Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 35

▶ posamezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezna
- posamezna
  Zoologija (1875): pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega
- posamezne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina

posamezne

posamesne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili

posamezne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju
Rudninoslovje (1867):	nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih
Botanika (1875):	sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon
Zoologija (1875):	vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne
Zoologija (1875):	ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno od vnanjih

posameznem
- posamnem
  Botanika (1875): videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih

posamezni

pomamezni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v

posamezni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim
Zoologija (1875):	obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M
Zoologija (1875):	čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo

posamni
Fizika (1869): B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako
poſameſni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim

posameznih

posamesnih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na znanje dati navadne (pa tudi manj navadne) slovenske imena posamesnih delov obojnih živinskih spolovíl (Sexualorgane) in porodnih iztréb, ker zlasti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jé in tudi zdrava ostane. Solí naj se pa v posamesnih legah, med eno in drugo lego sená naj se položí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posamesnih udov, potem tombola. — Vsi častiti udje so uljudno vabljeni, gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	to postavo nastopila navadno centralistično pot; brez obzira na razmere posamesnih dežel je predložila vsem deželnim zborom dotično postavo zeló po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	g. kapelnika Schantelna vršil skoz in skoz hvale vredno; v posamesnih prizorih sta se odlikovala gosp. Kajzel in Nolli, zadnji posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	da je čestito vredništvo „Slov. učitelja” v svojem listu v posamesnih oddelkih priobčevano „občno zgodovino” v posebni knjižici, 6 pol obsegajoči

posameznih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pač vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih
Astronomija (1869):	kakor smo zgorej popisovali. Kajti ne gledé na mnogovrstne razmére posameznih krajev, namreč na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé

posamnih

Fizika (1869):	gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na
Fizika (1869):	imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno
Fizika (1869):	imenuje se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi
Botanika (1875):	povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo
Botanika (1875):	Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem

posameznimi
Občno vzgojeslovje (1887): pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere
posamezno
- posamezno
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845.
- posamno
  Fizika (1869): raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum

▶ posamezno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posamezno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če
Blagomir puščavnik (1853):	zalega rekel? Mislite si, da sim jaz ne le kako posamezno žal besedo, ampak že pogosto ktero čez pleča od viteza
Fizika (1869):	kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči na prostem polji, in vsakega leta
Zoologija (1875):	družbah, časih na tisoče skupaj. Črna vrana (C. corone) gnjezdi posamezno v gozdih. Siva vrana (C. cornix) je pepelasta, samo glava

posamno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali

▶ posebej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebej

posebe
Rudninoslovje (1867): tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z

posebej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo Novice vsaki teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató
Zlata Vas (1848):	zapiše, kar mu je vsak na vprašanje odgovoril. Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni potem dve žlici dobro pomočenih droži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih
Zlata Vas (1850):	ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga nič ni vedil, ob ravno tisti
Stric Tomaž (1853):	Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač

posebi
Robinson mlajši (1849): ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo

poſebej

Kuharske Bukve (1799):	ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi voshnji vosijo pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v drugi

▶ poseben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseben

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja
Zlata Vas (1848):	jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal osnovo tega započetja, in kadar bo
Sveti večer (1866):	Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli
Zoologija (1875):	neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni slučaj vladal nad vsem živečim
Zoologija (1875):	majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na

poſeben
Genovefa (1841): je shé otrózhja naváda, koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu

posebna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in
Rudninoslovje (1867):	rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo
Rudninoslovje (1867):	je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi
Rudninoslovje (1867):	zloga; stebelca so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra
Rudninoslovje (1867):	ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota
Kemija (1869):	kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Mineralogija in geognozija (1871):	sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje
Botanika (1875):	Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so
Zoologija (1875):	o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z

posebne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah, ki jih je spisal

poſebna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna

posebne

Ta male katechismus (1768):	inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se jih
Fizika (1869):	kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline
Kemija (1869):	ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona zelena spojina imenuje: mineralni kameleon. 23. Krom
Kemija (1869):	in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej §. 43). Kovinski žvepleci imajo sem ter tam
Kemija (1869):	kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v posebne žveplene soli (Schwefelsalz). Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca
Fizika (1869):	tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna gibanja, kterih
Zoologija (1875):	ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški

poſebne

Pozhétki gramatike (1811):	naſ vpéhala. Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubi Bog ſam jih je rekel nam k' pridu v' poſebne bukve popiſati. Tem bukvam ſe pravi ſveto piſmo; ino toraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſtí, njenih delov, njene lege, na drugi ſtrani pa na poſebne potrebe mnosih selſh s pogledam na perſt, lego in osrazhje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noviga povedali. Ker bodemo rasun poveſt is ſlovenſkih deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de vé od viih druſsih Ipavzov nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vér, ne zhuj na nekake ure, tédne, dneve ali na poſébne zhaſe, ne zhakaj, ne mladiga méſza, ne ſhipa, i. t.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	piſkra in vezh ko 120 bokalov mléka dershí. S pomozhjo poſebne naredbe derzhanje vosá v pinje vezh ſhib tako premika, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	i. t. d. namrezh, ſo v njih tudi molitve sa poſébne ure dnéva, ob kterih zerkev opominja; sa vſe ſvete zhaſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	d. ; sa ſpomin in o pokópu mertvih; tudi ſhe druge poſébne molitve; in krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po

posebnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodnika ni mogel viditi. „Kaj je to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa le novemu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan
Fizika (1869):	na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate
Mineralogija in geognozija (1871):	sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in
Botanika (1875):	62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku
Botanika (1875):	grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči

posebniga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Nekaj posebniga je najni pogovor vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj
Roza Jelodvorska (1855):	stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda

poſebniga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je
Genovefa (1841):	vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s
Genovefa (1841):	takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo kaj poſébniga sgodilo. Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel

posebnem
- posebnem
  Sveti večer (1866): logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na
- poſebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram
- poſsebnim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim
posebnemu
Zoologija (1875): za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari

posebni

posebnej

Rudninoslovje (1867):	le enoterne i zložene rudnine, i prepušča opis zmési drugej posebnej znanosti.
Kemija (1869):	pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih spojin. Rastlinski alkaloidi. Kinin, C40H24N2O4 dobiva se iz
Fizika (1869):	udaliti se eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje

posebni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za Verhniški kanton oskerbljuje. Posébni dnevi bojo odločeni in ob svojim času po gosposkinim klicu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena; najvišja letna plača je 2400 gold., najnižja 500
Fizika (1869):	raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo
Botanika (1875):	v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój
Zoologija (1875):	k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz

poſebni

Kuharske Bukve (1799):	to prezejeno polivko slì na piſheta, katire ſo v' ſvoji poſębni kosi, jih poſtavi na sherjavzo, de pozhaſi vró. She poſębej
Kuharske Bukve (1799):	poſębni god bres njeh nemíne. So pa drage, zhe ſe per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshje miloſti, grehe odpuſha. Koga ne gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili v latinſkih ſholah po zelim zeſarſtvi sa vſako ſholo poſébni uzheniki poterjeni, je naſh domorodez goſp. Vodnik uzhenik semljopíſa in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bógu, Svelizharji mojim. “ Takó umetalno smalane podobe niſo le k poſébni boshji zhaſti, lepôta zerkve, temuzh tudi bukve, is kterih vſak

posebnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah, ali v peči na lesah, ali na peči, ali
Blagomir puščavnik (1853):	je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in
Fizika (1869):	na mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne
Fizika (1869):	določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.
Astronomija (1869):	15". Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta
Fizika (1869):	pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost
Fizika (1869):	se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej
Zoologija (1875):	176). Za vonj, okus in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice

poſebnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do

posebnim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	boljega na svojem vertu, kar posebno obrajta, varuje in s posebnim veseljem pričakuje, da bi dozorelo, bo gotovo v tatinske parklje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej
Astronomija (1869):	té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da se trese
Botanika (1875):	rudnini nikdar ne dadó razločiti posebni deli, ki bi služili posebnim namenom. Rastline in živali so tedaj organizovana telesa, rudnine pa
Zoologija (1875):	P. coturnix), ki se s pomladi v žitu glasi s posebnim vabečim glasom (pet pedi, pet pedi), se jako udebeli in

posebnimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poprejšne, ali pa večkrat tudi čisto nove rečí z njih posebnimi lastnostimi dobiva, ktere niso še popred na svetu bile. Takó
Fizika (1869):	njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je
Stric Tomaž (1853):	serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v
Botanika (1875):	tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine
Zoologija (1875):	črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno krdelo za se. Peti red; Žuželke; Insecta.
Zoologija (1875):	Na spodnji strani so usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo
Gozdovnik (1898):	govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje posebno ime. Staremu je bilo ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih

posebnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo tem dusham

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne

poſebnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tudi tô dolshnóſt, de imamo ravnu leto viſsokóſt ſkusi enu poſębnu brumnu sadèrshanje ohraniti, inu na snanje dati? Jeſt samęrkam, de
sosebno
Botanika (1875): tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo

▶ posebno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov
Blagomir puščavnik (1853):	vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa tebi, Slovenska mladost! in sicer toliko bolj, ker najdeš
Stric Tomaž (1853):	prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in so veseli. Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oči stopil, kdo vé, kako bi bilo za njegovo glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na
Kemija (1869):	brez barve in brez duha, jako je kisla in jedka, posebno pa pohlepna za vodo; ako le more, si prilasti še
Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo
Izidor, pobožni kmet (1887):	družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je

posebnu

Ta male katechismus (1768):	stvarjenja tega svejta, itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je
Ta male katechismus (1768):	spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet. I. Resniza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega urſhoha sem jeſt mojemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de njeh je ſhe ſdej doſti, katire so njegovi andohti posebnu udane, nad ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masho najeti; ſatorej se njeh je 700. Bratov, inu Seſtr posebnu skupſaſtopilu, de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno

poſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega, de ſe je ta knes sarozhil s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati, de ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat

poſebnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital ſuha, inu mersla, poſebnu ſe more merkat, de Ovzę na shitu, inu na travnikih
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir sa tę je nar ta shlehtneishi Meſsez. Kokuſ
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dershati, inu od obilnu teſtine, inu piazhe (koker vſselej) oddershati: poſębnu ſo ſhkodlive mersle ſpishe: koker ribe, mlęku; pa nuzne ſo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu mokra, ſrednu gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu Letu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simska Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu

sosebno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in
Kemija (1869):	MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici
Zoologija (1875):	po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker
Zoologija (1875):	enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri
Botanika (1875):	živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet
Občno vzgojeslovje (1887):	vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične

ſoſebno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin ſe

▶ posebnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posebnost

Botanika (1875):	tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le
Zoologija (1875):	P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad
Botanika (1875):	obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem

posebnosti

Robinson mlajši (1849):	Hervatskem ino Ogerskem: vsaki kraj pak uži ti ima svoje posebnosti: Ako pišem samo po svojem, še sem polš v svoji
Botanika (1875):	3. red: Glive (Fungi). To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh
Občno vzgojeslovje (1887):	odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako

posebnostmi
- posebnostimi
  Fizika (1869): delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob

▶ poseden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseden
- poſeden
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa

▶ posednina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

usedlina; kontekst

posednin
- posadnin
  Mineralogija in geognozija (1871): namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem

▶ posejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posejana
- posejana
  Botanika (1875): žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta
- posejane
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in
posejanega
- posejaniga
  Tine in Jerica (1852): na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo imeli

▶ posejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grede; če si pa gredíce še le popoldne prekopal, ga posej na večer. 2) Gredíce naj bojo po čevlji saksebi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v novič prekopane, dobro gnojene grede. Če je vreme suho, posej seme koj dopoldan v ravno poprej pripravljene grede; če si

posejal

Robinson mlajši (1849):	ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu, pak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bo več nabral, in nabrane bo učenik na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda

posejali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ni apneno, niti krednato, niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja

poseje

poſeje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po le tih okoljſhinah ravná. 1. Rozhen ſejavez manj ſemena poſéje, nerozhen pa vezh, tode ga tudi vezh savérshe. Şétev ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga savarvati miſli, kakó je velik , koliko ſe va-nj poſéje, in koliko ſe is njega perdelati da in sa koliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. Lepiga polniga sernja je manj tréba, ſlabiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobre njive gnoji, kér veliko maſtniga gnojá napravi; on manj poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto

▶ posekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posekan

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na debelo, de se ti bo polagama sušil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Za kolárje, strugárje in za druge drobne dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo

posekanega
Blagomir puščavnik (1853): ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb

posekano

posekano
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno listje zvene, de mu

poſekanu

Branja, inu evangeliumi (1777):	dobriga ſadu perneſti. Uſſaku dervu, katiru dobriga ſadu naperneſſe, bo poſekanu, inu v' ogn vershenu. Torej njeh imate vi na njeh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bo poſekanu, v'pezh dianu, No do pepela sashgami. 2. Saturei dobru

▶ posekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poseka

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa raste malo še; toraj se naj v taki starosti poseka, ker dalje ne raste več. Seme ima še le v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njive, ali pa lepe travnike dati. Se germovje in ternje poseka, sožgè in po delu pepél razspe, se, če so osušni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	toliko ž njim počne; če pa ni nič posebnega, se poseka in drugo posadí. Trohljivost je bolezen drevésa, ako deblo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zgodí, da se postara in roditi jenja. Neveden gospodár ga poseka, ki bi ga lahko še dolgo ohranil. Če se drevó
Razne dela (1870):	se v zraku naprej! To vboga, — se ve de, — priležno Poseka premagane zdej. Ta dan pa je tak imeniten Ni bilo
Razne dela (1870):	Menona, Jamena scer in verliga zadnič Oresta, Tote poredoma vse poseka in prahu pridruži. V tem ko nasprotnikam ti pobirajo brambe
Kupčija in obrtnija (1872):	ne. Navrtana luknja se mora, če se drevo precej ne poseka, s kakim lesenim klinom trdo zabiti; kajti drugači bi začelo
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ladje za prevoz, in tako odrezane bavarsko-nemške pustošnjake in roparje poseka, polovi ali v Dunavu potopi. Le škof Embricho je bil
Spletke (1894):	je Resnik. »Saj ima skoro vsak svojo živino, in če poseka jedno ali dve smreki v gozdu, tudi še ne pojde

poſeka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to

posekajo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	morejo vzeti ali hiše nam lahko požgó, živino odženo, drevje posekajo, in terto pokončajo. Zato samo polje obdelavam in druzega nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	sekajo svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj

posekal
Blagomir puščavnik (1853): noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je
posekali
Kmetijske in rokodelske novice (1846): t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih
posekati
- poſekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu
- poſsekati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez

▶ posel samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posel

Občno vzgojeslovje (1887):	življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot
Tiun - Lin (1891):	za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa se nam je približavala vedno bolj in

poſel
Sacrum promptuarium (1695): ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo

posla

posla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki

poſla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marto, ſvojima ſeſtrama, v' Betánii prebival, je sbolel. ˛Seſtré poſhljete poſla do Jesuſa, ino mu polne saupanja porozhite: „Goſpod! glej, ki
Genovefa (1841):	dekle nad tém oſramotéli. Po tém je v tiſti uri pôſla (póta) s ravno takó lashnjivim, opravljivim piſmam do grôſa poſlal
Genovefa (1841):	ga je tako is nenáda vglédala, kakor de bi bila pôſla bôshjiga is nebéſ vidila. Apoſtoljſki mosh je najpred Genovefo in
Genovefa (1841):	veſ oſlepljen bil. Med tem je ſhe tiſto uro svéſtiga pôſla Golu poſlal s poveljem, de imá njegovo goſpó Genovefo do

posle
- poſle
  Sveta grofinja Genofefa (1857): Shivela je prav poboshno in krepoſtno in je tudi ſvoje poſle k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena

posli

Tine in Jerica (1852):	bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je
Tine in Jerica (1852):	gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in
Oče naš (1885):	žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da

poſlij
Sacrum promptuarium (1695): sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti

poſly

Sacrum promptuarium (1695):	h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus
Sacrum promptuarium (1695):	reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi
Sacrum promptuarium (1695):	vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt: Gledaj

poslih

Tihotapec (1855):	čas zavoljo velike marljivosti in truda ni šel, le po poslih je zvedil včasih, tode zlo redko, kako se kaj imajo
Žalost in veselje (1870):	ako mi dá več prostosti ter me porabi pri raznih poslih, jaz mu obljubim, rekoč, da tudi ne vem kam, v
Nevera (1878):	in terdečim, kako mu pojde vse izpod rok pri novih poslih — tem pa ne bo vsaka reč greh, da jim le
Pomladanski vetrovi (1881):	da se mrzla tajščina vriva našemu ljudstvu pri vseh javnih poslih. Saj se mora militi vsakemu rodoljubu, če vidi, da oni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	moral on biti zdaj tú, zdaj tam pri delavcih in poslih. A delo prežene človeku hude misli in slutnje ter mu
Domačija nad vse! (1889):	večer kam drugam voditi, kajti po dnevu je bil v poslih. Jeden večer sta v ti gostilni večerjala, drugi večer v
Na krivih potih (1893):	Grajščak pa je niti enkrat ni obiskal. Poprej je po poslih včasi poizvedoval, kako se počuti, od tistega dne pa se
Usoda ka-li (1895):	gospod Poljak, s hišnim gospodarjem. Razgovarjala sta se očividno o poslih, in dasi je bil pogovor med njima posebno važen, je
Usoda ka-li (1895):	v katero je bil tudi Poljak zamotan. Le-ta je v poslih jako okreten in zveden, in zato se ga papa drži

poslom

poslam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo
Tine in Jerica (1852):	njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta, in dajeta, česar bi še pes ne

poslom

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so krivic, pravd, hudega sovraštva, zgube in nezaupljivosti med ljudmí. Poslom in nerazumnim ljudém, denarce, ki so si jih perstradali, izpulijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in izdajaj po postavljeni meri, in ne izročuj tega neumnim poslom, ki valé živini po nepotrebnem; in ko zmanjka, pravijo: »ni
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je šega, to je navada pri hiši, in se novim poslom naznanuje, da vedó, po kteri hišni navadi se imajo v
Dragojila (1864):	roditelj sam prinese ukaz mogočnega tara, kteri te s častnim poslom poslovi, še preden si v junaškem boju carjeve milosti zaslužil
Nevera (1878):	ste ga pobrali! če ne, ukažem vas vse zapreti! « Poštenim poslom zavre kri pri tacem šumu; že včeraj so bili nejevoljni
Ljubljanske slike (1879):	priimek, do najmanjšega otroka, s kterim slovenski govoriti je še poslom strogo prepovedano. V političnem življenji se toraj ta povsod odločno
Milko Vogrin (1883):	se je to neverjetno. Saj hi inače lahko pisali svojim poslom, a tega še do sedaj niso storili. Vsa ta skrivnost
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	dobiček, kajti jeli so se tudi zasebniki pečati s tem poslom. A magistrat se je obrnil leta 1745. do cesárske vlade
Zadnji gospod Kamenski (1898):	opravljal v gradu službo pesarja. Matijec se je kmalu prikupil poslom in gospodi. S svojo pohlevnostjo in s svojo srčnostjo je

poslov

poslov
Tine in Jerica (1852): Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je
poſlou
Sacrum promptuarium (1695): ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi

poſlov

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Sa to, kir poſlov nimajo. Baron. Jeſt ſhe sdej ne saſtopim, kaj te je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe bomo shivino v hlevih iméli, nam bo treba vezh poſlov, — in enakih sgovorov vezh. Tem po verſti to le odgovorimo

poslu

Sveti večer (1866):	ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem
Zoologija (1875):	z vodnimi žužki, katere pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec

poſli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli na kraljevo graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2

▶ posest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posest

posest
Gozdovnik (1898): Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana, sina najditeljevega. »Ako je Tiburcio sam

poſeſt

Pozhétki gramatike (1811):	ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje bukve, votre
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na deshelo premaga, unod groba pa uno boljſhi deshelo v' poſeſt prejeli. „Blagor jim, kteri ſo lazhni ino shejni pravize; naſiteni

posesti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	moramo za nje kri prelijati, ali pa gotovo, kar imamo posesti, zgubiti. Polja nam sicer ne morejo vzeti ali hiše nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	najmanj saj 50 samosvojnih družin združiti in 1000 oralov zemlje posesti; naselniki ene soseske morajo biti enega naroda in ene vere
Aritmetika za učiteljišča (1885):	denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti ali od drugih terjati, ne gledé na to, ali so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse iz te posesti izvirajoče, še ne izpolnjene zaveze; v ožjem zmislu razločujemo trojno

▶ posestev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posest; kontekst

posestvi
- poſeſtvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo

▶ posesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posedejo
Gozdovnik (1898): zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem
posedla
- posela
  Mineralogija in geognozija (1871): tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline
posedli
- posedli
  Spisi Krištofa Šmida (1883): se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v
- poſedli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam

▶ posestnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posestnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral

posestnika
Stric Tomaž (1853): poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika? „Stanuje, gospa! mož z imenom Hari v naši okolici, vender

posestniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih
Zlata Vas (1848):	podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada
Viljem Tell (1862):	Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?

postestniki
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje

posestnikom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bo tedaj poglavitna skerb naložena, da po svoji županii vsim posestnikom živine na serce položijo, da pridno pazijo na vse goveje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz

▶ po sila predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo)

po sili

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	so čbelam tatje in tolovaji, ki nič ne prinesó, ampak posili vzamejo, kar so pridne čbelice s tolikim prizadevanjem nanesle, se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	klaje. Kuretna se v 6, 7 tednih vpita, če se posili pita. Na pol-pitanje terpí, če se dobro pita, po 6
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za se in za svoje mlade; mi pa jima tudi posili vzamemo, ker sladki med ljubimo in lepi vosek nam koristuje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	postanejo zlo debeli in mastni. Pitajo kopúne in purane tudi posili, da se berž vdebele; testo in korúza so za pitanje
Tihotapec (1855):	Ko Ivana ugleda, stopi hitro na noge, in ga pozdravi posili se smejaje: Tako, gospod, tako? In Alfonz ga zaničljivo od

▶ posili prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili
- po ſili(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym je umerl, inu kadar

▶ posiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posili

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali dovolj zerna in vode da, ali pa se va-njo posili, kadar je želodec prazin, se berž dobro vpita. Nektere pitance
Na stricovem domu (1860):	ji rečem: »Marička! zakaj si pa tako žalostna? « Ona se posili v smeh in zmaje z glavó. »Saj nisem žalostna. « Ali
Marjetica (1877):	da mu je dobro," odgovori Marjetica in še hujši jo posili jok. "Oče mora toraj po-nj. Pa še nocoj mora, jaz
Pomladanski vetrovi (1881):	govori Ljudmila, a glas se ji trese in jok jo posili. „S teboj sem delila žalost in veselje, občudovala in opazovala
Povestnik v sili (1883):	še prav dolgo mučila! vzdihne dobra ženska in jok jo posili; a bojim se, da jo skoro izgubim. Ali je že
Vanda (1888):	vzame iz nje list belega popirja, pomoči peró in je posili hčeri: »Tu podpiši! « »Kaj naj podpišem? « vpraša Vanda plašno, a
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	važno; a mnogokrat se obrne v stran, da ga ne posili močen smeh pri tej burki. Miha tudi opomni Tankega, naj
Gostačeva hči (1891):	Glej Jero! « hoče tolažiti soproga, a še huje jo jok posili. »Kakor je božja volja! Toda Lucija, moje ure so štete
Spletke (1894):	zastran spanja, če ga kdaj zjutraj okrog sedme ure spanec posili in je ob štirih zjutraj večkrat vzbujen, ko zvoni dan

poſili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mládiga goſpodizha tak dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako

posilil
- poſilil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtraſhenju, kteriga je vredna bila, ſmejati. Tudi mater je ſmeh poſilil, ker ſo kakor saſtopna kuharza videli smôto tvoje hzhéri. Hitro
posilile
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del

▶ posip samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina, ruševina; SSKJ

posip

Napake slovenskega pisanja (1858):	namesti: „trenutje“; „objimo“ namesti: „objemimo“; „pit“ namesti: „pitje“; „sut“ namesti: „posip“ (kakor: zasip, Lašč. ); dalje: „hran“ namesti: „hram, hramba, shramba, hrana
Razne dela (1870):	Tudi mogočni Kronid storjeniga več ne predela. Krogoma zid je posip, ki zdel se je vterjen za večnost, Varvati ki je
Razne dela (1870):	ni! Zastonj preliva se francozka kri, Gradiša moje padajo v posíp. Alj hočem kakor tista divja žena Razdeliti otroka dati z
Razne dela (1870):	je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute, posip zidovja krog, Samotni stolp edini v obnebje še stermí, Razpokan
Razne dela (1870):	Sofija in njena otroka. I. Terdnjava Misolungi, si padla, si posip, Junaki so pobiti, moriša clo si kip, Mozlim, ki vero
Razne dela (1870):	bitja njihoviga znaki V pesku zgubijo se kapljam enaki, Samo posip jim ostane spomin. — Tujci posilniki spešijo mimo, Mi smo podložni
Razne dela (1870):	ne bil bi ga nikdo ustavil, Zdaj ko privihra v posip, serdito gledaje v okrogu. Glasnoma svojim kričí, v razbuko lomasti
Razne dela (1870):	Trojanci, Vmerlo Ahajcov nebroj, ostalo nekoliko živih, Priama mesto v posip je padlo desetiga leta, In so vernili domú z brodovjem
Razne dela (1870):	večni čas! Razlegaj se do dobe, v ki treši te posip, Le zdih obupa v tebi, ti bodi groba kip! " „Gorjé

posipa
Blagomir puščavnik (1853): šlo te sami dan po vodi. Dalječ preč od dimapolnega posipa slonim in britko jokam. Kaj mi je le bilo zdaj

▶ positus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

positus
- poſitus
  Sacrum promptuarium (1695): ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in

▶ poskakati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskačejo
- poskakajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji

poskakali

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje hitro v bukve nazaj, da bi se kaj
Gozdovnik (1898):	izkušeni Benito. Mehikanci so bili za trenotek povse brez pameti. Poskakali so z voz, pa že več niso mogli k svojim

▶ poskakovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskakoval

poſkakoval

Genovefa (1841):	je rékel. „To je prav lepo! ” in od veſêlja je poſkakoval. — „Glej,” rézhe Genovefa, „mladizhi ſi ſhe ne morejo ſamí jedí
Genovefa (1841):	rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube, ljube, lépe ſtvarize! ” — je rékel. „Vé tako lépo

poskakovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da

poskakuje

poskakuje
Stric Tomaž (1853): jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje

poſkakuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od veſelja poſkakuje, ino hvali Boga. Vſe ljudſtvo, ki ga je vídilo, ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v' meſto, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moja duſha povelizhuje Goſpoda, V' Bogu, Svelizharji mojim, mi duh poſkakuje! Oserl ſe je na ſvoje dekle niskóſt. Glej, odſihmal mi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pové. Sdaj mu kraljevizh bukvize da, ino fantek od veſelja poſkakuje. Neko jutro kralj s' enim ſvojih jesdizov na grad prijáhajo

poskakujeta
- poſkakujeta
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte

▶ poskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskoči

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od mize poskoči, ter brez besedce reči v joku se Moricu za vrat

poskočil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	glavo med noge vtaknil in z vsimi štirimi na enkrat poskočil kviško in spet na tla, ki so od podkvá zabobnele
Najdenček (1860):	slisal, da so se vrata odperle. Moj zvesti Sultan je poskočil in zalajal; pa prilizovaje se in z repom mahaje je
Najdenček (1860):	je zalajal, ko me je spoznal, in veselo na mene poskočil in mi roke lizal. Kruha sim mu pomólil. Željno ga

poskočile
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na

poskočilo

poskozhilu

Branja, inu evangeliumi (1777):	usheſami saſhliſhala, je tu dete v' mojimu teleſſu od veſſela poskozhilu. Inu ſvelizhana ſi ti, ke ſi virjela, sakaj tu bo
Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu: inu Elisabeth je bla s' Svetim Duham napolnena : inu je

▶ poskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskrbeli
- poſkerbeli
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po
poskrbeti
- skerbeti
  Zlata Vas (1848): lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili

poskrbi

Viljem Tell (1862):	v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da izročé se maščevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Le poskrbi mi podpise! Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car

poskrbim
- poskerbim
  Tine in Jerica (1852): zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec

▶ poskrbljeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poskrbljeno
- skrbljeno
  Botanika (1875): cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi

▶ poskus samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus

Fizika (1869):	Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda
Fizika (1869):	Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115.
Fizika (1869):	pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe
Fizika (1869):	205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči

skus
Divica Orleanska (1848): se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam

poskusa

Fizika (1869):	v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem
Botanika (1875):	razvajajo, je jako velika, in dá se razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem

poskuse
Fizika (1869): večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod.
poskusi
Fizika (1869): kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod

poskusih

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se

poskusov
Kemija (1869): kisleca. S kalijumom se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček

poskusu

Fizika (1869):	potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh
Fizika (1869):	Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj
Fizika (1869):	prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm.

▶ poskusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskusi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega sim se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali

poſkuſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	glavo bi ſe mi majalo. “ Daniel pa le ſhe proſi: „Poſkuſi naſ le deſet dni, ino gole opreſnine ino vode nam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je ſtrugárſkiga dela alj drakſlarije prav dobro navadil. Bersh poſkuſi is tákiga leſú kokolovrate, torila, pipe, ſhkatle, shlize, zhedne palize
Genovefa (1841):	de bi ji ſvôjo hvaléshnoſt pokasati hôtla, rokó lishe, Genovefa poſkuſi sver mléſti. Svér rada dershí in Genovefa vezh buzhnih koſov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhiti, Is semlje prida vezh dobiti; Sató naj vſaki ſam poſkuſi, Potlèj ſhe lé naj jesik bruſi. Viſhnjagorz. Eno je potrébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je toliko bolji. — Kdor tega ne verjame ) naj le ſam poſkuſi*;ſaj mu priloshnoſti ne manjka to ſtoriti, poſébno ondi, kjer

skusi

Valenštajn (1866):	sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor
Valenštajn (1866):	čakaš Lehkó. Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo

poskusil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pràv se mu je zgodilo; javalne jo bo še enkrat poskusil. M. Petik. Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora
Divica Orleanska (1848):	Nesramni puh oprostenih meščanov! Karol. Pri materi si moji kaj poskusil? Lahir. Pri materi – Karol. De, kaj so mati rekli? Lahir
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat v malo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne smeš želeti

poſkuſil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko bojov poſkuſil, ter ſe sa ſvojo domazho deshelo ſlavno vojſkoval. Kedar je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je she pervo jeſén , to je, pred zhveterimi letmi, poſkuſil, kar ſim ravno kár popiſal. In od takrat ima vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pred ſvoj vos vprezhi puſtil, ter tako njih plemenitnoſt poſkuſil. Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v

poskusila
- poskusila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah vedlo ne bo
- poſkuſila
  Genovefa (1841): vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè

poskusili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ga je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da se taka grozna nesreča odverne ali saj stanovitno pomanjša. Poskusili bomo tedaj pripomočke naznaniti, kako naj bi se to doseglo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kugo. Zoper govejo kugo so na Ogerskem v šempronski županii poskusili isopatično zdravilo: 3 dele , ki se vzame iz žolčnega mehurja
Viljem Tell (1862):	Reding. Poslušajte, Zavezniki! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo
Kemija (1869):	rudnina sostavljena iz natrijumovega žvepleca in kremenčevokisle glinice. Kemiki so poskusili te tvari mešati v pravih razmerah in potem zmes razbeliti

poſkuſili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno

poskusilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	slovenski glasovi v našem gledišči, in prvikrat, da se je poskusilo pevsko društvo „Slavec”. Prvikrat (lani: šlo je za dobrotne namene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	probkovina se pa radi izbuhlin v kolenu rabiti ne more, poskusilo se je požlahtnjevanje drvenih trt v členu na naklad brez

poskusim

Maria Stuart (1861):	se ne more Izveršiti, ak jo je vidila Kraljica — Vse poskusim, vse storim. Mortimer.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati. Gospa, vi pa
Deborah (1883):	Jaz pojdem strani. Spet lahko hodim, otroka si oprtim in poskusim priti na Češko, kder prebivajo moji ljudje. Bog naj mi

poskusimo
- pokusimo
  Robinson mlajši (1849): sovrážnici zdaj leže ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo
- poskusimo
  Fizika (1869): kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to
- skusimo
  Divica Orleanska (1848): mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S

poskusite

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	skorej nemogoče, do polnoči na Sokólovo priti, pa vender le poskusite! Ena beseda bi utegnila vsim življenje otéti. V hipi vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odločil in sicer dragocenejo, kakoršno sem jaz prejel. Še enkrat poskusite; mojemu očetu je pomagal pardal (panter) k mučeniškemu vencu, znabiti

poſkuſite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de

poskusiti

poskusit
Stric Tomaž (1853): hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še

poskusiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš pri mlatvi kos. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih
Zlata Vas (1848):	pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega.
Tine in Jerica (1852):	Paljčar ni hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil
Sveti večer (1866):	imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri

poſkuſiti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te
Genovefa (1841):	shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6

▶ poskušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša.
Zlatorog (1886):	Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in potem na sléme
Lohengrin (1898):	meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin

poſkuſha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opnè s' laſtnim oklépam, ino s' laſtnim mèzhem opáſhe. David poſkuſha iti; pa ne vé ſe nizh prav kam djati, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj vſak kmetovavez tudi ſam poſkuſha in naj ſe preprizha. Kdor grah, bob, lézho in vezh

poskušajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim ljudem proti, vse poskušajo, da bi svojega psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo

poskušal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati poskušal. Zakaj ozdravljanje je zastonj in se ne izide po sreči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prebiral noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù
Gozdovnik (1898):	mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej

poskušala

Cvet in sad (1877):	in učil sem jo krasti, da ne bode kmalu več poskušala. « »Hu, ti! Oba bosta še izkušala, kaj se pravi mene
Beatin dnevnik (1887):	jim odgovarjam z izrekom: »vse je, kakor je bilo«. Še poskušala nisem predrugačiti se in pozabiti. Zakaj li se trpinčiti z
Iz življenja mlade umetnice (1890):	krog tedaj razkropljen na vse straní! In ti? Zamán sem poskušala biti vesela, da bi še drugih ne žalostila — zamán! Ne
Na krivih potih (1893):	bili ugrabili roparji, čisto zlahka prebredli reko, vendar zastonj sta poskušala na več mestih priti črez njo. Bila ni nikjer toliko
Strte peruti (1894):	morala Vida po opravkih, šla sem z Danico na vrt. Poskušala sem jo kratkočasiti in v trenutku bi bila pripravljena vse
Slučaji usode (1897):	tudi hvalil ga ni, niti se potezal za-nj. Avrelija je poskušala še nekolikokrati svoje napade na-nj, a vselej brezuspešno. Niti onega
Pod streho (1897):	kam meri; oče je že dremal. »Veš, mama, jaz sem poskušala peti ono pesem, in Lojzika mi je rekla, da imam
Gojko Knafeljc (1899):	njo, ako se je drznila kaj ziniti. Včasih je še poskušala, da bi mu z laskanjem in lepo besedo genila srce
Gojko Knafeljc (1899):	na tleh. Nato je zaprla visoko omaro za obleko ter poskušala napraviti nekoliko redu. Bratič jo je molče opazoval, sloneč ob

poskušali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér
Zlata Vas (1850):	varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali; pa kmalo so tako ojstre postave dali, de ni nihče
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in

poskušati

pokušati
Robinson mlajši (1849): mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel

poskušati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga v pinjo veržemo. Zdrav. Vse drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine
Rudninoslovje (1867):	mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi

▶ poskuševališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskuševališču
- poskuševališči
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad

▶ poskušivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

poskušivši
- pokusivši
  Robinson mlajši (1849): mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je

▶ poskušnja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskus; [sskj]

poskušenj
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno

poskušnja

poſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ob 12tih, ko ſo ang. zh. glaſno odmolili, je bila poſkuſhnja konzhana. Sdaj pa : — ˛Shola je bila tako le ta dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jes ſi pa miſlim: Vſaka dòbra nova rézh in „vſaka poſkuſhnja na ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s

poskušnjah
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume

poskušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s pol funtam mehke vode v ponvi, dokler cuker peresne poskušnje ne prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico
Botanika (1875):	more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so

poskušnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi rad kaj več od tega govoril in nekoliko za poskušnjo dal, ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Evropo prišel. Takrat bo pa več kupil, létas le za poskušnjo dela. Slovenci imamo le bistre glave ; kakor že naš Vodnik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta v štacuni gosp. Klebeljna, ki je več

poſkuſhnjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe od njih poboljſhanja popolnama preprizhal, ſhe na eno terdo poſkuſhnjo. ˛Svojimu hiſhniku sapové: „Napolni moshém vrézhe s' shitam, kar ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	peto ſ. maſho s hvalno peſmijo, potem ob 10tih zhaſtinſko poſkuſhnjo (ekſamen) v tem, kar ſo ſe med letam uzhili. Ob

▶ posladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posladiti
- poſladiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte

▶ poslan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslan

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost

poſlan

Biblia (1584):	nami. On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	24. On pak je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je bilo na Israelſkim veliko gobovih

poslana
- poslana
  Divica Orleanska (1848): mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer
- poſlana
  Branja, inu evangeliumi (1777): je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh Starejſheb, inu Piſſarjov s' baklami, inu s' latirnami

poslane

poſlane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſami per natiſkovavzu jemljejo; zhe jih pa hozhejo na dom poſlane dobiti, sato ſhe 20 krajzarjev sa zelo leto plazhajo. Po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko 3 goldinarje, zhe ſe v Ljubljani ſprejemajo— po poſhti poſlane ſo pa nekaj drashji. Kmetovski pregovori za mesec SVEČAN, (ki

poslani

poslane
Kmetijske in rokodelske novice (1845): muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in ravno toliko široka

poslani

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zagledavši jih je odletel, kot sèrnjak. Ko so to storit poslani, domú prišli, so ga obširno popisali in djali, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naj ne piše zoper duha sloge, in zdraviga napredovanja. ” Nemški poslani spisi se v domači jezik prestavljajo. Letas je že treta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit.

poſlani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verla reſniza. Po tem takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih

poslanim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kokalj iz Pečnika poleg Dola je z svojim v razstavo poslanim ošpeteljnam pokazala, de je dobra kmetiška mojškra. — J. G. F.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spisek drugih zelišarskih imen v krajnskim jeziku, ki ga je poslanim zelišam priložil, ga lepo zahvalimo, ako ravno enakiga že imamo

poslano

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pleiweisu, F. Souvanu in J. Zupančiču, ki so v razstavo poslano blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejemati. Od perviga Sušca bo začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in dolgosti bi poslano blagó vtegnilo biti. Ta napoved se pošlje na vodstvo te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nismo prejeli. ― Gosp. pr. Š v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	oddali. — Gosp. prof. J. T. na R: Hvala lepa za poslano; sicer pa nas bo in gotovo vse bravce našega lista
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo. Še

▶ poslanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslanca

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	eniga izmed njih v Logatcu 8. dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ugodnega in ponižnega odgovora. Ravno tako sta tudi una dva poslanca po druzih gledala, da bi vidila, kako jih je govorica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kako silno mučijo gerškega kralja njegovi lastni ministri, vodeni od poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pečatnik na-nj. Ker zdaj še ni vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo

poslance

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ktero se bo papežu v Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	I. I. enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem pa sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Časnik „Vaterland” je našteval v enem svojih zadnjih listov državne poslance, razdelivši jih v dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	a prepozno; narod češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni

poſlanze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhiti, ino bolnike osdravljati. Toraj jih je imenoval ſvoje poſle, poſlanze, ali kar je vſe eno, apoſteljne. Rekel jim je: „Idite
Genovefa (1841):	ognjiſhem ſtati. Grof ſe je zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá

poslancem

poslancam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta ali una réč v glavo ne padla, sej vam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér

poslancem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega

poslancev

Viljem Tell (1862):	Stojte! Nemamo novic Še z Untervaldskega, še ne iz Švica; Poslancev čakajmo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dunaja.. — Državni zbor se je začel 27. decembra. V zbornico poslancev je prvi dan prišlo le 120 poslancev (203 bi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	gospôski je izvoljen Karlos Auersperg, knez kočevski, za predsednika zbornice poslancev pa Hopfen. Drugi dan (28. dec.) je presvitli cesar sam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški grof Thurn je sicer zunaj; al ne besedice se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je presvitli cesar sam pred svoj prestol pozval zastopnike zbornice poslancev in zbornice gosposke. Obširni prestolni govor, kterega po ustavnem običaji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	biti) in 29. decembra potem, ko je pristopilo še 17 poslancev, da jih je skupaj bilo 137, ki so ministerstvu dovolili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v vrsto poslancev. Zakaj se je tedaj tako mudilo z razpisom volitve? Volilci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zmaju strta je glava v obeh postavodajavnih taborih. V zbornici poslancev in v zbornici gospôski strla si je ta stranka zadnje

poslancov

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	V 51. listu Novíc smo povedali, de se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve poslancov kmalo dokončane; ali bo večina ministerske ali neministerske stranke, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	vselej spodletelo, se pripravlja vnovič: namreč prenarediti postavo za volitev poslancov v spodnjo in zgornjo zbornico deržavnega zbora, ker stara postava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Govor, ki ga je imel na novega leta dan do poslancov tujih vlad, in kterega je vés svet radovedno pričakoval, je

poslanci

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in de bo tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga ne bojo iméli poslanci na Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam
Viljem Tell (1862):	vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi

poslancu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glavo ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	to, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu poslancu Hübner-ju rekel in z novoletnico vojsko napovedal, je pač očiten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako in kaj je s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	je krotak, da je kaj. „Hvala lepa — je odgovoril papeževemu poslancu, ki po stari navadi v imenu vseh druzih srečo voši
Ferdinand (1884):	Ferdinand dobro umel češki in nemški, pošlje kupec njega k poslancu. Ferdinand, stopivši v poslančevo sobo, nagovori ga češki; grof se

poslanec

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za svoje poštenje oglasil. ) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec* iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel.
Valenštajn (1866):	generali. Najman, konjičin stotnik, Trčkin pribočnik. Kvestenberg, vojni svetovalec, cesarjev poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena
Ferdinand (1884):	»Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo
Gozdovnik (1898):	pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže

▶ poslati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na šolski vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	rekla. Če le v Boga zaupava, nama bo usmiljene ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje
Roza Jelodvorska (1855):	prihoda z vedno večjim zaželjenjem. Ko bi ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini bili v razstavi. Ogersko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	67 gl. Dne 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Dne 12. julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže

poslau
Sacrum promptuarium (1695): rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami

posvov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali te pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei

poſlal

Biblia (1584):	je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li
Biblia (1584):	mene gori vsame, ta tiga gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta
Biblia (1584):	na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèr miſi bily, je vkasal dati. 10. Inu on je poſlal, inu je Joannesa v' jęzhi ob glavo djal. 11. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Joannes pak, kadar je v' jęzhi Chriſtuſove dęla ſliſhal, je poſlal dvá ſvojih Jógrov. 3. Inu je djal k' njemu: Ali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko

poſlov

Branja, inu evangeliumi (1777):	veliko vezhirjo napravuv, inu njeh je doſti k' nje povabil, poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim
Branja, inu evangeliumi (1777):	Troshtar pak Sveti Duh, katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov, leta vaſs bo uzhiv uſſe rezhy, inu vam bo noterdajav
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak niſſo othli pridti. Spet je on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje
Branja, inu evangeliumi (1777):	she bil v'Bethfage per vojlski gorri daſhov : tedej je poſlov dva ſvojeh Jogrov, ter je njima rekuv:
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym rekuv myr vam bodi. Raunu , koker je Ozha mene poſlov, toku vaſs tudi jeſt poſhlem. Tu, kader je bil on
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak tega, katiri je mene poſlov , mojga Ozheta. Tu ſim jeſt k'vam govoruv, dokler ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka goriusame , bo prejęv Ion
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojmu ſynu eno shenituv nareduv. Inu je ſvoje hlapze vonkej poſlov, de bi te povablene k' shenitvi poklizali, ony pak niſſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak krayl tu bil saſliſhov, ſe je reſerdov, inu je poſlov vonkej ſvojo vojsko, je te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu

poslala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in adjunkt pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaj več snega pade, vsaka hiša eniga človeka z lopato poslala, de bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala, ne bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba zoper kužno bolezen. — Veliko se
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Ima prav, res treba nej — Armada neče v Flandrijo, poslala Mi pismo je, ustavlja se ukazu, Storjen k razporu prvi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od drugih straní nekaj slišala, zató bi mu rada pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali

poſlala
Branja, inu evangeliumi (1777): on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati:

poslale

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike v Pariz poslale, da bojo pozvedanja dajali, ako bi treba bilo. Ker Garibaldi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Rim poslalo. Iz Laškega. Ktere poslance bojo vlade v kongres poslale, še ni gotovo. Sliši se, da rusovska vlada prigovarja angležki

poslali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storil, so mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosp. Hafnerju, oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni za kuho koristnih zímk, 3 plemena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po Karolu poslali časnikov, in tam je bilo večkrat kaj brati iz Francoskega

poſlali

Biblia (1584):	vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali. Ta katekisem ſe po Indjanſko imenuje: Géte Dibadjimovin gaie dach

poslalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo notranjih oprav iz Dunaja in ki so

poslat

poſlat

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak mezh.

poslati

poslat
Sacrum promptuarium (1695): imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi bila ona s' shkariamij travo poresala, sakaj s'

poslati

Sacrum promptuarium (1695):	Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih
Oče naš (1854):	imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera
Sveti večer (1866):	sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se
Ferdinand (1884):	živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo novcev; jaz pa
Oče naš (1885):	Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za vašo
Gozdovnik (1898):	kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «
Gozdovnik (1898):	hoditi po vodi kakor po kopnem? « »Ne. Morejo pa ogenj poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili

poſlati

Genovefa (1841):	ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku

pošlje

poshle

Sacrum promptuarium (1695):	glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena
Sacrum promptuarium (1695):	na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni

pošle

Divica Orleanska (1848):	ti, alj boj alj mir če biti. Jovana (klicarju :) Kdo pošle te – kdo govori po tebi? Klicár. Grôf Salsburí, britanski vojvoda
Divica Orleanska (1848):	tega manjka! Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne

pošlje

Zlata Vas (1848):	in de je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan pošljè! “ 22. Dolgovi se morajo plačati. Ožbè je imel zdaj silno
Stric Tomaž (1853):	nje pričakovali. Vender ni bilo to božja volja. Narviši ji pošlje bolezen, da je počasi kašljati in hirati začela in za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želí tako čast doseči, se mora pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in
Sveti večer (1866):	še boljše serce do nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo
Sveti večer (1866):	da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se iz A drug kurir za njim, po koliko milj

poſhle

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili. Paſſio Domini noſtri JEſu Chriſti. Terpleine Goſpuda naſhiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	al dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę reſnize namrezh Joannesa Kerſtnika ob glavo djati. Na to poſhle Herodesh naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa

poſhlje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	letí Gijezi sa njim, ino mu rezhe: „Moj goſpod me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog poſhlje.

pošljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati

poſhljejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu poſhljejo, ino ſporozhé: „To ſuknjo le ſmo naſhli. Poglejte vender, ko
Genovefa (1841):	o prôſi ſvôjiga ozhéta, de naj te prezej k njim poſhljejo! O, veſelilo jih ho, ko bodo têbe, ſvôjiga ljubiga vnuka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta plazhali, naj sopet plazhilo sa pol leta sa naprej poſhljejo. Kteri jih pa shelé v prihodnim letu na novizh dobiti

pošljem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit ⁴) Jan. 13. 20 pošljem (misero) itd. itd. Tako bi se dalo to popraviti povsod

poſhlem

Biblia (1584):	lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni
Biblia (1584):	Sakaj on je ta, od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj letá je taiſti, od katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr

poſhljem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte

pošljemo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim

pošlješ

poshlash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne poshlash inv kmoimv poshliednjomi zhasi kader sebo moja dvsha odtalesa vozhiva

poshlesh
Ta male katechismus (1768): njeh nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish

pošleš

Divica Orleanska (1848):	te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa
Robinson mlajši (1849):	tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi

pošljete

poſhlete

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to pravi njega lubiti, de ga taku nevędama v'Pekel poſhlete? Ah kdo mu hozhe povedati? Eden pravi jeſt ne, ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en otrok rody, inu ga vy k' nam duhovnim paſtirjam póſhlete , de njega ſkusi S. Kerſt v' ſhtivilu tih boshih otrôk

pošlji

poshli

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues tvojo nasapopadano visokveſt, ushlishi ti mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srone poshli ti menei skues nio aa dar dabom jas istiſtim moje

pošlji
Valenštajn (1866): ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako

poſhlji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa proſim te, ozhe! vſaj na dom mojiga ozheta ga pòſhlji, ſhe pet bratov imam, de jim bo prizhal, kakoſhna je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me! Pòſhlji mi Lazarja, de konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpet v' deshelo. Prerok ſtopi pred kralja, ino mu rezhe: „Poſhlji, ino na hrib Karmel mi ſpravi vſe Israelze, pa tudi

pošljite

pošlite
Kmetijske in rokodelske novice (1848): brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de

pošljite

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je rekel, „ne samo želim ga, temuč Vas iskreno prosim, pošljite mi jutri kteriga. Nocoj bom zgodovino svojiga pregrešniga življenja pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le pošljite v pregled. — Gosp. P. v Beču: Zgodí se po pravični
Valenštajn (1866):	Pikolomini. Oktavij. Ko pride moj sin, precej k meni ga Pošljite — Koliko je ura? Hišnik. Dan Se dela. Oktavij. Luč postavite

▶ poslavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

poslavljanje
- poslavljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja

▶ poslavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlikovan; Pleteršnik

poslavljenega

poſlavljeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten

▶ poslavljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odlikovanje; Pleteršnik

poslavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga šolskiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta dan le g. vitezu Šmerlingu, ministru pravice, veljalo. — Binkoštno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dva Krajnca veliki sreberni svetinji dobila, ki so namenjene v poslavljenje tistim učencam, ki se v imenovanim znanstvu nar bolje obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Sauer iz Ljubljane, učenec pravdoslovja. Z veseljem smo brali to poslavljenje naših rojakov. Iz Šentjurja poleg Krajnja se bere v „Šolskim

poſlavljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	papesha red ) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje* tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej

▶ poslednji pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najposlednejšipridevnik, splošni, presežnik
- narpoſledni
  Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo

poslednjapridevnik, splošni, nedoločeno

posledna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo

poslednja

Robinson mlajši (1849):	teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer
Fizika (1869):	si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje

poſlednja

Genovefa (1841):	préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs
Genovefa (1841):	Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je

poſlednje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino

poslednjepridevnik, splošni, nedoločeno

posledne

Ta male katechismus (1768):	Katire so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se
Ta male katechismus (1768):	na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv na vekumej. Ekleſ. 7. 40.
Branja, inu evangeliumi (1777):	Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekuv. 4.

poslednu

Ta male katechismus (1768):	Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S. Sakon.

poslednje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še moreš kaj delati? ” „Kaj pa, moj oče — France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva
Robinson mlajši (1849):	obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na
Fizika (1869):	kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo
Mineralogija in geognozija (1871):	sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji
Oče naš (1885):	Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih ostalo. Pa veruj mi
Zlatorog (1886):	lokáva koza. Tam, kjer z brado dolgo in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po
Gozdovnik (1898):	Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne

poſledne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer

poſlednu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu

puſledne
Biblia (1584): inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku

poslednjegapridevnik, splošni, nedoločeno
- poslednje
  Fizika (1869): velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja zakon, da se med posebnimi mejami velikost vidnega kota
- poslednjega
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "

poslednjempridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	29. dec. 1858. Jakob Grimm s/r.“ Iz Ljubljane. V poslednjem mestnem zboru so bili stroški in dohodki tekočega leta še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu: „Hvala Bogu! malo čemo se opet probuditi i napredovati
Viljem Tell (1862):	mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghausen. V poslednjem hipu me zapustil je! Staufaher. Za mladega plemiča praša. — Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Njih ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini
Fizika (1869):	se ta zveza bolj jasno vidi, kakor po leti; v poslednjem letnem času dodá, vodna para, ktere je v veliki vročini
Botanika (1875):	so vidi v podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in

poslednjim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): letošnji učenci iz Krajnskiga, Štajarskiga, Teržaškiga, Goriškiga in Horvaškiga. — V poslednjim zboru mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno
poſlednim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo
poſlednjim
Genovefa (1841): ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi

poslednjemupridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš

poſlednimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	Uſemi, kar je tvojiga , inu pojdi: jeſt ozhem pak temu poſlednimu dati ravnu, koker tebi. Ali ſe meni naſpodobi s'tem
Branja, inu evangeliumi (1777):	iuu njeh prizhuvanje ſe ni enu s'drugim sglihalu. K' poſlednimu io perſtopile dve prizhe, inu ſo krivu prizhuvale super njega

poslednjipridevnik, splošni, nedoločeno

posledne
Ta male katechismus (1768): so tedej posledne rezhy tegu zhloveka? Taiste, katire zhloveku na posledne zhas se pergodèe, koker: I. Smert. II. Sodba. III. Pekl

posledni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vbožen kmet: »O, milost, grof visokovredni! Pustite up mi moj posledni. « Pridirja jezdec desni v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Je zopet ajda dozorela : Na noge, součenci dragi ! Recímo še posledni ”z Bogam” Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam

poslednji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko
Zlata Vas (1848):	v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí? Na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura
Oče naš (1854):	svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sta se vernila spet v Benetke nazaj. Kuk. Iz Zagreba. Poslednji „Gospod. list” pod nadpisom „Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z
Mineralogija in geognozija (1871):	z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je še od njih

poſledni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo

poſlednji

Genovefa (1841):	gotovo! Povéj jim tudi, de ſim jih ſhe v ſvoji poſlédnji uri tako rada iméla, kakor têbe ljubim! Povéj jim, kako
Genovefa (1841):	ſolnza, ki ſhe ſije in blagoſlov rasliva, dokler tudi njegov poſlédnji sharek ne vgaſne — temuzh ſe Je naſhim ozhém ſkrije, de
Zerkviza na skali (1855):	je hudiga ſilil, Hubertu ſlushiti. Grof Hubert je pa ravno poſlednji dan deſetiga leta na veſelim pa tudi nevarnim medvedovim lovu
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je grof pod gerb grofinje koſhuto isſekati ukasal, de bi poſlednji ljudje te pergodbe nikdar ne posabili. IX. Kako grof Smagomir

poslednjihpridevnik, splošni, nedoločeno

poslednih
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo

poslednjih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to je tistih bukev in časopisov, ktere so bile v poslednjih dveh letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dobro, da bi se v našim slovstvu še poravnalo. V poslednjih treh letih, kar Novice imamo, se je v Slovenii tako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	brez de bi bili zamogli od tega prepričati se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ta prešana zelenjad (comprimirte Gemüse) pogostoma na mizah, in v poslednjih dvéh letih je je armada v Krimu v enem letu
Valenštajn (1866):	sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških
Fizika (1869):	od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod.

poſledneh
Branja, inu evangeliumi (1777): Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga

poſlednih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje. v poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v malo let od 5,000 do 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia

poſlednjih
Genovefa (1841): môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil

poslednjopridevnik, splošni, nedoločeno

poslednjo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna

poſledno

Sacrum promptuarium (1695):	Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil

▶ poslednjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslednjič

poslednič
Roza Jelodvorska (1855): in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno

poslednjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela so nar lepši spominik za vse čase tega družtva. — Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gerški deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njega v Ameriko vozi, Lloydova strojnica, več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih
Viljem Tell (1862):	Tell. Če je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo
Čas je zlato (1864):	ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za
Stelja in gnoj (1875):	5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči

poſlednizh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako

poſlednjizh

Genovefa (1841):	ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi
Genovefa (1841):	na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam
Genovefa (1841):	v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel
Genovefa (1841):	lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali
Genovefa (1841):	ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba
Genovefa (1841):	Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali

▶ poslopje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslopij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kmali je bilo šest druzih mlinov in se dvoje drugih poslopij v plamenu; požar je bil sila strašen. Blizo 2000 vaganov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	pritrdi tej izročitvi s pogojem, da država primerno povrne vrednost poslopij in inventarialnega orodja; ta predlog obvelja in še tudi nasvet

poslopja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo poslopja strélali, v strélnice (pištole) na smodník (pulfer) papir in cunje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zatrosila; suha streha se je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem
Stric Tomaž (1853):	in Emelina, ki ste že med tem na drugem kraji poslopja čakale, zbežite naglo skozi vratca v hišo in pod streho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup vozili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo
Deborah (1883):	levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba
Revček Andrejček (1891):	s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave potegne). Grešnik (ne
Gozdovnik (1898):	dobiti. « Kučilo stopi vun na dvorišče, ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše

poſlopja
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti

poslopje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo okinčano
Čas je zlato (1864):	Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na to odide. Lenček gleda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je

poſlopje

Pozhétki gramatike (1811):	kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje
Pozhétki gramatike (1811):	Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó popravil! Kakó je to ? bote rekli, ja! ja ! odgovori

poslopjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta
poslopji
- poslopji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri
- poſlopji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognju koſ biti ; v kratkim je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa

poslopjih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Ljubljani. Krajopisje. Terst. (Dalje. ) Akoravno ne najdemo pri mestnih poslopjih nič posebnega, vendar enakomernost in talijanski okus dajeta mestu — pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré svetli gazi. Kaj mikavno je gledati z bližnjih višav

poslopju

poslopji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega

poslopju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno
Gozdovnik (1898):	dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal

▶ poslov samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sporočilo; kontekst

poslov
- poſlov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in velja sa zelo léto 1 goldinar. Tega zhaſopiſa prelepi poſlóv je: „Moli in vmno delaj in blager ti bo! ” Med

▶ poslovanjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

poslovaniti; kontekst

poslovanjati
- poslavenjati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko

▶ posloviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslovi

Blagomir puščavnik (1853):	po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo. Zdaj se poslovi od vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od
Blagomir puščavnik (1853):	nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet
Blagomir puščavnik (1853):	ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen Kromacij in zdelo se

poslovijo
- poslove
  Ferdinand (1884): Med jokom in zdihovanjem se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li

poslovil

Tine in Jerica (1852):	dan bogoljubno skleniti, jo je nekaj poti spremil, in se poslovil rekoč: Lahko noč Jerica! Lahko noč Tine! mu odgovori, Bog
Stric Tomaž (1853):	pisanje, zato so je svojo žalost nekoliko prikriti od gostovavcov poslovil in v drugo sobo umaknil. Tukej odpre pismo in ga
Najdenček (1860):	sim se v to vdal in v duhu pri Kristini poslovil. Moj novi gospodar — Martin mu je bilo ime, je bil
Ferdinand (1884):	nekaj dni oče Bernard, njih dobrotnik in prijatelj od njih poslovil ter jih zapustil za vselej.

poslovila

Stric Tomaž (1853):	Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila.
Oče naš (1885):	tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran

poſlovila
Genovefa (1841): ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene

poslovili

Oče naš (1854):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je
Oče naš (1885):	Pred kakor sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je

poslovim

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855):	Spravim zopet keberčka, in ker se je že mračilo, se poslovim in grem smehlaje po stopnicah.
Spomini (1860):	na voz sedem in se od nje in od matere poslovim, ne morem reči, kako neprijeten občutek me presune, ko komaj
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	pozneje obiskal in povedal o izidu preiskave. “ S tem se poslovim pri družbi in se podam na dvorišče. Voz se še
Gospa Amalija (1875):	sva se tiho vrnila v prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik
Gospa Amalija (1875):	strunam dajala divje glasove, plašne arije. »Dovolite, gospa, da se poslovim«, ji rečem, ko je nehala igrati. Žalostno me je pogledala
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	še pomenkoval delj, toda zdaj zapôje trobente glas »Naprej«, in poslovim se. Nehoté se ozrem še jedenpot za zanimivo, preprostemu kraju
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	domóv, zberem obitelj, odvêdem jo k roditeljim svojim, da se poslovim. Drugega dné napoči jedva zora, že vstanem in si poiščem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nogah. Pregledam še jedenpot kovčeg svoj, poljubim drago mi deco, poslovim se od soproge in potem hajdi v vojašnico. Ob peti
Moja hoja na Triglav (1897):	sestri ni priboril nobene koristi. Čas je bil, da se poslovim. Odhajajoč ponudim ženski nekaj šestic za nje delo in za

poslovit

Blagomir puščavnik (1853):	se Milko na Blagomirov dom poda, se od pobožnega očeta poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče
Blagomir puščavnik (1853):	ptičjijh peres. Bližnji sosedi, ki so prišli od njega se poslovit, se ga niso mogli dovolj nagledati. — Prednji dan pred odhodom

poslovita

Stric Tomaž (1853):	in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti
Ferdinand (1884):	iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez
Revček Andrejček (1891):	skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa

posloviti

Stric Tomaž (1853):	Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega pa ravno takrat doma ni bilo
Ferdinand (1884):	Ni pa si upal iti k bolnemu dečku ter se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do

▶ poslušajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušajoči
- poſluſhajozhi
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi ne ſliſhio, tudi ne saſtópio. 14. Inu nad njimi ſe
poslušajočimi
- poſluſhajozhimi
  Biblia (1584): ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio: Sakaj ony nesaſtopio. Inu nad nymi ſe dopolnuje

▶ poslušalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poslušalce
- poshlushavize
  Sacrum promptuarium (1695): bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis
- poslušalce
  Ferdinand (1884): strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam

poslušalcev

poshlushavizou
Sacrum promptuarium (1695): ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia

poslušalcev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	nenavaden značaj; ali nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld.
Oče naš (1885):	Duhovnikove besede so srca poslušalcev zelo ganile. Dobro seme je v njih srca padlo in

poslušavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na
poſluſhavzov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih

poslušalci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	sva, nama ni drugače kazalo, nego da mahoma zapustiva dvorano. Poslušalci, ki jih je bilo olikanega stanú in v večem številu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi kot poslušalci se ga niso udeležili premnogi meščani); vso krivico zvrača on
Pripovedke za mladino (1887):	pripovedovale, pri katerih človeka kurja polt obhaja, djali so včasih poslušalci: „Oh, kar mrazi me! ” Najmlajši pa je sedé v kotu

poslušavci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi

poſluſhavzi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji Poſluſhavzi? Obeniga drugiga. On je bil Jęsus, tó je, Isvelizhar: inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt

poslušalcih
- poſluſhavzih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe v' poſluſhavzih nevoſhljivoſt sbudí. Mi
poslušalcu
Tiun - Lin (1891): ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in

▶ poslušanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poslušanju

poſhluſhanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak k'govorjenju, inu keſan k'jesi. Sakaj jesa
Branja, inu evangeliumi (1777):	on bil tu rekuv , je upov: katiri ima usheſſa k'poſhluſhanju ta po-

poſluſhanju

Biblia (1584):	kakòr Sonce, v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu
Biblia (1584):	enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.

▶ poslušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluša

poshlusha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Predn se ſazhne brati. Govorè Gospa! fakaj tvoj sluſhabnek ſhe poshlusha. Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o zhes uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta narshkodlivshe oppravk leſtne lubeſne. Katire tega narhudobnejshega svjetuvavza svjete poshlusha, bo skorej Kriſtusovo sholo, inu svete nauke na kol obesl

posluša

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in očiten grešnik”. Dobrota stavljenih kóz
Divica Orleanska (1848):	vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor dela, kar mu Ti praviš, bo prišel v večno
Roza Jelodvorska (1855):	bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira in Roze. „Breskve so kaj dobre«, reče sužni
Viljem Tell (1862):	trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba
Viljem Tell (1862):	Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša. ) Tell. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet
Revček Andrejček (1891):	kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S
Revček Andrejček (1891):	zares! Jerica (znotraj na glas). Jaz pravim, da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica
Revček Andrejček (1891):	veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

poſluſha

Biblia (1584):	je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu
Biblia (1584):	Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo
Biblia (1584):	Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma
Biblia (1584):	Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh
Genovefa (1841):	ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je

poslušaj

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš
Zlatorog (1886):	vsakdó pohvali Pijačo, bolj pa njega, ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec
Zlatorog (1886):	ki jo dal je. »Poslúšaj ti,« takó spet reče starec, »Poslúšaj dobro me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred

poſluſhaj

Biblia (1584):	enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	v'ſvojga ozheta Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli
Genovefa (1841):	boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje

poſluſhej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	per mojih vratih , trikrat ſkozhi , ferk ! — Matizh. Koku męniſh ? Nęshka. Poſluſhej. Matizh. Govori sa boshjo volo! Nęshka. Naſh Baron Nalétel ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta ſvęt vunder neverjáme. Matizh. Ta ſvęt je nevumen. Nęshka. Poſluſhej tedej. Naſh Baron ozhe mene na ſkrivim sa ſe kupit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prov saſtopil ? — Tok zhakej , ti jih bom po krajnſki povędal. Poſluſhej tedej: v' tih beſsędah je sapopadenu , de is tę donaſhne

poslušajmo

poslušajmo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene naj vpraša

poſluſheimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali vemo mi, koku mormo Boga v' naſhi molitvi imenuvati? poſluſheimo Chriſtuſa, koku nas on Matth. 6. moliti vuzhy: Sic ergo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmemo to erbshino teh Nebeſs od Boga sadobiti savupat? saturei poſluſheimo na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus

poslušajo

poslušajo
Gozdovnik (1898): V eni minuti stojé že za bližnjo grmovino. Prežé in poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena

poſhluſhajo

Branja, inu evangeliumi (1777):	beſſeda Boshja. Katiri ſo pak poleg poti, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo , potler pride pak hudizh, inu usame to beſſedo od njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak je rekuv: mar ſvelizhani ſo taiſti, katiri Boshjo beſſedo poſhluſhajo, inu toiſto ohranijo. Na zheterto Nedelo v' poſtu: imęnuvano Laetare
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſadú nadoperneſſo, katiri pak v'dobro semlo, ſo taiſti, katiri poſhluſhajo, inu to beſſedo v'enimu pravemu , inu

poſluſhajo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me

poslušajte

poshlushajte
Sacrum promptuarium (1695): kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem

poslušajte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z
Valenštajn (1866):	sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte
Valenštajn (1866):	Trčka (mu naglo v besedo seže). Ves besen je, ne poslušajte ga! Ilo (glasnejše vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek
Mlinar in njegova hči (1867):	ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z duhovi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu bote
Deborah (1883):	rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je

poſhlushajte
Sacrum promptuarium (1695): lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj moj Mashnik
poſluhajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne

poſluſhajte

Biblia (1584):	ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka
Biblia (1584):	néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le

poslušal

poshlushal

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tvoj ſgovar, de nise toku hudu menil, se nabo poshlushal, temuzh tebi se bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videl, inu uſſe prebilnu imel v'boſhjemu pogledu; tedej bosh poshlushal Angelsku petje: tedej bosh dishal kadilu teh Svetnikov: tedej bosh

poslušal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je
Stric Tomaž (1853):	je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki danes še v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal
Mlinar in njegova hči (1867):	Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa v večnosti. O da bi bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je začel jokati in staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in
Tiun - Lin (1891):	jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri

poſhluſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je njega poſhluſhov, inu njegovo ſhtimo , inu je njega v' oblak pellov. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ueſhla ſedęzhega v' ſredi med Uzhenikami , de njeh je poſhluſhov, inu upraſhuvov. Katiri ſo pak njega ſhliſhali , ſo ſe savselli

poſluſhal

Biblia (1584):	Inu aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah

poslušala

Valenštajn (1866):	silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz serca
Oče naš (1885):	veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči
Zeleni listi (1896):	Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so
Lohengrin (1898):	ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je

poſluſhala
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): NASTOP. Matizhek, Shushek, Jęrza. Matizh. He, he , Jęrza ! ſi naj poſluſhala ? Jęrza. Oh, to pak ne; pravijo, de ni lepú. Matizh.

poslušale
Oče naš (1854): večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti

poslušali

poshlushalli

Ta male katechismus (1768):	njim s' boſhjem duham napolnen zhast tega kriſhanega Boga pridegval, poshlushalli, ter spoſnalli, de njegova vira je ta prava, inu ſgol
Ta male katechismus (1768):	nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku nabodo poshlushalli? aku njeh nabo nehzhe poduzhil? Tu je (pravem jest

poslušali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me
Ferdinand (1884):	da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sove; — sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot

poſhluſhali
Branja, inu evangeliumi (1777): je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv

poſluſhali

Biblia (1584):	ſe dopolnuje Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po

poslušalo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je bilo med tem tiho, ino je stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred
Ferdinand (1884):	v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto

poslušam
- poslušam
  Roza Jelodvorska (1855): Res je, da ni lepo,« reče sama sebe svareča, »da poslušam drugih pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim
- poſluſham
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu
poslušaš
- poshlushash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader molesh, ali te stvary

poslušat

poshlushat
Sacrum promptuarium (1695): teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze

poslušat

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	glas brane. Na ta zbor bojo tudi drugi ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj
Blagomir puščavnik (1853):	trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat
Valenštajn (1866):	čula Sem glase tu i hojo, zdelo se Mi je. Poslušat hočem k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po

poſluſhat

Biblia (1584):	ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr ſónze v' krajlęſtvi njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

poslušata

Viljem Tell (1862):	Otroka, vsaki na enej strani, stiskata se k njemu in poslušata,) Tu prišel je namestnik proti meni, In stal nasproti mi
Gozdovnik (1898):	svoje poročilo, ktero pa lovca, dasi od doživljenega iznenadenja, pazno poslušata. Ni govoril o svojih dejstvih, ali iz njegovih kratkih, enostavnih

poslušate

poslušate
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jaz poganjal; — o le mirni bodite, jaz hočem, da me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila

poſluſhate

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia ex Deo non eſtis. Satorei vi Boshje beſede na poſluſhate, kyr is Boga ni ſte. Vuzhimo ſe od Marie te
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	moshem v'pravizhnih, inu pametnih rezhęh pokorne, de njih ſvèt poſluſhate, de s'njimi na eno tako visho govorite, katęra da
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pilatoshu naj bo Chriſtus krishan. O vy vſi , katęri me poſluſhate, vy ſe savsamete zhes leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en

poslušati

poshlushat

Sacrum promptuarium (1695):	kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe
Sacrum promptuarium (1695):	bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh
Sacrum promptuarium (1695):	hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,
Ta male katechismus (1768):	sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu

poshlushati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi

poslušati

Zlata Vas (1848):	je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa
Zlata Vas (1850):	učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so, to se že da v šoli, v
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	znana. « Petru je bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se

poſluſhati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ji ne bo odvset. “— Le eno je potrebno: beſedo boshjo poſluſhati, ino po njej shiveti. 35. Lazarja obuditev. Lazar, kteri je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor ſolnze. “ Na sadnje je Jesuſ perdjal: „Kdor ima uſheſa poſluſhati, poſluſhaj,“ to je, k' ſerzu ſi vsemi letó, ino po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ga delezh okoli oblegli, ino ſo eden drugimu nauk poſluſhati na poti bili; ſo ſe mu v' ſerze ſmilili, ker
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhloveku klizhe, kedarkolj greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam
Genovefa (1841):	ſlraſhne pogovore s ſeboj imel, de ga je bilo ſtraſhno poſluſhati. „O bedák, bedák! ſedméri bedák, ki ſim bil jes! ” je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo jih le vezh let tega rasglaſja vajene uſheſa samogle poſluſhati, kadar je ſkupej svonilo. Sato ſe je ob enim ſklenilo

▶ poslužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posluži

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti, naj se posluži mazila iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje premrazenja varovati. Pozimi se ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ti zmesi ne manjša in je že zlo vterjena, se posluži mazila, ktero sim v X. poglavju zoper gobo na kolenu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana ni zdrava. Kdor nima terpentinovega olja, naj se tinte posluži. Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in
Gozdovnik (1898):	nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo

poſlushi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne kashe; zhe ſe kashe, naj ſe ravno popiſanih pomozhkov poſlushi , ki bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo

poslužijo
- poſlushijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana
poslužil
- poslužil
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Dà, dà! “ reče Francé s solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi
- poſlushil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro
poslužila
Gozdovnik (1898): sta mahoma izpoznala vrednost življenja ter sta se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je

poslužili

poſlushili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od goſenz ſàdnimu drévju ſhkodljivih kaj povedali, in ſe tega poſlushili, kar nam nar bolj svédeni vertnarji povejo. De pa kmetam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od nar boljſhih plotov” ſe bodemo pri vezhjim ſpiſku hvaleshno poſlushili. — Goſp. P. M. „Ena v jaſni uri” je prav oſtroumna

poslužiti

poslužiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni, kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega

poſlushiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda pokuſi. She bolj je hudizheviga olja sa pijazho ſe poſlushiti, ktera ſe is polizha vode in is 1 — 2 kvinteljnov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje

▶ posmehovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posmehovala
- posmehvala
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zdelo, ino mladimu zdravniku sim se za dober svet še posmehvala, ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš
posmehovale
- posmehvale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se le to pravi? ali se mu ne bojo šeme posmehvale, kér vender vsak vé, de sim Krajnc ! Ako pa on
posmehovali
- posmehuvalli
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Susebnu pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi

posmehuje

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ima divje veselje nad tem. Zaničljivo se posmehuje, ino pove bratam. Iz tega se vidi njegovo hudobno serce
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nikjer na celej cesti nobenega človeka,“ misli si in se posmehuje skerbljivosti svoje gospe. Micka tedaj odide k studencu in tam

poſmehuje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nję, inu rezi hitru Urſhi, de kamilze ſkuha. Nęshka. ( ſe poſmehuje. ) Oh ſe ní toku hudú. Sim ſi mogla kaj smiſlit
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe vſimu opominuvanju poſmęhuje: bódi ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te

posmehujejo

Čas je zlato (1864):	in dozdanji hlevarček postane zdaj pasji hlapček. Pajdaši se mu posmehujejo, ko ga pri psih vidijo, Lenče se pa za to
Izidor, pobožni kmet (1887):	ali ne. Ali to me jezi, da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš

poſmehujejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe mu ljudjé poſmehujejo, ker ſo dobro vedili, de je dékliza mertva. Pa Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	menili ſo, de govorí od kamnitiga tempeljna. Toraj ſe mu poſmehujejo rekozh: „˛Sheſt in ſhtirdeſet let ſe je ta tempelj delal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali od kaj drusiga preprizhati hozhe, Ja

▶ posnažiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnažiti

poſnashiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti. Şhe le zhes 8. dni ſe galete ali shidni jajzhki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti, jim ne prevelike ne premajhne gorkote dati, namrezh

▶ posnemajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posnemajoč
- posnemajoči
  Mineralogija in geognozija (1871): so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so

▶ posnemanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnemanja

posnemanja
Občno vzgojeslovje (1887): da je ono, kar se nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo

poſnemanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od eniga poſnémanja méſti mogel, ſe ſmetana toliko zhaſa nabéra, de jo je

posnemanje
Blagomir puščavnik (1853): nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred
posnemanju
- poſnemanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in

▶ posnemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posnema

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezen tudi naleze živina od živine, ali jo saj ena posnema po drugi. Pri ozdravljanju lizanja naj se odpravijo vzroki, iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	daje moč in pogum — kaj pa samotni revež, ki natihoma posnema junaka? Kdo pa njega vidi, kdo ga poplačuje, da mu
Kemija (1869):	neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina v miru učistila, se kolikor
Botanika (1875):	prah, ki rabi v ognjarstvu, Posebno po glediščih, kjer se posnéma blisek s tem, da se ta prah piha skoz svečni

poſnema
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi

posnemaj
- poſnemaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte
posnemajmo
- poſnemajmo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v'

posnemajo

poſnemajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſklep ſhtirih ſoſedov, ſi pinjo ſkup omiſliti. Naj jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj tedaj naſhi kmetovavzi te vezhlétne ſkuſhnje gori imenovaniga uzhenika poſnemajo in k ſvojimu pridu obernijo ; v malih letih ſe bodo

posnemajte

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	treba je vunder se hudobnih postopačov varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	junakov, opazujte je v njih djanji, govorjenji in mislih pa posnemajte je. Tako boste brali to knjigo s pridom, tako bo

posnemale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa tudi asekuracii sami. Da bi pač tudi naše asekuracije posnemale ta lepi izgled! — Deržavni zbor v Parizu je že dovolil
posnemali
- posnemali
  Ferdinand (1884): njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O
- posnemovali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje

posnemati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati. Uſſellej sem jeſt neshla, de je res, de pamet, ſastopnoſt
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomoč, de bomo v stanu, v njih pobožnim življenju vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega vidijo, posnemati nočejo. Prepričali smo se, da samo lenim zemlja peša, pridnim
Čas je zlato (1864):	kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj hoče
Občno vzgojeslovje (1887):	laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in

poſnemati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in

▶ posnet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posneta
- poſneta
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe
posnete
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko

posneto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Potem razbeli kozo s putram ali z na goveji župi posneto mastjo, perdeni zeliša, de se malo pari, potresi z dvema
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	devaj sok podolgama vanj, in, ko je vse skuhano in posneto, nadevaj vkuhanje v majhne steklenice, pokri ga z okroglim, v

▶ posneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posname

posname
Roza Jelodvorska (1855): Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična

poſname

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur v hramu ſtalo, ſe ga péti del sa ſmetano poſname, in zhe kdo toliko krav nima, de bi ſmetano od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je v zhaſu Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam

posnami

poſnami

Kuharske Bukve (1799):	jo daj na miso. Zhe ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri
Kuharske Bukve (1799):	salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi kiſlize

posnel

Razne dela (1870):	čuje: Nikakor ja pregrešil nisim se, Pomote sim ves uk posnel iz tuje Ničesar un, učíl me drugi je, Kar dal
Domači zdravnik (1874):	da; k temu naj pripomorejo te male bukvice, ktere sem posnel iz spisov učenih mož ter sem pridjal, kar me je
Ljubljanske slike (1879):	pobeljeno z mlekom, s kterega je vsak že prej smetano posnel itd. Tak dijak hoče jesti, hoče kaj izdatnega in če
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	čez goró, od dóma jemljem že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu
Gostačeva hči (1891):	Soparen veterc je pripihljal po mirnem zraku ter z voza posnel nekoliko mrve, katero sedaj tam na sredi travnika suče v
Vzgoja (1899):	je bil tudi tako neotesane narave, in po njem je posnel Ivan. Mene poznaš, da nisem kriva; hodili sva skupaj v
Gojko Knafeljc (1899):	že nekoliko razkadila njegova ljubezen do Ane takoj, ko je posnel iz razgovora, da morda ne bode imela toliko, kolikor je
Gojko Knafeljc (1899):	mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to mu je delo dobro
Gojko Knafeljc (1899):	zadovoljno črnikaste brke pod nekoliko napihnjenim nosom … Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da sta se lanjsko

posneli
Mineralogija in geognozija (1871): je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po M. V. Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857

posnemi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osoli, pokri, de se v mehko duši (dinsta). Potlej mast posnemi, pražole iz koze vzemi, juho odli, mast zopet korenam perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	smetene prav naglo razpeni, pene, ki se po verhu napravijo, posnemi in na sito deni. Ko se tako vsa smetena razpeni

posnemite
- posnejte
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): naredi: Iztopíte ga še enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah
posneti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše

▶ posoda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posod

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó
Zlata Vas (1848):	sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na
Zlata Vas (1848):	narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed
Fizika (1869):	poskusi je dokazano, da ako sta dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in

posoda

Robinson mlajši (1849):	buče — verči ino druga lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velik žurč. Veste li, kaj ježurč? Velika lesena okrogla posoda; Horvati ji pravijo čutura. Ko smo ravno za „uboge duše
Fizika (1869):	126. Prevodnik toplote, Wärmeleiter, 126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen
Fizika (1869):	Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene
Fizika (1869):	početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh

poſoda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen

posodah

Fizika (1869):	na dno pri vseh ravno tisti. Množina kapljine v teh posodah je pa, Pod. 86. Pod. 87. Pod. 88. Pod. 89.
Kemija (1869):	no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri
Fizika (1869):	v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih
Fizika (1869):	kterih eden del je širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene

poſodah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i. t. d, iméti. Mnogokrat ſe

posode

posodbe

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zve, od ktere pride višnjevo mleko. Včasi vendar so posodbe v kterih mleko stoji, ali je hram, v kterem se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kterem se mleko hrani, vzrok višnjeve barve. Torej se morajo posodbe pridno izmivati, in na sonce postavljati, da se osušijo. Hram

posode

Ta male katechismus (1768):	preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res
Fizika (1869):	na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če
Fizika (1869):	kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano, da ako sta dno in
Fizika (1869):	Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot
Fizika (1869):	vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi
Fizika (1869):	take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.
Fizika (1869):	med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom

poſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi

poſsode

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo prozh vèrgli. 49. Taku bó v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal

posodi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje
Fizika (1869):	ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v posodi in kakšino je dno posode. Z najravnovrstnejšimi poskusi je dokazano
Fizika (1869):	pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat
Fizika (1869):	posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko kapljine je v posodi, ampak edino le od tega, kako visoko stoji kapljina v
Fizika (1869):	voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne

poſodi

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov
Kuharske Bukve (1799):	ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba
Kuharske Bukve (1799):	deni v' en bokal tiga ſoka, puſti zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ispuſtiſh, niſi zeſarjev prijatel. “ Te beſede ſo Pilata preſtraſhile. V' poſodi ſi rezhe vode perneſti, ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidila, jih otira ſ' ſvojimi laſmí ino kuſhúje. V alabáſtrovi poſódi je bila drasiga masila perneſla; na noge mu ga islije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sazhne is kropa puh ali ſopariza kaditi, ktera v saperti poſodi oſemnajſttokrat toliko proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtora imeti mora, kolikor ga voda ſama sa ſe v poſodi ima, is ktere ſe puh kadi; tako je tadaj ozhitno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oken odpréti; prenoviſh ſapo v kozhi, zhe v kaki lonzheni poſodi s prav ſuhim leſam ali treſkami, bukovimi, leſkovimi, gabrovimi v

posodo

Zlata Vas (1848):	mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že dovolil, da naj vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na
Fizika (1869):	v kterej je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení
Fizika (1869):	trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se
Fizika (1869):	napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko
Kemija (1869):	se dá napraviti eden izmed najlepših kemičnih poskusov. V globoko posodo z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se
Gozdovnik (1898):	zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko

poſodo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo ali ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit

poſsodo

Biblia (1584):	poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene: Inu
Biblia (1584):	gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou
Biblia (1584):	rajo te dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi
Sacrum promptuarium (1695):	eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj
Sacrum promptuarium (1695):	bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. zolle

▶ posodica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posodice

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice pa z mehurji zaveži ali pa čiste masti po verhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	drugačno kipelno veho, ki obstojí iz lesene ali pa plehaste posodice, v kateri je potrebna voda, in sredi posode pa je

posodici
- posodici
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa
- poſodvizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' mali poſodvizi, v' kateri je vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino

posodico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verhu deni in na hladnim, suhim kraji spravi. Ko eno posodico odvežeš, je nar bolje, jih kmalo porabiti, ker sicer rade
Stric Tomaž (1853):	pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki jo tudi naglo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne več, kakor je v tej-le posodici. ” Ko bolnik pogleda posodico z vodo, začne se zvijati, pene so mu stopile iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obleke bogato kinčano opasnico, v kteri je imel zavito zlato posodico, Siri dobro znano. K nji stopivši jo tako-le nagovori: „Drago

▶ posoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posodi

Zlata Vas (1848):	deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem.

posodil

Zlata Vas (1848):	kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še več
Zlata Vas (1848):	ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani vest iméli, kadar

poſodil

Pozhétki gramatike (1811):	moje poſójene bukve ſim nasaj dobil, al bukve, ktire ſim poſódil, ſo mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	brata. Miſlila ſim, de mi bo ſaj moj brat toljko poſodil. Podala ſim ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit

posodila

Tine in Jerica (1852):	le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti
Izidor, pobožni kmet (1887):	o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel, da

poſodila
Sacrum promptuarium (1695): leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga danaſs je meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep

posodili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas čakal, tam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je

posodim
Čas je zlato (1864): ki so mi ga darovali. Tode jest ostanem pri besedi, posodim Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že

posodiš

poſodiſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti jemleſh interęſs zhe lę enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enimu na en dan kaj poſódiſh, je to prav? Ti poſódiſh ſhe lę, kadar te je ta vbogi ſoſed katęri te

posoditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu
Zlata Vas (1848):	delati in ne več dolgov delati. Ne smem ti tedaj posoditi. Pa čaj, komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako
Čas je zlato (1864):	»Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj
Čas je zlato (1864):	kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol milosti posoditi! Ta je lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri

poſodit
Sacrum promptuarium (1695): napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na

poſoditi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti jih nekoljko zhaſa poſoditi,” je kraljevizh djal; kakor hitro mi pa eno ſtran bres
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel ni, ſaj eno kravizo kupiti, ktire ſmo toljko potrebni

▶ posojevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posojevalcih
- posojevavcih
  Zlata Vas (1848): de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali

▶ posoljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posoljenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje
posoljeno
- posoljeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah
- poſoleno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne

▶ pospati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospale
- poſpale
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino

▶ pospešek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospešek

pospeh

Fizika (1869):

Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik

▶ pospeševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pospeševal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	podelila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	tudi v tem predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic.

pospeševala

Občno vzgojeslovje (1887):	vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	na pravem mestu, kjer je primerna celična tkanina, ktera bode pospeševala zaraščanje.

pospeševati

Fizika (1869):

Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen

pospešuje

pospeševa
Botanika (1875): v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na

pospešuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali
Zoologija (1875):	jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti

pospešujejo

pospeševajo

Botanika (1875):	strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le
Botanika (1875):	notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani

pospešujejo

Zoologija (1875):	knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši
Občno vzgojeslovje (1887):	na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja

▶ pospravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pospravljene
- poſpravljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha

▶ posrebren pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrebren
- posrebrnjen
  Fizika (1869): zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta
posrebrenega
- posrebrnjenega
  Fizika (1869): 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da
posrebrenim
- posrebrnjenim
  Fizika (1869): sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar
posrebreno
- posrebernjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo

▶ posrečiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posreči

Občno vzgojeslovje (1887):	to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako
Občno vzgojeslovje (1887):	svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti

usreči

Astronomija (1869):	sozvezdij ima pa domišljija preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako
Botanika (1875):	imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar se jim najbolje usreči pri klinčiču (naglju) in pri šeboju (Levkoje). 4. Pestič (pistillum

posrečila
Zeleni listi (1896): več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje

posrečilo

Kemija (1869):	njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem
Gozdovnik (1898):	Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe

▶ po sreda predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

po sredi
- posredi
  Robinson mlajši (1849): prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli

▶ posreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredni
- posrednji
  Občno vzgojeslovje (1887): pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga

▶ posredi prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredi

poſred

Pozhétki gramatike (1811):	au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike: à travers nima de sa ſeboj
Pozhétki gramatike (1811):	me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike

▶ posrednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrednik
Kemija (1869): zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet
posrednikov
- posredkov
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in

▶ posredno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredno

Aritmetika za učiteljišča (1885):

obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število

posrednje
Občno vzgojeslovje (1887): naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno

▶ posredovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredovanjem
Zoologija (1875): žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev.

posredovanju

posredovanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	njunega posestva tembolj, ker se jima je zdelo po Vladimirjevem posredovanji kakor iz nova podarjeno, ter ste hvalile Boga.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel

▶ posse neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

posse
- poſſe
  Sacrum promptuarium (1695): Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da

▶ possesionem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

possesionem
- poſſeſionem
  Sacrum promptuarium (1695): non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi

▶ possit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

possit
- poſſit
  Sacrum promptuarium (1695): caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena

▶ post samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

post

Ta male katechismus (1768):	lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od SS. ſakramentov
Ta male katechismus (1768):	ſa dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de
Ta male katechismus (1768):	ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo. Kaj je Post? Je ob goripostavleneh dneh po navadi, inu ſapovdi te Zirkve
Ta male katechismus (1768):	ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre, inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	st. Marku počiva molkla. — Suhi Traven-mali, kmeta žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna
Pastirski list (1852):	sebe, ktero u zapovedanom zderžanju od jestvin obstoji. Kteri prelomi post iz lenosti, lehkodušja, prevzetnosti, ali nevere, tisti je ne prikladen
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	materi pride, jim reče: „Nate, jejte, dokler kaj imate; tak post je dober”. 6. Povést. Kako mora Pavliha z druzimi otroci

poſt
Branja, inu evangeliumi (1777): sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi

posta

Pastirski list (1852):	jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se
Pastirski list (1852):	od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme
Pastirski list (1852):	Glede obderžavanja cerkvenoga posta za leto 1852 oznanim sledeče postave: I. Verni se imajo
Pastirski list (1852):	samo enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek
Pastirski list (1852):	navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči imajo. Boleni ino kteri žmetno delajo, so ne

poſta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja

postom

Maria Stuart (1861):	ohranila zvest spomin. Obletnica je danes grozne zgodbe, Praznujem s postom in s pokoro jo. Kenedi. Pustite v miru tega hudega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo za svoje pregrehe s postom, krotičenjem in molitvijo. Saj ste že slišali od tacih mož

poſtam
Branja, inu evangeliumi (1777): Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu

postu
- postu
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo
- poſti
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano, ta je super mene, inu
- poſtu
  Branja, inu evangeliumi (1777): prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt

▶ postajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na

postajajo

postajajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri
postajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj

poſtajajo

Biblia (1584):	kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe
Kuharske Bukve (1799):	reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni

postajal
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete
postajala
Tine in Jerica (1852): kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta

postajali

Na Žerinjah (1876):	razširjenem gospodarstvu. Dnovi so se počeli vidno krajšati in krčiti, postajali so hladnejši, jesen je zavijala širne bukove gozde polagoma v
Cyclamen (1883):	gonja zaman in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali so oni plašni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. Meden
Roka in srce (1883):	gojenci izkazovali. Deset let je zadovoljno živela. Iz dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih
Milko Vogrin (1883):	bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni živci postajali so vsak dan bolj občutljivi, in uboga deklica se je
Vesela vožnja (1889):	mesta v bližnjo, jako oživljeno vas Komárjevo. Srečujoči ga znanci postajali so in zrli začujeno za njim. »Kakó se je jel
Gospa s pristave (1894):	le za dobri kruh in prijetno življenje. V gručah so postajali in se pogovarjali o tem, kar se je zgodilo, in
Spletke (1894):	šle tudi iz naše mošnje. « In njegovi poslušalci so že postajali nezaupljivejši do nove šole: »To so sicer malenkosti, toda če
Gojko Knafeljc (1899):	najskromnejšega rokodelca. Posedali so za mizami ter zrli v časopise, postajali so v gručah, glasno govoreč krilili z rokami, se naslanjali
Gojko Knafeljc (1899):	okna, ki je bilo napol odprto, je šlo nekaj ljudi. Postajali so v bližini ter opazovali zaprte prodajalnične duri. Zmajevali so

poſtajali
Biblia (1584): sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu

postajalo

Milko Vogrin (1883):	upanje na uspešno ljubezen do Vogrina! Stoprav zdaj mu je postajalo jasno, kako strasten in odločen nasprotnik mu je bil baron
Milko Vogrin (1883):	bila najbolj razveselila Olga. Njeno srce, prej otožno in razsrjeno, postajalo je zopet veselo. Takoj je pogledala brata, namežikala mu z
Pegam in Lambergar (1891):	je pel, da bi se seznanil z igralci. Veselje je postajalo vedno splošnejše in glasnejše, in pivci so vpili, naj še
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je vedno z vodo, da bi pogasil hudi ogenj. In postajalo mu je od trenutka do trenutka hujše. Kako malo čaša
Gospa s pristave (1894):	poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo vedno ugodneje, a Viridi vedno huje. Čim prijaznejši so bili
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	a čim bolj ga je ogledovala, tem hujše ji je postajalo Molčé ga položi na mizo in zamišljeno vpre oči pred
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno pri srcu, ko se je začel
Dušne borbe (1896):	med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima je govorjenje postajalo težavno in mučno. Ta očitna njiju izprememba je vzbudila Emerihovo
Kvišku (1899):	kot in zamižal. Izpod neba je pričelo pršati. Lacingerju je postajalo nekako ugodno pri duši. Jednakomerno bučanje kočije, coklanje kopit, žvenk

postajata
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati
postajati
Divica Orleanska (1848): Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu

▶ postanek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postanka
- poſtanka
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben

▶ postaran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaran
- postaran
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst
- postaren
  Tiun - Lin (1891): držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in

postarani

poſtarni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroſte spoſnati, kamer tudi ti leſesh, inu hitish. Kader so poſtarni ludji tudi pravizhni, inu kader ti stari hudobni niso, toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh

▶ postarati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaral

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grozno ravnanje? ” „I glejte, to je tako-le: ko sem se postaral, postal sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter
Spisi Krištofa Šmida (1883):	tudi v dejanji je pokazal svojo hvaležnost. Mojster se je postaral, umerla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za
Gozdovnik (1898):	je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati me predmetom

poſtaral
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj

postarati
Robinson mlajši (1849): v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil

▶ postati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postal

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse
Zlata Vas (1848):	ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet
Zlata Vas (1850):	v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, iz
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti vse dni živel. — Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu
Čas je zlato (1864):	VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski
Ferdinand (1884):	igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči.
Zeleni listi (1896):	Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó

poſtal

Biblia (1584):	v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako

poſtov
Branja, inu evangeliumi (1777): enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni

postala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili
Robinson mlajši (1849):	korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi
Roza Jelodvorska (1855):	je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je
Mineralogija in geognozija (1871):	bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna
Stelja in gnoj (1875):	od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni
Revček Andrejček (1891):	ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen

postalla

Ta male katechismus (1768):	ſgody po tvoji beſſedi. III. Inu ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado
Ta male katechismus (1768):	II. Beſſeda postalla je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi

poustava
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete

poſtala

Biblia (1584):	tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl
Biblia (1584):	on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga

poſtalla
Branja, inu evangeliumi (1777): Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru

postale
- postale
  Mineralogija in geognozija (1871): zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili
- poſtale
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize

postali

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti morajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že
Blagomir puščavnik (1853):	Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni
Mineralogija in geognozija (1871):	njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na
Mineralogija in geognozija (1871):	Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek
Mineralogija in geognozija (1871):	tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo
Izidor, pobožni kmet (1887):	med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja

poſtali

Biblia (1584):	dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih
Biblia (1584):	Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji
Biblia (1584):	timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri

poſtalli
Branja, inu evangeliumi (1777): nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim

postalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge
Mineralogija in geognozija (1871):	manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline

poſtalo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih

poſtalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena

postane

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem
Fizika (1869):	lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore
Mineralogija in geognozija (1871):	prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni
Občno vzgojeslovje (1887):	na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da
Občno vzgojeslovje (1887):	to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da

poſtane

Biblia (1584):	pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod
Sacrum promptuarium (1695):	mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako

postanejo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se
Fizika (1869):	je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n
Mineralogija in geognozija (1871):	glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji
Mineralogija in geognozija (1871):	Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali
Botanika (1875):	tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti
Botanika (1875):	na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le
Zoologija (1875):	mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel

poſtanejo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga

postanem
Lohengrin (1898): Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse

postanemo

poſtanemo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	viti ſliſtite, de my ſkusi Ş. Kèrſt otrozi boshji poſtanemo, ne ſmęte miſliti, de je tó ena beſeda od vezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on hózhe tudi, de my na tako visho njegóvi otrozi poſtanemo, de nam njegóvu krajléſtvu k' erbſhini ſliſhi. Sakaj zhe ſmo

postaneš

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino
Ferdinand (1884):	se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh

postaneta

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v
Fizika (1869):	Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba

postanete

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še
Kemija (1869):	da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in

postanete
- postanete
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “
- poſtanete
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar

postati

Občno vzgojeslovje (1887):	tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le
Gozdovnik (1898):	dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je

poſtati
Genovefa (1841): savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi

postoj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem ti dala

postoji

Divica Orleanska (1848):	( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane
Divica Orleanska (1848):	Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu
Zlatorog (1886):	se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in
Pripovedke za mladino (1887):	pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj

▶ postava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postav

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ljudstva ne spoštuje, ki se je v zboru vdeležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo možje skerbeti, ki so od vladarstva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja vstavnih postav na obéh stranéh, zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	zakonskih, rodbine, prijatlov, zapovedajočih in podložnih, — je občinstvo družbenosti, vlade, postav, práv, dolžnost in sredstev za pospeševanje občne in edine srečé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in
Gozdovnik (1898):	nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni vojvoda

poſtau

Biblia (1584):	inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal
Biblia (1584):	djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri

poſtav

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II.

postava

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to
Zlata Vas (1848):	in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli
Gozdovnik (1898):	rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost

poſtava

Biblia (1584):	ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal

postavah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	potreba več serca , kot glave. Glave smo imeli pri starih postavah, ali serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ministri so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar
Stric Tomaž (1853):	storiti: ali nesrečnemu beguncu pomagati, ali ga pa celó po postavah sodbi zročiti? V njem se hud boj prične; vender se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	raztrošenja kuge po pašah je tako velika, da je po postavah od leta 1810 in 1834 razločno prepovedano, živino ob času
Kemija (1869):	Dobrota srebra, ki se izdeluje v srebrno robo, je po postavah določena; v Berlinu izdeluje se 12lotno, pri nas in na
Mineralogija in geognozija (1871):	in prav pazljivo določevali, navadno pri 14° R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali minerali
Ferdinand (1884):	da Ferdinandovi otroci nimajo pravice do grofije v Španiji po postavah te dežele. Tudi kralj sam ne more teh postav samovoljno
Oče naš (1885):	Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je

poſtavah
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti

postavam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev

postave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v
Stric Tomaž (1853):	ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se
Stric Tomaž (1853):	in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še

poſtave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh

postavi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50

poſtavi

Biblia (1584):	bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram
Branja, inu evangeliumi (1777):	Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni
Branja, inu evangeliumi (1777):	Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu
Branja, inu evangeliumi (1777):	is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur

postavo

Zoologija (1875):	Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo
Revček Andrejček (1891):	bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne

poſtavo

Biblia (1584):	Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zhe jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura

▶ postaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavi

po razstavi(združena oblika)
Gozdovnik (1898): sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla

postavi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to
Zlata Vas (1850):	je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se
Izidor, pobožni kmet (1887):	in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se
Zeleni listi (1896):	da so jo komaj z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V

poſtavi

Kuharske Bukve (1799):	Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s'
Kuharske Bukve (1799):	lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne
Kuharske Bukve (1799):	sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol
Kuharske Bukve (1799):	dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na
Kuharske Bukve (1799):	sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení
Kuharske Bukve (1799):	dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina

postavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.
Gozdovnik (1898):	devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva

poſtavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela

poſtavio
Sacrum promptuarium (1695): shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna

postavil

postavel

Ta male katechismus (1768):	O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament. O bodi itdr. VII. Ta
Ta male katechismus (1768):	kar jeh Buh resodel, inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire

postavil

Robinson mlajši (1849):	je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal
Robinson mlajši (1849):	je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo
Deborah (1883):	trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga
Občno vzgojeslovje (1887):	take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni

poſtauil
Sacrum promptuarium (1695): te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus
poſtavel
Branja, inu evangeliumi (1777): tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok

poſtavil

Sacrum promptuarium (1695):	netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum
Sacrum promptuarium (1695):	inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh
Branja, inu evangeliumi (1777):	je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15.

poſtaviu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na poſvariu, ali de bi tebi tvojo prausetnoſt naprei na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker eno nar navredniſhi rezh sa trideſet ſrebernikou na prudei poſtaviu. Ali je mogozhe, debi biu ta try lete v' ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei ſtojozhu terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha delat

poſtavuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes uſſe blagu poſtavuv.
Branja, inu evangeliumi (1777):	urshoh, inu je taiſtu gori na krish , verh njega glave poſtavuv. Toku je pak bilu sapiſſanu: Leta je JEsus Nazarenſki en
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſpoſnali, ke je on ſvojo duſho sa naſs poſtavuv: toku imamo tudi mi duſhe sa naſhe brate poſtaviti. Kedu

stavel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi

postavila

Sacrum promptuarium (1695):	ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej
Robinson mlajši (1849):	v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je
Zoologija (1875):	obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi

poſtavila
Sacrum promptuarium (1695): od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble

postavili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo
Zlata Vas (1848):	tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor
Gozdovnik (1898):	odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo

poſtavili

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza

ſtavili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegoviga kraljeſtva. Terdovratni Judje ſo ſe njegovimu prizhanju v' bran ſtavili. Pa niſo kaj mogli modroſti ino duhu, ſ' kterim je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer ſe lahko sgodi, bi per njih raji sidane ſtebre ſtavili. — Kar kurjavo in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi

postavim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta

poſtavim

Pozhétki gramatike (1811):	edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj
Pozhétki gramatike (1811):	perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne
Pozhétki gramatike (1811):	bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi
Pozhétki gramatike (1811):	bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante
Pozhétki gramatike (1811):	ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi

postavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se
Fizika (1869):	toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s
Astronomija (1869):	okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji
Kemija (1869):	pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga
Gozdovnik (1898):	imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in

poſtavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je

postaviš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila

poſtaviſh

Pozhétki gramatike (1811):	jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dète! tí, ki boshji tempelj podereſh, ino v' treh dneh poſtaviſh! “ Pa Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni luzh poſtaviſh, in okoli luzhi limanze ali kake maſtne mreshe naſtaviſh, de

postavit

poſtavit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poloshiti, koku malu bi tiſta vagala! ali pa pruti ſonzu poſtavit, koku malu bi bilu per tiſti ſvetlobe, ampak veliku vezh

postavita

Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb
Revček Andrejček (1891):	in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita!

postavite
Fizika (1869): kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja

postaviti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta
Roza Jelodvorska (1855):	kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred
Fizika (1869):	ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	§. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima
Revček Andrejček (1891):	zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita!

poſtaviti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu
Branja, inu evangeliumi (1777):	namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me
Branja, inu evangeliumi (1777):	JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti

▶ postaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navesti, reči; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

postavim
- postavim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi
- poſtovem
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov

▶ postavivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

postavivši
- poſtavſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza

▶ postavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavlja

Rudninoslovje (1867):	daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena
Gozdovnik (1898):	z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil
Gozdovnik (1898):	in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več

poſtavlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	polovizo pa dobi, ko ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo

postavljaj

poſtavlaj

Kuharske Bukve (1799):	glasbam, de ſe obę sgorna inu ſpodna ſprimeta; tę krofe poſtavlaj na en s' moko potręſen pert. Dení maſla v' eno
Kuharske Bukve (1799):	s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po

postavljajo
Občno vzgojeslovje (1887): mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke
postavljali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni

postavljati

postavljati
Zeleni listi (1896): kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi

poſtavljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora bolj perpravno kmetijſko poſlopje poſtavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo ſkuſhala s podukam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto napravil

▶ postavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljen

postavlen
Ta male katechismus (1768): bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj

postavljen

Zlata Vas (1848):	kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako
Fizika (1869):	dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi
Fizika (1869):	Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen

poſtaulen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit, na krishu s' jeſſiham, inu shouzham napoyt

poſtavlen

Branja, inu evangeliumi (1777):	teri: polej! leta je poſtavlen k'enimu padzu, inu k'goriuſtajanju njeh veliku v' Israelu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori poſtavlen , tok proſsim sa diſpensazion pro hoc casu , de ga bom
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim

poſtavljen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim

vſtavlen

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek. On

postavljena

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna
Astronomija (1869):	Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena.

postavljene
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se

poſtavlena

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturuv od sazhetka. Jeſt ſim od vekumej , inu od nekedej poſtavlena: predn ſe je semla ſturila. Globozhin she ni blu,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudim nagnenjam podvèrshena, od tavshent ikuſhnjav obdana, tavshent nevarnoſtjam vun poſtavlena, je reſnizhnu enaka enimu zholnu, katęri bó od valov pokrit

poſtavljena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Goſp. Ferlanova pinja je bila per ti priliki na ogléd poſtavljena, in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim bil, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji

postavljene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in
Rudninoslovje (1867):	óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji
Botanika (1875):	lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo
Botanika (1875):	z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega

poſtavljene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le

postavljenega

postavljeniga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče

poſtavljeniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad ˛Savlam králja od Boga poſtavljeniga, s' Goſpodovim oljem pomásaniga, nad kterim ſe ne ſme nihzhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo

postavljenemu

poſtavlenimu

Abecedika ali Plateltof (1789):	4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú
Abecedika ali Plateltof (1789):	jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku ſe ſpovedati , inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telu

postavljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré
Botanika (1875):	tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so med sabo ali s

poſtavleni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vishajne zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni. Je tèdaj po pravizi, de ſhe sa druge dęlamo, kęr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga Mojſtra, inu ony ſe sa

poſtavljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pràv s léſam obrazhati, naj bi pa nalaſh v to poſtavljeni umétni borſhtnarji nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo

postavljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v
Botanika (1875):	prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv

poſtavleneh

Kratkozhasne uganke (1788):	tok prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht
Kratkozhasne uganke (1788):	zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na

postavljenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili
postavljenimi
Botanika (1875): na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno

postavljeno

postavlenu

Ta male katechismus (1768):	Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu
Ta male katechismus (1768):	ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati, hb ſdajzi ſraven postavlenu: de be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho

poſtavlenu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami
Kratkozhasne uganke (1788):	ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno ſakſyto pergliho ſdej s' to

▶ postavski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

predpisen, postaven; SSKJ

postavske
- poſtavſke
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per

▶ postelja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postelja

Vetrogončič (1860):	prestrašena v Milkino sobo. Milka je bila na pol slečena, postelja odgernjena, luč je gorela z dolgim vtrinkom, da se je
Zlato pa sir (1860):	njem je nekoliko sena ali maki, in pravi se mu postelja. Ob tretji steni je ognjišče iz ilovice, po steni gori
Domen (1864):	berene z nogo in zavpije: „Hoj! Stara, tukaj je merzla postelja, vstani! Kaj ležiš na zobeh? Djal bodem, da si sneg
Sosedov sin (1868):	dolgopétiš po dolzem in širocem? Rajši v hlev pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	razriti in spraznjeni; le nekoliko papirja leži po tleh. Tudi postelja je razrita in ko vzdignemo blazine kviško, se nam pokaže
Grajski pisár (1889):	pa so bile ta krasni prostor zasedle te ženske, in postelja, ki je služila dosedaj blagoslovljene mu nasledniku apostolov, je imela
Od pluga do krone (1891):	Veha, upihneš jo takoj, kadar ti dam znamenje, kajti tvoja postelja je svetilki najbližja. Ti, Rodè pa, ki si najmočnejši, hiti
Roman starega samca (1895):	boljšega stanovanja! Zaspal nisem več; vsi udje so me boleli. Postelja je bila prekratka, moral sem ležati skrčen. Vzpnem se, iztezam
Moja hoja na Triglav (1897):	nisem gledal. Da popolnim opis, naj dostavim, da je bila postelja mehka in zame dosti dolga, česar sem se telesno prepričal

poſtela
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj

posteljah

poſtelah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſhtenu koker podnevi: nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite

poſtljah
Genovefa (1841): Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama

postelje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v
Sveti večer (1866):	vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo
Ferdinand (1884):	se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še
Ferdinand (1884):	pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so
Ferdinand (1884):	bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli

posteljo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot

poſtele

Sacrum promptuarium (1695):	pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe

poſtelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je
poſtlje
Genovefa (1841): satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj

postelji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel.
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj
Valenštajn (1866):	Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En
Sveti večer (1866):	listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati
Ferdinand (1884):	kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov
Ferdinand (1884):	ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega

poſteli

Sacrum promptuarium (1695):	konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh
Sacrum promptuarium (1695):	sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je

poſtelji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna
Genovefa (1841):	hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel

posteljo

poslo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje

posteljo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo
Robinson mlajši (1849):	so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na
Mlinar in njegova hči (1867):	vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo!
Oče naš (1885):	te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice

poſteljo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti
Genovefa (1841):	Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta

poſtelo

Sacrum promptuarium (1695):	piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl

▶ posteljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posteljica

posteljca

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca 24 po tem, ko se je krava otelila, od nje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nje ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5

posteljici

Pripovedke za mladino (1887):	Potem se vležeta Janezek in Jerica v dve belo postlani posteljici, in oba mislita, da sta v nebesih. Starka pa se
Zeleni listi (1896):	je tu, France. In tisti ostane celo noč pri tvoji posteljici, tudi ko spiš. Kdo je ta, France? « Tedaj pa se
Zeleni listi (1896):	tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki posteljici; sklene Francekovi ročici in jih objame s svojimi. »Francek, molit

posteljico

posteljco

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti

▶ posten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postna

poſtna

Kuharske Bukve (1799):	s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso. 2. Ena mozhna poſtna shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj
Kuharske Bukve (1799):	shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna shupa od ribjiga droba. V' eno koso deni putra, ppl

postne

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi

poſtne

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy
Kuharske Bukve (1799):	naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami

postnih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtincami potresene in z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj

postno
- poſtno
  Kuharske Bukve (1799): dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi

▶ postenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postenjem
- postenjam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish

▶ postiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postil
- poſtil
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je
postila
- poſtila
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril

postim

poſtim

Branja, inu evangeliumi (1777):	lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvętim Sakramentam, uno uro gxrem bolnike objiſkat: vſaki pętik ſe poſtim, tolikajn dam almoshne: Jeſt niſim ne en lakomnik, ne en

postiti

Ta male katechismus (1768):	Papeſham. Kedu je pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei

▶ Postojna samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Postojna

Poſtojna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik zhes 42 zentov teskak svon in pa tudi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga veſelja hvaleshna Poſtojna nikoli ne bo posabila. Pervi trije svonovi pa ſo bili

Postojne

Postojne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici

Poſtojne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſoſeſke, ktere ſi vezh novih svonov ob enim omiſlijo, sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velike in drage svonove plazhevati. Miſlil bi morebiti marſikdo, ki Poſtojne ne posna, in jo le grajati ſliſhi, kakor, de bi

Postojni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	za obdelovanje Krajnskega Krasa, ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni poslanec pride tedaj „post festum” v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	bodo kmalu rodile še druge sestre po naši domovini. V Postojni osnovalo se je okrajno poljedelsko, v Vipavi pa sadjerejsko društvo

Poſtojni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Labave, v Ponoviſhki Kom. 6) Jurja Dekleva is Prema, per Poſtojni. 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is

Postojno

Poſtojno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſo bile kake majhne rezhi, ne sa svonarja, ne sa Poſtojno, take svonove napraviti. Svonar je mogel velik zhes 40 zentov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per vezh perloshnoſtih, poſebno pa letaſ ſprizhala, de tiſti, kteri Poſtojno tako grajajo , jo zlo premalo posnajo. Vezhletne shelje Poſtojnzov ſo

▶ postojnski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

postojnska

postojnska
Rudninoslovje (1867): Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri

poſtojnſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj

postojnske

poſtojnſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v dveh letih poplazhali sa dobre rezhi vſelej perpravni prebivavzi Poſtojnſke ſare. ” Poſebno zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga

postojnski

poſtojnſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo

postojnsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in

▶ postopač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopač

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba
Revček Andrejček (1891):	da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz

poſtopazh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pridniſhi, ta nar bol dęlavni zhlovek drusiga ny, kakor en poſtopazh, katęri zèlú nizh ne dęla, zhe nima per vſih ſvojih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	En len zhlovek, en poſtopazh je na vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe

postopači

Zlata Vas (1850):	noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo, in njih zanikernost tudi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	jih z ojstrimi besédami od sebe, če mislite, de so postopači ali pa zapravljivci. Ne morete véditi, kaj včasi kdo po

▶ postopanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopanja
Zlata Vas (1848): hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter

postopanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tudi pozneje bralo v časnikih, pričakovati se je smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	bili v Pragi lani zbrani federalisti zavezali v strogo skupno postopanje; al po vsem, kar se je tudi pozneje bralo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mestu preskrbeti samo „nemška” inteligenca, le spretne roke in modro postopanje nemških strokovnjakov” — tako se je kričalo po tukajšnjih in unanjih
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku ni drugega orožja nego delo — ali
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico je izkušal poravnati s prav posebno

postopanju

postopanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ne se prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem

▶ postopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopa

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	storiti tako hudobijo, ino grešiti zoper svojiga Boga! “ Vender zmiraj postopa za njim; on se je pa povsod ogiblje. Enkrat je
Stric Tomaž (1853):	na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino potisniti. Spet se mu pa prikaže bela
Zoologija (1875):	in Turškem. ) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa* po mestih ter se s psi trga za mrho in
Občno vzgojeslovje (1887):	težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po
Gozdovnik (1898):	Don Antonio de Mediana! hočete li, da se z vami postopa kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem

poſtopa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je

postopajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo. Za to bo tudi o ti
Čas je zlato (1864):	vidi, de je na kolnici (železni cesti) vse narobe, de postopajo delavci, ogledovavci in inženirji brez dela, in posebno ti letajo

postopal
Izidor, pobožni kmet (1887): hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi

postopati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker ne bo treba kramarjem po 14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in
Oče naš (1885):	prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj

poſtopati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vveſti in ſvoj namen doſezhi , ſe mora pametno poprijeti, pozhaſi poſtopati in ne ſkuſhati, v en mahlej drevó podreti, Şzhaſama ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder smiraj

▶ postopiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postopiti
- poſtopit
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka

▶ postradati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

postradal
- postradnol
  Robinson mlajši (1849): iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako

▶ postrani prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrani

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je
Mineralogija in geognozija (1871):	grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku ) postrani* na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride

po strani(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico

▶ postranski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postranska

Fizika (1869):	vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193.
Kemija (1869):	in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO

postranske

Aritmetika za učiteljišča (1885):	so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi

poſtranſke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa ſajene drevéſza, de ti bojo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne

postranskega

Fizika (1869):	se dade vrtéti okrog njene navpične osi, zavzame posle večkratnega postranskega nihanja določeno lego, v ktero se vselej spet povrne, kolikorkrati
Občno vzgojeslovje (1887):	Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka

postranski

Botanika (1875):	Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša
Botanika (1875):	razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po
Botanika (1875):	na stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže
Botanika (1875):	na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima
Botanika (1875):	ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak ploščnati
Botanika (1875):	Sostavljeni listi so največkrat pérnati (gefiedert). Na pernatem listu stojé postranski njegovi listki ali drug drugemu nasproti (pod. 98.), ali pa

postranskih
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v
postransko
Mineralogija in geognozija (1871): dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča

▶ postreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postreči

postreči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V

poſtrezhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje

postregel

Oče naš (1854):	prinesel Alojzi sadja in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan svojima gostoma in jih prosil, mu povedati, kako sta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še z eno, ki jo je zapel od svojega lastnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Razgovor ugodni naroda slavenskoga”, s kterim je rodu svojemu največ postregel. V nji dijejo kerščanske kreposti, v nji se nahaja ljubezen
Ultra! (1867):	bo nikogar, ki bi zanj kaj poskrbel ali mu kaj postregel. Ljudmila. A, vi mislite, da bi môgla prevzeti jaz ta

poſtregel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila

postregla
- postregla
  Blagomir puščavnik (1853): Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj
- poſtregla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem

postregli

postregli
Blagomir puščavnik (1853): tudi lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno

poſtregli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtreho vseli; kedáj bolnika ali jetnika, de bi ti bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſte me ſprejeli; ſim bil bolan, ino ſte mi poſtregli; ſim bil jetnik, ino ſte me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſte pod ſtreho vseli; ſim bil bolán, ino mi niſte poſtregli; ſim bil jetník, ino me niſte obiſkali. — Ino mu porekó

postreže

Kelmorajn (1864):	Zveličarjevega, da moramo popotnike sprejemati in lačne nasititi, — njemu lepo postreže. S pomočjó nekega godbenega učitelja, ki se je iz Češkega
Slovenske večernice (1865):	Carja in njegove spremljavce prenoči in, kakor je mogel, jim postreže neki Mernjava, siromaški grajščák. Car je opazil iskreno prizadetje, s
Ljubljanske slike (1879):	je z onim govoril. Tu pa tam tudi sam kteremu postreže, denarja pa ne pobira sam, nego ima zato posebnega ministra
Ljubljanske slike (1879):	pade odgovor v drugem jeziku, se mu tudi v tem postreže. Pri vsem tem jed in pijača ni dražja pri njem
Arabela (1885):	iznebi neprijetne misli. Ko stopi v sinovo sobo, da mu postreže s kavo, sedel je kakor navadno pri svojih knjigah. Morala
Postillion d'amour (1887):	in Fredku dobro jutro, spremi ja na svoj brodič in postreže s zajutrkom, za Tajhu prav razkošnim. Kaže se jasnega zatrjujoč
Vanda (1888):	kdo naju v mestu, imel bo vsaj koga, ki mu postreže. « Žiga je zadovoljen poslušal sestro in ni ji nasprotoval. Izprevidel
Roman starega samca (1895):	posli zanesljivo osebo, na katero se smem zanašati, da točno postreže bolnici ob določenih urah z zdravilom, da se ne zmoti
Kotanjska elita (1898):	zraven nje, ko ji je naročal, s čim naj ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo z nogo dr. Lovrina in

poſtreshe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna

postrežejo

Blagomir puščavnik (1853):	njih serčnost, in veli služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin strah! “ djala sta zdaj

▶ postrežba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrežbe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar
Ferdinand (1884):	Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.

postrežbi
- poſtreshbi
  Genovefa (1841): ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa

postrežbo

postrežbo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v

poſtreshbo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umétniſhi, lépſhi ino perljudniſhi je rekel kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kakor jes sa te zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh

▶ postrežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrežen
- postrežin
  Zlata Vas (1850): Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal

▶ postrežnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrežnikov

poſtreshnikov

Genovefa (1841):	je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko
Genovefa (1841):	in nihzhè ni hôtel domá oſtáti, rasún bolnikov in njih poſtreshnikov. Vſi ſo ſvôje prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo

▶ postriči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrigli
- poſtrigli
  Sacrum promptuarium (1695): ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje

▶ postrv samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postrvem
Zoologija (1875): meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene

postrvi

postervi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku.

poſterv
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro

poſterve

Kuharske Bukve (1799):	Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v'
Kuharske Bukve (1799):	notri kuhat; pa ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno

poſtervi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi

▶ posušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posušena

Kemija (1869):	vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in
Stelja in gnoj (1875):	10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa
Botanika (1875):	Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča

posušene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci.
Botanika (1875):	Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo

posušenega
- posušenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv
- poſuſheniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah
posušeni
- poſuſheni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi
posušenih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in

posušeno

Tine in Jerica (1852):	žita nikar ne melji in ne peci, dokler ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti

vſuſheno
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno vſuſhéno rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe

▶ posušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posuši

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok
Kemija (1869):	skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen
Stelja in gnoj (1875):	potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za

poſuhni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad

poſuſhi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa

posušijo

posuše

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto
Zoologija (1875):	ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu.

posušita
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta.

posušil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati

poſuſhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na

posušila

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	treba ne bilo zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali preklinjati povodinj, ki jim velike škode pizadevajo. Da je
Avguštin Océpek (1860):	štirna okoli nas ni imela vodé, celo mestna se je posušila, ali naša je imela zmiraj dovolj moče. V cerkev tudi
Žalost in veselje (1870):	zopet suhe klinčke ter zakuril velik ogenj, da sta si posušila obleko. Proti večeru že odpravi se Tomaž na breg, ali
Anton Janežič (1870):	je. Pripihale so sape morilne, marsikaka redivna žila se je posušila in vejica za vejico je jela sahneti in subleti. Kaj
Ljubljanske slike (1879):	oglasijo in če se jim je pevska žila morda že posušila. Kaj hasne najlepša ura, če ne gre! Nemški pevec v
Planšarica in pastir (1881):	preklada posodo, ki se je nad ognjem ali okoli ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar
Ponkerčêv oča (1882):	hoteli so se vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in sled se je izgubil. Učitelj bil je po svojem
Beatin dnevnik (1887):	Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno. Prava mumija je, katero opira samó
Gostačeva hči (1891):	hlapec Andrej in najemnika nad bujno travo; predno se je posušila rosa, bila je »pobita« vsa. Kakor bi bil na svatovščini

poſuſhila
Genovefa (1841): vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve
poſuſhile
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala

posušilo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv
posušiš
Kmetijske in rokodelske novice (1846): si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo
posušita
- posušite
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se

posušiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal

poſuſhiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo

▶ posut pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posut
- poſut
  Genovefa (1841): zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li-

posuta

Rudninoslovje (1867):	gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej
Zeleni listi (1896):	sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če
Zeleni listi (1896):	Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In

posute
- posute
  Rudninoslovje (1867): višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi
- poſute
  Genovefa (1841): germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno
posutem
- posutim
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in
posuti
- posutej
  Gozdovnik (1898): se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na
- posuti
  Zoologija (1875): na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po dnu

▶ posvaljkan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvaljkane
- poſvalkane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke

▶ posvariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvari
- posvari
  Stric Tomaž (1853): skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To
- poſvari
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo

posvaril

Tine in Jerica (1852):	napčniga rekel bil, ga je Tine prec z resnim pogledam posvaril. In odsihmal je dobriga gospodarja skerbelo, de bi se Mihec
Valenštajn (1866):	mnogo mož je vrlih, Ki dobro reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	katakombo k pogrebu perve mučenke, še bolj pa, da bi posvaril in v varnost spravil sv. Očeta Marcelina, ker je vedel

posvarili
Gozdovnik (1898): Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez

posvariti

posvariti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem

poſvariti

Branja, inu evangeliumi (1777):	daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim perſilen vaſs sa volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je molzhal. Jesuſ ſhe ni hotel ſvojiga sdajavza imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ dvanajſtih eden, kteri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe

▶ posvarjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

posvarilo; Pleteršnik

posvarjenje

poſvarjenje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli

▶ posvečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvečen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi

poſvezhen
Genovefa (1841): Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti

posvečena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk

posvetzhena

Ta male katechismus (1768):	itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je bla per uſſeh
Ta male katechismus (1768):	s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena

posvečeni
- poſvezheni
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim

posvečeno

posvečeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško

posvetzhenu

Ta male katechismus (1768):	tvoje ime posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju
Ta male katechismus (1768):	postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi
Ta male katechismus (1768):	inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje Kraylestvu. 3.
Ta male katechismus (1768):	s' velikem ſaupanjam prositi. Kaj nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok

▶ posvečenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvečenju

poſvezhenju

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtjani, aku bi ta mózh inu oblaſt, katęro ſmo k'poſvezhenju vaſhih duſh od Jęsuſa Chriſtuſa dobili, taku delezh ſęgla, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k'poſvezhenju naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi

▶ posvečevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvečati; [sskj]

posvečevale
Deborah (1883): druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti! – Ali
posvečevali
Oče naš (1885): uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako

posvečuje

poſvezhuje

Branja, inu evangeliumi (1777):	ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	oródje ali riſhtènga, katęre ſe boshja previdnoſt poſluſhi, de naſs poſvezhuje, de naſs v' ponishnoſti, v'krotkoſti, v'lubęsni, inu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de

posvečujejo
Oče naš (1854): vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast

posvečuješ

poſvetzhujesh

Branja, inu evangeliumi (1777):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru
Abecedika ali Plateltof (1789):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro
Abecedika ali Plateltof (1789):	napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro

posvečujte

poſvezhujte

Branja, inu evangeliumi (1777):	Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite ſkup te ſtare, sbirajte mlade otroke, inu katiri
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent jte s'trobento v'Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite

▶ posveten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvetna

posvetna
Ferdinand (1884): in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. «

poſvejtna

Abecedika ali Plateltof (1789):	Sdravje je bolſhi ku bogaſtvu: inu zhędnoſt velja vezh ku poſvejtna modroſt kar ſe ne puſti popraviti, ſe more s'volo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	3.) Pred Pilatushov, kęr ga poſvęjtna modróſt tęm nar grosovitniſhim, martram zhęs da. Premiſlimo danàs Jęsuſa

posvetne

posvatne

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt

posvetne

Divica Orleanska (1848):	véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi
Zlata Vas (1850):	za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. «

poſvetne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne
Genovefa (1841):	veljájo. Ne sanêſi ſe pa sdaj, kér ſi bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim
Genovefa (1841):	jéd. Vezh pa zhlôvek ne potrebuje. Ne veshite tedaj na poſvétne rezhi ſvôjiga ſerza! Ne sanaſhajte ſe na mertve denarje, temuzh

posvetnega

Moč vere (1851):	mož i dete mladi fantič nisva vam tako nevarna. Tudi posvetnega blaga nimava, kar bi vam moglo dopasti. Kar pa imam
Domen (1864):	tudi ona imela svoje križe in težave manjkalo jej je posvetnega premoženja. Ta napaka je edino kazila, da je niso šteli
Žalostna vernitev (1864):	z gosto hosto obdan, zajški samostan. Tukaj bivajo, oddaljeni od posvetnega hrupa, redovniki Kartuzijanci. Vse je tiho, le časi se sliši
Ljubljanske slike (1879):	da ima še to službo, v kteri premišljuje minljivost vsega posvetnega in človeško nehvaležnost. Morda od tod pride še v kako
Vinko (1884):	da so tu prorokovali. Mogoče. Nekaj skrivnostnega ima ta otok. Posvetnega hrupa ni daleč na okoli, in nič te ne moti
Lisjakova hči (1892):	njega res ni srečna, dasi bi dal zanjo življenje, nikar posvetnega imetja. Tembolj ga je bolelo, da mu je očitala siromaštvo
Hudi časi (1894):	duševne stiske, ki se je rodila iz protislovja duhovskega in posvetnega gospostva. Gorjé mu, kdor moti premo vest preprostega človeka, kdor
Lepi Tonček (1895):	proč, proč, tako daleč, da nikdar ne doseže vaša roka posvetnega blaga. Zakaj duša mora biti brez vsake posvètne želje, mora
Kotanjska elita (1898):	polivki. Ko so odšle tudi te že po poti vsega posvetnega, se je prikazal »beef alla mode«, a za njim »belo

posvetniga

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je ljubši od vse sreče svetá. Čednosti ne ljubi iz posvetniga dobička. Oteti svojo čednost se še le vsiga vana, vse
Roza Jelodvorska (1855):	in hvalite Boga za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic, ktero

poſvejtniga
Sacrum promptuarium (1695): pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum

poſvetniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe

posvetni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	neki žlahtnejši namen doseči, kér bi človeški namen drugači samo posvetni bil in človek bi z živinčetam v eni versti stal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici

poſvetni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ene mersle nature, inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	my, kadar ſvętiga Duhá nimamo. Samęrkajte ſi dobru letó vy poſvętni otrozi, katęri na lepoto vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak

posvetnih

posvejtneh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neka poſobili, kjer njim ſdej spomin teh posvejtneh rezhy vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe, inu ſatorej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	slab moje dete! koker katire napezhnu, inu naſmasnu veſſele v'posvejtneh rezhęh ima. Uſſe je szer dobru, kar je Buh ni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku ſakovani, inu ukleneni, de ob ſrajoſt teh svetehdush
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj ne, de enu

posvetnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je
Divica Orleanska (1848):	Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo
Zlata Vas (1848):	Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz

poſvetnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v

posvetno

posvejtnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' taiſti dushi prebivati, katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ti napuhneni, mu oſertni se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti

posvetno
Divica Orleanska (1848): zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo

poſvetne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reslozhek je med Chriſtuſovim, inu med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h'kralu ſtury, da vſe

poſvetnu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr de bi ne bily, de vaſhe ſerzę na tó poſvętnu prevezh ne vęshete, de vy vezhkrat vaſhe miſli vkup ſpravite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhe hudu nagnenje, vaſhe malopridne shele, inu vſe, kar ſe poſvetnu imenuje, krishati! Ali letó per tebi ſtojí, o luba Mati

▶ posvetiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posveti

posveti
Gozdovnik (1898): je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije

posvety

Ta male katechismus (1768):	Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura? Pokura se rezhe
Ta male katechismus (1768):	Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety.

posvetil

posvetil
Ferdinand (1884): sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati

posvetov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena odrioshov; inu skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s'

poſvetil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo

poſvetu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju

poſvetuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je
Branja, inu evangeliumi (1777):	miſi ſedel, ſe je pergodilu, de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe

posvetila

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar

posvetili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jih škofa Lavantinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posvetili, ter so 14. Sušca 1844 v svojo škofijo došli. Huda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof iz Linca) gosp. Gregor

posvetilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim
posvetim
- poſvezhim
  Genovefa (1841): dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj

posvetiti

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	edino le mladi Ljudevit. Terdno je sklenila, vse svoje življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	kočico. „Slednje dni svojega življenja,” djal je, „hočem popolnoma Bogu posvetiti, in samota je takemu življenju pred vsem potrebna. Živel sem
Oče naš (1885):	pijanost in lenobo, zaradi tega ti prava luč ne more posvetiti. “ „Kaj veste vi, mati, kako ubozega revščina tare? “ jo vpraša
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti

▶ posvetovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posvetovalca

posvetnika

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski

▶ posvetovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvetovanje

posvetovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz

poſvetovanje

Sveta grofinja Genofefa (1857):	hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom ne pride, bo ſhe
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom

posvetovanju

posvetovanji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ženskih pravicah; vsaka zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njih. ” „To vam iz serca rad storim. Precej jutri po posvetovanji pojdem v Kalistovo pokopališče; če hočete, čakajte me pol ure

posvetovanju

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega
Gozdovnik (1898):	po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku

▶ posvetovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posvetoval

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila
Tiun - Lin (1891):	drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto
Tiun - Lin (1891):	zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje

posvetovale

posvetvale

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo

posvetovali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ko je mogoče, stan vsih gnojniš, da se bomo potem posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen
Stric Tomaž (1853):	in se pripraviti, ostudnega sovražnika sprejeti. Lovci so se precej posvetovali, kaj začeti. Naenkrat vstane Lokar in nastopi naravnost nevarno pot
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in profesorji so pisano glédali in so se zberali in posvetovali, kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam posvetovali o važnih deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej

posvetovat
Zlata Vas (1848): ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so

posvetovati

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ne zanimajo? komu svoj lišp razkladati? S kom zastran njih posvetovati se, s čim samoljubnost rediti? Vsaj še perva žena s
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kar je storila, bilo je, da je poklicala topliškega zdravnika, posvetovati se žnjim zastran svojega zdravja in zastran zdravilne moči

posvetujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato v mejni vasi „Neudörfl”. Naznanílo in povabílo. Prihodnjo nedeljo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	česar bi prosil; zavoljo tega stopijo malo na stran, se posvetujejo in sklenejo, njegovo poslednjo voljo spolniti in ga uslišati, če

posvetujemo
Stric Tomaž (1853): za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar

▶ pošast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošast

poshaſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kolku je Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu be sete

pošast
Divica Orleanska (1848): Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico

poſhaſt

Biblia (1584):	gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na

pošasti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu
Astronomija (1869):	s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in

poſhaſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli

poſhaſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti

▶ pošepetati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošepeta
- pošepta
  Blagomir puščavnik (1853): z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je
- poſhepta
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj
pošepetal
Robinson mlajši (1849): ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel

▶ poševno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poševno
- pošev
  Tiun - Lin (1891): predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled
- poševno
  Gozdovnik (1898): drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo

▶ pošiljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošiljanje

pošiljane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Z: Tudi Vam se je poslalo, česar ste želeli. Za pošiljane rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila. ― Gosp. K.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr.

▶ pošiljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošilja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de
Blagomir puščavnik (1853):	poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla
Izidor, pobožni kmet (1887):	nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal.
Gozdovnik (1898):	kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama

poſhilja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshja previdnoſt poſhilja, ino ne shelé vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrozi ſvojiga nebeſhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v drushbo ſtopiti, od sapiſanih denarje pobira in jih dalej poſhilja, zhe ſe kje neſrezha ognja primeri, s drugimi pomozhniki v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgodilo i. t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka

pošiljajo
- pošiljajo
  Viljem Tell (1862): so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli
- poſhiljajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr.

pošiljal

pošiljal
Izidor, pobožni kmet (1887): Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje

poſhiljal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo
Genovefa (1841):	zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá pri njegovim odhodu goditi. Vſi
Genovefa (1841):	v téj puſhavi ohranil? Ali ti je ângelja is nebéſ poſhiljal, te shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét

pošiljala
Tine in Jerica (1852): do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so

pošiljale

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	prestave iz deržavnega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo

pošiljali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo
Oče naš (1854):	brez skerbi, kako se jim tu godí. Samo kruha so pošiljali Francozom. Vsake šteri dni je prišla iz Palme, velikega mesta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	edina kristijana v mestu. Res, da so iz najboljših hiš pošiljali sinove k meni, ker so vedeli , da je v nravnem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je tudi staršev, ki so svoje otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da nevernike k pravi veri zadobé. Narodna pripovedka nam
Gozdovnik (1898):	kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva bova že storila

poſhilali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na

pošiljalo
Zlata Vas (1850): Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le
pošiljaš
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena

pošiljat

poſhilat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vezh ne veſkely, njéga doli v' borſht poſhilat. Nęshka. Ręſs je , ſej bi jeſt tndi ne otla doli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sakaj pak toku dolgu ne prideſh, de morem sa tabo poſhilat. Matizh. (ſtury, koker de bi Je bil raven preblękel. ) Sim

pošiljati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	najde. — De bi nam pač od več straní takih naberkov pošiljati hotli ! Urno, kaj je noviga? (Cesarski ukaz. ) Naš presvitii Cesar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na pervo knjigo naročili, ni treba zdej na novo imen pošiljati, ampak samo dnarje. Vtegnil bi kdo reči, de je cena
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	in vzajemni razumevnosti nasprotna navada, ljudem pisma v nemškem jeziku pošiljati, ki nemškega jezika ne razumejo in ki si morajo še
Čas je zlato (1864):	predraga, de me ne morejo moji ubogi redniki v šola pošiljati; tedaj, če bi svitli kralj mi dobroto skazali, de bi

poſhilati

Biblia (1584):	jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga
Biblia (1584):	Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj

poſhiljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje

▶ poškodovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poškodovan

poſhkodovan

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posneje leſén moſt poſtavili, ki je pak she tako slo poſhkodovan

poškodovana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v
poškodovane
- poškodovane
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de
- poškodvane
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko

poškodovanega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rog odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in

poškodovani
- poškodovani
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi
- poſhkodovani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe

poškodovanih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča
Tiun - Lin (1891):	bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz

poškodovano

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno mesto silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah
Tiun - Lin (1891):	dovolj globok. Ondu smo se mudili dva dni in popravljali poškodovano ladijo. Toda v tem časi prišlo je le malo prebivalcev

▶ poškodovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poškodovanja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako

poškodovanje

poshkoduvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII

poškodovanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te

poškodovanjem
- poſhkodvanjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot

poškodovanju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo preoberne. Leta se s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je vnetje po vgrizu drugega psa, ali po kakem drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo vodo zalivati, in

▶ poškodovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poškodoval
Tiun - Lin (1891): je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika

poškodovala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zakaj pa ga dva streljaja dalječ okoli naše vasi ni poškodovala? Jes mislim in sim se lansko in letašno leto tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle
Zlata Vas (1850):	nad farovž spusti; pa k sreči ni vnela in nobeniga poškodovala. Drugo jutro pak se je vidilo, kako je strela vso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Slavini, St. Petru in Košani; toča je lepo polje strašno poškodovala, in trešilo je v dva možka iz Koč; enega je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dva možka iz Koč; enega je ubila, druzega pa hudo poškodovala. Novičar iz raznih krajev. Po vradnih naznanilih je potovanje Njih

poškodovali
Zlata Vas (1848): ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i.

poškodovati

poškodovati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati

poſhkodovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako poduzhena, de ſe bo ſama preprizhala, de ſadno drevje poſhkodovati je ravno tako velika pregréha, kakor bi bila pregréha nedólshno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de po drusih deshelah sa veliko pregrého dershijo, ſadno drevje poſhkodovati, in de ſe savoljo tega malokjé kaj ſhkode pergodi; pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je v lepimu raſtu; s ogrebanjem pa ſe neſmé ſad poſhkodovati, tudi ga ne gre s semljo pokriti, de bi ga

poškoduje

poškodje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje

poškoduje

Mineralogija in geognozija (1871):	leto življenje zgubi vsled nesreč, okoli 200 se jih pa poškoduje. V druzih jih neki izmed 250 na leto po 12
Pripovedke za mladino (1887):	ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi celo ploščo iz okna, s

poſhkodva
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava

poškodujejo

poškodovajo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in izbirčne, sadno drevje, plote in rastline na polju močno poškodovajo. Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček gospodarju

poškodujejo

Stelja in gnoj (1875):	gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni
Zoologija (1875):	si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró

poſhkodvajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo

▶ poškropiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poškropi
- pokropi
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni
poškropili
Botanika (1875): rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih

▶ pošlatati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošlatal
- poſhlatal
  Genovefa (1841): vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in

▶ pošta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošta

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice

poštah

poštah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de

poſhtah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja

poštam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam je ukazano, take pisma brez vsiga plačila prejemati. Od perviga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol

pošte

pošte
Kmetijske in rokodelske novice (1846): smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena

poſhte

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V nar vezhjim pogovori pa s vemo od z. k. poſhte, kdo jé ta lep in prijasen mosh, ki je nam

pošti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 101. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl.

poſhti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol

pošto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bilo, in še le pozno ponoči se pripelje voz pred pošto, — pa kako! — Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	neugodnosti so pa še druge nadloge in sitnosti; posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in drago plačati. Kaže nam pa še najbolj pod cirkniško pošto spadati, ker imajo ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na pošto se menda vendar smejo pisma tje oddajati, kamor je komu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in kar bodi dol vozijo. Prosili smo uže dvakrat za pošto, in trikrat samo za prostovoljno podporo za pôta, pa je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	Naročnina „Novicam” ostane stara in veljajo z „Oglasnikom” vred: s pošto prejemane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol

poſhto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en

▶ pošten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošten

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu
Zlata Vas (1848):	potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá
Tiun - Lin (1891):	Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama

poſhten

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi

poštena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode

poſhtena

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pameti, de ſhe bol oſlępę, inu tèrdovratni poſtanejo. Ali ena poſhtena vęjſt ſe ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o Goſpod v' ſlęherni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vama Bog veliko ſrezhe dal, zhe bota pridna, sveſta ino poſhtena. ” — „Oh, de bi to Bog dal! ” isdihnejo ozhe, ter vſtanejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena ino saſtopna meſtnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzhér, Marizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Marko, ſta ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa
Genovefa (1841):	takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S vſo gnjuſôbo in

poštene

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8.
Sveti večer (1866):	ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da

poštenega

Blagomir puščavnik (1853):	se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me
Revček Andrejček (1891):	imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v

pošteniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati
Zlata Vas (1848):	ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.
Zlata Vas (1848):	krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim

poſhteniga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle

poštenemu

Viljem Tell (1862):	v čisto mojo hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu človeku, gostoljubja Zahtevati? Paricida. Od vas sem nadjal se Usmiljenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nisem bil volje, da bi jo precej poslali; bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj

poštenimu

Tine in Jerica (1852):	od kerčme plačujem? Hent naj vzame tako gospodarstvo, če se poštenimu človeku še majhin dobiček več ne privoši! Smole: Kaj nisim
Roza Jelodvorska (1855):	je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen biti je veliko bolji, kakor pa mogočen

pošteni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje
Viljem Tell (1862):	sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje

poſhteni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt
Genovefa (1841):	ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju

poštenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih

poſhtenih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ime, ino je vbògiga grablarja ſin, ki je nar bolj poſhtenih moshov eden v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne vſtraſhijo ; pa

poštenim
- poštenim
  Deborah (1883): peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi
- poſhtenim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti

pošteno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval
Revček Andrejček (1891):	Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana

poſhtenu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu

poštnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili že prej ušli. — Ta tepežnja in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	l velja 27 gl.; koliko velja 10 l? 13.* Brzini poštnega voza in lokomotive se imata kakor 2 : 9, lokomotiva pride

poštni

Ultra! (1867):	torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich
Aritmetika za učiteljišča (1885):	B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v

▶ pošteno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošteno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj
Divica Orleanska (1848):	mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me
Zlata Vas (1848):	imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje
Viljem Tell (1862):	vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili
Valenštajn (1866):	britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo

poſhteno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe

spošteno
Kmetijske in rokodelske novice (1848): 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in

ſpoſhteno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi ſe ſpoſhteno oblekli. Veliko ſo jih pomorili, ino njih trupla zhes meſtni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imeniten goſpod, ga kúpi. Joshef ſlushi ſvojimu goſpodarju sveſtó ino ſpoſhtèno. Sa to ga ima pa tudi Bog rad. Kar koli

▶ poštenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poštenost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih
Občno vzgojeslovje (1887):	zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost.

poſhtenoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844): To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa

poštenosti
- poštenosti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej
- poſhtenoſti
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od

▶ Poštenovič samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Poštenovič

Poſhtenovizh

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe ozhe niſo povédali, ſe mora tukaj povédati. Kraljev ſlushavnik Poſhtenovizh je ſvojimu kralju vſelej sveſto ſlushil, ſe ni nikòlj podkupiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	radi imeli, me v' shlahen ſtan poſtavili, ino mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je she, kar ſo odmerli, alj ſpomin

▶ poštenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poštenja

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših

poštenje

poshtenje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu

poštenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	povedali, in mu iz serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem

poſhtenje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje.

poštenju

poshtenju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	othl previdnu ſa mene skerbeti, de be jeſt na svojemu poshtenju naterpella, dokler Syn Boſhje je vimeni prebival, inu ſatorej je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	othl imeti, de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju

▶ poštevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

množenje; Pleteršnik

poštevanju
- poſhtevanji
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na

▶ poštrafan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

kaznovan; nemško-slovenski slovar

poštrafani

poſhtrafani

Branja, inu evangeliumi (1777):	resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim

▶ pot samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pot

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati
Genovefa (1841):	bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako
Valenštajn (1866):	ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare
Valenštajn (1866):	vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako
Tiun - Lin (1891):	neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama

poti

pot
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno

pote

Ta male katechismus (1768):	perve table k' lubeſni boſhji derſhèe? Ke prepovedó, inu s' pote spravejo uſſo pregreho, katira molenju, inu zhasti boſhji pruti stojy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po katireh sem jeſt hodila, be nabil nad mano
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu gre. Tu

poti

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od
Genovefa (1841):	in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v
Stric Tomaž (1853):	Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini
Tiun - Lin (1891):	slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker

potjo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti.

▶ pot samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pot

Sacrum promptuarium (1695):	pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite
Sacrum promptuarium (1695):	sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo
Robinson mlajši (1849):	odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli
Oče naš (1854):	terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na
Valenštajn (1866):	napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo

puet

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nai svateishi rano natvojei svetil rami: inu skues tvoi kervavi puet katieri si ti sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate

put

Sacrum promptuarium (1695):	ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en
Sacrum promptuarium (1695):	s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku
Sacrum promptuarium (1695):	dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler

pvet

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda hkonzi tvoje S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek

pota

Biblia (1584):	njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo
Biblia (1584):	Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč
Fizika (1869):	pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega pota in se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je

puta

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	mlin! Neimate več daleč do njega, ne morete zajiti, samo puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	približuje, pred seboj imam gojzd, za gojzdom stermne visoke gore, puta ne znam, mene je začelo skerbeti, da po temi v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi se imelo samo po sebi uže razumeti, pri

pote

Kemija (1869):	kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno
Zlatorog (1886):	mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti vodi milo »Njegôve pote! »Ti meni devi »Odpústi ljubó, »Da sem priprôsta »In – srečna
Občno vzgojeslovje (1887):	mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne

poteh
- potih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga

poti

Fizika (1869):	da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako
Fizika (1869):	Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche

potih

potah
Tine in Jerica (1852): bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti

potih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga
Viljem Tell (1862):	čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev
Zoologija (1875):	en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se

potom

potam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh
Blagomir puščavnik (1853):	vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in

potom

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid

putam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza, inu s' terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boga prezh pelala, ſmo ſe mi, na rezhem s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza

potov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne

potu

poti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe

potu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal
Divica Orleanska (1848):	On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog
Divica Orleanska (1848):	temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč
Fizika (1869):	izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni
Zoologija (1875):	snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica

putu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſvelizharja tega svejta moli! Od della svojeh rok, inu v'putu svojega oblizhja je on meni ſhivesh dobival, inu je toku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	popred moram priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se spet pogledata začudjeno i on
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl

▶ po ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

po tej

potei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli.

po tem
- potem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi

▶ potakem prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

potem, torej; [sskj]

potakem

po takem(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička
Astronomija (1869):	je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena
Gozdovnik (1898):	ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni

▶ potegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potegne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó
Stric Tomaž (1853):	Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh
Gozdovnik (1898):	mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi
Gozdovnik (1898):	migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé
Lohengrin (1898):	bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit

potegnejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj
Lohengrin (1898):	naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé
Lohengrin (1898):	in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró

potegnem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo
Fizika (1869):	zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže

potegnemo
Astronomija (1869): z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco
potegneta
Lohengrin (1898): trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta

potegni

Kuharske Bukve (1799):	ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi
Kuharske Bukve (1799):	preſjaniga zukra, sresaniga lemonoviga lupka, en frakel ſladke ſmętane. Teſto potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Preden v drugo naſtlljaſh, vſelej potegni ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Le dobro se zavij v plašč, pa togo*) čez glavo potegni, ker je mokra in merzla noč. Dijogen! ) Po naše: božanstvo

potegnil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za
Zlata Vas (1848):	sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra

potegnul
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000

potegnila
- potegla
  Robinson mlajši (1849): na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela
- potegnila
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v

potegnili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite
Zlata Vas (1848):	jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi

potegnimo
- potegni mo(združena oblika)
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je kej bolſhi , koker jeſt ? — vsemi mo dnárje , shlahto , imę , potęgni mo doli to prasno odęjo , inu poſtavi ga kjé, koker

potegnite

Maria Stuart (1861):	planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka
Valenštajn (1866):	ko ste prosili. Butlar. Brez kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma

potegniti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí

▶ potegnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potegnjen
- potegnen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi
- potegnjen
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Ker je bila voda velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka
potegnjena
Astronomija (1869): tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda

potegnjene

potegnene

Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme

potegnjene

Astronomija (1869):	S in S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega
Astronomija (1869):	se dá tako razumeti, da prevodnice iz gorišča k premičnici potegnjene (§. 13) enako velike planjave zagrinjajo, za vsako enako dobo
Astronomija (1869):	stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da vsi enake

potegnjenega
- potegnjeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z
potegnjeni
Fizika (1869): od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate

▶ potem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potem

potam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina

poteem

Ta male katechismus (1768):	inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire je ta prave ſapopadek
Ta male katechismus (1768):	Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá
Ta male katechismus (1768):	Petra shkofovo palzo grejel. Potèem se je v' Aquilejo naſajpodal, inu ke se je perſadel
Ta male katechismus (1768):	stara Katholshka Rimska Mate Zirquv virje, inu spoſna, nej bo potéem v' S. pismu ſapisanu, ali pak ne. Jogr. dijan. 12

potem

Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo
Zoologija (1875):	je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz
Gozdovnik (1898):	da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «

po tem(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem
Genovefa (1841):	draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o
Genovefa (1841):	klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo
Roza Jelodvorska (1855):	Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva
Fizika (1869):	ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin

potim
Roza Jelodvorska (1855): J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi

▶ potemtakem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potemtakem

po tem_tacem(združena oblika)
Kemija (1869): oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma

po tem_takem(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš
Blagomir puščavnik (1853):	meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so
Zoologija (1875):	se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne
Občno vzgojeslovje (1887):	razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in
Občno vzgojeslovje (1887):	vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu

po tem_takim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali. — Buče
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sliganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kadar take popke dela, mesca rožnika, to je, kresnika, priliva. Po tem takim se bo lahko vedilo, kaj je treba obrezati

potemtakem

Gozdovnik (1898):	ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če
Gozdovnik (1898):	pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil

potem takim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de

po temtakim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša

potimtakim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti

▶ poteptan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poteptana

Roza Jelodvorska (1855):	obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti poteptana biti od divjih vojakov. Milo prosi terdovratnika ji privoliti se
Valenštajn (1866):	zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve ni pridelka nej. Maks. Ah, oče, mir naj

poteptano

poteptanu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam pokritu, aku potem gorirase k'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu te tize pod nebam ſo tuiſtu poſobale. Inu nekatiru

▶ poterjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poterjajo
- potirjajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more

▶ potest neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

potest

poteſt

Sacrum promptuarium (1695):	hotele bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n'
Sacrum promptuarium (1695):	omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi

▶ potestatem neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

potestatem
- poteſtatem
  Sacrum promptuarium (1695): Sedes in Cœlo eſt collocata, & de cœleſtibus negotijs pronuntiandi habet poteſtatem. Satoraj ſe ſpodobi, de ner poprej bom Mashnikom dal sa

▶ potestatis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

potestatis
- poteſtatis
  Sacrum promptuarium (1695): Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum

▶ potežava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

stiska, težava; Pleteršnik

potežavah

potashavah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi

potežave

potashave

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar

potežavo
- potashavo
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si

▶ potica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potica

potica
Izidor, pobožni kmet (1887): so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je

potiza

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v'

potice
- potize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen

potico

potizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu

▶ potihem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

potihem
- po tihem(združena oblika)
  Revček Andrejček (1891): ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici

▶ potihniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potihne
Divica Orleanska (1848): ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva

potihnil

potihinil

Biblia (1584):	zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli

potihnil

Stric Tomaž (1853):	z obema rokama obraz zakrije in zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi, ki ni menda nič druzega prekucijnega zahteval

potihnila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili

potihnilo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c.
Blagomir puščavnik (1853):	se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene

▶ potipati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potipa

Stric Tomaž (1853):	skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih

potiplje
Ferdinand (1884): nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo

potipal

Slovenske večernice (1865):	Mel si je torej oči, debeleje je gledal, stiskal cekin, potipal kravo, ki je vesela vzdigovala ušesa in gledala ga: tako
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo
Cyclamen (1883):	pogledoval proti stropu. »Kaj bo, kaj bo! « zajecal je nekolikrat, potipal se zopet za obezani vrat, z levico pa preril si
Testament (1887):	na dvor, hoteč opozoriti starejšino, da čas poteka, ga je potipal nekdo po rami; ozrši se ugleda ženin poleg sebe v
Grajski pisár (1889):	bil kuhal sladko vodo! Da bi ga le sveti Rok potipal, da bi se mu sušili leva roka in desna noga
Pegam in Lambergar (1891):	takrat navadna zver naših gozdov. Gregor je skočil pokonci in potipal, če ima še dolgi nož za pasom. A silne utrujenosti
Lisjakova hči (1892):	zdraviti. Vestno ji je izkušeni mož vsak dan po dvakrat potipal žilo, poslušal, kakó ji bije srce, in jo izpraševal to
Spletke (1894):	straneh ceste. Nekako tesno je bilo Resniku v tej samoti; potipal je, če ima še denar pri sebi, in prepričavši se
Gojko Knafeljc (1899):	počasi mrla kakor samotni jesenski list na usehli veji. In potipal je blazine pod svojo glavo, kajti začutil je, kakor bi

▶ potlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potlači
- potlazhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto
potlačila
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila
potlačile
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro

▶ potlej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potlej

potle

Sacrum promptuarium (1695):	reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj
Sacrum promptuarium (1695):	ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam
Kuharske Bukve (1799):	to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh
Kuharske Bukve (1799):	kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v'
Robinson mlajši (1849):	dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z
Robinson mlajši (1849):	naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor

potlei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai

potlej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil
Zlatorog (1886):	krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem
Zlatorog (1886):	Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše

potler

Branja, inu evangeliumi (1777):	odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav
Branja, inu evangeliumi (1777):	volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni
Robinson mlajši (1849):	preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange

▶ potočnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potočnic

potozhniz

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne

potočnica

potozhniza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj

potočnice

potočnice
Botanika (1875): golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi

potozhnize

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je

▶ Potočnik samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Potočnik

Potočnik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere

Potozhnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják

▶ potok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potok

potak
Blagomir puščavnik (1853): sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa

potok

Sacrum promptuarium (1695):	mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla
Genovefa (1841):	vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna
Gozdovnik (1898):	Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok.

potoka

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe
Robinson mlajši (1849):	njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti

potoke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči

potoki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet
Stelja in gnoj (1875):	iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé
Stelja in gnoj (1875):	gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika

potokih

potocih

Zoologija (1875):	skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih
Zoologija (1875):	dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast
Zoologija (1875):	pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi

potokih

Stelja in gnoj (1875):	v naši deželi, koliko je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	I. Bila je temna jesenska noč. Dež je lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali

potokom

potokam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele

potokov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te vode niso

potoku

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v'
Genovefa (1841):	vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in
Zlatorog (1886):	in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel

▶ potolažen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potolažen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to
Tine in Jerica (1852):	treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je

potolažena

potolashena

Genovefa (1841):	ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako ſe ji je sdélo , kakor de bi ji bil
Genovefa (1841):	mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té mirna in potoláshena prizhakovati! ” Píla je, in ſolsé hvaléshnoſii ſo ji v mléko
Genovefa (1841):	je Tvôja roka v grénko lupino marſiktéro ſladko jêdro sapèrla. — Potolashena hózhem tedaj to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé

potolažena

Povodni mož (1855):	povejte, ali se res Meta moži? Da, odgovori Polona, zopet potolažena, vidite tegale tùle, Štembalovega Andreja, bo vzela, čez kake tri
Tihotapec (1855):	nepremakljivo stala, i slednjič z besedami: »Saj mi je obljubil« potolažena in vesela odšla. — Staremu grofu je tudi čudno po glavi
Gospa Amalija (1875):	sem že bila pozabila na to. « Obljubil sem ji in potolažena je šla v grad. Zvečer je bila zopet melanholična, in
Marjetica (1877):	razprostrta krog in krog v zimski naravi, nekoliko pa tudi potolažena videč, da ne trpi samo ona, temuč z njo tudi
Vanda (1888):	k svetemu Nikolaju k deveti maši in vselej se je potolažena vrnila iz lepega svetišča. Ko se je nekega dne vračala
Spletke (1894):	saj skoro nisem mogla verjeti«, opravičevala se je županja že potolažena, »toda tako sem zvedela in te zato samo vprašala. No
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	sina kake nesreče. V molitvi je našla nekoliko olajšave in potolažena se je vlegla k počitku. Odkar se je videl Pavle
Slučaji usode (1897):	kakor zrak: ne vidimo ga, a napaja nas. In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	daj! « »O Bog daj! « ponovi gospa in sede na naslonjač. Potolažena je bila. »Toda v Hribu niso bili tako srečni«, nadaljeval

potolaženi
Blagomir puščavnik (1853): in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele
potolaženim
Oče naš (1854): S potolaženim sercom je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo serce je
Oče naš (1885): S potolaženim srcem je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo srce je
potolaženo
Oče naš (1854): po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že

▶ potolažiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potolaži

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga
Zlata Vas (1850):	Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil
Blagomir puščavnik (1853):	človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju
Čas je zlato (1864):	Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati
Ferdinand (1884):	»Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil

potolažil

potalashil
Sacrum promptuarium (1695): na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum

potolashil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe mu je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim

potolažil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró
Ferdinand (1884):	ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k

vtolažil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): de sim jez per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica

potolažila

potalashila
Sacrum promptuarium (1695): ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi

potolažila

Stric Tomaž (1853):	pozabi tudi nekaj igrač sabo vzeti, da bi otroka laglje potolažila in ga zbudi. „A kaj mi hočete, mama! “ reče on
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vedno resnico govoriti, ne morem tega zamolčati”. Kerčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče ni slišal. Ko je Pavliha čez

utolaſhila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride

potolažile
Izidor, pobožni kmet (1887): Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu pa že
potolažili
- patolažli
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval
- potalashili
  Sacrum promptuarium (1695): vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe
potolažilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas

potolažit

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de so prav storili in je
Najdenček (1860):	pomoč. Ljudje so me zapustili, pa živali so prišle, me potolažit. Ovce, ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so

potolažiti

potalashit
Sacrum promptuarium (1695): je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je
potolashiti
Genovefa (1841): toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni

potolažiti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veliko in da bi se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda

vtolashiti
Genovefa (1841): Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko

▶ potolči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potolci
- potolzi
  Kuharske Bukve (1799): eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo
potolče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah
potolči
- potolzhit
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku

▶ potopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potopi

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski
Fizika (1869):	Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega
Fizika (1869):	Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se
Zoologija (1875):	pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec

potopijo
- potope
  Botanika (1875): takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna

potopil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	davno mene in brata hotel končati, si mi edino dete potopil. Zdaj pa si dovolj dozoril za kazen, o gerda pošast
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sama v vodo padla, ali da jo je kdo drug potopil, se morata božji volji vdati. On dá otroke in jih

potopile
Tiun - Lin (1891): so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski
potopimo
Fizika (1869): Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da

potopiti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam se
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imel potopiti. Kdór koli hózhe na miſli ſvoje pameti, inu na gibanje

▶ potopljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potopljena
- vtopljena
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi
potopljeno
Fizika (1869): imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér

▶ potovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potovanja

Blagomir puščavnik (1853):	uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala
Gozdovnik (1898):	čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je

potovanje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja

potovanju

potovanji

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star

potovanju

Mineralogija in geognozija (1871):	Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju v one kraje nista imela niti kapljice alkohola s saboj

▶ potožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potoži

potoshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni

potoži

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	krivično stiskali. Bog se milo ino usmiljeno, kakor oče, čes-nje potoži rekoč: „Nič več si ne puste ljudje reči. Vsi spačeni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prijazno obnašal. Hirlanda to brez vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in ga prosi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera mu potoži kmet, de ima hudobnega soseda, kteri mu želí škodovati, kakor

potožil
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi

potožila

Marjetica (1877):	Vsaj bi jo videla tako rada in marsikaj bi jej potožila, in ona bi jo vslišala. V take misli se vtopi
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	je prešla, zdaj sem spet vesela. In od takrat ni potožila nikoli več, da bi jo zobje boleli. Tako naglo pa
Milko Vogrin (1883):	tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal, da bi jej potožila svoje gorjé in lajšala z njo svoje notranje čute, obračam
Vanda (1888):	se ni, kakor nekdaj, oziralo po prijazni okolici. Rada je potožila Bogu težave svoje ter v goreči molitvi iskala leka; če
Vanda (1888):	Popolnoma sta se torej razumela in odkritosrčno sta drug drugemu potožila težave svoje. Ko sta nekega dné zopet sedela v senci
Lisjakova hči (1892):	vselej od strmenja in zavisti. Za prestankov pa je cesto potožila poleg nje sedeči teti: »Oh, zakaj ne morem jahati! Zakaj
Gospa s pristave (1894):	ga prijazno prosila odpuščanja zaradi nekdanjega svojega ravnanja ž njim. Potožila mu je svoje bolečine in se mu priporočila v molitev
Kvišku (1899):	zagovarjala Lotarja, kakor ga je doslej vedno, če je kaj potožila. Hotela je Lotarja napasti z najpikrejšimi besedami, hotela mu vreči
Vzgoja (1899):	pa je stopala mati, saj je hčerki pri vsaki stopinji potožila, da ji srce neznansko bije ... Tisti dan, predno sta se

potožiti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bi ljubil. Vse, kar koli me bo težilo, hočem Tebi potožiti, ker nimam matere, kteri bi tožil! — Ti me zamoreš bolj
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mož in žena s časom mertva družba; komu hoče žena potožiti svoje želje, za katere se možje ne zanimajo? komu svoj

▶ potrata samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrata

Abecedika ali Plateltof (1789):	tih dnarjov Le ſkus dobro vrata imajo ony ſvojo zeno; potrâta pak ſtury dnarje bol ſhkodlivi, koker vshytne. Ni tedej prov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od jutra do tèrdne nôzhy

potrate
- potrate
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V.
- vtrat
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim

▶ potrdenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potrditev; kontekst

potrdenju
- poterdenju
  Divica Orleanska (1848): skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča

▶ potrditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrdi

poterdi

Sacrum promptuarium (1695):	temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo
Stric Tomaž (1853):	da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni

potrdi

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega
Gozdovnik (1898):	res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad

potrdijo

poterde

Ta male katechismus (1768):	spet enkrat k' ſhivlenju ohudeni, inu nas ſavle sodnega dne poterde; ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu meſſu, inu truplu ſhivi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet
Abecedika ali Plateltof (1789):	Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet
Abecedika ali Plateltof (1789):	Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam ſhus tebe reſvetly naſho pamet

poterdijo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le

potrdil

poterdil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju
Roza Jelodvorska (1855):	vesel, kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z

poterdiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	govoriſh, de ſim jes en kral, inu je to reſsnizo poterdiu s' timi beſedmi: Ego in hoc natus ſum, ad hoc
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta je nega poterdiu. Ali je Chriſtus v' eno taku veliko slaboſt padu, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Leta Angel je biu Gabriel, katiri je imenuvan fortitudo Dei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze, inu zhaſtimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Sa koga je ta Boshji Syn taku grosnu shaloſten, preſtraſhen

potrdil

Valenštajn (1866):	smem vošilo že sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	oblasti daje; radi bi tedaj vidili, da ne bi je potrdil kralj. —- Makanec, sicer bistra glava in rodoljub z dušo in

potrdila

poterdila

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli
Divica Orleanska (1848):	po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca

potrdila

Dóra (1885):	smrti se ni več po vasi govorilo. Komisija je takrat potrdila, da se je nesreča zgodila vsled otrokove neprevidnosti, in dogodba
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je obrnil leta 1745. do cesárske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug pravice imeti stolonoš, kakor le
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in deželnega namestnika Leutholda Julbecka na ogled. Ta dva sta potrdila, da je res ves svet tostran Hertenberga, od sv. Katarine
Abadon (1893):	razrušiti najino združbo. To novo pogodbo bodeva dogovorila in svečano potrdila, kadar bodeš zopet cel in svoj duh v svojem telesi
Gospa s pristave (1894):	na tej nadi osnoval svoj načrt. Eva mu ga je potrdila in sprejela tudi določena opravila pri tem malopridnem poslu. A
Usoda ka-li (1895):	je razločno prihajalo na ušesa, ko sta šla mimo, sta potrdila mojo slutnjo. Tako sta ta dva človeka završevala ta dan
Slike in sličice iz življenja (1896):	ji govoril, da je ta zabava pač naravna, bi to potrdila, rekoč: »Seveda, le naivni ljudje se morejo izpodtikati nad takimi
Stari dolg (1897):	pestjo po mizi, in tudi z nogo po tleh je potrdila važnost svojih zahtev. »Meta, vi nam hočete pripraviti v hišo
Kotanjska elita (1898):	a skoro povsod le uniforme in beli predpasniki. Pojavila in potrdila se je tedaj tudi v Kotanju privlačna sila med Arom

potrdile

poterdile

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor

potrdili

poterdili

Genovefa (1841):	ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je

potrdili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je resnica, in
Botanika (1875):	ne, ali pa le nepopolno razvili. Natanki poskusi so to potrdili popolnoma. V čistem kvarčevem pesku kali in raste sicer grah
Oče naš (1885):	stara mati učili in to so mu tudi gospod župnik potrdili in še pristavili, da, kakor je nebeško kraljestvo lepo, vender

potrdilo
- poterdilo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga
- potrdilo
  Gozdovnik (1898): ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj
potrdim
- poterdem
  Sacrum promptuarium (1695): tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s'
- poterdim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali
potrdit
- poterdit
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej
potrdite
- poterdite
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še

potrditi

poterdit
Sacrum promptuarium (1695): non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam
poterditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je

potrditi

Oče naš (1885):	revščine nismo hoteli in je nismo krivi. Vi sami morate potrditi, da niso vsi med nami ubijalci in požigalci. “ Ménart se
Gozdovnik (1898):	se pa za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi. Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine

▶ potreba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potreb

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. ) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb* v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na
Občno vzgojeslovje (1887):	na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele

potrebnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili

potreba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa
Občno vzgojeslovje (1887):	gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak

potrebah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje
Robinson mlajši (1849):	moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to

potrebam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji

potrebe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že
Botanika (1875):	itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne
Gozdovnik (1898):	Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka

potriebe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje skushano ed Isabitarjou

potrebi

Ta male katechismus (1768):	Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti
Zlata Vas (1848):	temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t.
Maria Stuart (1861):	Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce
Čas je zlato (1864):	Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu

potriebi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti

potrebo

Sacrum promptuarium (1695):	s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj
Fizika (1869):	redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to
Mineralogija in geognozija (1871):	Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da

potriebo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol

▶ potreben pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpotrebnejšepridevnik, splošni, presežnik
- nar potrebniſhi(združena oblika)
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak

najpotrebnejšipridevnik, splošni, presežnik

naj potrebniši(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje

najpotrebnejšihpridevnik, splošni, presežnik

najpotrebniših
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan

nar potrebniših(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave

potrebenpridevnik, splošni, nedoločeno

potreben

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in
Mlinar in njegova hči (1867):	Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne
Fizika (1869):	430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj
Zoologija (1875):	požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši

potrebin

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	lugasto sol ali pepelik (potašelj), ki je mnogim rastlinam posebno potrebin živež. S pepélom popravimo premokrotne travnike. da se namesti kisle
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sebi, ogljič namreč, ki je rastlinam posebno za sad zdelovati potrebin. 7. Tudi se kepe vinskih tropin bi se ne smele
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali solik, amoniak, solitar i. t. d. so soli, vse potrebin živež rastlinam. Voda jih vse raztopi, in jih potlej v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	In kaže, da tudi našemu zdravju je ti nebeški oginj potrebin, ker po blisku in gromenju je naše dihanje lože in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	za naše in za vse živalsko dihanje in in življenje potrebin, moramo skerbeti, da ga ne zmanjka. Če je v kaki
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	žepljene kisline in apna. Vse take reči so dober in potrebin živež rastlinam. Take razne solí se najdejo v zemlji, so
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njem vse popolnoma zgnjito, ni prav. Gnjilca, ki je rastlinam potrebin, bi se v gnoji še premalo razvezalo in ga v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se le počasi od njega ogeljnokislic loči, ki je rastlinam potrebin živež. Kremenino apnénik tudi po malem raztaja, da postane živež

potrebnapridevnik, splošni, nedoločeno

potrebna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar
Oče naš (1854):	rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje
Kemija (1869):	pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto
Botanika (1875):	(mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene

potrebne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup

potrebnepridevnik, splošni, nedoločeno

potrebne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične
Aritmetika za učiteljišča (1885):	podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak?
Gozdovnik (1898):	na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in

potrebnegapridevnik, splošni, nedoločeno

potrebnega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s
Botanika (1875):	razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla

potrebniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v njih vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže

potrebnejšepridevnik, splošni, primernik
- potrebnejše
  Robinson mlajši (1849): je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje

potrebnemupridevnik, splošni, nedoločeno

potrebnimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	kar je dobriga , de bo kaj imel, kar bi temu potrebnimu dav. Evangelium S Matthevsha na 22. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	perſtji ſo sa uretenu popadli. Ona je ſvojo roko temu potrebnimu odperla, inu ſvoje dlany je pruti tirmu uwogimu reſtegnila. Ona

potrebnipridevnik, splošni, nedoločeno

potrebne
Ta male katechismus (1768): moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek

potrebni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména
Fizika (1869):	kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur
Kemija (1869):	biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino
Zoologija (1875):	ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne

potrebnihpridevnik, splošni, nedoločeno

potrebnih

Zlata Vas (1848):	in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti
Kemija (1869):	za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v

potrebnimpridevnik, splošni, nedoločeno

potrebnam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh klizov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam

potrebnim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne
Gozdovnik (1898):	v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat

potrebnimipridevnik, splošni, nedoločeno

potrebnimi

Spisi Krištofa Šmida (1883):	počaka, ali vsaj eno uro, da bi očeta preskerbeli s potrebnimi rečmi; ali vse ni nič pomagalo. Mati in otroci so
Občno vzgojeslovje (1887):	razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim

potrebnopridevnik, splošni, nedoločeno

potrebno

Ta male katechismus (1768):	G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in
Robinson mlajši (1849):	posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno
Mineralogija in geognozija (1871):	temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni
Zoologija (1875):	apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v
Gozdovnik (1898):	dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako

potrebnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju potrebnu delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu hishvanju je potrębnu ſturiti. Vun — dami od ANTONA BRESNIKA, Beneficiata v' Shavzi. V
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	móremo tudi s'pravim savupanjam proſsiti, leto je zhes vſe potrębnu. Od letęga savupanja vam hózhem jeſt danàs inu jutri govoriti

▶ potrebljanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

uporaba; kontekst

potrebljanje
- potrebljenje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét

▶ potrebno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpotrebnejeprislov, splošni, presežnik
- najpotrebneje
  Občno vzgojeslovje (1887): in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo

potrebnoprislov, splošni, nedoločeno

potrebno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se kaj uči, z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi
Občno vzgojeslovje (1887):	navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako

potrebnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Perva Peiſem. Kar en Kristian h'isvelizhein potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu

▶ potrebovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potreboval

Robinson mlajši (1849):	dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje
Tine in Jerica (1852):	otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil

trebal
Gozdovnik (1898): poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se

potrebovala

Robinson mlajši (1849):	Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več

potrebovali

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali.
Oče naš (1885):	z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako bi pa delali le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij

potrebovalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so huda reč; Bog daj, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gnojnica lahko odceja in v jamo steka, se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno
Astronomija (1869):	zvezd prav lehko po njem določijo. Čas pa, kterega je potrebovalo solnce od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa
Trtna uš (1881):	sedaj reči, da bo precepljevanje naših vinogradov na ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato mislimo

potrebuje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima
Fizika (1869):	gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je
Botanika (1875):	hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl.

potrebujejo

poterbujejo
Sacrum promptuarium (1695): par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo,
potrebavajo
Zoologija (1875): in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno

potrebujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da
Kemija (1869):	se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli
Aritmetika za učiteljišča (1885):	delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6

potrebujem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem.
Gozdovnik (1898):	dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je

potrebujemo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo
Kemija (1869):	pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira

potrebuješ

potrebujesh

Kratkozhasne uganke (1788):	derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti
Kratkozhasne uganke (1788):	potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh

potrebuješ

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem

potrebujeſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo

potrebujeta

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pr. Ako potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kajti ako potrebuje 1 delavec za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci
Gozdovnik (1898):	ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da

potrebujete

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki
Gozdovnik (1898):	spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas

▶ potrebščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potreba; [sskj]

potrebščina
- potrebšina
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti
potrebščinam
- potrebšinam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani

potrebščino

potrebshno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa eno ſkerb
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1.

▶ potrebušina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

potrebušino

podtrebuſhino

Kuharske Bukve (1799):	odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje
Kuharske Bukve (1799):	dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo

▶ potres samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potres

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in
Divica Orleanska (1848):	glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko
Mineralogija in geognozija (1871):	Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge

potreſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe perkasuje. Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno, kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkode. — Tudi v Terſtu in v Réki ſo te dni potreſ zhutili. (Kamniten desh. ) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores je 2.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo velik potreſ iméli. ˛Sheſtnajſtiga kimovza ſo ſe Dobrovnizhani ſhe le vpokojili in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	del pokonzhal. Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo , de ſe je potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga meſza sopet povernil in de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo proti Bogu, de bi ſe uſmilil. Ako ravno je potreſ ſilno velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ, tode malo zhaſa in bres ſhkode. — Tudi v Terſtu in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal. Poſledne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take ſhege, sidajo ſedaj

potresa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vsega hudiga! Od vsega greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj
Revček Andrejček (1891):	veš, kaj ti pravim. Tisti, ki mi na kruh mišico potresa, še vedno ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi

potreſa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otéli. Od 6. ure popoldne do polnozhi ni bilo vezh potréſa. To je Dobrovnizhanam ſerze ſtorilo in v ſvoje prebivaliſha ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nizh vina piti: je vezhidel dovelj, ſe te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir je v temu meſtu okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru

potresi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en

potresu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	so Turopoljci, ti slivarski hrvatski »plemenitaši«, hiteli cesarju svojo zvestobo poročati. Škof zagrebški, Martin Boronič je sam šel na Dunaj. Cesarjeva
Luteranci (1883):	nocój mojo srce, in vendar si obetal da mi imaš poročati važnih stvarij, kterih naj se ne strašim. " "Pač zlata Lavra
Luteranci (1883):	saj je gospod Švab njegov osebni prijatelj. Kaj hoče torej poročati v Ljubljano? Kakor črez noč presekan in uničen je njegov
Agitator (1885):	jutro k Boletu na Drenovo, in mu tam tudi ustno poročati o položaji. Hrast pa se je moral v opravkih odpeljati
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	moj mož. Veselo ga pozdravím, misleča, da mi ima kaj poročati. Toda on se nemirno ozira po sobi in hlastno vpraša
Postillion d'amour (1887):	t. j. prinesel s seboj še dečka, kakor vratar hití poročati gospé, to je prečudno; mora se sáma prepričati, da ni
Od pluga do krone (1891):	lagati takó nesramno, da je bilo celó njegovih poslancev sram, poročati take laži. Na videz se je i na dalje hlinil
Gospa s pristave (1894):	kratil, vendar so imeli stražniki nalogo, spremljati jo povsodi in poročati grofu, kaj dela. — Virida je to opazila in hudo jo
Zunaj (1896):	potokih v nočno svetišče. — Prišel je duhovnik in ju jel poročati ... »Da! « se je razlegalo po cerkvici. »Da! « je odmevalo z

Katarina (1854):	ljubši bi bilo meni, ko bi naj v domači kapeli poročili, kjer so bili tudi vsi moji dedji poročeni, pa, kakor
Jerica (1859):	pamet, in hvalili ga bomo! « Čez malo tednov so ju poročili. Ne dolgo potem vzame zdravnik Dolenjko; učitelj se je pa
Luteranci (1883):	potém ni bilo duhovnikov dovolj, da bi bili vse pare poročili? Zaradi tega so se pa kar tako radi imeli za

Slovenske večernice (1865):	pa prišel 14. dan, odkar so ovce zavžile trakuljine člene, poročili so mu iz živinozdravnišnice, da je ena ovca zbolela in
Luteranci (1883):	kajti Kramar ovadi nas vse. Povrh srno še Knaflju prezgodaj poročili, da se je zboljšalo naše razmerje. Naglič, tvoj nalog je
Veliki grof (1885):	užgala dobrovoljne oči. „Zakaj mi niste tega prej in takoj poročili? " vprašal je. „O moj sin," dejal je magister; „koliko sem

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 35 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1800 na ſvetlo dajal, ki ſe pa dan danaſhnji prav poredkama dobé, in ki jih morebiti, ſkorej bi rekel, malo naſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	en glaſ je ſliſhati, de jih je pri naſ prav poredkama vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodivna moč očitno v tem kaže, de naš korún le poredkama cvetè, še menj pa semena donese? Kér smo že toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa ni kraj za turšico in koder slana pada bolj poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se ajdi slovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njega spomnil. — (Konec sledí. ) Nekoliko slovénskih beséd, ki se bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vmasanih in lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko shita pridela
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podobah vſeſkosi le tega grajal, kar ſe dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blagó sprejemali, na ogléd postavljali in po dokončani razstavi sopet poredama nazaj pošiljali, in vse te dela natanjko in nevtrudljivo dopcrnesli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſejavzova roka, sato, kir potreſálize ali ſejávne maſhine sernje bolj porédama in bolj enakomerno rastréſejo, kakor zhloveſhka peſt. 10. Vezh ſemenſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do 1800 na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tretja Bog sveti Duh. Amen. Večerna molitvica, ktera se dvanajstkrat poredama moli, samo da se reče perva ura, druga ura, tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi tista hoja, ki se v dobro gleštanih gojzdih od poredama sekane jelovine pridobí, — ako bi se za steljo spravljalo listje
Roza Jelodvorska (1855):	zdaj«. Ljudmila odpre, in stopi v veliko z mnogimi skrinjami poredama napolnjeno sobo. Bilo je namreč vse Častimirovo premoženje tukaj, ktero

Sacrum promptuarium (1695):	kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj s gnojam in s

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gnoj parkeljnovo krono razje. Zdaj je treba kronin rog toliko porezati, kolikor ga je razjedenega, potem ga s kodeljo, ktera je

Kuharske Bukve (1799):	sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega, ali naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v druzih deželah se ni povsod sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zoper ta predlog je glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo
Zoologija (1875):	onde počimlje stopram pri višavi 12000 črevljev. Omenjeni opazovalec tudi poroča, da se ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njega na
Revček Andrejček (1891):	je semkaj poslal. (Odloži palico. ) Stotisočkrat te pozdravlja in ti poroča (imenitno, tajno), da tvojo sestro nesreča zalezuje. (Odloži koš in

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	davno, kar vam je nekdo z naših hribov v „Novice” poročal, kako so se v Koprivniški fari neki sorodniki med sabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872. in o proračunu za leto 1873.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je zamogel Bôbu dati veselih poročil. Patricij O'Niel mu je poročal o srečnem ozdravljenju in o svojem novem bivališču. Neka ladija

Valenštajn (1866):	ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim
Spisi Krištofa Šmida (1883):	noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako poročilo, toda zastonj. Gospod župnik so ji vsak teden enkrat po
Deborah (1883):	mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli
Gozdovnik (1898):	ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu

Genovefa (1841):	Zhlovek obrazha, Bog oberne! On mi je po marſiktérim boju porozhilo in poſlédnjizh ſhe to zhaſtno in veſélo hojo naklonil, in
Genovefa (1841):	natvégama! ” rezhe Volk. „Tudi ta ſvéti mósh naj naſhe veſélo porozhilo své. In ker je tako moder in umén, ga hozhem

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se ta imenitni gospod pred Elizejevo hišo perpelje, mu prerok poroči po svojim služabniku: „Idi, ino operi se sedemkrat v Jordanu
Deborah (1883):	čuli? Berič. Čuli smo! Učitelj (Jakobu). Teci v vas in poroči županu: Judinja je novce vzela in pojde, pojde prostovoljno. Si

Sacrum promptuarium (1695):	inu shlahte, inu kadar Mashnik pred Altariam yh je imel porozhit, ga je vuprashal: Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno
Sacrum promptuarium (1695):	inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader
Branja, inu evangeliumi (1777):	vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka-

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	svojimu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica O. De bomo vrédni obljub Kristusovih. Molimo.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Češena si Marija i.t.d. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih! Molitev. Svojo milost, prosimo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si Marija i.t.d. V. Prôsi za nas, o sveta Božja porodnica! O. De bomo vredni obljub Kristusovih.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	devici, materi Božji. Pod Tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošinj v naših potrebah, temuč reši nas

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Takrat on she ni vędi, de be jeſt imella boſhja porodniza biti , ta Angel pak je njemu ſdajzi reſodel. On je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega vojskuvanja: Pod tvojo pomuzh perwejſhim jeft, o sveta Boſhja porodniza! v' mojeh potrebah, inu v' uſſeh navarnoſtah reshi mene o

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dôbro ſpraſhiti, potlej, jo s teshko brano prevlezi, de korenine porujeſh in pobéreſh. Na takó predelano njivo ſadi kopalni ſad, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo sáſejáno plevélno ſeme seleno pognálo, ktero s brano lahko porujeſh. Pred simo ſhe enkrat preóri táko njivo, puſti jo v

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	regrat dobra zelena salata. Ko se koreninice regratove v posode posadé, na gorkem hranijo, raste in se reže taka salata, kakor
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	malince (Himbeeren) se naj pripravijo, in v vert prihodnji mesec posadé. Čbele. Blizo srede tega mesca imajo čbele še pašo, če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	breskove, marelične, češpljeve naj se že to jesen v gredice posadé. Kar je sadja že zrelega in obranega, naj se takim
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	novi gredi se drevesca v versti po dva čevlja narazen posadé, v malo ped globoke jame, ki jih je dobro nekaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in nar stanovitniši. Nektere pa tudi iz mladik, ki se posadé, in v vlažni zemlji ukoreninijo in ali ondi rastejo, ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali dva, take okoreninjene mladike še tisto leto v vinograd posadé, kjer je bilo treba že prej mesca sušca ali malega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	smejo rezati ali tergati. Verbe se primejo, ko se koli posadé; v vlažni ne močirni zemlji nar lepši rastejo. Če se
Razne dela (1870):	na glavi Svitla knežka krona že, Kar na tron ga posadé. Tak dognana reč je bila, Mati v to je dovolila
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	bokal vina, kozarec in kup »žemelj« na velikem krožniku. Štangovca posadé k mizi in, podavši mu v roko »državni zakonik«, opomnijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali prez poſadi, ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt

Genovefa (1841):	naredili. Grôf je plahte zbes-nj rasgernil, Genovefo in Boleſlava na-nj poſadil in tako ſo ſhli vſi proti domovini. Na pol póta
Genovefa (1841):	bila, na pótniga sa njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta ſta ſe odpravila. Drugo poglavje

Blagomir puščavnik (1853):	vidili. Celó majhne pa so matere vzignile ali na rame posadile. Kako hitro skupej prideta, ji poda sivček v prepolni radosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	po dva do treh čevljev proč na obeh stranéh murbe posadile, in po gori danem svetu perve leta opravljale! Tako uasajene
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 35 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Maria Stuart (1861):	dvignila ga je Iz temne nižnosti, ko božja roka; Vi posadili ste ga na prestol S kraljevo svojo roko, z dedno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	resnice prepričali, so enkrat Pavlihca na konja zadej za sebe posadili, ko je ravno veliko kmetov na cesti bilo. Zapovedali so

Oče naš (1854):	S potolaženim sercom je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo serce je
Oče naš (1885):	S potolaženim srcem je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo srce je