pekóče solnce
Žalost in veselje (1870):	sem jih že nekaj doživel in dobro vem, kako se pričnó in kako potem razsajajo po več dni. " "Upam, da bomo
Žalost in veselje (1870):	Ko se je to mlatenje nekolikokrat ponovilo, obernejo ga in pričnó zopet z nova. Aleša je nekoliko mraz pretresnil, ko je
Pomladanski vetrovi (1881):	ter se čudom čudi, ko mu Binče veleva, naj takoj pričnó igrati. „Igrati? V tem času? " poprašuje ga začudjen. „Saj bi
Od pluga do krone (1891):	takoj pri durih, kjer posedejo okolo velike zelene pečí in prično ubirati godala. Največji pa se je napotil od mize do
Od pluga do krone (1891):	na Zagorici grozen krik: «Vehovčev študent gré, že gré! » Nato prično tudi sosedje in sosede hiteti na prag. Ženske prekrižajo roke
Od pluga do krone (1891):	cik, cik,« oglaša se rdečevrata tašica v leščevji. Dečku se pričnó rjave oči žareti. »Vsak čas bode moja,« zašepetal je. »Kakó
Lisjakova hči (1892):	in pusta žena. Nadejal se je, da se tudi njemu prično lepši dnevi in da se tudi zanj ogreje srce lepe
Spletke (1894):	rajši je molčal. In tako je bilo določeno, da precej prično zidati šolo; prihodnjo pomlad, ko se zid osuši, pa bodo

▶ pričevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pričevalec
- prizhevavez
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam

▶ pričevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričevanj

Zlata Vas (1848):	Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami

pričevanja

prizhovanja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi

pričevanje

prizhovanje
Biblia (1584): is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak

prizhuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. 1 Kader se zhloveshka vola inu boſhja vola med sabo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	S. Joſhefa per Bogú ſa njega andohtluve ſavetne otroke ozhitnu prizhuvanje. 1 J eſt sem sè bla ſa svojega Patrona, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire, inu brumnoſte
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu perſtopilu, katire ſo krivu prizhuvale super njega, iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu imę Joannes. Ta je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli
Branja, inu evangeliumi (1777):	On ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga zhloveka
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiremu mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje nashemu duhu, de ſmo boshji otrozi. Zhe ſmo pak otrozi
Branja, inu evangeliumi (1777):	skalah , inu jamah te semle. Inu leti uſſi ſo ſkus prizhuvanje te vire pravizhni ſnajdeni: v' Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium
Branja, inu evangeliumi (1777):	drugiga goripoſtaviti , katiri nabo s'rokami ſturjen. Inu njeh prizhuvanje ni blu obſtalu. Inu ta vikſhe Far je goriuſtav v'

spričevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka pride, v kancelijskih opravilih skušeniga in znajdeniga, de

pričevanju

prizhuvanju
Svetu pismu noviga testamenta (1784): deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevęrnikam.

spričevanju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	íše vzrok, de je bilo od več Šembilj govorjenje. Po spričevanju Plinja, rimskih zgodovin pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ena Šembilja in sicer v Jonii živela, kjer so po spričevanju Laktancija vse prave Šembiljske bukve v gerškimu spi- sane bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če jih — mraz ne vzame! m— č. (Častenjekrompir ja. ) Po spričevanju nekih starih pisem je ravno zdaj 300 let preteklo, kar

▶ pričevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričevale

prizhuvale

Branja, inu evangeliumi (1777):	deslih veliku krivih prizh je blu perſtopilu, katire ſo krivu prizhuvale super njega, iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim
Branja, inu evangeliumi (1777):	sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile dve prizhe, inu ſo krivu prizhuvale super njega, inu ſo djale : Mi ſmo ſliſhali, de je

pričevati

prizhuvati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne, krivizhne, inu sapelive ſodbe tih ludy! katiri ſaki
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ſim na ta ſvejt perſhuv, de imam od reſnize prizhuvati: En ſledni, katiri je is reſnize, ta moj glaſs poſhluſha

pričuje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti pričuje in željenje obuda, de bi na imenovanim mestu naprej kopali
Divica Orleanska (1848):	grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez lastno hčer pričuje! Dünoa. Ne! Nikdar ne! Verjeti norcu ni, Ki sebe gnusi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Veliko že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se

pričujejo
Zlata Vas (1848): mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče
pričujem
Divica Orleanska (1848): Verhepiškop. Moj sin, govori! Remon. Ne copernica, o gospod! Pričujem Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se

▶ pričujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujoč
- pričijoč
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika
- prizhujozh
  Genovefa (1841): tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne
pričujoča
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga

pričujoče

Roza Jelodvorska (1855):	nezapopadljive pota božje modrosti in previdnosti, so tako rekoč osnova pričujoče povesti, in očitno nam je, da dobrotljivi Bog vse k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako
Maria Stuart (1861):	diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé strani v veliki žalosti. Melvil se nehote

prizhejozhe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim vedno potrebna. Prizhejozhe zvetlize, ki nikólj ne ozveto, naj meni vedno pravijo: „Spomni

prizhijozhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dodelíli. ― ― To je potrébno! ” Dvanajſt bravzov kmetijſkih noviz. Perſtávek vzhredniſhtva. — Prizhijozhe piſmo ſmo pred tremi dnévi prejeli in natiſnemo ga radi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrédo 6. grudna. 1843. Osnanilo. ˛Staro léto gré h konzu ; prizhijozhe novize ſe tadaj priporozhajo ſvojim prijatlam sa prihodno novo leto

prizhujozhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil v' ruto sagernjen. Veſel ſtrah je ſeſtré ino vſe prizhujózhe preſhinil; Jesuſ pa veſ miren rezhe: „Rasveshite ga, de bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſénzi ſedé, In nam nogé na pot mirú saoberne. “ Vſe prizhujozhe je ſvet ſtrah preſunil. Kteri ſo od tega ſliſhali, ſo
Genovefa (1841):	s vámi! ” Pri téh beſédah pobóshniga, bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe

pričujočega

prizhajozhega

Ta male katechismus (1768):	je v' greh ulezhejo; ſadnezh: uſſe druge nasrezhe, inu nadluge prizhajozhega, inu perhodnega ſhivlenja. Toku nas tedej ta gospudna molituv uzhy
Ta male katechismus (1768):	Gospuda, inu vezhnega Boga molemo, katirega ja mi tukej ſares prizhajozhega spoſnamo; ſatorej moremo mi, koker se spodohe ta ſakrament s'

pričujoči

pričijoči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so kot pravi udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so
Divica Orleanska (1848):	bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke in urno odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez
Roza Jelodvorska (1855):	drugi to storil, kar je hči tega moža storila. « — Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova

pričujoči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni vedila: kaj bo konec sodbe. Kakor so se vsi pričujoči grozili na uno ciganko, tako je vsak miloval to ženo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel
Oče naš (1885):	njegov stric ni imel moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da

prizhujozhi

Genovefa (1841):	prizhujózhi miſlijo. Dan bo pa priſhel, ki bodo vſi tukej prizhujózhi Bogá sa tó s ſolsámi veſelja hvalili. Spomnite ſe téh
Genovefa (1841):	Bog vam je veliko ſrézho namenil — pa drugazhe, kakor vſî prizhujózhi miſlijo. Dan bo pa priſhel, ki bodo vſi tukej prizhujózhi

pričujočih
- pričujočih
  Oče naš (1885): s solznimi očmi in bridko žalostjo so stali tu. Nihče pričujočih ni nič terjal.
- prizhijozhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru
pričujočim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300
pričujočo
Blagomir puščavnik (1853): najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska

▶ pričujoč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujočega
- pričijočiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi
pričujočemu
- pričijočimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal
pričujoči
- pričijoči
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v njim v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker
pričujočih
- pričijočih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prišlo; tode ko se je dražba začela, se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem

▶ pričujočnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pričujočnost

Botanika (1875):	drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali rastlina
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali ga za velike telesne in dušne dobrote, ki ti

pričujočnosti
- pričijočnosti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar
- pričujočnosti
  Fizika (1869): si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da

▶ prid samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prid

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zoperniki. V volilnih rečéh za deržavni zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Hvala Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po
Zlata Vas (1850):	vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči

prida

Sacrum promptuarium (1695):	ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je k' ny dial: Quinque viros habuiſti
Zlata Vas (1848):	imeli, in jim je rekel: Od vaših krav imate malo prida. Krava mora v létu nar menj petdesét do sto goldinarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na dan

pridom

pridam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nekterih dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na sušili zvije in zverže, in kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vas saj ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti. Nadjati se je, da se bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna

pridom
Zlatorog (1886): bo vedno: »Gospod imá le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó

pridu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koli sa eni dar jeſt óffram, bó tudi tebi h' pridu. 6. Inu ne bó ſpoſhtùval ſvojga ozhęta, ali ſvojo mater
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala zeſarſka kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila, kér jim je pokazala, de mora z časam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne

▶ pridajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridajal

perdajal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih je. ſhe vſak dan tej ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47. Jesuſ shiví
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imeli. Bog jih je. ſhe vſak dan tej ſveti drushbi perdajal ino perdajal, de ſo tako pot vezhniga svelizhanja naſhli. 47.

pridajati

perdajati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi malo toplote perdajati, de preveč soka ne izteče. 3) Suho sadje se ne

▶ pridan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridan

perdjan

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sedel. — Je prišel s perja na slamo. — Današnjimu listu je perdjan osem in dvajseti del kemije.

pridjan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Novícam” je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega

pridana

perdjana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſposnanju verzhik shganja, kterimu je pa vezh ko poloviza vode perdjana.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pop. Današnjimu listu je perdjana 17. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Pomlad. Današnjimu listu je perdjana 10. doklada.

pridjana
Kmetijske in rokodelske novice (1848): poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz

pridane

perdjane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena

pridjane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svitlo dala, ktere so danes v slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in
Botanika (1875):	pa razločuje od obeh. Bolje kakor vsak popis pa kažejo pridjane podobe 226., 227. in 228. razločke med listi pasjega peteršilja
Trtna uš (1881):	kako dalje raste in živi. V pojasnilo nam bodo služile pridjane dobro barvane podobice. Iz zgoraj omenjenih jajčic ali gnjid izlezejo

▶ pridatek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridatki
- perdajki
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se imenuje firnež. Nar boljši firnež se pa naredí, če

▶ pridati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridaj

perdaj

Kuharske Bukve (1799):	Perręshi maręlzam rezle, operi jeh, deni maręlze v' koso, sraven perdaj vina, vode, zukra, inu ſladke ſkorie, tudi lemon lupka; perſtavi
Kuharske Bukve (1799):	tręba, perdaj enmalo ſroviga maſla, inu ribaniga kruha, de ſe sagoſtlá
Kuharske Bukve (1799):	moka sazhne rumeníti, perlì vode, kar ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz
Kuharske Bukve (1799):	nezhejo rade hitro ena sa drugo v' pomoranzhah ſe terdíti, perdaj vezh bísenoviga mehurja.
Kuharske Bukve (1799):	s' materno díſhízo. Perſtavi kuhat telęzhje meſô na vodi, oſoIi, perdaj enmalo ſroviga maſla, zhebúla, lorber pęrja, ſtolzheneh nagelshbiz inu
Kuharske Bukve (1799):	s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena. 124. Kuhane jabelka sa ſalato
Kuharske Bukve (1799):	ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra
Kuharske Bukve (1799):	meſingaſti kotlizh, vedno męſhaj inu puſti ene dvakrat savręti, potle perdaj tri unzhe zukra ſtolzheniga, inu oshmi ſok od ſhtireh lemón
Kuharske Bukve (1799):	to inu pętnajſt lot ſtolzheniga zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu

pridaj
Robinson mlajši (1849): tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z razumom popravilo. — Če se

pridajte

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

mojih mislih ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv

pridali

perdjali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je gotovo takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je gotovo takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi

pridjali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep savitek (Umschlag) pridjali, de bode vſak ſvoje novize lahko kakor bukve vesati dal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali, ktere ſo bile perviga pol leta, in ktere bodo prihodno

pridalo

pridjalo

Zlata Vas (1850):	poslušati. Ako je bilo treba še kaj pridjati, se je pridjalo. Kadar je bila postava vsim prebrana, je mogel pervi župan
Najdenček (1860):	je dalo s prostim zélišem, kteremu se je nekoliko volja pridjalo, gotovo pomagati. Povedal sim svojemu gospodu imé tega zéliša in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pa izmed povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka

pridam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno
pridamo
- perdenemo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): BIL! Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar
- pridamo
  Kemija (1869): Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka
pridati
- perdjati
  Kuharske Bukve (1799): dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake
- pridjati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o
pridene
- perdene
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro
prideneš
- perdeneš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj

▶ pridavek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dodatek; Pleteršnik

pridavek
- perdavk
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge

▶ pridejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridejane
- perdjane
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta

▶ pridejati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridejal

perdjal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Ozhetovim kraljeſtvu ſvetili kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor ima uſheſa poſluſhati, poſluſhaj,“ to je, k' ſerzu ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zeliš poslal, in k vsakimu razun nemškiga imena tudi slovenskiga perdjal. Prav lepo se gospodu patru za njegov trud zahvalimo, z

▶ pridejoč prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prišedši; kontekst

pridejoč
- prideozh
  Biblia (1584): kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.

▶ pridelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu, za malo barvana apnena zemljišča. 4. Hybrida

pridelanega

pridelaniga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila. ” — Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih krajih

pridelanim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic

▶ pridelanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pridelek; kontekst

pridelanje

perdelanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdélanje na polji. Kaj pomaga, zhe zéplenze naſadimo ; zhes tjeden pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sraven tega ſe ſhe od eden drusiga uzhijo poljſko perdelanje kraſti. i. t. d.— Take paſhnje ne ſhkodjejo ſamo shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in po kterih je tudi dovelj prazniga prostora, takó, de perdelanje na zgubo gré. - Jest orjem vozke ogone le na mokrotnih

▶ pridelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridela

perdela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kér veliko maſtniga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perdelal Tode ſkuſhnja uzhi, de tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to lep perdelik? Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zares vehko dela. Slednji kmetovavec mora imeti skerb, de si perdela kruha in kar potrebuje za druge opravke. Če bo per

pridela

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita od

pridelajo

perdelajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800 bokalov perdelajo. Vino je dobro, kakor dolenſko, kader je s enmalo laſhkiga

pridelajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je
Kemija (1869):	gld. po funtu in po nekterih fabrikah ga na dan pridelajo po 100 funtov. Tu imamo najbolji dokaz, do kake popolnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	težave. Njih zemljišča so veliko slabejša in ob težjem delu pridelajo malo, tako , da si celó o dobrih letinah morajo skoraj

pridelal
- perdelal
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil
- pridelal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si

pridelali

perdelali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſami ſposnajo, de bi bres pletve veliko manj shita perdelali. Zhe ne delajo povſod na Krajnſkim tega , ſi lahko v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ji Turnips pravijo, in terdijo, de bi je toliko ne perdelali, zhe bi ſvojih njiv s ogerſhizhno preſho ne gnojili, po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav korún perdelali in pa tudi veliko lepiga semena nabrali. Krog in krog

pridelali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pri nas pràv bogata. Po več krajih naše fare so pridelali veliko dobriga vina; so gospodarji, ki ga zamorejo po 150
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna

pridelalo

perdelalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga po popiſanih deshelah obernejo, — o koliko vezh bi ſe perdelalo , kako shivo , kako lepo bi bilo okoli vaſi, tergov in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vprašanje Vam odgovorim, da se je pri nas krompirja obilno perdelalo, in to lepiga in zdraviga. Gnjiloba se nikjer ne kaže

pridelati

perdelati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. od murv ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de

pridelati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in mnogoverstni uimi, in da, kdor na taki pustoti kaj pridelati hoče, ga ne smejo strašiti ne trud ne stroški. In

▶ pridelek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelek

perdelek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih
perdelik
Kmetijske in rokodelske novice (1844): treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U.
perdelk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe

pridelek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci to resnico
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s ktero se da veliko semena ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je
Botanika (1875):	se zamorejo neprenehoma obdelovati brez gnojenja in brez prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po

pridelik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja

pridelk

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348
Zlata Vas (1848):	kakor se je v družbinih bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih rók ne manjka, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da, da vsako zernice

pridelka

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in

pridelke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vemo, de bomo bravcam Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz Fužin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dežel, in za koliko je ta drog časa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kmetovavci le toliko živine rediti, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še

pridelki

perdelki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar umniga kmetovavza ni treba doſti uzhiti. V— i. Jesenski perdelki. Iz Šoštanja. Podzemljie (krompirja) smo to léto obilno in take
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perdelati da in sa koliko ga rajta savarvati? — Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene

pridelki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí. ) Pridelki pretečeniga leta v raznih deželah po celi Evropi. Kér vemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi

pridelkom
- pridelkam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi

pridelkov

perdelkov
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu

pridelkov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske. Domačinstvo. (Žlahta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje pridelkov; 4) za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na

▶ pridelovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridelovanja

perdelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od ſetve, in perdelovanja. 5. Od naſledovanja ali naſtopovanja ſadesha in shita eden sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is pomankanja ali is nevédnoſti sdaj ſhe ne predersnejo , noviga perdelovanja sazheti. Tudi bojo ſposnali, de novo obdelovanje in nove opravila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	6. Od nadelovanja ali popravljanja ſenoshet in travnikov. 7. Od perdelovanja vina in ſtreshbe vinograſhke. 8. Od reje ſadja.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takrat, kadar ſposnaſh, de je tvoje ſemenſko serno od vezhletniga perdelovanja oſlabélo. 2. Kupi ſeme is takiga kraja, od kteriga veſh

pridelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi vi storiti, kmalo bi čutili množenje in korist svojiga pridelovanja. Dozdaj pa ste orali le na vozke ogone, kjer jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice ne poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka

pridelovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti

pridelovanjem
Oče naš (1885): Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav
pridelovanju
- pridelovanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in
- pridelovanju
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest

▶ pridelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prideloval

perdeloval
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi veſte, de je pred malo létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja

prideloval

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaje, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš

pridelovali

perdelovali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlame, ampak tudi pizhe ali klaje s a shivino doſtí perdelovali. Od shivine, ktero zhes poletje paſete, in jo daljezh na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po šegi svojih prednikov. Verjemite mi, de boste veliko več perdelovali, če boste priproste stare navade opustili, in zanaprej z premišlovanjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prišel, tako delati, de bi bili večkrat iz semena korún perdelovali, javalne bi bil ta koristni sad tako oslabel. Pri vsem

pridelovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček

pridelovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svest. Rodoljub Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko

pridelovati

perdelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze

pridelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in ali je zemlja zató, de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovavcam nov dobiček naklonil. Drugo pot bomo

prideluje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de bi se ga več
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se

pridelujejo

perdelujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer malo ſená perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo iméti, nameſt te pa druge ſtelje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe mu je semlja perlegala ; kjer ga tedaj nar obilniſhi perdelujejo. 3. Glej, de boſh, ko je mogozhe, dobro ſeme, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raste? Ali ne bo zadosti sromakov ondod, kjer ajde ne perdelujejo ? Kaj bi bili brez ajde letas reveži počeli tam, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi nas pregovorili, nam tudi izkladajo, kako po druzih krajih perdelujejo obilno klaje in pa turšice, ter pravijo, de, kar so

pridelujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pšeničje vsejana) ne dozori, in de jo po hribih bogato pridelujejo. Koliko več bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega

pridelujemo
- prideljujemo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo
prideluješ
- prideljuješ
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded

▶ priden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priden

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo
Roza Jelodvorska (1855):	in jo prime za roko, »ostani vedno tako dober in priden otrok, rada moli in zaupaj v Boga, gotovo bo tvojimu
Čas je zlato (1864):	Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se učiti, de mu bo lahko od stopnje
Revček Andrejček (1891):	Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič mu ni reči (ponosno). Moji
Revček Andrejček (1891):	ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in

pridna

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja —
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan
Roza Jelodvorska (1855):	govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v celi naši
Pripovedke za mladino (1887):	in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce

pridne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar ſholo sapuſté, 10 goldinarjev sa pohvalno plazhilo; vſaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje goſenz ozhiſtile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ako jim veléva, da naj mu nabrane peške donašajo, če pridne nabiravce pohvali in jim včasih za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo je pesnik goreč: „Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija
Roza Jelodvorska (1855):	sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor
Zoologija (1875):	mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek

pridnega

Ta male katechismus (1768):	boſhjo dellat, inu tu dobru dapernashat, ſakaj ſſaku dervu; katiru pridnega sadu naperneſſe, bode posekanu, inu v' ogen verſhenu. Matth. 7.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh tudi pametne rezhy is smeham naprejpernesl, inu bosh malu pridnega oppravel. Beſſeda, katira je ſhe enkrat is uſt ushla, v
Robinson mlajši (1849):	ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel

pridniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano

pridnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zna in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že

pridnemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od Boga, gledej, de k'pridnemu obernesh, dokler ti bosh mogl od ſadnega vinarja rajtengo dati
Kratkozhasne uganke (1788):	inu uganilu, gorida, zhasi ſatù: de be se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju

pridnimu

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſaj ſhe ni poveſt ſkonzhana! Kako ſe je pa godilo pridnimu paſtirzu, ino kdo pa je bil? ” — Preljuba moja otroka,” rezhejo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	odkrije, zunej temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli

pridni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ljudem kaj bolehati ne da, in kér so Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po
Revček Andrejček (1891):	prav nič mu ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če
Zeleni listi (1896):	sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava

pridnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor se sami zovejo) od

pridnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih mesto v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava
Roza Jelodvorska (1855):	rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim pa, ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le

pridnimi
Zlata Vas (1848): kmetov v druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi ljudmí prebivati.

pridno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode obvarovati; ali na velicih vertih in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako hočem danes živeti, kakor si
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar

▶ prideti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; [sskj]

pridaj

perdaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kosam cukra zavre, precedi juho skozi sitice, deni golobe vanjo, perdaj jim, ko za na mizo napravljaš, spravljeno kri. V soparci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče, ker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do

pridene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo bershej v ſrovo maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev
Gozdovnik (1898):	dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa

pridenejo
- perdenejo
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo in z nitjo zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči
pridenem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče.
pridenemo
Mineralogija in geognozija (1871): veliko elektrike, samo da so tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se

prideneš

perdeneš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koštrunovo meso kuhaš, repo z njegovo župo zaliješ in meso perdeneš, de vse skupej dobro zavre. Prežgana repa. Repo na tanke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode; de zadosti gostljato ostane. Tudi lahko drobno zrezane beljake perdeneš. Kaparna polivka. Malo lepo rujave prežganke, kteri nekoliko drobno zrezane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lahko ti župi, preden jo na mizo daš, nekoliko rumenjakov perdeneš. Vinska župa. Dobro zavri en polič vina, en maselc vode

pridenes
Kmetijske in rokodelske novice (1848): lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se

prideni

perdeni

Kuharske Bukve (1799):	shlize zvętne moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol
Kuharske Bukve (1799):	olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pomarančno cvetje deni; potlej ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en funt cvetne moke in vli v žlico za

prideni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče

prideti
Mlinar in njegova hči (1867): ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je božja volja, pa se mora

▶ pridevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodajati; [sskj]

prideva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes iz štérke in krede. — Drugo lepílo se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ostane, naj se lim pokuha, in med kuhanjem naj se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potem naj se pa, kakor gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši
Gozdovnik (1898):	»Vidiš, njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta

pridevaj
- perdevaj
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s

pridevajo

perdevajo

Pozhétki gramatike (1811):	ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred
Pozhétki gramatike (1811):	Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor

pridevajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije

pridevalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel

pridevamo

perdevamo

Pozhétki gramatike (1811):	in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog ment, ktirga perdévamo k' perlogu, poſtavim: sage, sagement, modro, poli, poliment, vglájeno; modeſte
Pozhétki gramatike (1811):	Take vprégamo kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih. Tukaj damo ſame perve liza

▶ pridevek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevkom
- prideukom
  Biblia (1584): Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi

▶ pridevnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevnikov

perdevkov

Pozhétki gramatike (1811):	sakonſki, paſtoral. paſtirſki, boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen. Sklad perdevkov s' imenmi. Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga ſpola
Pozhétki gramatike (1811):	drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen

▶ pridiga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj
pridigah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim

pridige

pridege
Branja, inu evangeliumi (1777): ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu

pridige

Sacrum promptuarium (1695):	pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh
Sacrum promptuarium (1695):	taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje
Sacrum promptuarium (1695):	perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum
Sacrum promptuarium (1695):	Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige
Sacrum promptuarium (1695):	kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki

pridigi

predigi
Biblia (1584): jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr Ionas. Krajliza od Puldne

pridigi

Zlata Vas (1848):	prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena

pridigo
Zlata Vas (1848): Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo

▶ pridiganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pridiganju
- pridigvanju
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy

▶ pridigar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridigar

Sacrum promptuarium (1695):	dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi
Sacrum promptuarium (1695):	eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri
Sacrum promptuarium (1695):	ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo amplius in Eccleſia nocet, quam qui
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam

pridigarja
- pridigaria
  Sacrum promptuarium (1695): Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior
pridigarji
- pridigarij
  Sacrum promptuarium (1695): de bi my Mashniki, inu Pridigarij mogli shlishat takorhno pejſem. Inu S. Chryſoſtomus nam pravi, de

▶ pridigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni
pridigati
- pridgvati
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj

▶ pridigovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridigoval

pridegval

Ta male katechismus (1768):	je njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu
Ta male katechismus (1768):	Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi S. Evangelium pridegval, jogèr, je s' njim v' Rim se podal. Tamkej je

pridigoval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so
pridigual
Sacrum promptuarium (1695): velikem shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó
pridiguval
Branja, inu evangeliumi (1777): jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi
pridiguvov
Branja, inu evangeliumi (1777): tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi ſim vam jeſt pridiguvov, zhe niſte sabſtojn viruvali. Sakaj jeſt ſim vam narpoprej isrozhuv

pridigovati
- predigovati
  Biblia (1584): Iogrom, je on od unod ſhàl dajle naprej, vúzhiti inu prèdigovati v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva

pridiguje

prediguje
Biblia (1584): Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar
pridiguie
Sacrum promptuarium (1695): yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu

pridiguje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v'
Občno vzgojeslovje (1887):	nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam

pridigujemo

pridgujemo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſi dolshan, ny tebi mar, de ti dershal, kar my pridgujemo: kęr męjniſh, de my tę rezhy preshenemo, inu de niſi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' pyazhah, ygrah, inu v'kratkim zhaſsi doperneſti. Tàkú my pridgujemo: Ti poſluſhaſh, miſliſh, inu ſklęneſh, kakor, de bi ti en
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' vam vaſha vęjſt, kadar vam my od knvizhnih zhimshov pridgujemo? Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj

pridigujte

predigujte

Biblia (1584):	pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré
Biblia (1584):	h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te

pridigujte
Branja, inu evangeliumi (1777): on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu bo kerſhen, ta

▶ pridioč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sledeč; kontekst

pridioče

pridiozhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inv sino † S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to shrif utalievei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravo garznijo pokasha noi tapratazh ani rezhi opuevna inu ta pridiozhe resodena noi na saistopiti inu te sdanje sklora pn pershje

pridioči
- pridiozhi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi

▶ pridirjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridirja

perdirja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel

pridirja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmet: »O, milost, grof visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	truma husasa, huj! huj! In glej, iz desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi
Blagomir puščavnik (1853):	prav pozno v noč s svojimi hlapconi iz ropa nazaj pridirja, in ko ga pri vratih pozdravi, mi z divjim veseljem
Valenštajn (1866):	grêbe, da sam si grob naredi. Prvi lovec. Ko jezdec pridírja i vranec njegóv, Vsa družba se zdrzne od straha. Po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka! ” Ko mladi Ljudevit ta krik začuje, pridirja urno na mesto. Serpo gleda deklico, kajti to mu je
Pripovedke za mladino (1887):	izstopijo na suho, zgodi se, kakor so krokarji prorokovali: naenkrat pridirja krasen lisec. „Kakor navlašč,” vsklikne kralj, „naj me pa ta

pridirjal
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in
pridirjata
- perdirjata
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata

▶ pridno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridnejšeprislov, splošni, primernik
- pridniſhe
  Biblia (1584): k'materi: (Kadar je offram, taku je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe

pridnoprislov, splošni, nedoločeno

pridno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6.
Zlata Vas (1848):	radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve. Vendar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje sledi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako psa pridno koplješ ali z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po

pridnu

Abecedika ali Plateltof (1789):	Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe, Ter pridnu s'uſiga ulęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga shivlenja trude
Abecedika ali Plateltof (1789):	hudiga ſe anati, le ſamu te, kar je dobru, inu pridnu, govoriti. ter ſvojiga blishniga ked ſam ſebe lubiti. Poterdi o
Abecedika ali Plateltof (1789):	Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe . Ter pridnu s'vſiga vlęzhe ſi. Netraglivu ona preterpy Vſiga nje ſhivlenja

▶ pridnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče: „Glejte, da sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela
Občno vzgojeslovje (1887):	taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih

pridnoſt

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s

pridnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo dalo nemarno živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in
Roza Jelodvorska (1855):	kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti

pridnoſti
Genovefa (1841): prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

pridnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja.

pridnoſtjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vunder ſhe ſilno malo kmetovavzov vidi, ki bi s vſo pridnoſtjo ſadno drevje redili in oſkerbovali. Od kod pa to pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gleda, ſe mora zhuditi, „koliko zhlovek s ſvojim umam in pridnoſtjo ſto„riti samore; sakaj tiikaj ſe vidijo ſkopani vodo„toki

▶ pridobiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam

pridobi

perdobe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu

pridobi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. Frice, kmečki deček, je pasel krave
Občno vzgojeslovje (1887):	naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj

pridobil

perdobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v tém tudi ſebi dobizhek perdobil. Kdor dreveſa ſadí, nima ſamo dobizhka in veſelja ; tudi sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	9. Kimovza je to sberilo terpelo; nar vezh ſi je perdobil Franz Apat 8 gold. — Martin Apat 5 gold. in 25
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ptujiz. Veſeli me, de ſim daneſ pokorniga otroka ſvetlimu Zeſarju perdobil, tukej imate mojo roko. Daneſ bomo veſelizo pili na sdravje

perdobuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	zenta ſi ti meni isrozhuv, polej! jeſt ſim dva druga perdobuv. Natu je njegov Goſpud k'njemu rekuv: Aj ti brumni
Branja, inu evangeliumi (1777):	prejel, je s'nymi kupzhuvov, ter ſi je pet drugih perdobuv. V'glih viſhi tudi taiſti, katiri je dva prejev, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi taiſti, katiri je dva prejev, je dva druga ſi perdobuv. Katiri je pak li eniga bil prejev, je ſhov, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	meni isrozhuv, polej! tu ſim pet drugih zhes une ſi perdobuv. Natu je njegov Goſpud k' njemu djav: Aj ti brumni

pridobil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga
Maria Stuart (1861):	in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si ga bil pridobil, akoravno mu je bil denar nad vse, ker mu je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo
Astronomija (1869):	še vodja pariške zvezdarnice, in sicer mož, ki si je pridobil mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih

pridobila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	našiga cesarstva , ktera si je prav dobro imé v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zom in obnašanjem koj pridobila moje serce, pa tudi njeno serce se je skoraj kar
Zeleni listi (1896):	tako. Znano pa ti tudi bo, Ljuboslava, s čim si pridobila to ljubezen. Bodi tudi zanaprej milosrčna do ubogih. Bog te

pridobile
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke imel. (Dalje sledi. ) Urno, kaj

pridobili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ohranili! koliko kebroviga olja bi ſi s njimi lahko pridobili ali pa ſaj dobriga gnoja. Nizh na ſvetu ſhkodljiviga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſhino pet tavshent goldinarjev vezh ko pri poprejſhni navadni mlatvi, pridobili! S to maſhino ſe samore tudi ſozhivje, detelja, ogerſhiza i.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	niste samó premoženja, ampak tudi veliko častí po celim Slovenskim pridobili. Posebna hvala gré c. k. Berškimu komisarju, gosp. Janezu Šnellerju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pèrst pametno za steljo rabila, bi si po vsim tem pridobili kmetje toliko stelje, kolikor je potrebujejo, in treba bi ne
Maria Stuart (1861):	bi ne bilo tako! Svoji hiši Častí na dvoru nismo pridobili. Pošteno delaj. Ne kupuj predrago! Ohrani čisto vest! Mortimer. Kaj
Valenštajn (1866):	vse. (Kvestenbergu). Le dalje! Kvestenberg. Na Odri morda spet so pridobili, Kar bilo izgubljeno je sramotno Na Donavi. Pričakovali smo, Da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Meni, meni. Z vašim lišpom in vašimi biseri ste si pridobili njeno serce. Tako je ona sama govorila, in stavim, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl.? 61. Trije trgovci so nekaj časa skupno trgovali ter pridobili 3311 gl. Kakó je ta dobiček med-nje razdeliti, ako je

pridobiti

perdobiti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi
Pozhétki gramatike (1811):	komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni glagoli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo plača? — nič ne velja. Če ne moreš toliko krajcerjev perdobiti, de bi se družbi perkupil, kakó boš celo leto, če

pridobit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor

pridobiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je ni več rúdice, ne žemljice, de bi ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc
Zlatorog (1886):	biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko ljúbav znajo pridobíti, »Bolj kot on, ki danes in pa včeraj »To le

▶ pridobivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobiva

Kupčija in obrtnija (1872):	leto zlata za kakih 20 miljonov goldinarjev. Na celej zemlji pridobiva se pa na leto kakih 3200 centov zlata. Razen prstanov
Kupčija in obrtnija (1872):	zlata na Ruskem v Uralu, in na Ogerskem in Erdeljskem pridobiva. Tudi v Dravskem pesku se najde zlato v tenkih dljuščicah
Kupčija in obrtnija (1872):	stekla in porcelana, in tudi za zdravila. Na Ogerskem se pridobiva na leto zlata v vrednosti enega miljona goldinarjev, vsega skup
Kupčija in obrtnija (1872):	skup v našem cesarstvu na leto kakih 30 centov. Rusija pridobiva na leto zlata za kakih 20 miljonov goldinarjev. Na celej
Kupčija in obrtnija (1872):	več kakor na Češkem in Saksonskem se na Ogerskem srebra pridobiva, zlasti na Slovaškem. Na celej zemlji pridobiva se na leto
Ljubljanske slike (1879):	zavoljo imena, a brez druzega pomena, ko da dajé in pridobiva potrebnega drobiža za njene izmišljije; če je pa sama že
Mešana gospôda (1881):	tega zamerjati. Gospa je dobro pomnila, kako težko se denar pridobiva, in da so pri njej razmere take, da vsa veljava
Abadon (1893):	se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede
Hudi časi (1894):	neumna tolpa, mislil si je; krma za kanone, ki si pridobiva sicer dobro ime, a svojega uspeha nič; drugi, delajo samo

pridobival

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne bodo Slovanu manjši, naj govori slovanski ali nemški; toda pridobival si bode laže, da tudi potem laže davke plača. Tem
Gozdovnik (1898):	mu bila vest preveč težka, kader si je potrebno skrivaj pridobival. »Grem, moram videti, kaj počnó! « pravi Pepo. Ustane, pusti svetilnico
Gozdovnik (1898):	iz potoka, memo pristave tekočega, ki je v svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta

pridobivati

perdobivati

Pozhétki gramatike (1811):	ſe komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino. Povrativni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo nar vezhji persadevanje vaſhe , gnoja toliko , kolikor morete, perdobivati in napravljati. Nabirajte in ſpravljajte ga ſkerbno, ſkerbite , de ſe

pridobivati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti namen so bukve

▶ pridobljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridobljen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je treba še prej storiti. Rekla
Občno vzgojeslovje (1887):	važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je

pridobljena
Divica Orleanska (1848): vaši hvala! Po Bogu mi na glavo krona djana Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz

pridobljene

Občno vzgojeslovje (1887):	vsled mnogih izkušenj vedno bolj okrepčava. Misleč pretvarja gojenec vednosti, pridobljene v dobi učenja, s pomočjo apercepcije v pravo svojino. Z
Občno vzgojeslovje (1887):	časa mine, predno si otrok razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti občuti so prva vsebina

pridobljenih
- pridoblenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe

pridobljeno

Blagomir puščavnik (1853):	hotel. ” „Med slovesnim donenjem trombe in silnim vrišem ljudstva prejmem pridobljeno darilo. Nar lepša in ljubeznivša gospodična je bila odbrana, da
Čas je zlato (1864):	zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogoče” živo zakliče Fulvij. „Saj imam pravico do njega, terdo pridobljeno pravico! Nikakor mi ne morejo odreči! ” „Le mirno, moj mladi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	se stvar na tak način posreči, je s tem mnogo pridobljeno, namreč: a) ni treba jezička in se takò prihrani čas

▶ pridrdrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridrdral
- priderdral
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): Kmalo potem je voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in

▶ pridreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridere
Zlatorog (1886): opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In vsà dreví
pridrla
- perderla
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z
pridrli
- perderli
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl neſti, kakôr je bil leta krish

▶ pridruževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridruževali
- perdrushevali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med

▶ pridružiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridruži
- perdruži
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi nektere reči, iz katerih se žganje dela, že strup
- pridruži
  Stric Tomaž (1853): lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z imenom Tu (Thoux

pridružijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil

pridružil
- pridrushil
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te jedro mika, lupino sgrisi! (Nekaj sa tiſte, ki
- pridružil
  Gozdovnik (1898): Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo

pridružila

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ona od stoletja do stoletja večja prihajala. Najprej si je pridružila proti koncu dvanajstega stoletja vso štajarsko deželo, ktero je zadnji
Razne dela (1870):	Veselja se odreči, kér je kletba Osodo mojo radoželjno mladost Pridružila zaročniku neumnim? Slobodo cenim višji od življenja, In kdor mi
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	svobodne Ogrske, ter osnovanje neodvisne Hrvatske, kateri bi se bila pridružila Slovenija. Za razumljenje razvitka osode tega moža, katerega glavni kos
Na Žerinjah (1876):	glej teta," pravi Veronika. Kmalu se je bila baronica Ana pridružila, in Rogulin jej ponudi zavijalo, katero je držal za njo
Dóra (1885):	umorila nisem jaz tvojega otroka; le nesreča se je nehoté pridružila mojemu zlobnemu namenu. Da-si izpoznavam, da sem najhudobnejša ženska sveta
Iz življenja mlade umetnice (1890):	je nad vse svoj »jaz«, da se je celó meni pridružila iz sebičnosti dobrikaje se mi, dokler ji je bilo po
Obljuba (1894):	Pomlad okolo nje, pomlad v nji, pa da ne bi pridružila svojega petja ónemu krilatih pevcev? Bila je sama domá. Mati
Dušne borbe (1896):	za to ni imel več poguma. Saj se ni bila pridružila še nobena zlobna misel, nobeno nesmetno čuvstvo češčenju, ki je
Slučaji usode (1897):	neka sinova ljubezenska zapletka. Pazdraženost in razburjenost, katerima se je pridružila bol po nepričakovanem sinovem odhodu, sta vzročili, da je doletela

pridružim
- perdružim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): od šol kej slišite, s svojo Brezniško šolo vašim Novicam perdružim. Mi na Breznici imamo obilno 12 let farno šolo od
pridružimo
Zoologija (1875): razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v

pridružiti

perdruſhiti
Pozhétki gramatike (1811): Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo

pridružiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vsi zime bali, ktere hudi mraz se je k lakoti pridružiti protil.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenoval. Prav hasnjivo je pa zunajnemu mazilu kako znotrajno zdravilo pridružiti, ktero kri čisti. Sledeče znotrajno zdravilo se priporoča:
Kemija (1869):	kloru, bromu in jodu, da se more v tem obziru pridružiti ónim prvinam. Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim

▶ pridržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridržala
- prideržala
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad

pridržali

Valenštajn (1866):	Obe gresti za gospico i se prizadevati, da bi jo pridržali. Valenštajn se prikaže v pogovoru z Ilom. ) Četrti nastop. Valenštajn
Mineralogija in geognozija (1871):	imé že v jeziku vkoreninilo, naj bo že kakoršno hoče, pridržali smo ga tudi v slovenskem, drugači bi morala nastati zmešnjava

pridržati

Valenštajn (1866):	ne pride Galas? Butlar (važno). Ker mene tud je hotel pridržati. Ilo. I vi ste bili trdni! (mu roko stisne). Vrli
Fizika (1869):	vzame to na-se ne trohice elektrike. More se tedaj elektrika pridržati na kakem telesu, ako se to obda s prav slabimi
Botanika (1875):	namreč zmožnost, vodo iz zraku privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna

pridrži

perdershi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki je ravno na pol s

pridrži

Fizika (1869):	ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi
Kemija (1869):	skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno paro. Ogljenčeva kislina gré pa dalje in dospe

▶ pridrževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridržuje

perdershuje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane

▶ pridušavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pridušavati
- perdushavati
  Ta male katechismus (1768): smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga, ali hudizha per

▶ prifrfrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prileteti; Pleteršnik

prifrfra
- priferfra
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza

▶ priganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priganja

pergaina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe duſhe pergovarja, inu ta nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam

priganja

Gozdovnik (1898):	je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove oči pa so budile in
Gozdovnik (1898):	še na pol pota, ko slišita drugi krik. »Hitrejše, nagliše! « priganja Kanadčan. »Sila mu je. "
Gozdovnik (1898):	molim. « »Besede, ki jih pravi, besede! je-li ste jih pozabili? « priganja Rdoles kanadski. »Ne. Sklenivši mi roke, pravi: »Moli, sinko moj

priganjal

Nemški valpet (1867):	smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v grajskem gozdu
Žalost in veselje (1870):	ganeta nikamor, čeravno ju je ptujec z lepo in gerdo priganjal. Obadva sta spoznala, da so to Kitajci, ki so zasledili
Ponarejani bankovci (1880):	voli pred seboj gonečega in prihodnjo srečo preračunjevačega. Nesterpljivo je priganjal voli k hitrejšej hoji, da bi čem skoraj dobil učenega
Pomladanski vetrovi (1881):	sila nemarno stopala, nikdo ju pa ni k hitrejšemu tiru priganjal, kajti izmed dveh potnikov na vozu je bil prvi že
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in vlačil z njimi celo leto do zime. Na delo priganjal jih je z biči, ki niso bili spleteni iz govejskih
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Da-si je bil prvi dolg in je imel vspešen korak, priganjal ga je vendar drugi vedno na bržo hojo. Onobol pa
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	tega, ker je prejšnje čase imel navado, da je rad priganjal tega ali onega, naj da za vino, da si nekoliko
Spletke (1894):	malo zavoziš na breg. »Torej le kmalu mi izpraznita cesto! « priganjal je voznika, predno je šel iz sobe. »Tako sem ju
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je pa vendar to bolelo, da ni nikoli več nikogar priganjal, naj mu da za pijačo. Pa saj so mu jo

priganjati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kaj zlodja vunder! de vas mora zmirej gospóska k temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to imate pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 38 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 38 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —