- potresavati
- potresovati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče
- potresovati
potresavati potresen potresti potrjen potrjeno potrjenje potrjevati potrjeven potrkati potrositi potrošek potrošen potroštan potroštanje potroštati potroštati_se potrpeti potrpežljiv potrpežljivo potrpežljivost potrpljenje potrpljivost potrt potuhnjeno po_tvoj poučevanje poudarjati použiti povabiti povabljen povaljan povaljati považiti povečati povečevalen povečevati povedan povedati poveličati povelje poverjen po_ves povest povesten povezati povezniti poveznjen povezovanje povišan povišanje povišati povišek poviševati povišnjeti povodec povodenj povonjati povprašati povpraševati povračanje povračevati povračilo povrh povrhu povrniti povrnjen površen površina površje povržen povsem povsod povsodi povšterc povzdigniti povzdignjen povzdigovanje povzdigovati povzdvigniti povzeti povzročati povzročevati povzročiti pozabiti pozabljen pozabljiv pozabljivost pozdraviti pozdravljanje pozdravljati pozdravljen pozdravljenje pozebsti pozemeljski pozen pozimi pozitiven pozitivno pozivati pozlačen poznati poznavalec poznavatelj pozno pozobati pozvati pozvedovati požebrati požegnati poželenje poželeti poželjivo Poženčan požet požgan požgati požigati požiralnik požirati poživinjen poživiti požlahtiti požlahtniti požlahtnjen požlahtnjenje požlahtnjevanje požrešen požrešnik požrešnost požreti praded prag prah prajzovski pralica praporščak prase prasec prašič prašiček prašičev prašičji prašiti praški prašničen prati pratika prav pravda pravh pravi pravica pravičen pravično pravičnost praviti pravljica pravnik pravniski pravopis pravopisnost pravoslaven pravoverec pravoveren pravšnji pravzaprav prazen praznik prazno praznoba praznovanje praznovati praznujoč pražnje pražnji pre preb prebavljanje prebiti prebivalec prebivališče prebivalnica prebivati preblizu preboj prebosti prebrati prebridko prebrisan prebuditi prebujati prec precediti precej prečastit prečnica prečuden prečudno
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče |
| Divica Orleanska (1848): | kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre |
| Genovefa (1841): | ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter |
| Kuharske Bukve (1799): | en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni na potręſeno dilo, rastęgni ga s' |
| Kuharske Bukve (1799): | ſturi teſtó, inu ga sgnedi; deni ga na s' moko potręſeno dilo, svalaj ga na en perſt debeloſti, vręshi ga s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in |
| Gozdovnik (1898): | indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funt jeter, ktere se na rezine zrežejo, z moko dobro potresejo in na maslu otrejo, eno precej veliko, podolgama zrezano čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | korenine daj, ktere se z njo lepo zarumené, z moko potresejo in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe s drugo perſtjo potreſejo in pokrijejo. Koſhize pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo. Ako vmedeniga in rasdrobljeniga ſuſhka po mozhirni ilovnati semlji potreſeſh, ji bo s prizho ſuhotne laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in ko jih potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve na dno ne pridejo. Čez dva mesca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na |
| Kuharske Bukve (1799): | naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro |
| Kuharske Bukve (1799): | zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh |
| Kuharske Bukve (1799): | kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam |
| Kuharske Bukve (1799): | shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe je potreſla. Plameni v' podobi ognjenih jesikov ſe vidijo nad vſih glavami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes polnozhi 15. kimovza ſe je semlja sopet tako mozhno potreſla, de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla, ſo bile zerkve odperte in molili ſo proti Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v 2 urah ſe je semlja ta dan 5 krat potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan |
| Kuharske Bukve (1799): | na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v' |
| Kuharske Bukve (1799): | torte, inu oſtane gori, kamerkol ga prevlęzheſh; potle jo snaſh potręſti s' preſjanim zükram, inu jo poſuſhi v' pezhi. — Ako ozheſh |
| Ta male katechismus (1768): | sam is sebe, temuzh skus Kristusovo gnado v' S. Duhu poterden ſna, inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader rad notshe, de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oſlabiu, taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poterden, temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | slaboſt padu, de more od eniga Angela mozh prejeti, inu poterden biti? ali ni on tiſti, od katiriga ta Prerok Isai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poroka bo. Ko je bil s Franzosam na Dunaji mir potérjen, ſe je tudi v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in kako bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po Novicah, leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z |
| Fizika (1869): | tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi |
| Ta male katechismus (1768): | serzhnust na dushi doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be |
| Ta male katechismus (1768): | ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred svejtam, mèſſam, inu hudizham obvarvani bli, de be |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jabelko, ali hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe bo prihodnizh sgodilo; sakaj v temu sboru je bilo poterjeno, de bo she sa pribodno léto 1845 nova pratika na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold. |
| Fizika (1869): | v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | pisanimi cvetlicami potrošena. Ljudstvo jih od vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kot morivec. Vse sodbe na smert se morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci |
| Kemija (1869): | tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na duri. Pri nas človek ne veš |
| Blagomir puščavnik (1853): | s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše, |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko |
| Deborah (1883): | Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših |
| Zeleni listi (1896): | priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nilo majhne potroſhke, ktére pri reji drevja ima. Marſikaj bi pa tudi otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred paſhno shivino obvarvati , ſizer bi bilo persadevanje saſtonj in potroſhki bi bili savérsheni. Shivi plot mora biti s drugim ſuhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako maſhino je snajdel Janes Seidel v Ameriki in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili sedajni časi slabeji od starih, ko še kmetje takih potroškov poznali niso! Vselej me serce bolí, kader toliko ptujiga blaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delavzov potrebuje in savoljo tega pri velikih kmetijah tudi veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 krajzerjev dohódkov imela, potroſhkov pa 6054 goldinarjev in 39 krajzerjev. Goſp. Ferlanova pinja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nobenega od mene puſtila, katire be nabil veſſel, reſvesellen , inu potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas ludy. Inu vunder ni biu odi obeniga zhloveka objiskan, potroshtan, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' G.Boga, inu sturè dobru, inu bosh uſſellej imel tu potroshtanje, inu mnyr v' tvojemu serzu. Hodi ſa mano. XIX. POSTAVA |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Sacrum promptuarium (1695): | noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ob perloshnim, inu pravim zhaſſu, h' pomozhi perſhu, inu tebe potroshtou. Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu obeniga s'manoi, iskou ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semli leshy, inu vunder obeniga ni, katiri bi nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo Affectus. O ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | damu ſhli — vidiſh, Mizka, kok shaloſtnu ględajo — pojdi jih malu potroſhtat. Miz. Kaj jim kaj ſaly? — Naj bodo dobre vole — dones |
| Ta male katechismus (1768): | Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati. IV. ſhalostne potroshtat. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | potróſhtat, pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal poglihati? nepriatelov, katęre bi snal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje |
| Sacrum promptuarium (1695): | je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v |
| Zlatorog (1886): | Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko |
| Zlatorog (1886): | Gospod imá le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi |
| Gozdovnik (1898): | spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se zbirajo okoli moje glave nadejajoč se obilne pojedine. Čakajte, potrpite še malo! Prišla je ona; prišla je z objokanimi očmi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ogledovali. „Ne žalujte tako neizmerno, draga Ljudmila! " poprosi stara gospa. „Potrpite še malo, da vojske ponehajo, in da se tudi v |
| Agitator (1885): | To mi je neumljivo! « »Dozdeva se Vam tako; a le potrpite, gospodična! Želel bi skoraj, da bi Vam bilo zabranjeno tako |
| Lisjakova hči (1892): | naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite, da ga operem in oblečem ter pošteno nahranim, potem bode |
| Očetov greh (1894): | iz teh besed. »Ali res, Janez? « vpraša veselo presenečena. »Le potrpite! Jutri, jutri povem več! A za ženitev je pač še |
| Očetov greh (1894): | vivček in tobačni mehur iz žepa in si tlači pipo. »Potrpite, oče! « veli sin in gre odpirat kovčeg. »Kaj pa imaš |
| V krvi (1896): | Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite samo še tri mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je |
| Najmlajši mojster (1896): | popraša hlastno pekarica, igrajoč se v roki s popisanim listom. »Potrpite, gospa vdova! Kakor veste, bila je sveta cerkev vedno zaščitnica |
| V krvi (1896): | ječala: Usmiljenje! — Vdova sem — beračica postanem jaz z otroki vred. Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu vaſhimu Bogu: sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim en otrok, en ſyn boshji: jeſt hózhem pravizhen, vſmilen, potèrpeshliv, dobrótliv, ponishen, bogàbojezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en ozhe ſvojmu ſynu pridiguje, kakú ima on pohlęven inu poterpeshliv biti, ali k'malu potle, ſe noſsi ravnu leta ozhe |
| Robinson mlajši (1849): | napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega |
| Sacrum promptuarium (1695): | samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo, inu zaſtimo tiſtu tvoju ſvetu li- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor |
| Genovefa (1841): | terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Vse to si poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete |
| Sacrum promptuarium (1695): | Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bodi v'ſrędi med njih dershino, de bo tam krotkoſt, poterpeshlivoſt, inu myr goſpodaril: ta myr taiſtu nepreſhazanu blagú, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki Jesuſa prijeli |
| Genovefa (1841): | ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik |
| Stric Tomaž (1853): | boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pohlevnoste je v' tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bila imella moja dusha od telesa lozhiti. Vonder nisem jeſt poterpeſhlivoſt nekol od sebe puſtila. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku so ſvelizhani. Nezh slajshega nabosh ti neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem znana. Dosedaj je bil g. Winkler „kultni minister |
| Oče naš (1885): | sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala. Večkrat jima je |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto |
| Oče naš (1854): | tim več, ker so Podgojzdani, slavno premagani, tudi v terdni poterpežljivosti in verni serčnosti v božjo voljo izgled bili. III. Zgôdi |
| Oče naš (1854): | hčeri pomagala. Pri izreji in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | upanja vezhne zhafty, na katiro zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente, inu poterpeſhlivoſte nezh drugega napokuse, koker sladzhize, dusha pak pride ob tu |
| Revček Andrejček (1891): | za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila |
| Roza Jelodvorska (1855): | zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat |
| Ferdinand (1884): | trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en |
| Kratkozhasne uganke (1788): | dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja on mene jutri |
| Divica Orleanska (1848): | lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja! |
| Ta male katechismus (1768): | ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe rada sgliha. Poterplenje ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vender, aku bi bila ti vidila njegovo krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | termo, inu falerji. Moji lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pręjdèn vam vſe letó ob kratkim ràsloshym, vaſs próſsim sa potèrplęnje. I. Dęjl. S Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá Ozhęta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ezh ti mene dai poterplenje, kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred ozhi poſtavim, de ſe bodo ſmejali, inu s menoj poterplenje iméli. Zhe bom shivel, ozhem ſhe katiro noro med ludi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje imeti, jim pomagati , če se jim naše besede spodtikujejo. De |
| Tine in Jerica (1852): | Še več si lahko za večnost prislužiš, še dalje svoje poterpljenje in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od serca povem, tudi meni ne dopade; ali treba je poterpljenje ž njim imeti, ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó |
| Viljem Tell (1862): | bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | taiſte na misli, katire na uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni na svejtu pergodilu, kar sem jeſt is nar vezhem poterplenjam prenesla. Moje ſhivlenje koker unu mojega Syna ſhivlenje je blu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en zhaſs, kader nabodo othli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy od Bogá ſproſsiti, inu poſluſhajte danàs radovolnu, inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha inu blagu ſe od ſtariſhov prejme, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne ſamu s'poterplęnjam, ampak tudi s'veſselam poſluſhali. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. Dęjl. Od vſęh ozhitnih ſodbâ ſe meni obena hujſhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | navuzhili, kakú ſe imate med ſabo lubiti, preneſti, inu s' poterplenjam mras, vrozhino, lakoto, shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi eden tiga drusiga popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala |
| Robinson mlajši (1849): | Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu |
| Mahmud (1870): | glavo, kako se more še kdo veseliti, ker je on potrt in žalosten. Ni pa tudi pravega veselja, ako je samo |
| Milko Vogrin (1883): | nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih in zamišljen. Nikdar pa ni črhnol o tem ne |
| Senanus (1892): | na svetu, učaka pač tisti dan, ko bode stal Vodè potrt pred njim in se bridko kesal brezumnega hipa, ko je |
| Na krivih potih (1893): | več k življenju! Grajščak je stal nekaj časa osupel in potrt. A to je trpelo le malo časa. Strese z glavo |
| Na krivih potih (1893): | ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na duhu. Čutil je še vedno |
| Gospa s pristave (1894): | očmi, da bi spoznala z obraza, kako je. Bled in potrt je bil grof, a premagoval se je dokaj in se |
| Usoda ka-li (1895): | se postavi zadnji v vrsto. V njem je sedel Gruden, potrt, zroč nepremično pred-se. Prebral je bil ravnokar listič, na katerem |
| Stari dolg (1897): | je zgodila nesreča. Iz ječe se je vrnil tudi oče, potrt in obupan, a o zvezi z Minico ni hotel slišati |
| Gojko Knafeljc (1899): | molčala! Jaz pa sem bil od dne do dne bolj potrt, od dne do dne neznosnejši … In v tistem času je |
| Valenštajn (1866): | zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se tudi jeden drugemu namuznila, kadar je France gospodovo spretnost poudarjal. Ali še drugo pripravo za loviti smo imeli s sebój |
| Rokovnjači (1881): | Pa tudi Baselli bil je istih mislij, kakor njegov tajnik. Poudarjal je posebno, da francoska vlada vender ne sme takoj v |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | vselej vozača kriva, zmirom bolj trde besede so padale in poudarjal je France vedno, da tako slabo vozita, da še gospod |
| Rokovnjači (1881): | naznanjeno, da preišče malo one kraje. Oskrbnik je še jedenkrat poudarjal, da brdski, maire dr. Burger, odvrača vso odgovornost v primeru |
| Pomladanski vetrovi (1881): | drugo, z desno roko mahal po zraku, da bi bolj poudarjal svoje govorjenje, zraven pa prste na levi grizel. To je |
| Izza mladih let (1882): | časi po 14 dnij nista pod streho spala in posebno poudarjal strogost tega gospoda o gozdnih pregreških. Od mnogih pripovedek ostala |
| Milko Vogrin (1883): | in stadije. Grof, moj soprog Vas je zeló hvalil in poudarjal, kako pride, da je tako dobra moč brez službe državne |
| Šaljivi Slovenec (1884): | kradla in sta zasačena prišla pred porotnike. Državni pravdnik je poudarjal, da se imata oba ostro kaznovati, ker pri obeh se |
| Senanus (1892): | misel se mu ni porodila še nikoli, nego vselej je poudarjal slovesno in zadovoljen sam s seboj, da se živí prav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ripousdigniti : temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt |
| Občno vzgojeslovje (1887): | že v prejšnjih odstavkih (29. in 30.). Ostaja le še poudarjati, da deluje šolski pouk mnoga vspešneje, nego domači. Šolski pouk |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih |
| Zoologija (1875): | scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj |
| Stelja in gnoj (1875): | mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha |
| Zoologija (1875): | samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | po Izraelskim. “ Kar ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni |
| Robinson mlajši (1849): | mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da |
| Stelja in gnoj (1875): | naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k |
| Divica Orleanska (1848): | začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert |
| Zlata Vas (1850): | ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu poslednu męſtu: de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi |
| Zlatorog (1886): | ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da |
| Ta male katechismus (1768): | inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę |
| Roza Jelodvorska (1855): | miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla z gosp. dekanom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nezh na tu odgovoriti. Tok je pak she tudi tim povablenim eno pergliho pravu , ke je viduv , koku ſo ſe te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe je she perpravlenu. Inu |
| Kuharske Bukve (1799): | resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih |
| Kuharske Bukve (1799): | to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To |
| Kuharske Bukve (1799): | od ſhpeha, katiriga ſi naręsal sa navlęzhenjè inu v' diſhavi povalal; tudi ſe dęnejo sraven ene ſhtir telęzhje noge zhędno omavshane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potlazhi, de ſe prehitro ne poſuſhi. Dobro je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati mora ſuha biti, de ſe perſt na valar ne nabira |
| Robinson mlajši (1849): | mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene |
| Kemija (1869): | kemičnih spojin. Toda njihovo število in njihova raznovrstnost se še povekša s tem, da se ne spajate samo po dve prvini |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo povekša. Ko je drugi dan memo njive šel, stopi vdova s |
| Fizika (1869): | najmanjih delov, ki se atomi imenujejo. Imamo povečalna stekla, ki povečajo dvanajst- do šestnajststokrat. Kakor kemija uči, morajo oni atomi biti |
| Fizika (1869): | tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov imenitni velikanski teleskop, ki ima 5 |
| Botanika (1875): | druge lastnosti prsti, ki njeno vrednost za poljedeljstvo še bolj povečajo. Ona ima namreč zmožnost, vodo iz zraku privlačiti in jo |
| Botanika (1875): | mastno olje. Listi se teh rastlin, če so obdelujejo, jako povečajo in dajó nam naše najnavadnije prikuhe. Naj omenim le glavnato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila |
| Stric Tomaž (1853): | je bilo v dnu ranjeno. Posebno se je njena žalost povečala, ker je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s 3, dobim prav toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5) = (700 – 200) + (40 – 30) + (8 – 5). § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to kmalo zapazil. Skrivaj je to nezadovoljnost pri svojim bratu povečati skušal, kar mu je toliko vstreglo, de se Arto proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7kratnika od 87. 2.* Katerega števila 3kratnik treba za 20 povečati, da dobiš 167? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljeno misliti moremo, imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je môči povečati in zmanjšati. Znanstvo o količinah imenujemo matematiko. Ako si mislimo |
| Botanika (1875): | v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno *). Iz povedanega, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je |
| Kemija (1869): | v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober |
| Ta male katechismus (1768): | Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka |
| Genovefa (1841): | obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič mi ne zamolči! Kdo pravi, de bi |
| Divica Orleanska (1848): | de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku dobriga beremo, ali mi le taku ſliſhimo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar poprei, Kokar piſmu povei, Je kruh , no viuu h'oſru tebi Bog! dau naprei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vezh nasai. 2. Meſu more strohniti, Tu nam ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir |
| Sacrum promptuarium (1695): | naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu kdó ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega |
| Robinson mlajši (1849): | k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino |
| Robinson mlajši (1849): | res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res bilo |
| Robinson mlajši (1849): | môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta zhlovek, je niemu od sazhetka negoviga ſtvarjeina Bog povedou, kader je h' Adamu gen. 3. reku: Palvis es, & in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi ti sdei ſturiu, kader je h' tebi reku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kdu ſhpotlive beſede, leshnivu ozhitvaine, inu krivizhnu obdousheine pred lyze povedou? s' kai sa enimi ozhmy? s' kai sa enim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron |
| Genovefa (1841): | dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima |
| Zlata Vas (1850): | si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu |
| Tine in Jerica (1852): | Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga |
| Tine in Jerica (1852): | otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče |
| Deborah (1883): | pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej |
| Zeleni listi (1896): | oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet |
| Stric Tomaž (1853): | storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno |
| Stric Tomaž (1853): | ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih |
| Tine in Jerica (1852): | ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži. |
| Tine in Jerica (1852): | se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla |
| Tine in Jerica (1852): | Mart. Brat mi je pravil. Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju |
| Fizika (1869): | pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled |
| Oče naš (1885): | jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Manjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le |
| Kemija (1869): | denarja naznanilo se je dozdaj s tem, da se je povedalo, koliko po številu se tega ali onega denarja kuje iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Ta male katechismus (1768): | sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roké. Smo skušene, umetne, kér hod'mo po sveti, Ter vemo povedat', kakó gre živeti : Nas vsak rokodelic z veseljem bo bral |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti |
| Genovefa (1841): | je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če |
| Robinson mlajši (1849): | je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od tega nam Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki |
| Stric Tomaž (1853): | se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel tako, da, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | da. “ Bere se: „ko sem vidil, kdo da je tam; povedi mi, kje da so oče? “ To je laški, tudi starim |
| Najdenček (1860): | nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev si bil |
| Najdenček (1860): | enkrat. Iz nebes ne prideš, zakaj ostal bi bil ondi; povedi mi, ali prideš tedej iz pekla? prosim te, verni se |
| Maria Stuart (1861): | je — morivec! In tu še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi. |
| Domen (1864): | pogodili, saj pravite — —" „Da bi te vrag jezik, če misliš povedi, ali pa nič! " zavpije dolg nesterpljiv mož, eden mlajših izmed |
| Svetinova Metka (1868): | Zlati moj, ne tako! Ne govori več, nego je res! Povedi mi le, ali si mislil kedaj tako prav iz srca |
| Sosedov sin (1868): | misel, m pozábeljši sam sebe s stohom pravi: „Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne ..." Pevajoč žensk |
| Svetinova Metka (1868): | misli name, naj bo zdrava! Želim jej 'z srca zdihujoč. Povedi, naj mi sladko spava, Prijetno sanja, — lehko noč! O srečna |
| Deborah (1883): | in zdaj bo tukaj, V dolino živeža je vbogim peljal. – Povedi, Jožef, kde si bil tak dolgo? Jožef. Na pravem mestu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj |
| Divica Orleanska (1848): | vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti |
| Tine in Jerica (1852): | Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar |
| Sveti večer (1866): | No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom |
| Valenštajn (1866): | Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku |
| Biblia (1584): | je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo |
| Oče naš (1854): | Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan |
| Valenštajn (1866): | več treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj |
| Valenštajn (1866): | Tekla (živo). Da, tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji |
| Valenštajn (1866): | kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma potem se opravičim. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | morda od kacega druzega ne. Micka (ki tete ni poslušala). Povedite mi, teta, ali je mlinarica stara? Županja. Saj sem ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu, zakaj so se naše „Novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne |
| Stric Tomaž (1853): | ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver |
| Gozdovnik (1898): | iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi |
| Ta male katechismus (1768): | poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne snam toku lepu govorit, koker ti. Al to ti povęjm , de sunej mojga moshizhka ne bom obeniga lubila. Matizh. To |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Kaj pak de ! — Jeſt mo vſe povęjm; le to ne — kar vędit ne ſmęj. Baron. (poſmeheozh. ) Lubesniva |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Vaſha Gnada , naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je prozh ; roshe ſo pohojene , dine vſe pomèſhkáne — Jeſt vam povęjm, Matizhek; de potler nebote mene kriviga delali. Nęshka. (tihu |
| Biblia (1584): | shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | odgovori: „Zato vam bodi kdor hoče hvaležen, de kaj drugač poveste, kakor mislite; vaših misel neznam uganiti; če bi bil jez |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | to zvedel, djal je: „Dobro tedaj! Po tem, kar mi poveste, vidim, da je pravica na vaši strani. Jutri zjutraj, ko |
| Gozdovnik (1898): | »Ah, kaj mi poveste! Je-li dejanje priznal morilec? « »Ni, in sam je tudi ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nu moje shale poviesh N. N. N. noi to resnizo klor vedeti nash? pridi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe |
| Maria Stuart (1861): | Aubespine. S krepostjo vsako si, kraljica slavna, Prestol kraljevi poveličala: Le spolu, kterému si v večno slavo, Izglede dajaj še |
| Maria Stuart (1861): | osrečili. Kako mogel je Pozabiti, da ga ljubezen vaša Je poveličala čez druge vse? In vender je pozabil, nehvaležniki! |
| Stric Tomaž (1853): | je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in prava ženska skerbljivost. Njenih povelj je |
| Gozdovnik (1898): | njega, druga polovica pa je stala onstran brega, čakaje njegovih povelj. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma |
| Maria Stuart (1861): | reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime |
| Ferdinand (1884): | Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tebi bodo vſi narodje na semlji oblagodarjeni. “ Abraham je boshjimu povelju per tej prizhi pokoren, ino ſe koj ſpuſti ſ' Saro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe vernejo v' ſvoj kraj, ino |
| Najdenček (1860): | v njegovo stanico iti. Služabnik mi je prinesel po gospodovim povelju vina in kruha. Ko sim si jez dal dobro dišati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje |
| Gozdovnik (1898): | Pepo stori po povelju, in grof Arečiza ustane od tal, na kterih je ležal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago |
| Sveti večer (1866): | sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva |
| Zlatorog (1886): | pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro |
| Genovefa (1841): | bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega |
| Blagomir puščavnik (1853): | toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo |
| Blagomir puščavnik (1853): | omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi |
| Stric Tomaž (1853): | v mnogo slovanskih jezikih. Eni se čudijo nad zares lepo povestjo, ki nam pravo kerščansko ljubezen predstavlja, drugi nad nenavadnimi dogodki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to, kar je le bolj zvedencu namenjeno, če ni s povestjo samo v ozki zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in |
| Blagomir puščavnik (1853): | Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo |
| Stric Tomaž (1853): | na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj |
| Zeleni listi (1896): | velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj |
| Gozdovnik (1898): | so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je |
| Kuharske Bukve (1799): | shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju ne izmakneš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žene, in nit prevozka postaja, malo odnehaj in drevesce rahlejši poveži. Drugo spomlad vse vezilo proč verzi, kér je rana lepo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj jih s smeteno, putram in dobro župo in speci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali pogosto z pomakovaj, da vedno vlažen ostane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo za en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti vinu v' to is vodo nopolneno |
| Zlata Vas (1848): | je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko |
| Tiun - Lin (1891): | sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo |
| Revček Andrejček (1891): | se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave |
| Tiun - Lin (1891): | Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec |
| Ta male katechismus (1768): | vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domu . . . 27 19. Nedolshni Joshef v' jezhi . . . . . 29 20. Joshef poviſhan . . . . . . . . 30 21. Joshefovi bratje v' jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa kralj imel ſánje. Sdelo ſe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več tišala in |
| Maria Stuart (1861): | želi? (Sname perstan ter ga zamišljena gleda. ) Celó kraljica ni povišana Nad prosto ženo! Znamenje enako Dolžnost enako ji in službo |
| Fizika (1869): | vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima |
| Biblia (1584): | na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se |
| Valenštajn (1866): | ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega v'zhaſty teh Svetnikov glih ſturuv , inu je njega povikſhov, v'ſtrahu teh ſovrashnikov , inu v'njegovih beſſedah je on |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſzer do ſmerti tiga krisha. Satu je tudi njega Bog povikſhov : inu je njemu dal enu imę , katiru je zheſs uſſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo |
| Robinson mlajši (1849): | svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar |
| Ta male katechismus (1768): | o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kdor sam sebe povikšuje, Prazno slamo omlatuje. Sebe kdor ne precení — Vreden zmír je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Pižinaht, ki je tudi krčmar in — kar ga še najbolj povikšuje! — on je tudi prvi svetovalec pri županstvu. Pa kako se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore |
| Valenštajn (1866): | povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | gojzdi (boršti) tako ravnali, kakor smo sedaj ravnati počeli. Velika povodinj je bila, kakor stojí v starih bukvah zapisano, v letu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji nekako nisko in povodinj mu mende večkrat nagaja; senožeti in njive okrog terga so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in iz več okrožij na Francozkem se bere od velicih povodinj. — Iz bojišča v Krimu smo dobili te dní imenitne novíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki |
| Stric Tomaž (1853): | njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem |
| Blagomir puščavnik (1853): | in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste |
| Stric Tomaž (1853): | opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno |
| Čas je zlato (1864): | druzega nič? Je to vse, kar prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš |
| Ferdinand (1884): | mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel |
| Na Žerinjah (1876): | na takov gost borov les nekov čuden, skoro otožen vtis," povpraša Veronika mej pogovorom, v katerem sta se menila vzlasti o |
| Na Žerinjah (1876): | hasnile; otroci so le v eno mer tulili. Grof Waiden povpraša po gospodarjih. Poznal ju je, da sta dva pridna kmeta |
| Na Žerinjah (1876): | IX. „Kaj pa delaš uže sedaj na vrtu, Anica? " povpraša druzega dne, ki je bil prinesel zopet solnce in jasno |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Doli na zemlji skusil sem slabega že dosti. « »Kaj tacega? « povpraša sv. Peter. »Khaj tacega? — Nü! Kho sem chodil pho ulici |
| Šaljivi Slovenec (1884): | čakala ženina — toda tega od nikoder ni bilo. Naposled vendar povpraša uradnik nevesto: »I, kje imate vendar svojega ženina? « — »Svojega ženina |
| Luka Vrbec (1890): | Reci, da jo pozdravljam. « »»Drugega nič? Kaj pa, ako me povpraša po vaši veri? Kaj naj ji odgovorim? «« Župnik je bil |
| Najmlajši mojster (1896): | naju tudi šele pamet srečala, ali pa naju je že? « povpraša Suzana poredno svojega modrovalca. »Naju je že, nevestica moja! « odvrne |
| Najmlajši mojster (1896): | prišlo na misel, kar mi vzbuja pomisleke — —.« »In to je? « povpraša vdova premišljajočega in smejočega se Žlebnika. »Obljubiti mi boš morala |
| Najmlajši mojster (1896): | na škripajoči stol. Jetniku se razjasni temno čelo in radovedno povpraša: »Ali je res? No, kaj ste ukrenili? « »Sodnik je poklical |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal |
| Čas je zlato (1864): | Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres |
| Antonio Gleđević (1873): | odbije, Črna zemlja nas pokrije, Kdo bo še po nas povprašal: Kdo se z nami bo ponašal: Jenko. Slabo brleča lučica |
| Gospa Amalija (1875): | klavir. Kdo more to biti? Ko sem prišel domov, sem povprašal radovedno: »Mati, zdaj nekdo stanuje v gradu, v gosposkih sobah |
| Izza mladih let (1882): | tacam in krempljem, óni veliki glavi, vsak pa še jedenkrat povprašal, kdo ga je ustrelil, in občen posmeh je bil nasledek |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | bilo med nama dvema. Le jedenkrat sem na Dunaji slučajno povprašal koroškega poslanca, ali pozna morda dr. F-a v W., pa |
| Gospod Janez (1884): | drugod sva z Janezom že vse oblazila. « V vasi je povprašal, kam drži ona cesta. »V grad! « dejal mu je bosonog |
| Gospod Janez (1884): | jeziti, da se ni bil predstavil in da nje ni povprašal, kdo je in kaj in tako dalje — Pa naposled je |
| Agitator (1885): | ne, gospodična Milica! Verjeti nisem mogel, in zato sem Vas povprašal. Neverjetno se mi je zdelo, ker menim, da dobro poznam |
| Testament (1887): | sam bi se bil najrajši obrnil k bližnjemu sosedu ter povprašal, kaj in kako, ko bi mu neka čudna, nenadna slutnja |
| Grajski pisár (1889): | svoj hčer, »in Kovskar z Bukovega vrha je tudi že povprašal zanjo. Pa je zahteval dva vola, ali dajal sem samo |
| Fizika (1869): | vsak dan vidimo, ki jih vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | »Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je govoriti silil, Bog ve kako dolgo ino kaj še poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi |
| Sosedov sin (1868): | jeliso se zopet bolj pogosto snubači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter, oglasil se je županov sin iz |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | bi bila za vse reči dobra, brez greha in madeža. Povpraševal je po njej v bližnjih in daljnih krajih ali brez |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | tudi večkrat zgodi. Tudi o priliki, o katerej sem govoril, povpraševal sem, kod je bilo kaj več dežja ter pozvedel, da |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | dan je premišljeval, kako bi mogel rešiti svojo preljubo zaročnico. Povpraševal je modrih mož in svetih puščavnikov, ali zastonj iskal je |
| Prvi sneg (1886): | drug dan je prišel h Kolarjevim in ves zavzet je povpraševal, zakaj so odšli tako zgodaj; kajti da jih je po |
| Prvi sneg (1886): | življenja in radovédno se je oziral po dvorani ter zvedljivo povpraševal zdaj to, zdaj óno. Toda bolj ko je opazoval veselo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bil že najdlje brez pomočnika in je že najdlje povpraševal po njem. Ako ga tudi ta ni mogel porabiti, šla |
| Prve hiše (1896): | Kaj čem jaz začet' ? Narodna. »Kako si kaj spal, Greben? « povpraševal je drugo jutro Sod ob devetih svojega najboljšega pivca. »Po |
| Prve hiše (1896): | začel še o Meti premišljati. »Kako je neki z dekletom? « povpraševal se je. »Zaradi tebe storí, kar hoče«, očitala mu je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela |
| Genovefa (1841): | rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo |
| Genovefa (1841): | ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | za velicim: „OIga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu povpraševala tako zvesto, da je skoraj omečila serce Ivanovu. “ Tukaj se |
| Antonio Gleđević (1873): | ljudje, tudi mesta, morda krasnejša kot le-ta Dubrovnik; tedaj ni povpraševala, ali so v drugih hišah tudi živa bitja, kako da |
| Antonio Gleđević (1873): | svojem pravem življenju! Tu je bil njen svet! Tedaj ni povpraševala, ali so za modrim morjem tudi ljudje, tudi mesta, morda |
| Gospa Amalija (1875): | priči sem bil pod stolpiči starega Gabrka. Doma me je povpraševala skrbna mati vselej: »Kje si pa bil zopet? « »Pri starem |
| Gospa Amalija (1875): | vodo in zrla za njimi, ko so jih odnašali valčki. Povpraševala me je mnogo o moji mladosti. Pravil sem ji o |
| Vanda (1888): | pravica. Vanda se mu je prijazno nasmijala ter ga sočutno povpraševala o domačem njegovem razmérji. Poravnalo se je staro sovraštvo, ali |
| Grajski pisár (1889): | tu na Visokem! « je odgovoril ponižno. »Grofica Suzana je že povpraševala po vas, ali nikjer vas ni bilo! « »Gospod vitez Hohenburg |
| Od pluga do krone (1891): | so bledela njena lica. Polonica jo je tu pa tam povpraševala, kaj ji je, da jo morí takšna žalost, ali Anica |
| Jarem pregrehe (1895): | izpreči kobilo. Agata se je hudovala nad Bogmetom. Polona je povpraševala, čudeč se, sedaj očeta, sedaj Bogmeta. Toda oče Krajec ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil |
| Pozhétki gramatike (1811): | sloshni meri en vezh obſeshni pomén. Tukaj ni pravi kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba ſkerbno opraſhovati, in gotovo svediti, kako ſe po domazhi desheli s kmetovanjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On opraſhuje sa tavshent rezhy, katęre bi ne imel vęjditi, katęre ga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadershanje tadla, katęra ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tovarſhtvu imenujem jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje, vſe fèrbęshnu od ſvojga blishniga ſodi, vſe sadershanje tadla, katęra |
| Stric Tomaž (1853): | mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika |
| Pripovedke za mladino (1887): | v katerem sedi sam kralj. Voz se ustavi in kralj povprašuje: „Otrok moj, kdo si? Kaj počenjaš tu? ” „Uboga zapuščena deklica |
| Pripovedke za mladino (1887): | Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj kje je dete mi ljubo? ” Odgovori jej: „To |
| Gozdovnik (1898): | tudi zanikarnežema Barahi pa Oročeju. »Kaj pač menite,« sennor Baraha, »povprašuje Oročej, »čemu jezdi don Estevan de Arečiza za Kučilom, dasi |
| Gozdovnik (1898): | v svojem življenju! « »Jeli res? je-li mogoče? vi moj oče? « povprašuje Tiburcio od veselja se tresoč, in objemljaj iz celega srca |
| Blagomir puščavnik (1853): | da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVIII. POSTAVA. Hvalleſhnoſt ſa prejete dobrute je tega narbulshega spoſnanja pourazhanje. 1 Enu hvalleſhnu serze ima eno veliko imenitnoſt, inu urednoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXXVIII. Poſt. Hvalla ſa prejete dobrute je tu nar pervu pourazhanje. XXXIX. Poſt. V' dobremu noter da smerte obstati je tu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in vidili bote, de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to deshelo bom tebi ino tvojim mlajſhem dal. “ Tako Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi ſluſhajo, ino ſo mu pokorni. — Poboshni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerza ino poſtreshne roke naſhel. Bog, kteri vſakimu po saſlushenji povrazhuje, bo s' njim ravnàl, kakor on s' drugimi, ino bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo |
| Zeleni listi (1896): | oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog ti poverni, kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker doſéshem miloſt per vaſ, deſiravno me ni naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ko je moj uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres povrazhila oſtal. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano kuhnjo in dimnik. 47. Povrazhila pa vſiga na enkrat sato ne dobi, ker bi vtegnil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso |
| Robinson mlajši (1849): | razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz |
| Čas je zlato (1864): | mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom |
| Zoologija (1875): | posebno kožico zavita in tako od druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so časih še zagrnjene s tanjšo ali debelejo tolščeno plastjo |
| Botanika (1875): | boba, se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh nepravilno zvezdasto očrkana (pod. 3b. ). Staničje. 19 Iz stanic, druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš, |
| Botanika (1875): | in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva |
| Zeleni listi (1896): | eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim |
| Lohengrin (1898): | in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve |
| Lohengrin (1898): | moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za |
| Divica Orleanska (1848): | volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več |
| Tine in Jerica (1852): | le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že |
| Valenštajn (1866): | hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shevi ſmerti. Bog ti poverni, kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni ſe nasáj, Poboljſhat' ne odlagaj, K' ozhetu ſe podáj! Nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tem vſmileno kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh: „Bog vam ſtokrat poverni vaſho dobroto! ” S' poſhtovanjam, kakor bi biia shlahna goſpá, zhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de. Več skorej mu ni prestati. Toraj mu Bog reče: „Poverni se v deželo svojih očetov! Jaz te bom varoval na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar si svoji taši storila po moževi smerti. Bog ti poverni, kar si ji dobriga storila! “ Ruta reče: „Povračila dosti, ker |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke storile! “ Ino kušnila je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se imam zahvaliti, de sim k tako dobrim ljudém prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! Razlij svoj blagoslov čez nje. Daj |
| Blagomir puščavnik (1853): | na uni le gori z otrokom poginiti. Bog jej stokrat poverni dobri deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša |
| Oče naš (1854): | menda, da sim eden iz med vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je |
| Viljem Tell (1862): | more vam pakazati. Tell (mu seže v roko). Bog vam povrni dobro delo. Z Bogom! (Odide, pa se spet vrne. ) Al |
| Deborah (1883): | Izraelu! Zakaj ne bi porok za njo bila? Bog vam povrni, božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti |
| Oče naš (1885): | ste menda, da sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je |
| Revček Andrejček (1891): | mi bodo prilegli! (Pokuša. ) Kako so vender dobri! (Prijazno. ) Bog povrni, Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček. O Franica, ti me imaš pač rada Bog ti povrni! Franica. I kaj pa že kaj delaš? Kod pa hodiš |
| Revček Andrejček (1891): | ima pri meni svoj živež in kot. Neža. Bog vam povrni, oče. Pri vas pa že ostanem. Dà, ostanem! Jeklen. Vse |
| Biblia (1584): | ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je |
| Ta male katechismus (1768): | odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h' tiſti podamo, inu ſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar |
| Zoologija (1875): | da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče |
| Revček Andrejček (1891): | že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne |
| Deborah (1883): | oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je? Lovre |
| Deborah (1883): | ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je? Lovre. Zaman si prišla! Zdaj te on pozná |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za to se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za |
| Divica Orleanska (1848): | boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali |
| Zlata Vas (1848): | bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en zeli potok. Inu kai ozhmo tvoji taku veliki dobroti povernit mi reuni, inu boshni? O ſram nas je, de ſmo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tedej, de je Matija Satilnik dolshan , ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel jeſt povernit. Sakaj semla je meni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel jeſt povernit. Sakaj semla je meni nasaj padla , jeſt ſim jo Satilniku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me ozhe! Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska |
| Robinson mlajši (1849): | se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi teh reči ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dobil , ako bi se ne bil moral v Malo Azijo povrniti, kjer se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Kdor bi se zoper to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 233 (nominalna vrednost po 200 gl. k. v.), ako treba povrniti nepotegnene 5% obresti od dne 1. januvarja naprej, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nam Bog ponuja. Kakó pa, Anže, ali ne bo nič povernjeno za to posest? « »Pač! « — reče Anže — »Ali koliko pa meniš |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sije svitlo solnce nad nami. “ Otroci! kar vam stariši dadó Povernjeno nikdar zadost’ ne bo. |
| Botanika (1875): | pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje |
| Fizika (1869): | streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka |
| Fizika (1869): | 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko |
| Fizika (1869): | Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje |
| Zoologija (1875): | po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez |
| Fizika (1869): | dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke |
| Fizika (1869): | zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 |
| Fizika (1869): | magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica |
| Fizika (1869): | površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine |
| Fizika (1869): | proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da |
| Fizika (1869): | je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v |
| Fizika (1869): | vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se |
| Botanika (1875): | nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja |
| Fizika (1869): | na njenem površju je tedaj od središča privlačnosti toliko oddaljeno, kolik je polomér |
| Gozdovnik (1898): | gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na površju osamljene skaline ste moleli dve smereki kakor dve vidni prikazni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Mladi Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo poversheni, kader Meſez gori jemle, sa pleme pulti, toku hitru na |
| Gozdovnik (1898): | skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel. Takoj |
| Gozdovnik (1898): | tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v |
| Gozdovnik (1898): | se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico |
| Gozdovnik (1898): | gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de |
| Genovefa (1841): | ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa |
| Ta male katechismus (1768): | Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de neli v' njeh, ampak tudi v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | puſtish, tedej se smę puſtiti pred usakem videti, ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi resglalimo , No tvojo hvalo pouſod, Naſh glaſs pusti h'tebi priti , No s'tistim tebe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Gospod! h'Tebi v'Nebeſe priti, Inu pred vſim hudim pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju telu JESUS nam dei Spravo viero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja |
| Zlata Vas (1848): | kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakopati se v bukve. Vendar je tudi v tem, kakor povsod, nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati |
| Botanika (1875): | v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in |
| Botanika (1875): | Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa |
| Zlatorog (1886): | ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó |
| Gozdovnik (1898): | pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Čezdalje več povedat' vé. Deseti naš tečaj vládaj Vzajemnost hvaljena povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati nam naprot! Premišljevanje |
| Stric Tomaž (1853): | Sama sebi je bila čez vse, njena volja je mogla povsot spolnjena biti; neznana ji je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali |
| Genovefa (1841): | Bres bôshje vólje me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | dene jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno |
| Astronomija (1869): | časomér, kažipot, severnica, tlakomér in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih ulic k ozkemu. oddelku neba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na njegov izgled plosk in krik: „Naprej, naprej !” ob enem povzdignejo. Spoznavši, pri čem da sva, nama ni drugače kazalo, nego |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Molitov po Sholi. Hvalęshnu povsdignemo mi naſhe duſhe k'tebi, o Darovnik vſega dobriga! ti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s'luſhtam poſluſhajo: ob tih vękſhih prasnikih, kadar my rokę povsdignemo, de bi tebi o moj Bóg ta ſtraſhni offer perneſli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nego dva centa praznih želj. Čto nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | dar prinesemo ter večkrat čez dan svoje srce k njemu povzdignemo. Tako moliti učili so me gospod župnik v moji mladosti |
| Ta male katechismus (1768): | koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu! ” Ino potlej ſe je vprizho njih nakviſhko proti nebeſam povsdignil. Uzhenzi gledajo vſi shaloſtni sa njim. Poſlednjizh pride ſvetel oblak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakviſhko povsdignil, ino Boga mòlil. K' zhaſti boshji je vſeſkósi prepéval lepe |
| Genovefa (1841): | ſtarſhe tako ſerzhno moliti vidil, je bres povelja ſvôje rozhize povsdignil in beſéde ſvôje matere ponovil: „Ljubi Bog! Têbi bôdi hvala |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | imenitniſhi zhaſt, inu viſokuſt eniga Apoſtelna povsdignou? ta je, katiri je s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſi ti nega h' tebi poklizou, v' to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktere se je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe susebnoſte pak je ſmirej moja poniſhnoſt spremluvalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht nje ſhenena S. Joſhefa pouſdignela, inu reſglasila. V nje ſhiulenju. MOLITUV K' S. JOSHEFU Zhiſtoſt |
| Genovefa (1841): | pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila rekozh: „O kako dôbro je vunder, zhe kdo Têbe ſposná |
| Genovefa (1841): | pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam |
| Zlata Vas (1848): | bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | K Sanktusu. 1. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skúpej zbrani: Svet, svet |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ljudi pošlatali, ker nečeju toga viditi, slišati i spoznati. Kako? Povzdignimo, kakor drugi narodi svoj jezik, tudi mi slovenščinu za družbeni |
| Genovefa (1841): | me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bila ta samota, de je bila ena mati tiga praviga povsdigneina teh ſerz pruti Bogu, inu enu ſrezhnu veſelie, inu ve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez močno začne jokati zdihne starček poln radostnega hrepenenja s povzdignjenima rokama: Zgini, noč, pridi o pridi skor jutra moč ! |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nisi oropal? « » Milost, žlahtni gospod !« prosil je obtoženec kleče s povzdignjenima rokama. »Vse svetnike nebes pokličem v svoje priče, da nisem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | prijatelja. Toda v tem trenutku spozna gospoda Topolovskega in zakliče povzdignjenima rokama: „Bogu bodi čast in hvala! ” Berzo stopi vitez v |
| Blagomir puščavnik (1853): | bili tako ginjeni, da so na tla pokleknili in z povzdignjenimi rokami molili. In tako je bilo v celem okrožji tiho |
| Sveti večer (1866): | zopet pripelje domu. ” — Mati in otroci so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry! Koku JESUSA nam skrije! No |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant |
| Tiun - Lin (1891): | živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tednik Štajarske kmetijske družbe (Wochenblatt der steierm. L.-W.-Gesellschaft — iz kteriga povzamemo ta sostavek, kot „besedo o pravim času”. Nesreča je, oh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | oklican, kteri določuje vse okoljšine novih naselbin, in iz kterega povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega |
| Ferdinand (1884): | Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najprej jasno in natančno zapisujejo vsi oni poslovni dogodki, kateri provzročujejo dolg ali terjatev in to po vrsti, kakor prihajajo. V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigo, kajti v njem so zabeleženi le taki dogodki, ki provzročujejo dolg ali terjatev, in sicer pod »debet« ali pod »credit |
| Občno vzgojeslovje (1887): | povelje nadomestuje preudarjanje, katero je potrebno pri hotenji; večkrat pa provzroči, da se preudarjajoč otrok vsaj odloči. Zato povelje ne dopušča |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se provzroči na več načinov, bodisi da krepki, novi, nenadni in nepričakovani |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila |
| Ferdinand (1884): | mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja. |
| Ferdinand (1884): | drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti |
| Genovefa (1841): | ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese |
| Stric Tomaž (1853): | denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se |
| Oče naš (1854): | bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | verh še nekoliko sladke skorje in dišečih žbic, sodčik dobro zabi, obesi ga v klet in oberni ga vsak dan na |
| Sveti večer (1866): | bodi s teboj! Misli vedno na Boga in nikoli ne zabi, da te njegovo oko gleda povsod. Imej se vedno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſez gori jemle, sa pleme pulti, toku hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dolshnoſt — Baron. Je , naſs dershat. Raven to je, kar one posabijo. Goſpá. Jeſt ne bom posabila. Baron. Jeſt tudi ne. Matizh. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku veliko dobruto posabio, temuzh tudi to roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od tod pride, de kümaj eno pridigo ſliſhio, jo vshę posabio. Ali samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha |
| Genovefa (1841): | ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa |
| Robinson mlajši (1849): | to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar |
| Čas je zlato (1864): | ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad |
| Ferdinand (1884): | vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand |
| Ferdinand (1884): | govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je |
| Gozdovnik (1898): | krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? « |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje |
| Revček Andrejček (1891): | se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se |
| Revček Andrejček (1891): | tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji |
| Biblia (1584): | ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj |
| Ferdinand (1884): | gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa eniga Eden sa vſe. Mi vaſ povábimo Ki ne posábimo Kakſhni vojſhaki ſte Sajmite s' nam! S' verham natózhimo Kosarze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz |
| Blagomir puščavnik (1853): | naj te pa moje kosti iz merzlega groba, da ne pozabiš, kako kmalo bo tudi tebi solnce življenja za goro šlo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar bi naj rajši pozabil? ” „Saj ravno zato, da ne pozabiš; jaz moram za to skerbeti, da te ne bode vodila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le vuzhite V’ ſvojih mladih letah ſe, In nikolj ne posabite, Kako shlahtne roshe ſte. Dobri nauki ſo dragota, ˛Svete zhednoſtfti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | duſhek ne da, de bi vun puhnil, kotel rasneſe. Ne posabite, kar je pred bilo rezheno, de vrozh hlap, ko od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade |
| Valenštajn (1866): | Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa |
| Zlata Vas (1848): | zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom |
| Kemija (1869): | Ne sme se pa pozabiti, da si mi to stvar samo tako mislimo, in da |
| Botanika (1875): | Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke |
| Moč ljubezni (1865): | Te solze so pač naj bolj gotova priča, da ni pozabljen, ki spi pod gomilo, če jo je tudi že trava |
| Razne dela (1870): | šeg in vad obet, Kar majka me je scer učila. Pozabljen glas je mladih dni, Alkoran znak mi je obstanka, Med |
| Razne dela (1870): | ostane. Kateriga zagernjen vozotaj Pripelje sem na kolah Černo kritih, Pozabljen je, zagernjen vekomaj. V tim času, poln nauka želj nesitih |
| Razne dela (1870): | krog in krog ob vihri taki. Sloveči grad je zapušen, Pozabljen skor v občinskim padu, Ta je pregnan, un je vmorjen |
| Ivan Slavelj (1876): | Zblaznel je bil. Sedaj pa je zakopan v blaznišču; pozabljen, pozabljen! Njegovo obilno premoženje po materi pa masti nekakega kuratorja — mojega |
| Marjetica (1877): | ribje okó. Tedaj nasadi Srakar širokokrajnik, ki je do sedaj pozabljen poleg ognjišča odrešenja čakal, na glavo, prime Marjetico za roko |
| In vendar —! (1878): | najraji pobil na tla, da bi ne bil več dihnil. Pozabljen sem bil, popolnoma pozabljen! Duhovniku pa se je prav videla |
| Pomladanski vetrovi (1881): | oni samotni in nepoznani kraj, kjer mrtvi vojak od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanji. Tudi na tem mirodvoru se vidijo |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | davno minula leta? Čemu se vzdiguješ iz groba, v katerem pozabljen ležiš morda brez vsakega spominka? Ti nisi bil naše gore |
| Jerica (1859): | in ne bilo bi prav, da bi Krokarija na vekomaj pozabljena ostala, ker je že skoraj vsak slovensk uljnjak z neizbrisljivimi |
| Moč ljubezni (1865): | in zarudevala mi lica. In ti nezvesta, pa nikdar ne pozabljena draga, ostani zdrava! Ločila sva se na zemlji, Bog daj |
| Razne dela (1870): | tak molčé stojiva si nasprot — Kak dolgo? tega nisva presodila, Pozabljena je méra časa bila. Globoko gled se v dušo mi |
| Razne dela (1870): | te zgodbe mesto se, Grašini in deželi zakličje ktero je? — Pozabljena za zmirej, osoda bivši tak, Je vtihnula pravlica, je zginul |
| Na Žerinjah (1876): | in upre svoj pogled t njo, „moja zadeva je zaključena — pozabljena. Pa marsikaj leži za vsakim človekom, o čemer meni, da |
| Na Žerinjah (1876): | v suhih, skromnih, včasih ne prav razumljivih besedah, minola in pozabljena povest tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekedaj užgal dve |
| Dóra (1885): | nesreča zgodila vsled otrokove neprevidnosti, in dogodba je bila kmalu pozabljena. Jaz nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v |
| V krvi (1896): | rožica, vsaki lasek; imenovani in popisani so bili vsi svatje; pozabljena ni bila nobena sveča na oltarju, noben »živio« iz sredine |
| Gojko Knafeljc (1899): | pa je? « se je prestrašila Neža, in takoj je bila pozabljena prejšnja jeza. »Nič, nič! Samo ulivaj, ulivaj naravnost na glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me greva de ſem |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | in poptujčeno skoraj bolj od vsih druzih. ) Tudi ne bodi pozabljeno, da besedica: „ne“ mora stati vselej pred velivnikom, nikdar za |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in se sladko nasmeja. Vse, kar je danes prestal, je pozabljeno, on se zdaj ne zmeni za nobeno drugo stvar, še |
| Žalost in veselje (1870): | poškodovana, prestala je vendar vso nevarnost junaško. — Vse bi bilo pozabljeno na ladiji, — saj mornarju preide spomin na prestane nevarnosti ravno |
| Mahmud (1870): | To je res,« vskrikne veselo Mihael, »tudi to naj bo pozabljeno. « Ljudmili je zginila poslednja skrb in sedaj je bila srečna |
| Mahmud (1870): | si imeli povedati de marsikaj iz preteklih časov. »Vse je pozabljeno,« pravi Mahmud, vzdigne čašo in trčili so zbrani na zdravje |
| Na Žerinjah (1876): | in odbil par peresc, ter žvižgal mej potom na pol pozabljeno operetno arijo. Naenkrat zagleda pred soboj na tleh nekaj belega |
| Cyclamen (1883): | začul pred gradom. Elza je vstala naglo iz naslonjače. »Torej pozabljeno! « ponavljala je za njim. »Da, saj tako mora biti. Ne |
| Cyclamen (1883): | dejal je on po kratkem mučnem molku; »sedaj bodi vse pozabljeno! « Ropot voza se je začul pred gradom. Elza je vstala |
| Hudi časi (1894): | Nič zamere. Če ne pridete več begat ljudij, bodi vse pozabljeno. Hujskanja pa ne trpim več. « — S kislim smehom na ustih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen |
| Roza Jelodvorska (1855): | gradu gledati. Š e s t a je bila grozno pozabljiva in nepazljiva. Nobene stvari ni v svojo, še manj pa |
| Maria Stuart (1861): | dokipí nesreča moja. Kenedi. Kaj moram čuti! Marija. Ti si pozabljiva — Al jaz sem ohranila zvest spomin. Obletnica je danes grozne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Pa kmalo se mi je zdelo, de so bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj |
| Genovefa (1841): | grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj ſe je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih |
| Tine in Jerica (1852): | hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v |
| Roza Jelodvorska (1855): | v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka |
| Oče naš (1885): | in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo |
| Revček Andrejček (1891): | na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo |
| Roza Jelodvorska (1855): | na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno |
| Oče naš (1854): | odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama |
| Oče naš (1854): | bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla |
| Oče naš (1885): | bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene |
| Oče naš (1885): | kteri je ravno s straže domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in |
| Tiun - Lin (1891): | Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in |
| Zeleni listi (1896): | je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! « |
| Genovefa (1841): | takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja |
| Oče naš (1854): | zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje |
| Oče naš (1885): | národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno |
| Genovefa (1841): | komaj mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi posdravili. „Miloſtiva goſpá” ji je djal „in njeno roko je s |
| Genovefa (1841): | Genovefo posdravili. Zhaſtljivi ôzhe je is ſerza, kakor nekdaj Simeon rékel, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo |
| Zlata Vas (1848): | obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med |
| Sveti večer (1866): | mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó |
| Sveti večer (1866): | pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj |
| Genovefa (1841): | vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril. Elisabeta, saſliſhati to posdravljenje, je bila od ſvetiga Duha rasſvetljena; rasodel ji je, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolj pa njegoviga ogovora. ˛Semtertje pomiſhljuje, kaj bi pomenilo to posdravljenje. Angelj jo pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj ſe, Marija |
| Zlatorog (1886): | tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | naša lepa i gladka slovenščina bi komu reber polomila. 4. Pozdravljaj vsakoga človeka po slovensko rekoč: Dobro jutro! Dober dan! Dober |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | redko sliši: No, košamster diener! No, pa fitkot! 1) Ne pozdravljaj po tujem kopitu, na primer: Sluga! Sluga ponižni! Kušnem roko |
| Viljem Tell (1862): | sprimi vas ! Ko drugi še na bregu stoje in se pozdravljajo, prideta Melhtal in Staufaher na sprednjo stran. ) Melhtal. Gospod Staufaher |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | človek ozre ob dnevu novega leta, od vseh straní ga pozdravljajo voščila: „veselo novo leto! srečno novo leto! ” Naj bi novo |
| Gozdovnik (1898): | rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od |
| Oče naš (1854): | poti hoditi mogla, ko so ju tihi, mirni ljudje prijazno pozdravljevali, ko sta nepreganjana in mirno zopet v cerkev hoditi, Gospodovo |
| Oče naš (1885): | vas sta se peljala. Znani ljudje so ju srečevali in pozdravljevali s čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren |
| Revček Andrejček (1891): | Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi |
| Revček Andrejček (1891): | se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | korenina, češena ti , ki si svétu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva in prosi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva in prosi za nas Kristusa! V. Naj te hvalimo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | posdravila. Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga |
| Roza Jelodvorska (1855): | junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kje prav da je. Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev, da so jim pozebla mlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | najbolj občutljiva, jih tako postavljen kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako drevesa od božiča do sušca na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako je Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Ferdinand (1884): | Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabo v'serze tega zhloveka, notershl, katiru je polnu poſemelskega nagnenje, koker namore v' taiſti dushi prebivati, katira nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſdajzi videl, de ta svejt nezh stanovitnega nima, inu de poſemelskega veſſella rihtek konz je ſhaloſt; ſakaj al bosh ti v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe more po njegóvim ſtani biti. Zhe ſe letó v'posęmelſkih rezhéh gody, kakú bi ſe mógèl en Chriſtjan ponujati, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je po boshji podobi ſtvarjen. Le ſamo njegovo telo je posemeljſko; njegov duh ali duſha je kaj boshjiga, je Bogu podobna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Zhèſh, ſi je miſlil ſam per ſebi, Jesuſ bo ſkorej posemeljſko kraljeſtvo poſtavil, ino me obogatil. Pa Jesuſ mu je v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. |
| Divica Orleanska (1848): | sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah |
| Zoologija (1875): | 1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile |
| Občno vzgojeslovje (1887): | reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo pride. — Preſhizhe dobro paſi |
| Astronomija (1869): | s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le |
| Zoologija (1875): | Ker imamo posebno človeško telo pred očmi, potrebno je za poznejši opis, da si je od zunaj in znotráj razdelimo v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tudi ni prav, ako se v bolj merzlih krajih turšica pôznih sort sadí. Če se pa turšice cele njive sadé; če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca imajo čbele še pašo, če slane ni, nekaj na poznih cvetlicah, nekaj na pozni ajdi. Po tem se pa vsi |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | in ondi, spod železnih sklepov posmehovaje se bankovškemu gospodarjenju, pričakujejo poznih časov, ko jim bo vlada sveta zopet vernjena. Pa tiste |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | in temno prihodnjost. Bogatil je slovstvo, katero bode naše v poznih stoletjih in s katerim bodo se ponašali naših vnukov vnuki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 1676. To so pravíla barvarske zádruge |
| Abadon (1893): | je prav tebi. Ti si gledal površino svoje domovine za poznih stoletij in tratil dragi čas, brezosnovno motreč novo državo azijskih |
| Abadon (1893): | ti in tvoj svarilec. Evropske omike napredek ali pogibelj v poznih stoletjih vama je tolikanj segel do srca; tvoja blagost, tebi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | ne primilimo s prijaznim pozdravom, zlasti če je že v poznih letih. Sicer je pa mlad človek radoveden, in meni je |
| Gojko Knafeljc (1899): | celega sinočnjega večera, katerega se bode spominjal pač še v poznih letih svojega življenja. Kako je že bilo? Komaj se je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči |
| Divica Orleanska (1848): | je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže |
| Robinson mlajši (1849): | ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam povem, kaj se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Genovefa (1841): | sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha |
| Genovefa (1841): | v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih, ako ſo jo ravno tudi she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so |
| Fizika (1869): | leti po priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na prostem in ni bila pokrita; narisali smo |
| Revček Andrejček (1891): | v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v |
| Genovefa (1841): | igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj |
| Fizika (1869): | 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. |
| Rudninoslovje (1867): | i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba |
| Rudninoslovje (1867): | z dvema dominima polovicama, namreč ploskvi aba i a'b'a' ste pozitivna, a ploskvi a'ba' i ab'a negativna polovica. II. Nepopolnost kristalov |
| Kemija (1869): | druga drugej lastnosti zatira, ravno tako kakor se pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d. 3.) Vsa števila, ki so večja od 1, imajo pozitivne logaritme; logaritmi vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1 |
| Rudninoslovje (1867): | navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. sl. 68. V sl. 69 se vidi |
| Rudninoslovje (1867): | navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipovo polovico. sl. 71. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sta ali oba realna ali oba imaginarna, kakor je a pozitivno ali negativno število. Primeri. § 209. Občna oblika urejene mešano |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | diferenco (+ 5) – (– 3) izračunati. Tu treba od števila + 5 v pozitivno mer za 3 jednote se pomakniti; na ta način pridemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima za sedaj le kak pomen, ako je eksponent celo pozitivno število ter večji od 1; razven tega morata biti podloga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da se uniči nepovoljno čustvo. Vsled tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro |
| Tiun - Lin (1891): | kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je |
| Fizika (1869): | ta se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje |
| Fizika (1869): | tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se |
| Fizika (1869): | stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se |
| Fizika (1869): | nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej |
| Roza Jelodvorska (1855): | je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe |
| Genovefa (1841): | Ko je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato |
| Genovefa (1841): | ſmehljanje vſo puſhavo olépſhavalo in kakor de bi vſe okróg poslazhéno bilo. Doſtikrat je na méſtu, kjér je ſtala, poklekníla, déte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati |
| Biblia (1584): | Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte |
| Pozhétki gramatike (1811): | beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče |
| Robinson mlajši (1849): | s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé |
| Fizika (1869): | zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender |
| Gozdovnik (1898): | pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki |
| Genovefa (1841): | kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je |
| Genovefa (1841): | in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v'eniga poda. Satu o Peter! ni ſi ti Chriſtuſa posnou, kyr ti ſam ſebe poſnou ni ſi. Kader pa ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu na Petra pogledou JESUS, bi Peter na biu JEsuſa posnou, bi ſe na biu h' pokuri podau, bi ſe na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti ſam ſebe poſnou ni ſi. Kader pa ti Criſtuſa posnou ni ſi, taku tudi on tebe ni posnati oteu. Sakai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili |
| Zlata Vas (1848): | jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati, de je bilo |
| Robinson mlajši (1849): | ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so |
| Ferdinand (1884): | svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek |
| Tiun - Lin (1891): | vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila |
| Gozdovnik (1898): | je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade pa do |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiſti paſtirzhek — ſim jes. ” — ˛Svetli kralj, ki jih ſhe niſta posnala, ſo me v' ſvojo ſlushbo vseli, po tem, ko ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kako zhudno vender Bog vſe obravná! — Ne bila bi vaſ posnala vezh. Bili ſte lizhen ſtrelzhek, sdaj pa ſte odraſhen verli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le eno ime imeli so zanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre |
| Genovefa (1841): | rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi |
| Divica Orleanska (1848): | in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno |
| Stric Tomaž (1853): | kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je |
| Roza Jelodvorska (1855): | jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu |
| Maria Stuart (1861): | se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža |
| Sveti večer (1866): | Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho vzel. Razdeliti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor bi se bil spomnil |
| Zlatorog (1886): | boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena |
| Pozhétki gramatike (1811): | mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po |
| Kemija (1869): | izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo |
| Astronomija (1869): | stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. Ali ti tiſtiga na posnaſh, katiri je tebe, kader ti ni ſi miſliu. per timu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Velika , majhena ? Smeſhnava. Pokaj to praſhanje ? — Ti jo dobru posnaſh; nikar ne taji. Matizh. Sa to , Goſpod shlahtni , kir njim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok posnaſh kluzharizo na tiſtim gradi , imenuano, Maria Şmrękarza? Matizh. V' tręh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne boshje, ne zerkovne sapovdi te vezh nasaj ne dershę. Posnaſh ti letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de piſmo Saverſhkimu goſpodu ſam v' roke podaj; ſaj jih posnaſh. V piſmi je veliko dnarjov, ino vem, de boſh ſvoj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Po ſveti ſe podáſh, Ne hodi v' tovarſhije, Katerih ne posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni |
| Genovefa (1841): | in prijasno ga je poglédala, kakor nebéſhki angelj. „Ali ne posnaſh vezh ſvôje Genovefe? Gléj, jes ſim reſnizhno jes! Le dôbro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se je vse to zgodilo |
| Divica Orleanska (1848): | sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se |
| Robinson mlajši (1849): | da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji |
| Zlatorog (1886): | In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le |
| Zlatorog (1886): | slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No |
| Revček Andrejček (1891): | veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | od mene imeti. Le letu be rad vędel, zhe mene poſnâsh. Enu drevu. Vetr, ali voda je moje ſhivlenje inu gibanje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe mene napoſnash, tok se hud zhes tu: zhe mene poſnash, tok je tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte ga, inu povsdignite gori vaſhe ozhy: Posnate vy letó na galge tiga krisha ràspęto podobo? Leta je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rezhęh. Ony ſo notri v'naſs , inu zhe jih ne posnate, perpuſtíte meni lubi poſluſhavzi, de jeſt doli ſtópim nóter v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirjem: „Bratje! od kod ſte? “ Odgovore: „Is Harana. “ Jih vpraſha: „Posnate Labana, Nahorjeviga ſinú? “ Odgovoré: „Dobro. “ ˛She vpraſha: „Je li sdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posna? “ Ne posnam ga ne, pa tudi vi ga ne posnate, ljubi moji „saſtopni moshje“ kakor vaſ vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj |
| Zlata Vas (1848): | zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej |
| Stric Tomaž (1853): | Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim |
| Oče naš (1885): | pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima |
| Gozdovnik (1898): | vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in |
| Roza Jelodvorska (1855): | okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da |
| Valenštajn (1866): | mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ |
| Tiun - Lin (1891): | počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel |
| Gozdovnik (1898): | Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi |
| Gozdovnik (1898): | možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Koku lepa je tega sivega pamet, inu teh starejsheh svjet poſnati. Koku lepa je teh stareh modruſt, inu teh zhaſtiteh ſaſtopnoſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | voſchiſch, de bi brati ſnal, inu vonde: nozheſch poprej zherk poſnati ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim matulam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s prostimi očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je |
| Gozdovnik (1898): | kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan! Mislim, da se poznava še-le iz Arispe! « »Prav za prav. Ali zdaj se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì |
| Genovefa (1841): | jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih |
| Genovefa (1841): | bizhja ſpletla, ji je najbôljſhih rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meri gorkoto, de ni ne prevelika, ne premajhina , kakor bo posneji govorjenje , in pa lonzhene, ne shelesne pezhi, de ſe gorkota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi pa posneji, sato ki ſe ſenzhna semlja na jeſen pred is-hladi, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | taka veselica se je tudi nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar |
| Viljem Tell (1862): | Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v |
| Botanika (1875): | cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take |
| Gozdovnik (1898): | sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli |
| Gozdovnik (1898): | bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj |
| Genovefa (1841): | ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve- |
| Genovefa (1841): | na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené |
| Sacrum promptuarium (1695): | she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure |
| Tine in Jerica (1852): | storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta |
| Stric Tomaž (1853): | in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in |
| Gozdovnik (1898): | povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu |
| Biblia (1584): | padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in bolj pobere, kakor bi bila iz zlatá, in jo pozoblje. Za malo časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče |
| Gozdovnik (1898): | Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | deržave vendar ne zanemarjaje. Poslednjič, čuté, da se bliža smerti, pozove svoje sinove: Izeslava, Svetoslava, Vsevlada, Večeslava in Igorja k sebi |
| Žalostna vernitev (1864): | ko bi je ne bil neki keršanski rob rešil. Paša pozove Franceta k sebi, prešerèno se mu zahvaljuje, ter mu prigovarja |
| Blagodejna zvezdica (1881): | napoti v brzojavno uradnico. Tam odpošlje materi naznanilo in jo pozove nazaj; a potem se nemirno sprehaja po vrtu. Sluga ni |
| Arabela (1885): | tudi ona prestopiti h katoliškej veri. Karpeles to zvedevši, pa pozove vašega očeta na dvoboj in ga tako nesrečno v srce |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | štrleči skali. Zdajci migne z rokó, da se ustavimo, in pozove mene, da grem k njemu. Dá mi ta-le ukaz: »Po |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | v glavi preračuna razdaljo med saboj in med njim, potem pozove vojake svojega rôja, naj dobro pazijo, kdaj se bode zgrudil |
| Naši vaščanje (1891): | svoje delo. Napósled se gospod vender domisli nečesa. Obá podobarja pozove k sebi, pové jima, kolika in kakšna bodi podoba, in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | okrog, češ, iz kterega kota stopi gospodar predenj ter ga pozove na odgovor. Toda gospodarja slučajno ni bilo doma, in Pavletu |
| Moja hoja na Triglav (1897): | vrhovih Mišévega vrha in Tolstca, ko vstanemo od kosilca. Melkijad pozove vodnika, da stori gospodični vse točno, kar mu bo zapovedala |
| Lohengrin (1898): | svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód |
| Robinson mlajši (1849): | petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se |
| Rokovnjači (1881): | se stvar kaj zjasni. Medtem naj Blaž sam gleda in pozveduje o teh stvaréh, ne bode na njegovo škodo. Ko je |
| Domačija nad vse! (1889): | jezim in žalostim. « »Ali pa ima Jeličin oče hčerko rad? « pozveduje ženica radovedno; »dekle je tako brhko in ljubeznivo! « »Rad, rad |
| Obljuba (1894): | menda velika žrtev, če me bodeš imela rada. « »Zakaj neki? « pozveduje Cilka preprosto. »Ker — ker sem —« »Ker si grbav, meniš? « pomaga |
| Spletke (1894): | že od hiše, pa še tako mlado? I, kam pa? « pozveduje županja. In Maruša pripoveduje zopet, kar ve in zna. Naposled |
| Roman starega samca (1895): | štorklja skoro prinesla! « »Ali so ti otroci tako ljubi, Hortenzija? « pozveduje grajščak z vznesenim glasom. Bil je vedno presrečen, če se |
| Roman starega samca (1895): | usede na klop poleg hčere. »Čemu pa potrebuješ blagoslovljene vode? « pozveduje grajščak radovedno. »Čudno vprašanje,« odvrne gospa zbadljivo; vsaki otrok ve |
| Roman starega samca (1895): | Ali mi ničesar ne prikrivate, kakor je to zdravniška navada? « pozveduje ona hlastno in upira vame pogled zmeden, zvedav, nestrpen, kakor |
| Dušne borbe (1896): | ponujam! « »Ali si pa tudi prepričan, da je Feodora srečna? « pozveduje Franjo. »In zakaj bi ne bila ?« se začudi profesor. »Skromne |
| Slučaji usode (1897): | fant dotlej spametuje. — In kakó star je zdaj gospod Otmar? pozveduje Malvina z zanimanjem. To, kar je grajščakinja smatrala kot velik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 molitviz noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen? |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna, |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle, vse nepričujoče — pobožne in hudobne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Molitev pred jedjo. Požegnaj, ljubi Oče, te jedi, ktere hočemo zdaj povžiti, de nam |
| Ta male katechismus (1768): | vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pride človek do tega, da prav sodi o dosežnosti svojih poželenj in da prav oceni sredstva, katera mu je uporabljati. To |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk |
| Ta male katechismus (1768): | neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem |
| Ta male katechismus (1768): | napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali blaga imeti, ſakaj kar je ptuju, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kedu vę, aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perſadeta, inu ſatorej je bilu uſſellej pod mano tu hudobnu poſhellenje, inu ni meni nekol ena sila hudobnega nagnenja nadleſhuvalla. Od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtilu: uſſe poſhellenje je svoje dobru viſhanje imellu, inu zhes uſſe nagnenje sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. V' dobremu noter da smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | moti ničesa, kaže se, da stoji „jaz“ zunaj in nad poželenjem. Duševno svoboden človek je v boji z okrožjem predstav, na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uverimo, da so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker |
| Občno vzgojeslovje (1887): | konečno svrho človeškega življenja. Na tej stopinji vlada pamet nad poželenjem in zadnje je doseglo svoj največji razvitek. 19. Svobodna volja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je |
| Ta male katechismus (1768): | pak svetniki v' nebeseh? Uſſe, karkol njeh serze, inu um poſhelleti more. V' komu imajo ony taku veſſelle? V' pogledu bóſhjega |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenju prutistojy; ſakaj tudi taiste, katire eno ſheno pogleda njo poſhelleti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako namreč, da se določa, koristi li to, kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor nekaj poželi, ta ni zadovoljen z obstoječim stanjem predstav ter se trudi |
| Gozdovnik (1898): | to more dobiti pri meni. Vsega imam, kar mu srce poželi. « Takoj se dogovore, da se napotijo proti taborišču Komančev. Tudi |
| Ta male katechismus (1768): | odpushen. Kaj je lestne greh? Kar se govory, stury, ali poſhelly super, ali zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh ti ſeno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez Mirko Poshenzhan v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga leta smo imeli v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se prepirat': Šêge okus Imata svoje Turk in pa Rus. Poženčan. Hvala ajde. Nekteri ptujci nam očitajo, de po Krajnskim preveč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ktere ste v Novícah in Slovenii brali, izpustil. 4. Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' neugaſljivim ognjem poshgal. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | be nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu |
| Zlata Vas (1850): | to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | po noči so se pri Dehovski Vesi spet vsi zbrali, požgali in razdjali ves in cérkev, razvalili oltar, vzeli cérkvene posodbe |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Vabne Vesi, Ličje Vesi in Verne Vesi, kjer so cerkve požgali, in derejo prek Kerke noter do Podkernosa (Gurniz). Celo prek |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | isti vojniški jezdeci Zrinjskega tudi v celjski okraj in so požgali sv. Florjan pri Šetaljah in še nekatere druge kraje, ki |
| Cvet in sad (1877): | ne terjam, da mi moja prinesete, če jih nijste še požgali. « »Ne! « pravi ona. »Nu, pa jih požgite,« seže jej on |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | na Kranjsko. Slabo utrjeno Metliko so divjaki kmalu obvladali in požgali, potem se pa lotili Novega mesta. Toda krščanska vojska — bilo |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | sv. Martina ter jim dá novo pismo, ker so izvirno požgali Turki. Cesar je njih prošnjo l. 1490. uslišal. Istega leta |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | po okolici in na Murskem polju. Ljutomer 50 do tal požgali in razdejali ter sploh tako škodo napravili, kakor še pri |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | okolica. Vse, kar je prišlo divjakom naproti, pokončali so in požgali, z naropanim blagom pa se umaknili nazaj na Ogersko, s |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | 24 cerkev, in kdo prešteje hiše, ktere so oropali in požgali? Med tem ko je druga četa razsajala po Savinjski dolini |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili tudi mladenzhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meſta, ino meſta ſ' prebivavzi vred v' prah in pepel poshgè. ˛Slano jesero, polno shvepla, je ſhe dan danaſhnji na tiſtim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili tudi mladenči |
| Viljem Tell (1862): | ne trpí ponosno srce. Staufaher, Vesela naše nove hiše si, Požgè jo plamen grozovite vojske. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sginil. 3. Ako je ſpodna semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtozhiti ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokler je kaj gorka, zdolaj per dušku zmirej merzlo sapo požira, zgoraj pa verh temena, prepečêno vročo od sebe daja, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim vonder zadovoljen z njo. Zakaj zdolaj per dušku zmiraj požira merzlo sapo, zatorej tudi več sogrete sape ali gorkote od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za mojo izbo dobro popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | terpela — in vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | viditi in slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem |
| Ta male katechismus (1768): | uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tovavzi samogli prav lahko domazhe shito poshlahtiti, bres de bi jim treba bilo, ptujih plemenov napraviti ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nauk učenika, Hvala bodi Mu velika! Domazhe shitne plemena poshlahtiti. Viſokouzhen in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhnjah, in pravi, de je nar gotovſhi ſredſtvo domazhe shito poshlahtiti to le : Poiſhi na ſvoji njivi tiſti kraj, kjer nar |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | gospodu Löwenstein-u v Baden-u, in sicer po naslednjej vrsti: l. Požlahtnile so se bilfe v roki, 21. aprila, potem vsadile v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | papir, 23. aprila. 4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Vsajene 22. aprila. 5. Kot poskus za kontrolo poskusa 3, požlahtnile so se trte v internodiju na naklad z jezičkom, s |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | roki, 21. aprila, potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo dala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | preskerbeti, da vsako leto kaj presajati ima. Kdor hoče slivne požlahnjene pritlične drevesca imeti, naj cepi v oparnice,ki velicega prestora |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prodaja iz svojega sadišča ne le cepe, ampak tudi že požlahnjene mnoge drevesa po majhni ceni. Bomo po te versti, kakor |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | redí, bolj je tako pleme stanovitno, in torej so že požlahnjene plemena tolikanj veči veselje in dobiček kmetovavcu, kteri se pri |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se zredile, in potlej od tacih druge nežlahne tolikanj hitrejši požlahnjene bile. 2. Z obdelovanjem sadnjega drevja; če namreč tako drevje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Krompir, salata, zelje in mende vse rastlinke so z obdelovanjem požlahnjene. 3. S cepljenjem. Ko se nežlahno deblo z mladiko ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in vsako leto nekaj drevés žlahniti, in druge že prej požlahnjene presajati in nove zarejati, to je, vsako leto, ali vsaj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | so v divjem stanu manj vredne od češpelj ali sliv; požlahnjene pa dajo dober in prijeten sirov vžitek. Tudi sliv je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | več rodov godí, postanejo počasi take domače od merinskih ovnov požlahnjene ovcé zlo žlahne. To se pa tako godi: Žlahne domače |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da jim bolje rodé. Pa navadne češplje ali slive niso požlahnjene, in so že v takem ne požlahnjenem stanu dobre, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kožo. d) Volna. Žlahne merinske ovce in od njih dobro požlahnjene druge redé knezi in drugi velikáni in bogatini na svojih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rodile. Zatorej je prav, da vsaj v slabši zemljo take požlahnjene in druge nepožlahnjene sajenke ne pridejo, in da je lega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nektere le 1 ½ funta. Vse te angležke ovcé so požlahnjene med domačimi plemeni, in nimajo nič merinske kervi, in jih |
| Botanika (1875): | pr. iglec (Primula Auricula), kterega imajo tudi pogostoma po vrtêh požlahtnjenega, zvonko (Soldanella) in kokorik ali soldatke (Cyclamen), kteri krasoté posebno |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 2. Prerez požlahtnjenega mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | delu teh bukev govorili, od gojzdstva. 2. Divje, domače, ptuje, požlahnjeno in ne požlahnjeno sadje. Vse sadje, kar ga imamo, je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | raznih potih doseže, ter 1. nar prej, si tako že požlahnjeno in lepo in dobro živino kmetovavec kupi, in jo potlej |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo pervo divjo natoro in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | limone, pomeranče i. t. d. Tudi je vse sadje ali požlahnjeno ali pa nepožlahnjeno požlahnjeno. Požlahnjeno imenujemo tisto, ktero je svojo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je še svojo pervo divjo natoro in lastnost ohranilo. Vse požlahnjeno sadje je le po človeški umetnosti svojo žlahnost zadobilo. 3. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ga imamo, je ali divje, ali domače, ali ptuje, ali požlahnjeno, ali pa ne požlahnjeno sadje. Nekdaj je bilo vse sadje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa sloveči slivovec iz njih žgó. Vendar sploh govoriti je požlahnjeno sadje lepši in boljši in ima za vžitek spoznano predstvo |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | litra navadnega ogra ali hrvata, dajali smo po jeden goldinar. Požlahnjeno vino smo plačevali steklenico po dva, po tri in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama shlahtna , to je |
| Botanika (1875): | opravilo za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično božanstvo ,,Ceres |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | treba jezička in se takò prihrani čas in denar, je požlahtnjenje lažje in ni treba razdirati celične tkanine; b) vezilo se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo, z gumijevim trakom in povrhu pergamentni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta način požlahtnjevanja je naj priprostejši, naj boljši, naj cenejši in da se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | z gumijevim vezilom. Skoro vse v naravni velikosti. Tabla IV. Požlahtnjevanje v drvenem stanu in prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | mesta podoba 1 podolg. 3. Vrez podlage v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez jezička in se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | govorili v II. oddelku. Kako se po tem načinu vrši požlahtnjevanje, razvidi se lahko iz tab. I in vporabi se lahko |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v členu za požlahtnjevanje v stran. 4. Cepič, pripravljen za požlahtnjevanje v stran. 5. Izvršitev požlahtnjenja v stran, z gumijevim vezilom |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najbližnji sorodnici. Cesar je ravno tako častilakomen kakor neusmiljen pa požrešen, zató ne bo napačno, če z eno napako drugo spodbijemo |
| Zoologija (1875): | zemljo ter si išče črve in ogerce, kajti je jako požrešen. Ker pa vedno ruje in dela krtine po travnikih in |
| Zoologija (1875): | Pred šakaljem nij nikdo v strahu, če tudi je jako požrešen, da celó mrhovino žré in zategadelj zasleduje karavane. — Po stepah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po ravnem to ni mogoče, ker koze, ki so grozno požrešne in izbirčne, sadno drevje, plote in rastline na polju močno |
| Zoologija (1875): | čeljusti, hranijo se skoro samimi rastlinskimi tvarinami in so jako požrešne, zato so enako hroščevim ličinkam dostikrat jako škodljive. Kar se |
| Zoologija (1875): | najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih luknjah in so neizrečeno požrešne. Zarad slabega duha po mošku jih mačke ne jedo. Pod. |
| Zoologija (1875): | v vseh slabih lastnostih. Podgane so togotne, zagrizne, predrzne in požrešne živali, kopljejo in preglodajo si luknje in hodnike skozi hleve |
| Zoologija (1875): | vodeno paro. Pliskavke imajo dolge vrste ostrih zob ter so požrešne morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi |
| Biblia (1584): | pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo sluſhbo prov dastojish, h' katiri tebe uſſega narodnega sturę poſhreshnoſt, inu pyanoſt. Susebnu pak se pred to obvarvej, de se |
| Zoologija (1875): | torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben |
| Ta male katechismus (1768): | jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega |
| Revček Andrejček (1891): | delo, kakor mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi |
| Gozdovnik (1898): | Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu usmilnoſt. Sama ta tugent se ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí rad tih svojih ; rajši je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vse kokóšem. Kokóši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požréti, ker je na drugem koncu vedno druga kokoš vlékla. Tako |
| Ferdinand (1884): | vže sedaj okušam peklenske muke onega ognja, ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj |
| Najdenček (1860): | sim mu pomólil. Željno ga je vzél in ves kos požerl. Odmenil sim si ga zjutraj za kosilo, pa rad sim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je deklo požerl, in zbeži v hram. Pavliha reče kupcem: „Le poterpite, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v moji |
| Najdenček (1860): | in prigovarjanjem v usta rinila. En bobek je uboga Nežka požerla, pri drugim ji je pa poterpljenja zmanjkalo. Stol, na kterim |
| Najdenček (1860): | da je s takim zatajenjem same sebe kaplice in bobke požerla. — „Nežka,” je začela nevoljno, „slabo si se obnašala. Doktorja sta |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vender pomaga ljubi prijatli; strašna zverina je v moji kuhinji; požerla mi je otroke, deklo in hlapca! ” Gospodje gréjo ž njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na noge — kakor dopisnik „od Save” piše. „Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Rudolfovo železnico, ki je do lani uže 41 milijonov gold. požrla državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj mu krokarji oko ſpod zhela iskljujejo, in orlovi mladizhi poshro. “ ˛Semu in Jafetu je dal Noe ſvoj blagoſlov ali shegen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velika ſhkoda bila. Tudi vari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo. Al vprašanje je: ali tista mera, ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje |
| Viljem Tell (1862): | sme vas ubiti. Paricida. Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah |
| Sveti večer (1866): | otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih |
| Maria Stuart (1861): | prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati |
| Pripovedke za mladino (1887): | kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja |
| Zlatorog (1886): | stotíne konj s prežlahtnim blagom Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' |
| Divica Orleanska (1848): | v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in |
| Viljem Tell (1862): | zopet. — Kje so naša mati? (Stopijo v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti |
| Deborah (1883): | noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj |
| Biblia (1584): | taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se cvetni popki razpihnejo, se vidi v sredi cvetja žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor tudi po nekterih krajih v mestih prepričati, da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dlake ne izpade, se ščetini. Pri nekterih konjih vidiš suh prah na koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče |
| Maria Stuart (1861): | vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji |
| Botanika (1875): | 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z notranjo kožo, ki ima časih v sebi |
| Botanika (1875): | skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu |
| Botanika (1875): | ki jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih boſh ali prodal, ali pa bersh ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nje dnu ſladko mokroto polishe , med tem ſe s sarodnim praham opraſhí, sletaje pa od ene zvetlize do druge prah s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teči neha, izmiti in jo vsaki dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo in v štupo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | enake pravice dodeliti. Namen zarotnikov je bil, podkop s strelnim prahom zažgati in tako sultanovo življenje končati. Iz Moldove in Valahije |
| Botanika (1875): | lastni prašniki, in da se njihov pestič opraši s cvetnim prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati |
| Zoologija (1875): | Tako na pr. hranijo se nekatere žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega |
| Kemija (1869): | kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva |
| Robinson mlajši (1849): | suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku |
| Botanika (1875): | praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi, da stopajo iz njih le ozke cevi |
| Botanika (1875): | 128.), ki imajo pri oplodu rastline imeniten opravek. Zrna cvetnega prahu imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli |
| Gozdovnik (1898): | šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S pralizo pléti ſe mora, kadar lih in gorak désh semljo omezhí |
| Valenštajn (1866): | žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i |
| Viljem Tell (1862): | vi tukaj? Al ste ponosni s tem, ker ste župan, Praporšček, ker pastirje vladate? Ni veča slava, kralju služiti, Se dičiti |
| Viljem Tell (1862): | Gesler, cesarski namestnik v Švicu in Uriju. Verner, baron Atinghausen, praporšček. Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad |
| Viljem Tell (1862): | misli tako, kakor mislim jaz. Tam biva tudi vrli Atinghausen, Praporšček, plemenitega rodú, Ki ljubi dom, poštuje stare nrave. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mora koža kerhka in lošasta viditi. Pečeni prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem, s kakima dvema |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pol ure pred, ko za na mizo napravljaš, popir odloči, prasca pridno s špeham pomaži, še zakuri, in speci ga rumenkasto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kaka svinja negodno vbrejala, se ji le eden ali dva prasca pustita; sicer bi preveč oslabela, in popolnoma ne dorastla. Včasi |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' noshovim ploſkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo soper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvakrat na dan bolniku dajo. — Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Svinja navadno nosi 18 tednov, in po 10 ali 12 prascev stori ali verže. Treba je tedaj, da se svinja dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skušnjo poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev sesati ni pustila, ptujega, ki ga je kupil, in z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je po Novicah, leto 1846, stran 59 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Treba je tedaj, da se svinja dobro kermi, sicer bi prascev, ki šest tednov sesajo, ne mogla dovolj rediti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kumarčno polivko. Kuhana bendiba z ocvertimi narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je lep, se mora koža kerhka in lošasta viditi. Pečeni prasc. Čisto strebljeniga prasca dobro operi in nasoli in s popirjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima prasič ikre je to, da se mu pod in v očesnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | večkrat na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne more več požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te otekline in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim. Ljubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jagod. Dobro jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kako se glava divjiga prešiča perpravi. Lepo očejeno glavo čez noč v prav merzlo vodo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ali dvakrat 1 lot te štupe. — Je pri gnojenju osipic prešiča driska napadla, stolci divjiga kostanja ali še bolje želoda v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | materjo prebival, je bila navada, de so, kadar je kdo prešiča zaklal, otroci sosedov v to hišo prišli in juhe, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi na ſklędo s' shlizo. 4) Odręshi rębra |
| Kuharske Bukve (1799): | ozri v' kosi na ſrovim maſli, perlì shupe od ſuhiga preſizha, okiſaj s' ſemono, inu polì v' ſklędo djane pezhene ręsine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdejo. Kedar se imenovane bulice pod jezikom zapazijo, je treba prasičam vsaki dan enkrat eno žlico hrastovega pepela in pol lota |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zvečer sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravila so mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v miru počivajo! Današnjimu listu je perdjana 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ovác je 27 mil. 197.239, goveje živine 11 mil. 479.604, prešičev 6 milionov, konj 2 mil. 832.214, koz 2 mil. in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Izmed domače živine je nar več ovác, za temi goved, prešičev, kónj, koz, oslov in mul, in sicer v sledeči razmeri |
| Roza Jelodvorska (1855): | pomijami vred. Enkrat sim eno celo v svinjaku našla od prešičev zgrizeno. Malu potem je mi ubila drago kupico, hitro sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De bi sheljé nekterih bravzov ſpolnili, bomo prihodno tudi zeno preſhizhev, kakor je na tergu v Krajnju, vſak tjeden na snanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is teh daljnih krajev pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. Zena preſhizhev v Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trohni. 6. Popravi vosne pota, sagrad' prelase zhes ſenosheti. Zena preſhizhev v Krajnju 27. Grudna: Preſhizhi do 1 zenta po 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Menguſhki fari ni davnej v 14 dneh okoli 125 preſhizhev ſhen napadel, in de ſo jih s v 37. liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po takih strašnih nasledkih vse tožbe iz svetá zginile! Zena Preſhizhev v Krajnju. Prefhizhi teshejſhi ſorte po 5 in 5 in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ˛Shpeh v bòhéh 13 goldinarjev zent. „ od is koshe djánih preſhizhev 14 goldinarjev zent. Danaſhnimu liſtu je trétji ſpiſek imén deléshnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volov je bil 155 goldinarjev. Şhtajerſke shivine ſo malo pergnali. Preſhizhev ni bilo ſkoraj nizh, rasun nekterih pitanjih domazhih, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drevzov, vſaziga po 4 krajzerje v prodaj. Dr. Orel. Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo! — Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhizhev ſo tè le nar bolj poterdili : Dobro poſuſhene koreninize od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z glavo mahajo, in z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat na očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo, pomíje i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol, in 6 in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obvisi na vejicah. Dobre so gloginje, da ž njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. al 4. dni sapored sjutrej, inu svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlezasta postane, potem vodo odcedi, in polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem se vsakemu prasiču dvakrat na dan, zjutrej in zvečer sledečega zdravila med pičo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vsaki dan suhe stelje ; pije naj večkrat kislo mleko. Je prešiček dobro rejen in se mu je veliko osipic po koži |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v pisarnico iti. Reče tedaj eden njih: „Ljubi gost, vam prešiček zlo dopade, tudi še vaši zobje niso trudni; mi ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je prišla versta nazadnje do njega. Nazadnje pride tudi pečen prešiček na mizo. Že od dalječ je Pavliha ves zaljubljen va-nj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije prešička v papir, plača svoj dolg in se v pest smeja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dá? Čez dva dni potem, ko je tudi že svojega prešička pohrustal, pride Pavliha v neko vas, kjer je pri nekem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pomišljeval ter reče: „Zakaj pa ne? že velja! ” Oberne tedaj prešička tako, de mu ni v gobec ampak nekam drugam gledal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gledal, obriše svoj perst ob pert, ga porine zadej v prešička in ga oblizne rekoč: „To je mastno, to je sladko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vodi ne gnije. Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo poversheni, kader Meſez gori jemle, sa pleme pulti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gorizi furlanſke zokle vidil, in enkrat v Blaku mavshane (garane) preſhizhke zenejſhi prodal, kakor ſo mu doma sa-nje ponujali, v polnim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veliko in dobrega mleka. Ako se prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Novicah, leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z žganjem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | oči obračal. Čez dolgo mu pomolí sosed plošico s pečenim prešičkom, ki je kakor živ na nji stal in pomorančo v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so gospodje glave vkup pomolili in čakali, kaj bo s prešičkom začel. Obračal je plošico zdaj sem, zdaj tje, in ogleduje |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa, dobro pazite, to nam morate povedati, kaj bote s prešičkom počeli. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | požirati. Zavolj te otekline in zavolj vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj spozna, so |
| Kuharske Bukve (1799): | ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, en |
| Kuharske Bukve (1799): | polivke sabelit. Rasręshi eno libro puſtiga telęzhjiga meſa, eno libro préſizhoviga ſtegna, eno polovizo kokóſhi, inu eniga jeręba na majhine koſze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | razdelka zoper drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SERPANA OPRAVILA. Na Poli ſe sejle okople, nive v' drugo praſhet, sa jeſsensko ſętov. Pred shettvijo travnike pokoſsíti, potem na taunike |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shiher puſhati, laxirati. ROSHNIGA ZVETA OPRAVILA. Na poli v' drugo praſhet, inu gnoy podorati, per Mlineh jęse popravlati, per vodi ſhirme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa |
| Valenštajn (1866): | o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je prišla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne. De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval |
| Botanika (1875): | kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali |
| Botanika (1875): | priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične niti k vencu prišite, kakor je to pri tako imenovanih |
| Botanika (1875): | cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi deli. 14.: Prašnične niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in |
| Botanika (1875): | prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični in pestični cveti na treh deblih Praproti Mahovi Alge Glive |
| Botanika (1875): | 3. Prašniki (stamina). 64 Tretji listni krog v cvetu so prašnični listi, ki so pa navadnim listom tako malo podobni, da |
| Botanika (1875): | in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na dveh deblih 3.: Obojni in prašnični |
| Botanika (1875): | Cveti prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični |
| Botanika (1875): | 14.: Prašnične niti in vratovi soraščeni 1.: Obojni cveti in prašnični in pestični cveti na enem deble 2.: Obojni cveti in |
| Botanika (1875): | prašnični na drugih in cveti pestični spet na drugih deblih. Prašnični in pestični cveti pomešani z obojnimi cveti. Z nerazločnimi cvetovimi |
| Gozdovnik (1898): | štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih nihče ne snaži. Vender, kér od vélike |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so psi snažni; treba jih je pridno česati, štrigljati in prati. Kodrasti psi naj se saj dvakrat na leto ostrižejo. 6. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je prišel s kerčmarico na pogovor, de zna stare kožuhe prati, de so kakdr novi in jih moli ne jedó. Žena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | listu leta 1844 drugači pravi, in to mnoge moti *) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko bi pa „Novic” ne bilo, težko bi bila Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | snegom; v dolini pak je bilo že vse zeleno, kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | nepotrebnu ſem ſtaviti, kir to ſe vſsaku Iętu v' teh Pratikah najde, katere ravnu, koker ta, bodejo po vishajnu teh Planętov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koku hitru pak bode Jessen mersla. To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Niderlandu puſhe (muſhkete) delati. „ 263 „ ſo jeli pod Papesham GregorjamXIII. pratike popravljati. Ni smota ni reſniza. *) Kolikor zhaſa ſim v Kopriunzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če bi bila beseda prajsovskiga zvezdogleda veljala, kér so vse pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetuje, de bi nas vse slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepo ali gerdo vreme? jim je od- govoril: „Vremena v pratiko postavim po svoji dobri ali hudi volji. Ko sim dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoji dobri ali hudi volji. Ko sim dobre volje, kadar pratiko pišem, v pratiki stoji jasno in prijazno vreme — ko sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo, kteri so jeli ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se spominja sv. cerkev 20. januarja, in če pogledamo v pratiko, kaj pride drugi dan, spoznali bomo koj, da bode gotovo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | svet ali kak drug, in davi, ne brigaje se za pratiko. Ker imam na pokopališči opraviti, hočem si malo srce ogreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano semljo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se radi, Kakó se njih beseda gladi; Težko beremo krajnsko pratko! — Ozri na druge se narode , Lej ! sledniga pred drugim mika |
| Sacrum promptuarium (1695): | to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar, inu ſim hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Mnogokrat ſe je arznija. ki je ena ſorta apna, sa prav dober pomozhek iskasala, ki ſe klorkalk imenuje; dobi ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda pràv veselilo — nekaj naših kmetov vidili, ki so kot pravi udje |
| Blagomir puščavnik (1853): | ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal kako |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti |
| Astronomija (1869): | Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vam rekla, in kmalu bote toliko novcev imele, da si prav lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa |
| Ferdinand (1884): | ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj |
| Revček Andrejček (1891): | Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet je pa — blaznica. (Smeje se. ) Da |
| Čas je zlato (1864): | prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in |
| Sacrum promptuarium (1695): | kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore |
| Biblia (1584): | gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal: Leta folk ſe k'meni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti ano mozhno vero: noi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Le mene puſti govorit — me saſtopiſh Anshe ? Ansh. Vshę prov , Ozha — Jak. Inu nizh ſe noter nevtikui — Ansh. Ne beſędze |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu |
| Zoologija (1875): | ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin |
| Rudninoslovje (1867): | sode se potrebuje v milaríji, barvaríji, belaríji i steklariji, ter vprav tej rudnini moramo hvalo vedeti, da imamo steklo. Feniški trgovci |
| Kemija (1869): | po vsej pravici bi ga lahko dušečnati ogelj (Stickstoffkohle) imenovali. Vprav zarad tega se iz njega izgotavlja neka spojina, ki je |
| Zoologija (1875): | in v skrbi za zarod. V tem obziru delajo žuželke vprav čudesa in prekosé vse više živali. Življenje celih redov, na |
| Zoologija (1875): | mezgovod, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter se vprav ondi, kjer se leva vratna dovodnica pridruži ključni dovodnici, izliva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati. ” — To je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se |
| Zlata Vas (1848): | Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora nar več polajšati , kér |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
| Gozdovnik (1898): | njegov nož! « »In tu njegov klobuk,« prideva Pepo. »Santa Laureta, pravo govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt |
| Biblia (1584): | Philippa, Shene. Sakaj Ioannes je k'njemu djal: Tu nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega |
| Ta male katechismus (1768): | svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | besede S. Duha se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | va Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu naprej vsáme; jeſt ozhem ſhe dones vedit, per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla iz |
| Viljem Tell (1862): | imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z |
| Divica Orleanska (1848): | z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni |
| Zlata Vas (1848): | tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor |
| Sosedov sin (1868): | močnejša od vesti, pomagal je na tihem obema nasprotnikoma v pravdi, če sta mu oba obilo vina kupóvala. Ali pravdati se |
| Sosedov sin (1868): | se o bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil kakor vrbovo šibino, če imaš |
| Razne dela (1870): | Si smertnim tak bogovam zaderžala, Kar šlo jim je po pravdi in namembi, Zdaj uzmejo si dvojno ga, in trojno. Zahvale |
| Razne dela (1870): | On pa me clo zapusti, nikdar ne opira me v pravdi! Atreja lakomni sin, vojaštva vladar Agamemnon, Kruto zavíl me je |
| Obljubljena (1881): | da sem bil prisiljen tudi pričati zoper njega v nekej pravdi, ktero je z bližnjo sosesko po krivici začel in jo |
| Cyclamen (1883): | pijó, in kam ženske sedet in šivat hodijo, — o taki pravdi pa še nisem čul! No, to je bil pa res |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | višjega, od koder dohaja ukaz, zaščit in celó pravica v pravdi. Knežje in vojvode so bili na ta način gospodarji, če |
| Vaška pravda (1892): | iz dna srca. Najprijetnejša zabava mu je bila premišljevati o pravdi, s sosedi ni govoril o nič drugem, kakor o pravdnih |
| Očetov greh (1894): | sodni sobi okrajnega sodišča se je vršilo zadnje dejanje v pravdi, po nje vsebini in formalnem teku skoro vsakdanji: prisega zatoženčeva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in tera aquilonis † shri- |
| Pozhétki gramatike (1811): | velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Genovefa (1841): | ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno |
| Genovefa (1841): | ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava Laška ali Francoska kuga bila. Vidi se zares, ako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slovenec! tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi |
| Zoologija (1875): | hrastovem listji znane šiške, ki pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki |
| Oče naš (1885): | je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti |
| Sacrum promptuarium (1695): | viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na |
| Zlata Vas (1848): | in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo |
| Kemija (1869): | na pr. moševina (lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih |
| Fizika (1869): | kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede |
| Zoologija (1875): | nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele |
| Ta male katechismus (1768): | sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da mi Slovenci imámo |
| Robinson mlajši (1849): | sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem |
| Čas je zlato (1864): | srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim |
| Genovefa (1841): | vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa sapréti. Vojaki ſo to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s kterim je nova dôba slovenskiga |
| Zlata Vas (1848): | časa za tó. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. “ |
| Zlata Vas (1850): | časa za to. Soseska sama je tega kriva, de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora |
| Ferdinand (1884): | se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega gradú, ni niti jedna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral |
| Gozdovnik (1898): | včasih tudi zjahal, kadar je dvojil, da-li je še na pravem sledu. Morala sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njih ne bila ſpomnila. Mnogotero delo je sveſto ino o pravim zhaſi ſtorila, ki bi bres opomniz bilo saoſtalo — tak je |
| Genovefa (1841): | ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe ſvôje shivljênje! ” Şhéſtnajſto poglavje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pot bomo tedej kaj več od tega govorili. Beseda o pravim času vsim vračitelom (zdravnikam) in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena |
| Najdenček (1860): | gospodar dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku odrajtati, in spoznal sim, da to ni bilo tako |
| Astronomija (1869): | osmi del kroga, in topi kot amf je enak poldrugemu pravemu kotu, ker je nad njim ležeči lok enak trem osminam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | namero, da se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje druga bitja že s sovršenostjo svojega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | namreč, da se določa, koristi li to, kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in najde |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej stanje nravstvene svobode. Konečni smoter vsake vzgoje, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu, pa je ta, da se nravstveni svobodi postavi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po moji smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar |
| Lohengrin (1898): | božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le pika in pa ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vso gmaino kaker resnizhni magozhni Bveg nisi tega shahaarja na pravei strani sapvſtov, glih takv ti mene nabosh sapvſtov bojega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svs Kriſtvs kaker siti shalov tega shaharja na pravei strani jsvelizhana imeti glieh takv obvarei mene stvojo S. Gnado |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo, ino |
| Maria Stuart (1861): | tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je ravno tak. Leicester. Kdo-li |
| Lohengrin (1898): | vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato zdaj kličem tu glasnó! Elza |
| Lohengrin (1898): | čas, Ker um naš lahko vara nas! Oznanjaš zdaj svoj pravi sód. Zató sem smel, Bog, moj gospód! Jaz v veri |
| Revček Andrejček (1891): | hvala, oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel |
| Botanika (1875): | jedó, pobrale tudi mišjekove korenine, in da se je s pravim vrtnim peteršiljem vred poruval tudi pasji peteršilj. |
| Oče naš (1885): | prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali kakor ſo sa to ali sa uno semljo perpravne. Pravno drevo mora ſploh tako narejeno biti: 1. De ſe rado |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte pravno orodje; ˛Slabotna roba vam ſhkodje. Ako ſo njive s-orane, Ko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Meni je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izdelani paramenti posebno stanovitne farbe; nej bo zlató in srebró pravo ali pa le takó imenovano lijonsko, njegovo blagó daljši lepôto |
| Tine in Jerica (1852): | bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od tega, da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi |
| Revček Andrejček (1891): | prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in |
| Viljem Tell (1862): | Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi |
| Divica Orleanska (1848): | Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me vidi |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki. V volilnih rečéh |
| Blagomir puščavnik (1853): | je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj k Zaliki, zdaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir |
| Ta male katechismus (1768): | dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grede ſliſhet, inu vedet: Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Taiſtimu zhaſſu : je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Aku vaſha praviza nabo obilnejſhi, koker teh Piſarjov , inu Fariſęrjov, tok napridete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dana, katira bi mogla shive ſturiti, tok bi sa reſs praviza is poſtave perſhla. Piſmu pak je uſſe pod greh saperlu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil; ampak praviza te bo ſodila. Matizh. Praviza goſpodo lubi, sa ſromake nemára |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | te ne bom ſodil; ampak praviza te bo ſodila. Matizh. Praviza goſpodo lubi, sa ſromake nemára. Baron. Ti męniſh, de jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | hodi, vshę ga slode v' KKraſsijo neſse, vshę vupije, praviza, praviza ! —- V' zhaſsih ſmo mo Ięſskovo p — pravizo po herbti dali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt spodej podpiſsani” — Zhaſtitliva Goſpodſka ! jeſt ſzęr vęjm , de ſe praviza po tih novih poſtavah ne ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. — Tok je pravda njegova sgublena. Matizh. (na ſtran. ) Lępa praviza ! Baron. — Potler bomo vidili , kję ſe bo shénil — Matizh. Per |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | žene nedavnej velik zbor in so se pogovarjale o ženskih pravicah; vsaka zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | in sprave na političnem polji, vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi si mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je |
| Divica Orleanska (1848): | sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo |
| Divica Orleanska (1848): | kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj |
| Maria Stuart (1861): | pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako |
| Gozdovnik (1898): | izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti, kerſhanſke pravize, namrezh kaku ſe imamo hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | igraje. Slovenski domorodec se s svojemi brati Slovenci more po pravici ponositi, kedar se složne stopinje spomni, ktero so s tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj |
| Robinson mlajši (1849): | od teh zveret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri nas, in se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin |
| Kemija (1869): | v brezbarvene, lepo kristalizovane in popolnoma neutralne soli. Po vsej pravici se je toraj tem spojinam nadelo ime organske osnove ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stanu samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Marcelovih, pa vendar še ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti |
| Ta male katechismus (1768): | so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva |
| Divica Orleanska (1848): | polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa kralj Matjaš bil bogat kralj, so mu |
| Deborah (1883): | Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem |
| Gozdovnik (1898): | Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal |
| Gozdovnik (1898): | potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti |
| Gozdovnik (1898): | ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne |
| Genovefa (1841): | préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mojiga narlubſhiga Ozheta, mojiga vſigamagozhniga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Sodnika reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem vſih grehou, s' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſim tebe mojiga narlubſhiga Ozheta, mojiga vſigamagozhniga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Goſpoda, inu narpravizhnejſhiga Sodnika reshalil. Naprejvsetje. Jeſt ſi terdnu naprejvsamem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do Najdobrotljivejšega in strah, Najpravičnejšemu se zameriti. To čustvo oživlja, krepi in blaži moralno čustvo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar nadoshnishi na ſvojih vſigamogozhnih rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je ta nar pravizhniſhi med vſimi pravizhnimi, inu ta nar ſveteiſhi med vſimi Svetimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe niſmo sbali tebe reſshaliti, tebe h' jesi, inu nar pravizhniſhi shtraifengi zhes nas sbuditi. Ti pa, o vſmileni Odreſhe- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik |
| Biblia (1584): | beſsede, katero ſo govurili. Sakaj is tvoih beſsed boſh ti pravizhen ſturjen, inu is tvoih beſſed boſh ti ferdaman. TEdaj ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to |
| Oče naš (1854): | ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas bodo preživeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še tako pravična, bojo vendar globoko zdihnili in rekli, da zdaj je že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima |
| Viljem Tell (1862): | pošljejo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite vojske, Izgovorom pravične kazni nam Zatarejo svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solncu daje vzhajati nad dobre in slabe, in deževati nad pravične in nepravične. ” Fabiola nekoliko pomolči, kakor v svetem strahu, potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bil zavoljo tega grajal; pa ne dopade nam, de ste pravičniga duha le za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino je molil. Tu se je vidilo, koliko premore molitev pravičniga. Se preden si je kdo svest, se vzdigne vihar, ne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino kar je tvojih. Med vsimi sidanjimi ljudmi najdem tebe pravičniga. Vzemi tudi k sebi v barko po dvoje vsih žival |
| Biblia (1584): | Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le |
| Biblia (1584): | eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga |
| Biblia (1584): | lon prejel. Kateri eniga Pravizhniga gori vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém |
| Robinson mlajši (1849): | zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga |
| Deborah (1883): | moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Ta male katechismus (1768): | zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu |
| Biblia (1584): | ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe bodo ty Pravizhni ſvejtili kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Takrat ſe bódo ti pravizhni ſvètili, kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih, Sveti Abraham, Sveti Janez Krstnik, Sveti Jožef, Vsi sveti očaki |
| Biblia (1584): | konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu |
| Biblia (1584): | uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prid obrača. Kakor Bog gotovo živi, se mora pobožnim ino pravičnim ljudem vsaj zadnjič dobro goditi. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | s Nemci po nemečko. To terja pravica; s pravicoj se pravičnim ne zameriš. Nemec govori rad svojim jezikom; se ne ima |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreshneh tovarshov hitru, inu is uſſo skerbjo odlozhil, inu tem pravizhnem, inu zhednoſtitem perdruſhil. Nobenemu prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nezh ſe ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Preſvetu ime poſvezhuvati. Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim na deſnizi: Prídite, preljubi mojiga Ozheta! ino prejmite kraljeſtvo, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prid obrazha. Kakor Bog gotovo shivi, ſe mora poboshnim ino pravízhnim ljudém vſaj sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri |
| Lohengrin (1898): | v svojo bran! Lohengrin in Miroslav (oba zunaj bojnega kroga). Pravično sódi mene Bog! Vérujem va-nj, ne v svojo bran! |
| Lohengrin (1898): | red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin |
| Biblia (1584): | pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus Sanctus erat in eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira |
| Oče naš (1885): | kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni zatrjenega grešnika, videla sem pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se ne smé zgoditi, de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ter s tem jemljó vero, in pripravljajo sovraštvo nemškej izobraženosti, pravičnosti in korenitosti. (Glasovi: konec! ) Prosim, beseda se mi ne more |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de |
| Ta male katechismus (1768): | Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi ſe dapolnilu, kar je govorjenu ſkus Preroka, katiri prave: jeſt ozhem odpreti moje uſta v' per- |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez tak, Pa tepejo me po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti, In uživaj, kar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji pravijo, de ſe more s' pametjo, inu ne nesmaſnu jęſti, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu |
| Genovefa (1841): | zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | srak In ſvitlobo. Borſhtnarji, ki ſe na ſtaroſt dervéſ saſtópijo , pravijo , de je ta hraſt okoli 2000 lét ſtar. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino in drugo cvetje lepo in gorko jesen pomeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo |
| Biblia (1584): | Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej |
| Biblia (1584): | pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti ſi Ioannes Kàrſtnik, ty drugi, ti ſi Elias, eni |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku ta rezh s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka je priſhàl, inu jęj, inu pye, inu ony pravio: Pole! ta zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá. 19. Şyn tiga zhlovęka je priſhàl, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona |
| Biblia (1584): | ta Criſtus. Od tiga zhaſsa je sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno tak dobriga ſerza, ko on, in rad ji je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram |
| Robinson mlajši (1849): | če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar |
| Revček Andrejček (1891): | ga slišiš — Anže je! Že zopet uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega |
| Gozdovnik (1898): | duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je |
| Gozdovnik (1898): | Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno |
| Tine in Jerica (1852): | solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je |
| Tine in Jerica (1852): | prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne sme imenovati, za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in tako |
| Revček Andrejček (1891): | in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je |
| Genovefa (1841): | rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | več, kakor eno; kakor so nam Oni že od konca pravili, de v nekterih krajih na Nemškim po dve, ali clo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Dunaji, sim mu odgovoril to, kar so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj |
| Biblia (1584): | nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy |
| Biblia (1584): | tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zgodaj bolehajo. ” „Ne zamerite mi, gospod zdravnik! jez na to pravim; vender se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste začeli, ne bojte se truda |
| Revček Andrejček (1891): | dva. Pa še prav zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica |
| Revček Andrejček (1891): | so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi biti |
| Revček Andrejček (1891): | motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no, saj pravim! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slovenski zemlji bode cvela spet zlata doba, zato mi Korošci pravimo „Kralj Matjaš zlata doba naša”. „Pa idimo sedaj jest” — rečejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo po okamninah spoznati od druzih, tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek |
| Zoologija (1875): | odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo sami in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Tretji oddelek. O razdelnosti števil. § 71. O številu pravimo, da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém |
| Gozdovnik (1898): | pa hvala Bogu, videl ju še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' tvojemu serzu mislesh. Bodi susebnu na tu poſirliv, kaj pravesh, inu kaj Buh k'tebi govory, tu premishluj ti v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi. Pred njim je szer le en maslez; odſad |
| Sacrum promptuarium (1695): | od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali drusgi, gledaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | z vražnim žganjam ino pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom |
| Robinson mlajši (1849): | se stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na |
| Stric Tomaž (1853): | tudi me vselej glava boli, ko mi take neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa |
| Roza Jelodvorska (1855): | de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
| Gozdovnik (1898): | da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo in dejanjem je še velik |
| Biblia (1584): | Prerokou edèn. On je djal k'nym: Vy pak, kaj pravite, gdu ſim jeſt? Simon Peter je odguvoril, inu je djal |
| Biblia (1584): | ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi, tu vy pravite na ſvitlobi, inu kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Prerókov eden. 15. Jęsus rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite, kdó ſim? 16. Şimon Pętèr pak je odgovóril, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' |
| Valenštajn (1866): | pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem vendar Herman — ali ni to eno? Kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do |
| Gozdovnik (1898): | skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je |
| Gozdovnik (1898): | napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam goditi. ” Ne samo pijancam” on |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je |
| Genovefa (1841): | slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu |
| Tine in Jerica (1852): | svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel, kako ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konec. ) „Pred drugim je pa izdelanje boljih in lepših ljudskih pravlic ali govoric (Volkssagen) in pesim pri vsih slavjanskih plemenih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla ena muha Le zvedit' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91. listu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa denarje. — ˛She ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti, ktere ſo v ſtarih zhaſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba! ” Tudi pravlize od turſhke ptize ſo ſe nekteri per tej perloshnoſti ſpomnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo |
| Slovenske večernice (1865): | kače so se grele med pečevjem. Kmetje so pripovedovali strahovite pravljice od zmajev in kač, tako debelih, kakor človek čez pas |
| Žalost in veselje (1870): | med hlapci in deklami, ki so mu zvečer pripovedovale razne pravljice o strahovih, vešah in druzih nočnih duhovih. — Ženska je odmolila |
| Marjetica (1877): | nageljne. Večje sreče ni poznala. Zvečer pa je poslušala očetne pravljice, pomolila v postelji materno molitev in preselila se v sladke |
| Marjetica (1877): | prav živo domišljijo, torej so jej bile povšeči te čudovite pravljice in prav rada jih je poslušala in mnogo jih je |
| Marjetica (1877): | ura je. Pesmi potihnejo, a za njimi se vrste čudovite pravljice in povesti o jari kači, o zakleti princezinji, o zmaju |
| Moj sin! (1880): | je pletel koše, po večerji pripovedoval za kos kruha otrokom pravljice ali pa molil družini posebne-in dobrodejne molitvice. Iz bezgove grče |
| Cigani (1890): | boječi, posebno pa se boje strahov, o kterih pripovedujejo najrazličnejše pravljice. Cigan misli, da so posebna mesta, na ktera ne sme |
| Vinjete (1899): | tistih lepih časih Mathissona in Höltyja, pripovedovale so rože čudovite pravljice in listje je šepetalo o zaljubljenih skrivnostih ... O Hölty, duša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za-te! — to bodi tí spomin. ““ Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in dobri duhovi. Toda brumni in skušeni rudar vé ločiti pravljico od resnice, napeljevan po vednosti, ki vedno napreduje in previdno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | daj tudi meni kaj”, je sopet prvemu listu darovala mično pravljico, kakoršno takó v nježno-otročjem duhu pisati more le mati, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa apno s ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi koristno. De ti po domače povem: Meni se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glas in jedna pismenka. Zakaj se je pa ravno ta pravopis izbral, tega ne vém. Jez. Zato kér je lahek in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | list vsakiga pol leta, in to dotlej — dokler se ta pravopis pri nas v šole ne vpelje, de ga bode vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj učenejši vojvode Slovanstva: gospodje Šafarik, Kolár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar bolj permérniga, nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako malo in ſhe tako lahko, kakor poſtavim ravno ta pravopiſ. „Zheſar Anshik ſe navadi, ſe Anshe teshko odvadi. ” Ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | eden ismed njih na ſhiroko in dolgo raslagal, de nemſhki pravopiſ poglavitniga meſta na ˛Shtajerſkim je Gratz, ne pa Grätz, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Šempasa. 20. dan Listopada. Zakaj bi se mladi ljudje noviga pravopisa ne poprijeli, kér že meni v 52. letu svoje starosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | enkrat prav po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po imeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | c ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh z. s ilirſkiga pravopiſa ſe glali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne ſmemo. Veliko naſhih bravzov pred nekoliko meſzi od ilirſkiga pravopiſa ſhe nizh vedilo ni — in kako, ko jih veliko ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s ilirſkiga pravopiſa ſe glali kakor naſh ſ. z ilirſkiga pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlavjan to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga pravopiſa priſtraſtno ne zhiſla in komur je v reſnizi od ſerza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vém. Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga imenovati sazhenjajo; ker ſe med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podreti, Şzhaſama ſe bodo vſi bravzi navadili, soſtavke s novim pravopiſam takó lahko brati, kakor s ſtarim in bodo nevedama brati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi, če ravno ni mogoče cele novize v temu pravopisu natiskati saj polovico , de bodo tudi drugi Slavjani vaše novice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prosi slavno vredništvo, de bi njegov napoved bukev v ilirskimu pravopisu natisniti dalo, in serčno želi, de bi se gor imenovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bo na Dunaju in že drugi mesec v ilirskim pravopisu: „Slavjanska Antologia” iz rokopisov dubrovniških pesmenikov z pristavkam narodnih pesem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu izdajajo, v novicah pa na pervi list vsakiga pol leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſet minutah ali k vezhjim v pol ure v novim pravopiſu brati nauzhiti samore, ker prav sa prav ni drusiga raslozhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſproti kakiga drusiga sato ne vseti, ker je v ilirſkim pravopiſu isdelan? Tudi ne! Tudi tega pravila ſe bomo dershali, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhel. Tako se bodo bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlavjani ali k manjſhim vezhidel od njih, v enim ſamim pravopiſu piſali, kakor poſtavim tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le pozhaſi naprej itopati. Sato ſmo do ſedaj v ilirſkim pravopiſu le po malo v pokuſhnjo dajali in tako bomo tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | sapelive enake isréke. Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile. Pravpiſmoſt per glagolih. Sdajni zhaſ snanivniga naklóna. V' edinjimu. 1. Kader |
| Pozhétki gramatike (1811): | shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. |
| Pozhétki gramatike (1811): | perporózhal. (* Dvanajſta Stava. Pravpiſmoſt. Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti |
| Pozhétki gramatike (1811): | de narbol ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z Pomnje od pravpíſmoſti, per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah. Leur sdrusheno s' glagolam |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v' pravpiſmoſti, ga boſh na pol póti dalje ſpravil sa navuk latinsſkiga |
| Pozhétki gramatike (1811): | snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga poleg morja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze |
| Ta male katechismus (1768): | gmajn Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli, inu kadej bodo, v' sebi |
| Ta male katechismus (1768): | vednu vogibati. Povej meni tudi ſdej eno lohko viſho te pravovirne od Krivovirneh Kristianov ſpoſnati? Ta je le: de eden pravo |
| Ta male katechismus (1768): | ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na- |
| Ta male katechismus (1768): | skupshina teh svetnikov; tu toku ſastopi: de neli samu tehisteh pravovirneh, katiri ſdej na svejtu ſhivèe, ampak tudi tehisteh, katiri so |
| Ta male katechismus (1768): | Odreshenik tega svejta: Buh S. Duh en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi posvetzhuje, inu skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kaj muza, de lampeza pred njim gory, aku s'teh pravovirneh nobedn bliſu nagrede. leta je, kjer ſamoresh uſſe gnade prejeti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zvédil; koga víkati, mu je bilo neznano. Pa je vender pravšne misli imel od pristójnosti ali spodobnosti. De bi ptuji gospé |
| Fizika (1869): | itd., v vodi ali v morji. Posebno mnogokrat se zavolj pravšne lastnosti kraja vidijo take zračne podobe (prividki) po egiptovskih puščavah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novizah v 14. liſtu tega leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na prodaj, čeravno bi horvaški kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vedel kaj; cesar se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | voriva. — Prav za prav sem danes k vam prišla, da bi zvedela |
| Stelja in gnoj (1875): | 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak |
| Tiun - Lin (1891): | s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega hišnega gospodarja zeló |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada naj. Prazen vamp je pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lepega zernja; ta pa, ki se je deržal kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le prazen glas, ako se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vęjſh kaku ſe imenuje? On ſe imenuje offert, prevsętnoſt, napuh, prasna hvala, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna je ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes |
| Zlata Vas (1848): | nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da „Vipavec” ni stanoviten, ali, kakor se navadno govorí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti |
| Valenštajn (1866): | stoji miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije |
| Valenštajn (1866): | utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka čula je pri njej |
| Deborah (1883): | Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri clo basajo, de se po stavljenih kozah |
| Zlata Vas (1848): | vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne |
| Zlata Vas (1848): | poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi |
| Zlata Vas (1848): | pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej jokal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje pomagale ne bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Perun ni Bog, da njegov jakan**) in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem |
| Valenštajn (1866): | nas bode vodila. Stražnji glavár. Pazite me, da vam dopovém. Prazne besede malo koriste možém. Jaz dalje vidim, nego kdo izmej |
| Ferdinand (1884): | preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. « |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ſa mene samo, inu ſa mojega Synu. Na nezhemerne, praſne re- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtvar; al vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno |
| Ultra! (1867): | Kotílek. Dosti je praznega govoríčenja! Izmisli si drug pomoček. Tega ne privolim nikdar. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Sod se ne sme popolnoma napolniti; za eno dlan mora praznega prostora ostati. V tako naliti sod se vtakne kipelna veha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter |
| Astronomija (1869): | dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne |
| Fizika (1869): | Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel |
| Genovefa (1841): | ravno daljezh od ljudí, ſi vunder Ti bliso naſ — v prasni puſhavi in v tihi polnozhi! Kako velika je ta ſrézha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji, je letá: Séliſha, ktere verh semlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe pa to ne godí, ſo nar bolj pripravni kraji prasni. Nekteri pa pravijo : 1. „Jeſt nesnam srejo ſadniga drevja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje vedili, ktere ſemena o polni luni, in ktere o prasni luni ſejati, naj ohranijo to poglavitno vodivnizo ali regelzo: „Vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſéni, in le malo ſtrokov narédil; ſhe tiſti ſo vezhdel prasni. Séliſha in zvetlize (roshe) preſajati, drevéſa zepiti, in vinſke terte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo bile, ſi velik nov svon v prasni lévi zerkveni svonik napraviti; to de velike neſrezhe obzhutljive vojſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novih snajdb' te glaſ sveſélil Vezh ne bo, ko prasni ſhum ? O nikár ne sanizh'vati, Kdor s semljo imáſh ſvoj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njena še ni tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi v' tiſtimu veliku ur, inu zhaſſa nikar ſamu v' prasnih, inu navreidnih, ampak morebiti tudi v' shkodlivih, inu greſhnih miſlih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sram bi nas moglu biti, de ſi mi h' opravilu prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi Doktar bil , bi mi kej noterneſle. Smeſhn. Sadoſti je prasnih besedy. Al jo plazhaſh , inu jo vsameſh ? To je mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash in prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe bi ſe ondi murve poſadíle, — koliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolikor je mogozhe, ſejál in semljo prav obdélal. Ne bodi prasnih vér, ne zhuj na nekake ure, tédne, dneve ali na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſtivhizi (oſhtariji) pijanzhjejo, zele ure odsunej na mrasu, in — per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti glavo ſkori do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridnim delu iſkala, jo iſhe vezhidel v lotrii in drusih prasnih marnjah. Te snamnja ozhitno kashejo, de taki kmetovavzi nimajo daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. |
| Divica Orleanska (1848): | vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati nečem njenih praznih služb. Življenje brani svoje, tebe kliče smert! Montgomerí. Usmili mojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo |
| Maria Stuart (1861): | kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh prasnim veram in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe ohrani med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reja murv in ſvilnih goſenz na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót, kjer |
| Viljem Tell (1862): | To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in |
| Viljem Tell (1862): | Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares budalasto povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom |
| Viljem Tell (1862): | povelje. Frishart. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta pridejo z otroci |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da so narod; vpirali so se jim ljudje z enačim praznim besednim lepotičjem (floskeln), da jezik ni pripraven; imenovali so nemško |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kaſhem, inu na tako viſho is praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tebi use sorte figure kaſhem, inu na tako viſho is praſnem veselam mâmem: is praſnem ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje |
| Blagomir puščavnik (1853): | moža. ” — ”Častitljivi oče, pravi spet Bogomila, ne tolažite me s praznimi nečimernimi rečmi, ne obetajte mi tukej zlatih gradov. Ta misel |
| Najdenček (1860): | ki ga s praznimi marnami in igranjem na paši trativa, lahko veliko bolje z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nejevoljno Torkvat, češ, s takimi praznimi rečmi si kratimo čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne |
| Stelja in gnoj (1875): | močno različna in dá se torej veliko ložej zakrivati s praznimi izgovori, po katerih se kmet sam svojemu žepu laže. Ne |
| Gozdovnik (1898): | v ogradbo na prostor, kjer so stali Apači, strmeči nad praznimi šotori in nad klicem sovražnikov. Ognji so se svetili po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od kódèr ſim vùn ſhàl. Inu kadar pride, jo najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na morem. Sakai tu je vezh bilu enu hynausku, inu prasnu, koker pa reſsnizhnu, inu pravu praſheine saſliſhet, inu saſtopit, kai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. |
| Divica Orleanska (1848): | snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brezden za unimi. Zapustim potem žalosten kraj. Bog je mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino napolne is roso, katiro ti v' spomladi, predn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de |
| Divica Orleanska (1848): | Ko v Sendení sim prišel. Parizani So bili kot za praznik lišpani, Na vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da |
| Blagomir puščavnik (1853): | da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se |
| Zlatorog (1886): | veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási, sléherne planíne »In |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel |
| Ta male katechismus (1768): | rotèe, inu ſaveſujejo. Kaj ta treta: Spomini se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje |
| Ta male katechismus (1768): | praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader |
| Ta male katechismus (1768): | II. Ti imash uſſako nedello, inu ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te |
| Ta male katechismus (1768): | bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je Kristus |
| Ta male katechismus (1768): | tu lohka uſſakdan, inu na kmeteh saj uſſako nedello, inu praſnek ſgoditi. Toku bo po ſhellah S. 0. Augushtina, neli govtanz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu te gnade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku lejt preteklu, kar sem jeſt na njegov god, inu praſnek uſſellej eno posebno gnado od njega prosila, katiro sem tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa Titularfeſt: na 2. nedello Majneka: na S. Anne praſnek: na drugo nedello mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' Jerusalem perdèrlï, on ga jé hotèl |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen, prišel na dan. Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy. |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. |
| Revček Andrejček (1891): | drugo Ani. ) Ana. Z Bogom, zdravi ostanite, oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec. Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij |
| Sveti večer (1866): | napraviti. To otročje veselje je vzrok, da so jim Gospodovi prazniki ljubi in častiti in pripravlja njihove serčica, radovati se nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | s plesom, k kteri uljudno vabi odbor. Iz Ljubljane. — Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | enakosti in bratinstvu vseh narodov. Če pa tudi letošnji Božični prazniki niso še vsadili cvetlic miru in sprave na političnem polji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | temveč, da mora biti druga volitev. Iz Ljubljane. — Dvodnevni božični prazniki niso prinesli nikakih novic in nikakih dogodeb, po katerih bi |
| Zeleni listi (1896): | veselje! « »Veste kaj«, reče nekega dne Vida, »skoro pridejo božični prazniki in tedaj jej kaj darujemo«. »Dà, dà«, rekó vsi veselo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in |
| Tine in Jerica (1852): | stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela |
| Blagomir puščavnik (1853): | in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in veseli ostanite. A. Kreft. Iz Iga na Krajnskim. Božičnih praznikov bomo farmani s. Martina na Igu dolgo pomnili. Dvakrat smo |
| Tine in Jerica (1852): | pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli fajmošter, bolnico obiskat. Jerica je bila mirna |
| Astronomija (1869): | ta dva dneva sta toraj mejnika velikonočna. Cela vrsta druzih praznikov se ravná po velikej noči, tako je n. pr. vnebohod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárje hranil, ſo nekteri menili, de Jesuſ kaj potrebniga k' prasniku kupiti veléva, ali pa, de naj med uboge kaj da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trideſet létni bolnik. Jesuſ je ſpet priſhel v' Jerusalem k' prasniku. Reveshev je iſkal, sa njimi je hodil, on ljubesnjivi prijatel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj |
| Viljem Tell (1862): | na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mote, inu pomankanje tega pernesenja tvoje dushe uſſega dobrega ſasluſhenja praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim |
| Genovefa (1841): | je Bog to veſêlje ſam napravil — nar lepſhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhédnoſti nad hudobíjo! ” in vſi vitesi in devize ſo |
| Genovefa (1841): | grof, „sato je Bog to veſêlje ſam napravil — nar lepſhi prasnovanje je — prasnovanje smage zhédnoſti nad hudobíjo! ” in vſi vitesi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan. Popoldan pa bi bilo imelo biti pod Turnam ljudsko praznovanje in ples, h ktérimu je bilo iz vsih komisij cele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slavni pesnik, so 8. dan Grudna pretečeniga mesca z velikim praznovanjem peli drugo novo mašo, kér so že 50 let duhoven |
| Spomini (1860): | hiša bi za vso množico ne bila zadostila, se je praznoval moj dan v mirnem in bolj tihem razveseljevanju; z bolj |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | v kerčmo, v svojo cerkev, kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste. Napravil je dacar v kerčmi veselo gostovanje |
| Domen (1864): | vsacemu posebej povernil hudo s hudim. Na poseben način je praznoval berač Ureh to veselo novico. Slišavši Jožkovo poročilo, skočil je |
| Sosedov sin (1868): | IX. Ob shodu, ki se je pri bližnjej cerkvi praznoval, plesala je Smrekarjeva Fránica najrajša s Štefanom, a Štefan skoraj |
| Bolna ljubezen (1874): | nedolžni poskušnji in ni imelo žalostnega nasledka. Milijonar Z. je praznoval pri polnih zabojih rojstni dan in na voljo svojemu učencu |
| Cyclamen (1883): | in na malem prostoru pred farno cerkvijo. Graščak Meden je praznoval danes svojo poroko z Boletovo guvernanto, in da se to |
| Zádruga (1890): | sedel pred hišo na klopi in z lulo v ustih praznoval dan počitka. »Na žegnanje k svetemu Mihelu,« odgovoril bi mu |
| Gospa s pristave (1894): | let! O minljivost! « A Rovigo je bil vesel, kakor bi praznoval zmago. Ponosno je hodil sem in tje, povsodi si ga |
| Dušne borbe (1896): | Deset let ni videl brata. Isti dan, ko je Emerih praznoval poroko s Feodoro, je preživel ubogi Franjo, na duhu in |
| Deborah (1883): | njim. Ana. A denašnji dan bi rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo poleten zhaſ na polji délali, po simi pa goſtokrat prasnovali, ſo ſe od ſtariga vojſhaka navuzhili is domázhiga leſu mnogotere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet kolovrate v roke vsele, kteri ſo she doſti dolgo prasnovali. Ali pa she imate tudi zheſke kolovrate sa to pripravljene |
| Slovenske večernice (1865): | podzemeljskih kapelicah na god mučenika, ki je bil ondi pokopan, praznovali njegov spomin in obhajali službo božjo. To se je dolgo |
| Žalost in veselje (1870): | napraviti Viljem dobro večerjo, da bi ta veseli dan vredno praznovali. Združimo sedaj še dve osebi nekoliko bliže, ki ste nam |
| Na Žerinjah (1876): | na prsa in jo imenoval svoje ljubo dete. Ko so praznovali mesec pozneje ženitovanje na Žerinjah, imel je doktor Rakec, ki |
| Rastlinske svatbe (1877): | spominu oni prekrasni dan lanske jeseni, ko smo na Verbi praznovali pervega slovenskega pesnika slavnost, katere ste se tudi Vi udeležili |
| Milko Vogrin (1883): | na Ogersko, in v jesen bomo lahko na Dunaji slovesno praznovali tvojo poroko. “ Najbolj so pretresle ubogo deklico besede, da pride |
| Testament (1887): | je klanjal sleherni. Bilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žegnanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Bosne. Ubòj ni bil upravičen. — V nedeljo, dné 18. avgusta, praznovali smo rojstveni dan presvetlega našega cesarja. Vsi vojaki garnizije v |
| Na krivih potih (1893): | jo pozdravljat. Stariši Zoranini, ki so bili zeló bogati seljaki, praznovali so srečno vrnitev svoje ljubljene hčere s tem, da so |
| Vaški pohajač (1893): | občutil nihče teh resnih zvokov, glasnih opominov. Vinski duhovi so praznovali svoje hrumne in nesramne veselice. Sin je pil, sin je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo per Jesuſu ino njegovih apoſteljnih prasnik po vredno prasnovati. Juda pa, ko je gríshljej vsel, vſtane, ino gre. Bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dela, ino ravno tako jas. “ — Ino to ſe pravi ſabóto prasnovati. Le s' dobrimi deli obhajamo po vredno Goſpodov dan, s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je |
| Astronomija (1869): | dni za nami, tako da oni novo leto še le praznujejo ko imamo mi že 13. dan januarija. *) Zgoraj imenovana določba |
| Pripovedke za mladino (1887): | Ivan, in kdo ve, čemu je to dobro! ” Potem pa praznujejo svatovščino: ples se prične, kraljica tudi stopi med plesalce zvesti |
| Sveti večer (1866): | na njem še več storiti? Glej! danes je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je |
| Biblia (1584): | katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó de, kader ſe hozhe prashnje ali ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa hodnik, takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Banatu in Sisku. — Korún je po 33 kr. mernik; predivo pražnje po 17 kr., ohlančje po 13 kr., hodnik pa po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga |
| Divica Orleanska (1848): | Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | puſtov podtuojo guavo patu boda daiteh inu klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti taku storian? INRI I. S. Z. Inu te prieb se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. R. I. Sveta Krisha na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov, kader bosh otov tu frihtatl ti morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued poſtaviti: inu teſti prieb mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tat sad vernov alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | klor dasbribano. Resteſti prieb mash ti dovi shribati ta duha prieb |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi |
| Zoologija (1875): | telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih |
| Zoologija (1875): | snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana |
| Zoologija (1875): | živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še |
| Gozdovnik (1898): | posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z |
| Robinson mlajši (1849): | Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil |
| Robinson mlajši (1849): | živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas |
| Maria Stuart (1861): | Kenedi. O, Melvil! tega ne prebijem jaz! Marija. Stopite bliže, da se poslovim Še z vami |
| Valenštajn (1866): | to? Valenštajn. Ob milosti bi živel Oholih Švedov! Tega ne prebijem. Ilo. Al prosiš jih pomoči, ko begun? Koristiš več jim |
| Valenštajn (1866): | vpraša, Kde ste. Vojvodica. Zakaj pa hoče iti? Tekla. Ne Prebijem v pričo njega zdaj. Grofînja (vojvodici). Ne čuti Še dobro |
| Robinson mlajši (1849): | ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč |
| Robinson mlajši (1849): | na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi |
| Stric Tomaž (1853): | Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem |
| Valenštajn (1866): | cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla |
| Robinson mlajši (1849): | mogel! Pak možno ni bilo; ino tako druga nič ni prebilo — ostálo, nego da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj |
| Robinson mlajši (1849): | gospodar je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali |
| Valenštajn (1866): | Počijem zdaj od dela, želel uro Veselo sem mej svojimi prebiti. Grofinja. Že davno nej smo tako skupaj bili. Valenštajn (na |
| Valenštajn (1866): | verjel bi mojim! Deveti nastop. Grofinja. Prejšnji. Grofinja. Tesnobe te prebiti več ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo |
| Valenštajn (1866): | vprašate? Kar nič? Besede vaše čakam dolgo že. Al morete prebiti, da užé Več dni še v misel nejste vzeli ga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | krega ne bode, pa saj mora otrok od očeta kaj prebiti, kar bi morda od kacega druzega ne. Micka (ki tete |
| Lohengrin (1898): | me prositi! Sovraštvo vse odpuščam ti; Kar morala si ti prebiti, To, prosim te, odpusti mi! |
| Zoologija (1875): | obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce ognjene in Vandimenove zemlje velike vrednosti. |
| Botanika (1875): | rajska smokva (Musa paradisiaca), tudi banana imenovana, ktera je za prebivalce vročih krajev iste važnosti, kakor za druge kraje žito, krompir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bati. Pa Bog je od naſ vſo neſrezho odvernil, ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Galicio. — Ubogim v Milanu so podarili 20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | res; Gospod te hiše ima neomejeno oblast čez serca njenih prebivalcev. “ „Ne, ne“ — ustavi jo Fulvij — „jaz menim tistega nežnega vladarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | kmalu v besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 71. Kranjska ima 100 Mm2 površine in 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na 1 Mm2; kolika je nje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Česka je imela leta 1780. 2561794, leta 1870. pa 5140156 prebivalcev; za koliko % se je tedaj nje prebivalstvo v tej dobi |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | po mestnih ulicah. Ali ako so tem kanili, vzbuditi pozornost prebivalcev, jim se je to slabo posrečilo. Ko so ljudje jedva |
| Tiun - Lin (1891): | poškodovano ladijo. Toda v tem časi prišlo je le malo prebivalcev k nam. Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina |
| Tiun - Lin (1891): | k nam. Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina prebivalcev celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | in sličnih zavodih, ne smemo pozabiti omenjati, da največ njihovih prebivalcev so žrtve alkohola. Naloga šolstvo nadzirajočih organov. Kakor hitro se |
| Zlata Vas (1850): | govorili, Ožbé. Če bi srejna siromašnice ne imela, bi tudi prebivavcov v nji ne bilo. Nar več beračev in postopačev se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | obseže 23 štirjaških milj; London pa ima čez 2 miliona prebivavcov, med tem, ko jih je imelo Ninive ob času naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dobro branila. — To majhno mestice ne šteje čez 240 hiš, prebivavcov ima okoli 1600. — Gosp. korar Jelovšek me je prijazno po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kakošna posebna kuga ne mori ljudstva; od tod izvira množenje prebivavcov, kterih se je dosihmal že čez 36 milionov naraslo. Izmed |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega prebivavzov je v malo let od 5,000 do 20,000 , in v |
| Zoologija (1875): | potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža, katerega smo v |
| Ferdinand (1884): | poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | posestvo in tu je bil najprej v varnosti. Tudi ostali prebivalci od Sv. Lenarta so pobegnoli, ali večina se jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zoper bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da |
| Sveti večer (1866): | kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi ti, ſo bili |
| Astronomija (1869): | Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in nebeške prikazni, kakor |
| Ferdinand (1884): | Tudi se zamoreva po tem načinu najlože prepričati, če je prebivalec v onem gradu istinito oni Ferdinand, ki ga iščeva. O |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se je izdeloval alkohol, porabilo za kruh, bi dobil vsak prebivalec 65½ funta kruha. Če računimo prebivalstvo na 50 milijonov ljudij |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | alkohola živežu ljudstva« navedel, da je l. 1889/90. porabil vsak prebivalec nemške države povprečno 106½ 1. piva, 4½ 1. 100 stopinjskega |
| Fizika (1869): | izselilo in poiskalo si v mirnejih deželah Azijatskih, bolj priložnih prebivališč. Tam se je marsikaj ohranilo, opravljalo in razvijalo, med tem |
| Fizika (1869): | časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje, prinesle so vojsko in zmešnjavo tje, kamorkoli so privršale |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | di v' mé saupajte! V' hiſhi mojiga Ozheta je veliko prebiváliſh. Jas grem sdaj tje, de vam bom kraj v' njej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Modrijani le pravijo, zhemu bi bil Bog toliko in tolizih prebivaliſh vſtvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žlahte, da bi z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili |
| Genovefa (1841): | selênim hvojam vſe puſtil, de imájo sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode |
| Genovefa (1841): | tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj bojo kure, ali mladi prasci ali teleta. Potreba je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih |
| Robinson mlajši (1849): | spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu |
| Blagomir puščavnik (1853): | vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende |
| Zoologija (1875): | Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ker bi bil rad dober otrok! Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in |
| Biblia (1584): | inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym |
| Biblia (1584): | hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen se jih lahko prime |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi |
| Zoologija (1875): | plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti |
| Zoologija (1875): | najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z |
| Zoologija (1875): | živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo hujſhi, kakòr on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kaj se zgodí? Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi |
| Oče naš (1885): | se je iz stare koče, v kteri je med zidanjem prebival, v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se |
| Valenštajn (1866): | starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste |
| Ta male katechismus (1768): | II. Beſſeda postalla je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi zheshenu itdr. III. S' te |
| Ta male katechismus (1768): | Inu ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mirni ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih bratov. ˛Szhaſama ſo Judje ſpet v' grehe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po iménu, je ushugal Babilonſko ino Aſirſko kraljeſtvo, kjer ſo prebivali Israelzi v' ſroji ſushnoſti. Ta kralj je pervo leto ſvojiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtena ali hlév, ki ſo paſtirji tiſtiga kraja v' njem prebivali, ino zhede va-nj vganjali. V ta hler ſe ſprávita zhes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domá v' ſvoji hiſhizi ino v' ſenzi pod ſvojo lipo prebivali, ino vezh tihiga, nedolshniga veſelja she na semlji vshili, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | meni, ne mudíte ſe. V' naj lepſhim kraji deshele boſte prebivali; blis mène boſte vi ino vſe, kar imate. ˛She pét |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | penſjonam shiveli. De bi loshej 's — hajali, ſo na desheli prebivali, kjér je shivesh bolji kup, kakor po meſtih. ˛Svoj ſposnan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo s' ſvojim vnukam v' novi hiſhi ſrezhno ino veſelo prebivali. Tudi ſtariſham ino ſvoji shlahti je Martin lepo pomagal. Kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grajati ſliſhi, kakor, de bi v nji le taki Ijudjé prebivali, ki sa Boshjo zhaſt malo porajtajo: „Kjé ſe bo toliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | tako najdli, kakor je bilo takrat, kadar ste vi notre prebivali. — Res je bilo tako. Bogomila se začudi, da so še |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Svoje grehe objokujem, Dokler tukej še živim, Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam! S celiga serca želim. O |
| Viljem Tell (1862): | nema. Valter. Ah, tesno mi je v tej širocej zemlji, Prebivam raje tukaj pod plazovi. Tell. Prav praviš, bolje je, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Pridi, o Jezus, in prebivaj v mojim sercu! — Kjer Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domá; težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó |
| Oče naš (1885): | tukaj pod zemljo prebivate vi? “ ga vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa Teodor“, odgovori duhovnik; „naša družba so mrliči |
| Oče naš (1885): | je svoje goste povabil, vsesti se. „Ali tukaj pod zemljo prebivate vi? “ ga vpraša Švicar. „Ali sami prebivate? “ „Jaz in pa |
| Zlata Vas (1848): | druzih vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnimi ljudmí prebivati. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | do dobriga. Raženj se mora vedno vertiti, ogenj ne sme preblizo priti, prasec se mora pridno s kosam špeha mazati, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | biti, kakoršni ste sprednji. Zadnji nogi ne smete na tleh preblizo skupej; boljše je, ako na tleh dalje saksebe stojite, kakor |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer sem prebliſu, use poſhrem: kjer sem predelezh, use pomerjé. Ogn. En naperludne |
| Gozdovnik (1898): | zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši |
| Kratkozhasne uganke (1788): | al veliku vezh wogateb jeſt ſturim. Use mene shtema, vonder prebliſu sebe, ali predelezh od sebe mene nehzhe naterpy; ſakaj, kjer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni nosh pod róshe, inu vaſs prebode med tęm, kadar vaſs objame. En vbyavez tiga shîvota ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar on tebi ſerzę prebode, toiſtu tvoje vſe lubęsni polnu ſerze, mu ti ravnu leto |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kterega je zraven stebra z ukazom postavil, da naj slehernega prebode, kdor bi se mu bližal. Zopet in zopet mu je |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu! Marija! Butlar. Vlomite vrata |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | robe tako, da ne boš le kože, ampak tudi meso prebodel, potem motoz dobro nategni in zavozlaj, da kožne robe zjediniš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale |
| Genovefa (1841): | lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje, sdêrem ſvoj mèzh in ga prebôdem. Koj ſe mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem kuhaj pet funtov beliga cukra s pol funtam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta S roshenfarbara kri |
| Genovefa (1841): | rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je |
| Turški Pavliha (1864): | vendar ne bo mogel ravno s tem pomagati. Ko pa prebere besede iz korana, res zopet kakor pervikrat začne govoriti: „Pobožni |
| Sosedov sin (1868): | to samo svojej bistroglavnosti. Da bi se še bolj podkóval, prebere zakonoznanske knjige, kar jih dobi v roke. S pravo strastjo |
| Anton Janežič (1870): | besede do besede; naj jih vsak ud družbe sv. Mohora prebere, prevdarja in kolikor zamore, položi na žertvenik hvaležnosti in domoljubja |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | ako blage namere pisateljeve sumniči, naj se potrudi ter pazno prebere zadnje poglavje te razprave. »Nikedar« — pravi Macchiavelli — »ni bil čas |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pismice, katero sem bil, nadjaje se take prilike, sabo vzel. Prebere ga, postane bleda in omahne, a z vso močjo se |
| Moj sin! (1880): | trdem ležišču: »Ali je še kdo med vami, ki lahko prebere pisano pismo? « Oglasil se je Vratarjev Martinče. In vzel je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | knjigo pridejal. " Sestra Lucija odpre knjigo ter na dotičnem lističi prebere napis, kteri je bil z onemoglo tresočo se roko napisan |
| Veliki grof (1885): | mu prinese oče list, še zapečaten, češ, naj mu ga prebere. Caheju je bilo pa že toliko za čast, da je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | beg se razideta. Matijec pa pobere skrivoma papir in skrivoma prebere še ostalo, kar je bilo pisano na trdem papirju. Pismo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so ble she menei saupane, da sim je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te |
| Genovefa (1841): | pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga le nisem mogel še popolnoma preudariti; ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in poda materi časopise, rekoč: „Gospod župnik sicer niso vsega prebrali, vendar so djali , da boste brali veliko veselih poročil ondi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar vezhi shelie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na ples letajo, kar vender v naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od |
| Zlata Vas (1850): | bi si bil upal, kaj opraviti. Pa Ožbe je bil prebrisan, se ga je varoval, in serditimu oroslanu povsod iz poti |
| Čas je zlato (1864): | kralj« odgovorí urno lovec, »tode ni prismojen, ne, temveč uren, prebrisan dečko je, in če svitli kralj kužeta viditi blagovolijo – zares |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh |
| Stric Tomaž (1853): | Evropejskega rodú, kar je že pričal njegov obraz in njegova prebrisana glava. Mati njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gledal za njim ter rekel: „Te bom že splačal, ti prebrisana buča! ” Pavliha pa mu je še od dalječ rekel : „Kdor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | posestvo, katero ne bi bil dal za sto tisoč goldinarjev. “ Prebrísana glava, pa pridne roké, So boljši bogastvo, ko zlate goré |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Prebrisana Ema je vsak dan ktero izruvala in poskušala, dati ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak |
| Zlata Vas (1848): | Še celò v šoli ni imel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisaniga kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih |
| Maria Stuart (1861): | mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in pade stražniku v naročje). Peti nastop. Kraljičina soba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora med tém neprenehama s vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | roke, peklo jo je kot žareči ogenj in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko se Davorin prebudi in v svojem žepu zlate denarje najde, vedel je koj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom |
| Genovefa (1841): | sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri |
| Robinson mlajši (1849): | mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi |
| Oče naš (1854): | v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj |
| Robinson mlajši (1849): | nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita |
| Viljem Tell (1862): | vi Ne morete njegovih spon odpeti! (Baron se probudí. ) Baumgarten. Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pastirica v grajšini po svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo |
| Tine in Jerica (1852): | nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi |
| Tine in Jerica (1852): | Če je pa taka, odgovori Jerica, pa precej lahko pomagam. Prec se je podala v hram po moke, mleka, masla, in |
| Tine in Jerica (1852): | fuj! to ni prav, to ni lepo. Če niso otroci prec slušali, jim je z ojstrim znamnjem svojo nezadovoljnost pokazala. Dobro |
| Tine in Jerica (1852): | besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to |
| Sveti večer (1866): | Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in nad ledam pridno mešaj, de zmerzne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse ne odterga in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni moke |
| Kuharske Bukve (1799): | jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti |
| Kuharske Bukve (1799): | tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe |
| Žalost in veselje (1870): | tega pa je tudi videl, da je tolovajska skupna moč precaj izdatna in bi ne bilo varno ž njo podati se |
| Žalost in veselje (1870): | se približa star mož že sivih las, ki je nesel precaj debel smrekov verhač. — Aleš reče ustaviti voz in. stopi z |
| Žalost in veselje (1870): | zadovoljen, dal mi je mnogo prostosti in je tudi še precaj čedno ravnal z menoj. Nekega jutra odide vladar na lov |
| Žalost in veselje (1870): | pridejo do majhine ožine in čoln zderči iz morja v precaj prostorno barkostajo, kjer je bilo čuda raznoverstnih ladij. Aleš je |
| Žalost in veselje (1870): | Tomaž! jaz kar ne morem spati," oglasi se Viljem že precaj pozno v noči ter si zapali smodko, "nekako soparno je |
| Žalost in veselje (1870): | rumeni žarki zahajočega solnca. V kotu doli se je dvigalo precaj obširno poslopje iz med gostega drevja, krog in krog so |
| Žalost in veselje (1870): | srečno prestala nevihto ter jih kmalo doide. Vihar jih je precaj daleč zanesel, ko so premerili daljavo in širjavo, zračunili so |
| Žalost in veselje (1870): | njihnega poglavarja, ki se tukaj zove "šejk". — Ta ga še precaj prijazno sprejme, kar se je Alešu nekaj nenavadnega zdelo, ker |
| Žalost in veselje (1870): | nič ne opravi, vzame Alešu mošnjo, kjer je imel še precaj denarja, njegovo dvocevko, jako krasno delo in pa vse strelivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli. Za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago |
| Tiun - Lin (1891): | radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je šlo |
| Robinson mlajši (1849): | pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj |
| Robinson mlajši (1849): | če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima očima k nebu |
| Robinson mlajši (1849): | pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez |
| Robinson mlajši (1849): | ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo boril — bojeval, se je |
| Robinson mlajši (1849): | umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav. „Nesem li |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje |
| Sacrum promptuarium (1695): | vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | fantiček vés narod slovenski. ) J. Macun. Kaj je domoljubje? Govor prečastitega kanonika Josipa Marić-a v stolni cerkvi ob obhajanji stoletnice na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | komár Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naj teče pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim |
| Fizika (1869): | gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in |
| Blagomir puščavnik (1853): | in na kolenih naj molijo in hvalijo Boga in njegove prečudne sklepe. ” ”Vse je krasno in lepo, odgovori vitez, samo vi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | Če tudi na repu prinese ju pès. — Poskušam moč svoje prečudne oblasti, Kar rad imam rečem: „klobasa naj bo! ” In z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in dvor se ji je zdaj še globokeje priklanjal |
| Valenštajn (1866): | Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar mogel bodem, Prečudne on besede govori. (Odidejo k mizam. ) Ključar (Najmanu). Kdo črni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 114 (iz Angleškega); Lykopodije, Lepidodendron elegans, pod. 115 (iz Českega); prečudne bulaste Stignaria ficoides, pod. 116, 6 črevljev v premeru imajoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | vire so hitro izpraznili; dobili so neizmerno veliko v tega prečudnega olja. V nekterih krajih je zemlja do vrha polna tega |
| Valenštajn (1866): | je videl i precenil sam. (Preneha, britkim glasom. ) Koliko novega, prečudnega V tem kratkem času tu sem videla! Al vse to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni |
| Stric Tomaž (1853): | smerti in boljšega življenja, ali Bog mi spet po svoji prečudni vodbi zdravje da. Koj pa sim se morala lišpati, kupci |
| Stric Tomaž (1853): | jih je spet skupej spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota! — Gospa Tu mora |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | toliko sto jezar ljudi? Bog jim je do zdaj tako prečudno pomagal; tudi zdaj jim pomaga. Kedar zjutrej rôsa zgine, glej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | da boš verjel, da resnica je gola, Ti moč dam prečudno, le skušaj magár, Storiti zdaj znaš tud kar črna ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toliko ſto jésar ljudi? Bog jim je do sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej |