- zabliskne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla
zabliskniti zaboga zaboj zaboleti zabosti za_božji zabraniti zabranjevati zabresti zabrniti zabubiti zabuhel zabunec zacajta zaceliti zaceljen zacopran začaran začasen začasno začenši začenjati začet začetek začeten začeti začetje začetnik začiniti začrleniti začrtan začuden začudeno začudenje začuditi začudivši začuti začutiti zad zadaj zadati zadaviti zadek zadelan zadelati zadelovati zadet zadeti zadetje zadeva zadevajoč zadevati zadevek zadihljini zadirati zadnjak zadnji zadnjič zadnjikrat zadobiti zadoleti zadolžen zadolžiti zadoneti zadosten zadosti zadostiti zadostno zadostovati zadoščenje zadoščevati zadovoljen zadovoljitev zadovoljiti zadovoljno zadovoljnost zadrega zadremati zadreti zadrgniti zadruga zadrveti zadržan zadržanje zadržanjski zadržati zadržek zadrževati za_duša zadušiti za_en za_ena zaertiti zaganjati zagaten zaglaven zagledaje zagledati zagledavši zagnan zagnati zagolten zagorel zagorski zagosti zagotavljati zagotovilo zagotoviti zagotovljati zagotovljen zagotovljenje zagotovo zagovarjanje zagovarjati zagovornik zagozda zagozdast zagrabiti zagraditi zagrebški zagrenjevati zagreti zagrezniti zagrinjalo zagrinjati zagristi zagrmeti zagrniti zagrnjen zagroziti zagvišati zagvišen zagvišno zahajajoč zahajati zahod zahoden zahodišče zahodno-indijski zahodnjak zahreščanje zahrumeti zahtevan zahtevati zahvala zahvalen zahvaliti zahvalivši zahvaljen zahvaljenje zahvaljevati zahvalti zaigrati zaisto zaiti zajahati za_jaz zajček zajčji zajec zaječati zajedalka zajedanje zajedati zajedavec zajedno zajem zajemalka zajemati zajemavši zajesti zajeti zajezen zajeziti zajokati zajtrk zakaditi zakaj za_kaj za_kar zakasniti zaklad zakladanje zakladati zakladen zakladnica zakladovalec zaklan zaklati zakleniti zaklenjen zaklet zakleti zaklicati zaklinjalec zaklinjati zaključek zaklopnica
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla |
| Robinson mlajši (1849): | „Za Boga! “ je Petek vzkričal, pred njim na kolena padnoč! „zžerlo |
| Žalost in veselje (1870): | Ali kako va-njo priti? — V njegovej sobi je ležal star zaboj; tega pristavi k steni, stopi na-nj in kakó se razveseli |
| Marjetica (1877): | njo. Šli ste v zgornje shrambe. Ondi je mati odkrila zaboj in kakor sneg belo pražnje platno je zabliščelo iz njega |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | svetovalec, tako zarano že? Le notri, prosim! " Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot sobe, in ko se je to zgodilo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Marseilla. „Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo". Jaz grem za njimi in ko dospemo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | ter prosim, da greste k Riparju ter mu izročite denar. Zaboj s truplom hudodeinika utegnete vzeti, kedar vam drago, saj sem |
| Gospod Janez (1884): | nasmehnil, češ tu bo kaj romantičnega. Deklica je nesla majhen zaboj in, bodisi da ni bila dosti pazna — zaboj ji je |
| Zádruga (1890): | goste. Za njim sta kočijaž in domači hlapec nesla velik zaboj in kar je še druzega bilo na vozu. Zad ugarji |
| Kotanjska elita (1898): | prihodu so mu postavili hlapci v gori imenovano sobo velikanski zaboj ter, odbivši pokrov, odšli. Traven si je primaknil stol bliže |
| Vinjete (1899): | stala daleč zunaj v umazanem predmestju. Rado je sèl na zaboj obrabljenih nemških brošur, stisnil glavo v dlani in molčal. Zebulon |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 500 kg cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro. Ko je ciganka |
| Gozdovnik (1898): | tisočkrat dražje, nego vsi zlati zakladi, ki so v mojih zabojih. « »In vendar odobrujete odpravo, ki jo misli podjeti don Estevan |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. |
| Stric Tomaž (1853): | so tako živo popisani; vse bo pa gotovo v serce zabolelo, brati ali slišati od muk, terpljenj in krivic, ktere morajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | Tudi brez tega poziva oglasili bi se bili mi, kajti zabolelo nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom |
| Sacrum promptuarium (1695): | prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu |
| Valenštajn (1866): | moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so vidili, de ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gospod v kavarnici pokazaje lončeno pipo. ” Drugi dan ga je zabodel nekdo na ulicah — bil je prof. Briccio. — Sveti večer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | pobalin 10letnemu realnemu učencu Punzengruberju peresnik ali nek tak nožič zabodel med rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se |
| Valenštajn (1866): | služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvoje grenko Martro inu terplenje noi ſmert? kier siti saboshjo delo use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava? daozhash ti menei boshjo pomiuezh sprositi: inu menei |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo ravno o pravem času, da zabranijo, novo grozno hudobijo. Učenik je namreč moral sumiti, da ga |
| Botanika (1875): | lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno kislino |
| Ferdinand (1884): | drugo pa je stegnjeno molil proti Petru, kakor bi hotel zabraniti novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hoče, vreči na Peharčka, mu izviti morilno orožje in tako zabraniti, nezaslišano hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | gorjača nagnila. In lej, prej da bi mu mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | za poskušinjo pošlje; če bi meni bolezen ali starost delo zabranjevala... « »O oče, oče,« vskliknili so vsi otroci ob enem, »nič |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odprto rano, katero je provzročil kamen; hladila jo je neprestano, zabranjevala je nevarno vnetje in prebudila slednjič ubogega Irca iz smrtno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone; Tone, jaz se nijsem nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti |
| Revček Andrejček (1891): | srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna |
| Zoologija (1875): | požrši gosenico od znotraj, prerijejo se skozi kožo in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo |
| Zoologija (1875): | mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | wagenſhmier pomashe, de ſe naſnaga nasaj dershy, inu rana pozhaſsu sazęli. Ta vbodena shivina pak sna po 24. urah ſpęt koker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa, ktere toča na močnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivati, da je rana vedno snažna, in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grenéla, Ko je hôdil seme s'jat: Žul' se bodo zacelili, Potni curki posušili Sred pšeničnih mu postát. Blažen, kter'ga teža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči, in z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po vgrizu kos tako poškodovan, da se ne more več zaceliti, ga s škarji odstriži. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ki jih je državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kermi z drobom in z močnato pijačo, dokler rana ni zaceljena. Ako bi bolnemu živinčetu sena, trave ali kaj enakega pokladal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da ne bo še drugih zdravil potreba. Kedar je rana zaceljena, se motozi iz kože izpulijo. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se je treba posluževati, in rano gnoja snažiti, dokler ni zaceljena. Vse rane na komu, ako so ravno globoke, se po |
| Zoologija (1875): | je potrebno. Ranica se potem lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zoperniza tepêna ali pa ſaj — méh. ” „Ako li je pinja sazoprana , de ſe ti nezhe ſmetana vmêſti, le nov sbruſhen nosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te pogladim tudi jes s rokami |
| Zlatorog (1886): | se ter beží s planíne. »Ubiti Zlatoróga ní baš lahko: »Začáran je, a če ga vender raniš, »Tedaj požene iz krví |
| Revček Andrejček (1891): | Lahko noč. (Odide. ) Po malem se bliska. Andrejček. Ali sem začaran? Kaj pa čujem? Jeklen (proti. Franičinemu oknu zasramuje). Veter ti |
| Zeleni listi (1896): | neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj |
| Zeleni listi (1896): | njen oče. »Oh, oče, oče! Začarana sem! «, odgovori vsa prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne pride nova postava za lov (jago), bojo prišle nektere začasne postave, kako se imajo lovi v najém (štant) dati, namreč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | zastran Savojiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike v Pariz poslale, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat |
| Astronomija (1869): | na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni |
| Blagomir puščavnik (1853): | poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | popolnoma zdrav, za ministra notranjih oprav izvolil; to službo je začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla |
| Zoologija (1875): | torej vjemajo s številom dotičnih vretenec v hrbtanci. Vratni živci počenši od petega do osmega se stikajo v velik pletež g |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi |
| Robinson mlajši (1849): | jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez |
| Čas je zlato (1864): | učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres Boga. Nezh ni dobru dakonzhanu, kar ni s' Bogam sazhetu, vſe pa, kar je dobru, inu ſrezhnu ſturjenu, je ſturjenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu ſe bodo ſtraſhne snamnja perkasovale. Pa le sazhétek nadlog je to. “ „Preden ſe vſe to sgodí, bodo s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi mojim Iju„bim Indianam ſo veſelje ſtorile in takó sazhetek „indianſkiga kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahko naprej priditi in ſi pomagati. Zhe ſo ſtarſhi dober sazhetek ſtorili, ni sa njih mlajſhe nizh teshkiga, delo ſtarſhov dobro |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga je sapiſſanu Eccli I. Initium ſapientiæ timor Dvmini. Ta sazhetik te modruſti je ta ſtrah tiga Goſpuda, ali ta ſtrah |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tih Angelu, tu nar vezhi dopadeine Ozheta Nebeſhkiga, inu ta sazhetik naſhiga vezhniga veſelia sazhne v' timu vertu Gethsemani splakan, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna, Poſoda vſe ſvetuſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſkus beſſedo te resnize rodiv, de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhęnkal, mene molil inu ſposnal, de ſim jeſt ſtudenz inu sazhętik vſiga tęga kar ſi, inu kar imaſh; Plazhaj kar ſi |
| Kuharske Bukve (1799): | saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhine v' roke dati mojem rojákinam. One ímajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg an stvarnik usah rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tevtonske se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel |
| Revček Andrejček (1891): | zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis |
| Biblia (1584): | uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino |
| Stric Tomaž (1853): | mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No, kako se vam zdé? “ ga vpraša nekdo pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče: Od začetka bolezni se kratek kašelj zapazuje; ako bolezin raste, pridejo krave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene |
| Botanika (1875): | ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali |
| Botanika (1875): | pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega |
| Botanika (1875): | stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste |
| Botanika (1875): | naše zemeljske kroglje (mineralogija §. 130.), je bila ona od začetka ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve. |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu Ozhetu, Synu, inu S. Duhu, koker je blu od ſazhetka, ſdej, inu uſſellej, inu na uſſe vezhne zhase. Amen. Obvarvej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjo volo spoſnash, od katire uſſe letu koker is svojega ſazhetka lèſſem pride. 3. Povej meni moj Syn! kedaj je bla |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pilatushu. Vsdignite ſe, inu pojdite s' mano! 1.) Sdajzi v' sazhętki pęlejo Jęsuſa pred Kajphasa eniga krivizhnäga zhlovęka, katęri je na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tó ſturil. Matth. 13, 28. Ta zhlovek v' ſvojim sazhętki ny bil, kakor je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. ta prveve SAROTENIE Jas N. N. raba sarotim k'sazhetki: skues boga ta usiga mogozhniga: kateri je mena stvarov: noi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa majhen ſadovnik (pungart) sravno. Poſhténimu moshu ſe je v' sazhetki prav ſlaba godila. Sa teshko delo ni bil, kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè |
| Genovefa (1841): | pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali tri minute hitro in mozhno goniti, potlej pa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'Sazhetu S. Maſhe. Visha, kokar per sedmi Peiſmi. 1. Gospod vezhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni, pa tudi pozneje, če je bolezin hujši postala, nikar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino |
| Zlata Vas (1848): | Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treh dneh ti bo večidel pomagalo, če nisi bolezni v začetku zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ker ste za vino dali, vam še nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste |
| Sveti večer (1866): | mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali bomo tudi mi tako tega dečka |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre |
| Fizika (1869): | zraven. Odtod izhajoči si mislijo, da je celó pri popisanem početnem poskusu zavolj pričujočnosti vodne pare in zrakú kemijski njih vpliv |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki |
| Fizika (1869): | luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal |
| Biblia (1584): | mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih |
| Biblia (1584): | pak vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak |
| Biblia (1584): | mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | de je on Jęsus Chriſtus. 21. Inu tèdaj je Jęsus sazhęl ſkasovati ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krog grada beliti jela, ter mersel veter okolj graſhine briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' |
| Genovefa (1841): | ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je h' ſebi vseu Petra, Jacoba, inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtrahu nímamo. Syn Boshji v' ſpominu na naſhe grehe je sazheu mozhnu preſtráſhen biti, mi pa, katiri ſmo sa volo tulkain |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshije: Tvoja mainenga more bi i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biti obtam zhasi Kader boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhem , uſtani gori. Inu ta mertvi je goriſeduv, ter je sazhev govoriti. Inu on je njega dal njegovi materi. Inu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev vonkej goniti te, katiri ſo noter v'njemu predajali, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Potęm je on vodo v' eno medenzo ulyv, ter je sazhev Jogram noge umyvati, inu s'pertam briſſati, s'katirim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekoliko omenila o tem svojemu možu, on pa me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | telebi iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal |
| Oče naš (1885): | Tiho je vdihnil. Oči so se mu posolzile. „Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k |
| Ta male katechismus (1768): | na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr. V. Od svoje mladoste k' je pershl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhjega uſſelej na narbel gorezho viſho lubiti. 2. Kmalu bosh ſazhel hudobn poſtajati, moj Syn! zhe bo vezh per tebi ſamogl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel; k'pregreshnemu nekol roke nastegni. Nezh nauſemi k'sebi ſa |
| Kratkozhasne uganke (1788): | deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler na miſi toku permerſuvati, koker se bo snęg tajal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je |
| Genovefa (1841): | V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel in dolgo ni mogel |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna pretečeniga leta. (Ladislav Pyrker), patrijarh in veliki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zdaj le nek to, da ob novem letu bo začela porota svojo sodbo, in ko bojo puntarji obsojeni, potem še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Milan na Laško. — Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še |
| Oče naš (1885): | krsta, nobena voda nima moči krstne vode! Ménart, kaj bova začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje |
| Oče naš (1885): | pri njem stali in ga milo gledali. „Ubogi vojak,“ je začela ena, „kako si bled! ali si bolan? Ves moker si |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila |
| Robinson mlajši (1849): | činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline |
| Tiun - Lin (1891): | Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo šel s časom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi |
| Biblia (1584): | ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo sazhęli klaſsovje oſmukovati, inu jęſti. 2. Phariſærji pak, kęr ſo vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi |
| Zlata Vas (1848): | Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč v enomer govorilo in pisalo v časnikih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen |
| Fizika (1869): | Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | domú. Jesuſ pa, ker ſe je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati. Pa Bog je od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v to kolo, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse pod Brasdo vſejanu biti. Jezhmen, inu Oveſs, ga |
| Genovefa (1841): | S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaveze, ni pogode, In nesreča urno spê. Pràv! zdaj liv začeti dá se, Lom po volji zernat je. Vsak še nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še res ni vedel; zadosti pak si je uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | o tem času ne smé noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomena, da ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste |
| Sveti večer (1866): | lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani |
| Fizika (1869): | Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat |
| Gozdovnik (1898): | so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni Bueg an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept od S Korone Sashazemigniti merkei perpravo ti morash |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej glida na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha |
| Sacrum promptuarium (1695): | ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti |
| Sacrum promptuarium (1695): | gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar bi bilu meni mogozhe, jeſt bi hotel danaſs |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu pravi sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti in ne razsuši se nikdar več; delj ko les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se osuše in nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto, ima ondi svoje določeno mesto; barantija na borsi se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | te moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tega, ako se pametno trebijo gojzdi, in kdaj naj se začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega |
| Valenštajn (1866): | ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od gnesda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa smiraj bolj po lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stopínj od kraja, ko so vojaki že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate |
| Fizika (1869): | 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha, „kadaj ti hočem tri dati? Ali hočeš, de koj začnem? ” „I”, odgovori Hebrejec, „enkrat mi jih je deržati; koj na |
| Tiun - Lin (1891): | moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav hočete od mene? « vprašam svojega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de nam doſtikret poprei ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sakai naſhi saſtopnoſti, inu mozhy prevezh savupamo, de tulkain rezhy sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhotorjov, inu neſsimo njegovu saſramuvanje! (Hebr. 13, 13.) Ali pręjden sazhnemo, perpravimo ſe. Po tęm kadar je Jęsus Nazarenſki zęlo pot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaki panj ſaj deſet funtov ſterdi ali medú priſhlo. Mi sazhnemo perviga preganjati, in kér najdemo matizo, me poproſi, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da |
| Zoologija (1875): | nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bo shida vſa enako debela in gladka; 3. preden sazhneſh odvijati, je tréba od kokonov bavelo obrati, in to she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verbjem opledén ; tode ſuh plot moraſh , popred , kot shiviga ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne |
| Valenštajn (1866): | Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn! uſſe poprej preudarki, predn ſazhnesh kaj dellati, inu kakershna je bila misl pred Bogam, takershnu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | be mene spod moje ſtręhe ſtergal. Se mene vonſtergal: tok ſazhnesh mene is sladzhizo napajati. Ki mordej meni skus tu enu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vnih kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu, de mosh ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper celo deželo, zoper vsako mesto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer |
| Sacrum promptuarium (1695): | Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Spominski izreki za vsak dan mesca. 1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam |
| Gozdovnik (1898): | storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija, de kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá začno svoj stan zboljševati, in nar kraji pot je, de z |
| Stric Tomaž (1853): | sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želodcu in gré z blatom vred od živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v Tebi končajo. Vsigamogočni večni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi imajo zdaj že 581.000 mož in 113.000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva cerkev, ki s kloštram vred še zdej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perli potlej en bokal vode ali grahove župe, osoli in začini jo in pusti jo prav dobro zavreti. Pemska župa. Prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de |
| Astronomija (1869): | so v enakej visokosti s svečnim plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji |
| Genovefa (1841): | ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem |
| Tine in Jerica (1852): | samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč |
| Oče naš (1854): | čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še |
| Oče naš (1854): | in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije na stran |
| Tine in Jerica (1852): | Liza (začudena), Tako? tega se še manjka (jezna). Pa le počakita! Smole |
| Blagomir puščavnik (1853): | poginiti. Bog jej stokrat poverni dobri deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša hči? vprašata oba kmalo, naša Rezika |
| Roza Jelodvorska (1855): | svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne |
| Zeleni listi (1896): | Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to božično darilo |
| Tiun - Lin (1891): | na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Stric Tomaž (1853): | popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirimu ony tebe terdu toshio? sa reſsnizo, ena nar vezhiga sazhudeina vreidna rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim |
| Stric Tomaž (1853): | služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas? Ali se morebiti |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno vidi; upraša jo: »Morebiti so tebi |
| Zlata Vas (1848): | sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo. „Kaj pa je, Balte? Gašpar, kaj pa je? “ vpraša stari |
| Biblia (1584): | Inu on je nje osdravlal, de ſe je ta folk sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali |
| Biblia (1584): | nje vuzhil v'nyh Shulah, taku tudi, de ſo ſe sazhudili, inu djali: Od kod pride letimu taka modruſt inu muzh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo nesel kviško. Ta reč „je taka, ko bi se začudil, bi še zbolel. Mi pravimo, da „se „ta hudi” pritisne |
| Genovefa (1841): | sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta svédila, kako blagoſerzhno ju je Genovefa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on jih je osdravil. 31. Takú de ſo ſe mnóshize sazhudile, kęr ſe vidile, de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi |
| Fizika (1869): | del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da |
| Zeleni listi (1896): | Vsi so se sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta |
| Viljem Tell (1862): | se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In |
| Gozdovnik (1898): | ropotati s težkim železnim tolkačem. Še le čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake in koj nato silno trkanje na vrata. Bil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je že poslušal pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor onstran strmine |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik |
| Valenštajn (1866): | sem ti stregel, Da se ogrel na mojem si telesi, Začutil radostno živen'je mlado Na mojem srci. Kdaj od tega dne |
| Sveti večer (1866): | ga je zeblo. V gorki izbi še le je prav začutil nasledke ostrega mraza; tresel se je in zobje so mu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga |
| Genovefa (1841): | pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je |
| Gozdovnik (1898): | branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je |
| Kuharske Bukve (1799): | 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot |
| Zlata Vas (1850): | njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji |
| Viljem Tell (1862): | Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se |
| Rudninoslovje (1867): | i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | A, drugo od B, katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje |
| Zlatorog (1886): | Pa mi brzo stopi v hišo. »Tam v gospodski sobi zádaj »Nihče naju čul ne bo. « Kaj sta notri se meníla |
| Revček Andrejček (1891): | bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že |
| Revček Andrejček (1891): | zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si pridobiti mogel. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mika poskusiti, kakšna de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fasces”). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se |
| Viljem Tell (1862): | blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje |
| Zeleni listi (1896): | zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so |
| Robinson mlajši (1849): | prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana |
| Robinson mlajši (1849): | tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so |
| Robinson mlajši (1849): | vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal |
| Genovefa (1841): | je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside in |
| Valenštajn (1866): | i nékamo lehké krví, V jezi je svojega skoro slugo zadavil, I norimberšká gospôda mu je prisodila, Naj bi ga kar |
| Revček Andrejček (1891): | bi s svojo osobo Bogu še sedaj sramoto delal, kar zadavil bi ga, tega hudiča grešnega — prav res bi ga! Franica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | So nam pravili, Stézte se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt |
| Zoologija (1875): | jedó. Navadna osa (Vespa vulgaris) ima črno in rumeno kolobarčast zadek; podoben jej je sršen (V. crabro), samo ka je veči |
| Zoologija (1875): | škodljive žuželke. Drugi razred: Pravi pajki; Araneae. Njihov debel, okroglast zadek je mehak, gol ali pa dlakav, brez obročkov in z |
| Zoologija (1875): | polože svoja jajca. 5. Kratkokrilci (Microptera) imajo kratke, komaj polovico zadka pokrivajoče pokrovke. Grabilec (Staphylinus) je črn, 20 mm. dolg hrošč |
| Zoologija (1875): | nikakoršno rabo. Znamenito je to, da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po več črevljev dolge nitke, katere |
| Zoologija (1875): | zbirke in korenstvo. Kresnica (Lampyris splendidula) sveti se lepo na zadku in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli |
| Zoologija (1875): | niti, ki jim prihajajo iz štirih ali šestih bradavic na zadku. Vsaka bradavica ima 100 do 400 luknjic, skozi katere se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapéra. Zhe ſe luknje v tlak naredijo, jih vſelej ſkerbno sadélaj in samáshi, ſizer ſe moli, zhervi in drusih merzheſov vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in gnojivno drobnino is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti |
| Genovefa (1841): | viſéle, ſhe nisheji pripognila, de bi votlino ſhe bólj vetrovam sadélala. Pod hvojo je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim |
| Genovefa (1841): | tésho polomil. Ako ravno je Genovefa vrata votlíne ſnégu dobro sadélala bila, ſo ga vunder divji in mersli vetrovi smiraj veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel od njega, kteriga niſo mogli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá |
| Tine in Jerica (1852): | pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj Smoletovo Anco |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | na njegovo rano. Tone je stal tu kot od strele zadet; koleni sti si mu šibili in govoriti ni bil zmožen |
| Lohengrin (1898): | ste čin. Le ena je — tej moram se odzvati: Elza — (zadet obstane, ko jo zagleda, kako z burno dvigajočimi se prsi |
| Gozdovnik (1898): | zgrabita za nože. Kratko sopihanje, pa je vse tiho. »Dobro zadet! Na mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po |
| Gozdovnik (1898): | tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhel is Jerusalema v' Jerihunt. Na poti, je med rasbojnike sadel, kteri ga obropajo, ranijo, ino na pol mertviga popuſté. Pergodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is ſrede njegovih prijatlov vsel, ktéri s zelim ſlovenſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v 51. listu lanskih Novic jo je dozdaj šembrano dobro zadél. (Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ni ga človeka, de bi ga davk od solí ne zadel, zató je pa tudi deržavni dohodik iz solí gotov in |
| Robinson mlajši (1849): | Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če |
| Zlata Vas (1850): | bi bili tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je |
| Zlata Vas (1850): | se je hudo vstrašil, ko se je v tami druziga zadel in nekaj živiga zraven sebe čutil. Večidel vsim je od |
| Blagomir puščavnik (1853): | prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo roko na oči položil, da bi |
| Botanika (1875): | ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih se je začela precej živa kupčija s |
| Oče naš (1885): | glavo in zgrudil se na stolu. Mrtud (kapljica) ga je zadel. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bal ne ljudi ne Boga, je kmal tudi saſlushena ſhiba sadela. Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu boshjim ſlushbo opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali |
| Zlata Vas (1848): | tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de so mogle pomagati. |
| Zlata Vas (1848): | mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je versta zadéla, derv h kurjavi, in h kuhi eniga pomagača dati. Mlinarica |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zjutraj ga ne bo več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela in v to strašno ječo pahnila. O da bi vsaj |
| Deborah (1883): | žganja, rekel je: Veste uže, krčmarica, starega Lovreta je kaplja zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal |
| Ferdinand (1884): | kopito pokrilo. « Kakor strela iz jasnega je ta vest Petra zadela; strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um |
| Gozdovnik (1898): | Ne motim se. Tukaj sta dva človeka peš na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita |
| Gozdovnik (1898): | ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je to le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta |
| Zlata Vas (1848): | je bilo prav posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je |
| Divica Orleanska (1848): | Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža vam bo iskal? Kdo hudih Zverín |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stopivši prašala: »Kje je moj dragi mož? Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prerokbe preroka Isaija. Ko jih odpre, (Bog je tako naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Ne bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſhe lahko ſtoletja preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tiste baže se čez mene nar bolj šopirijo. Kar pa zadene hudobno očitanje v 50. listu Nocíc, se moram nar pervo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate |
| Blagomir puščavnik (1853): | ves kervav iz konja zavalil, me sovražna sulica od strani zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim |
| Oče naš (1854): | hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star |
| Gozdovnik (1898): | zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril |
| Gozdovnik (1898): | držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lehku od uſt gredo, ali tiſte eno krivizhno veſt mozhnu sadenejo. Stoi na tvojih ſtopynah Pilate, inu na hodi prozh! tebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Varujte ſe vy mlazhne duſhe, de letę beſsęde vaſs ne sadęnejo! Şte vy s' Jęsuſam? Vy męnſite, de ſte. Ali Jęsus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa; „ta |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči je na svetu, ki gredo vkup |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bodite taki; potem bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót |
| Fizika (1869): | v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža |
| Fizika (1869): | pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko bolj visoko meri, kakor kamor hoče zadeti, in to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo |
| Gozdovnik (1898): | je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave |
| Gozdovnik (1898): | kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dni, in se pogovorili zastran združeniga poravnanja sedanjih negotovih evropejskih zadév. O tem času se bo okoli Olomuca 30000 vojakov avstrijanske |
| Stric Tomaž (1853): | s tem sužnost nekako zagovarjati hočejo, celó nič okolišin in zadev ne poznajo, v kterih so naselniki proti sužnjim. Da vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne more vladi v škodo biti. — Materi cesarici, od ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dobí vseh 10, kakor jih je imela pred organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zbor — ne vedoč kaj storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez dober mesec prevzel je še veči posel; odpeljal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí se samo v tréh zadévah spoznati dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sopet g. Ambrož izvoljen za to, ker so njemu mestne zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odbor nagovorila, da naj se sklene ž njo o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na |
| Roza Jelodvorska (1855): | je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ločiti litvanščino od slovanščine, vendar brez temeljitih razlogov. O tej zadevi veljajo važne besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prasnih vér ſe najde med ljudmi, kar liſe v luni sadeva ; ker ljudjé ne vedo, de to ſtori le ſenza viſozih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bojim ſe, de bi bilo vſe to sa tiſte , ktere sadeva , saſtojn. Sakaj taki ljudje imajo neuſmiljeno ſerze, kteriga noben poduk |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče |
| Gozdovnik (1898): | se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se tedaj tukaj sklene, se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali clo na soncu, da jih sončni žarki na ravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz nagajivosti dražiti ali huskati |
| Gozdovnik (1898): | da bonansa ne gre nam, ne poznam nobenih obveznosti, ki zadevajo zlato. Vse eno mi je, kaj počenjate, samo to bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje |
| Revček Andrejček (1891): | in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih |
| Pozhétki gramatike (1811): | imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo s gospodam deržal, kmet bo pa kmet ostal. ” Ta zadnja veljá. Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oči in ušes po redu; na drugi strani sta se zadnja dela glav nekoliko razločila, in dvoje ušes na pol zrašeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | besedo: vés narod je na nogah. Al še ni odbila zadnja ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela, koliko sta stara |
| Valenštajn (1866): | Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz zadnja vrata, straži Jih samo en vojak. Ob vsakej uri Smem |
| Rudninoslovje (1867): | enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še |
| Astronomija (1869): | do 76 letih, druga po 3 letih in 115 dneh, zadnja pa po 6 letih in 270 dneh; — in nje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dober kup; če ne dónese, bom jez saj kermo dobil. Zadno varstvo zoper točo je družba, od ktere je v Nr. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža so mu povedali, in mu iz serca srečo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo treba kramarjem po 14 dní |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže kurile in šotor Huncev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje dní tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in |
| Sveti večer (1866): | reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal vse, kar sem zadnje mesece dobil od očeta. ” „Pojdi, pojdi! Vsaj pomisli, kaj je |
| Astronomija (1869): | nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje število gospodov Ellery in Airy kaže, da si moramo daljavo |
| Ta male katechismus (1768): | krivovirnem sovraſhnekam v' pesty nada, katiri nas bodo noter da ſadne kapelze kervy stiskalli, s' kervavo vojsko, s' hudo, inu drago |
| Ta male katechismus (1768): | Koku se imajo te dve ſadne ſapovde ſastopiti: Nekar napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te |
| Ta male katechismus (1768): | kedaj se bil ta poslednekrat per spovdi) od moje te ſadne spovde s' mojemi grehami Boga resſhallil, namrezh: Tukej se grehi |
| Ta male katechismus (1768): | perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be imelli ſhelleti odresheni |
| Ta male katechismus (1768): | hudu. Job. 19. Daniel. 12. Jann. 19. Kaj tedej ta ſadnè: Inu enu vezhnu ſhivlenje? |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo ti povem, ne bo te is nje, dokler do sadnjiga vinarja ne poplazhaſh. “ „Kdor ti krivízo dela, ne ſtavi ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil. “ Sdaj ſe ta zhudesh rasglaſi. Vſe nad njim oſtermí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza na obreſt v Dunajſko ſhparovko naloshuje in ondi do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potrébe ſvoje hoſte ptujim v poſekanje prodajo, ki vſe do sadnjiga ſhtora in zveka pohlaſtájo. — Per grajſkih gojsdih in leſih ſizer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drusiga 4, do tretjiga 6, do zhetertiga 7, do petiga sadnjiga ali do sapletve 10 dni, in v vſim vkup 32 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kteri še dan današen našim botanikarjem od perviga do zadnjiga prav dobro služi. Torej iivala, komur hvala gré! Riivno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan in nar krajši noč naredí). O polni luni do zadnjiga krajca nestanoviten veter gospodúje; v zadnjim krajcu zlo rádo dežúje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | se morajo ravnati tudi vsi nižji vradniki, od pervíga do zadnjiga. Polne pazljivosti in upanja gledajo tedaj ljudstva na ministre, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | strašna nesreča te preganja, de se ponižaš naj manjši dekla zadnjiga gradjanskiga hlapca biti? « — Roza razodene zdaj očetu vso dogodbo; kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gledej, de k'pridnemu obernesh, dokler ti bosh mogl od ſadnega vinarja rajtengo dati, koku, ali kam se njega ſanuzal. Tebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pershla, od katire bodo uſſi Odamovi otrozi noter da tega ſadnega poſherti, inu ſmleti v' prah. O koku zel malu be |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | V'sadnim Firtelzu per lepimu zhiſtimu vremęnu leſs sa zimprat ſękati, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ga zherv ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | OPRAVILA MESZA SVIZHANA. V tem Meſzi v'sadnimu Firtelzu ſe morejo verbe, inu jagnedi obſe, kati, toku hitrejſhi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na pluzhah, inu jetrah bolne, inu ſe morejo odlozhit. V'sadnimu Firtelzu mlade volizhe resati. Kokuſham, de hitru bodejo neſle, dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkopati, in vanj okoli ſvetiga Matija kapuſovo ſeme ſejati. V sadnjim krajzu poréshi verbe in jagnjeda, ti bodo hitrejſhi ſpet pogajnale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pogajnale. Kmali po mlaji, obréshi drevje, saſádi ſadovne peſhke, v sadnjim krajzu pa dervéſiza preſádi, vunder ne v mokrim vreménu, tudi |
| Divica Orleanska (1848): | spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z volno pokrita, da v neznani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života razširja. Znamnja, po kterih se pereči ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc je pa hudoben lažnivič svoj strup proti meni |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti de ſe duſhí; riba da ſama vodo, vender proti sadnim perdeni enmalo kiſle ſmętane, puſti ſhe ſkup savręti, je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe je po ſredi ſhęnza, toku bode pruti pervimu, inu sadnimu Firkelzu, al pa polnimo Meſzu deshvali. Pa ſe tudi vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s tem ſilno veliko perja pervarje in manj potroſi. Proti sadnjim ga ni tréba vezh resati. Sa 20,000 zhervov je tréba |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ga farshmagovati, vener vam nebo nezh pomagalu kokor k' saidnimu je billa ſposnala una shena, od katere ſim bral, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in |
| Valenštajn (1866): | Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi, za vsako šest gostov. Spredaj |
| Ta male katechismus (1768): | od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri se |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani |
| Sacrum promptuarium (1695): | koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo hotele bugat, kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh nesnedil, on yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy, inu vaſhe shene kakor eni Dohtarij, ſe bote k' ſadnimu gvishnu keſsali, kakor uni vuok, katiri je vidil eniga krulaviga |
| Sacrum promptuarium (1695): | anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | beſedize ſpregovoriti in ko ji grof sopet roko poda in sadnji „sdrava bodi“ isgovori, ſpet v omedlevizo pade. Smagomir pa grosno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj |
| Divica Orleanska (1848): | bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj |
| Blagomir puščavnik (1853): | je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe |
| Zoologija (1875): | z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom |
| Zoologija (1875): | se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | že spet v svoji domovini. – Pa kaj stoji tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba |
| Zeleni listi (1896): | Na vrt bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Ta male katechismus (1768): | bodi itdr. XVIII. Dusho, telú viſhej, poſhegnej nas ſdej: * na ſadne zhas shpiſhej, nas vſemi v' svet' Rej. O bodi itdr |
| Ta male katechismus (1768): | eno skushnavo napershli, inu v' greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh nas reshi od ſlega? Mi be radi imelli, de |
| Ta male katechismus (1768): | ſadosti, tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhast skaſalla, ſakaj ony so bli od mojega Synu per ſadni vezhjerji k'Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se naš presvitli Cesar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala |
| Tiun - Lin (1891): | pa tudi bila po kitajsko opravljena. Že sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta čas na bojišču se godé zdaj zunej bojišča. Z zadnjim dnevom starega leta je imela namreč ura izteči, v kteri |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so sledeče: Vol se ne dotakne kerme, je nepokojen, z zadnjima nogama semtertje prestopa, pod trebuh berca, je klavern in se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pravo lego nazaj spraviti. Potem naj se postavi krava z zadnjima nogama višje. Porodne bolečine teletnik ali maternico včasi zopet vun |
| Gozdovnik (1898): | Toda v tem hipu stoji Pepo z napetim karabincem pred zadnjima. »Stojta, sennores! Ne mahljaja naprej, če ne izprožim! « »Po njem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče noče žreti, z zadnjimi nogami berca in tla bije; vamp je močno napet. Živinče |
| Zoologija (1875): | ki začenja ob vratu in je razpeta med prednjimi in zadnjimi nogami in objema tudi rep; Indri (Lichanotus); Iori (Stenops); |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to nar vękſhi vbóshtvu priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh deni perſtręsheno kri s' jeſiham notri. Potle naj ſe do |
| Kuharske Bukve (1799): | krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ rekozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jéſiha. Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda; mu je sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi si bila jez takrat vrajtala, kamo jih bode zadnič njih bolehnost spravila, alj naj bi bila jez storila, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej |
| Blagomir puščavnik (1853): | stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni. Spet jo solze polijejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce |
| Fizika (1869): | zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče od vladajočih tokov v zraku in v vodi |
| Botanika (1875): | se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mèrtvaſhkiga hriba, inu tam ſe mi sdy je ſhe ta sadnikrat vſo ſvojo mózh vkupęj vsęl, je poględal okuli po ſvęjti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsuſa Chriſtuſa, inu puſtíte, de leta novi Judas njega ta sàdnikrat objame, inu kuſhne. O koliku je takih lakomnikov, inu vohernikov |
| Stric Tomaž (1853): | k Ivanu, da bi se ž njim pred odhodom še zadnjikrat poslovila. |
| Gozdovnik (1898): | Nobeden mož ni izgledal, kakor bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo |
| Fizika (1869): | more zrak mimo njega, in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi |
| Fizika (1869): | Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je treba vedeti, da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar |
| Ta male katechismus (1768): | miſi boſhji prestopil, veliko boſhjo gnado, inu tu vezhnu ſhivlenje ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu |
| Ta male katechismus (1768): | tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory, kar se prave: s' Bogam |
| Ta male katechismus (1768): | 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na |
| Ta male katechismus (1768): | II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh; skus katire ſadoby ta zhlovek de previdnu tu je: modru, treſnu, pravizhnu, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | rezhjo tiſchi, inu prave previdnoſti neſchpoga, malikedej to, kar yſche ſadoby, ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri tiſtu krivizhnu sadobijo, greh ſturijo, inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobre saſtopnoſti , vſse ſorte kunſhtni Mojſtri, bodo bogati, kateri bogaſtvu sadobijo ſhus kuuſhſt, inu kupzhijo. Zellu Létu v'kup vsétu. Je |
| Botanika (1875): | in fosforove kisline. Praha. 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali. Kir me je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhutil, ko ſim mu sa reſnizo pravil, de bo vid sadóbil. Po dolgim in prijasnim ſpraſhevanju ſmo ſhe le isvir njegoviga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi navish ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene an gnadliv rihtar. Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko satvojo” potrie- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu |
| Botanika (1875): | človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane, de ni zupernija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung) veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je |
| Ta male katechismus (1768): | v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu iskainam ſmo zeli na timu, de bi mi poiſkali, sadobili, obdershali, inu pogmirali to gnado, inu pomozh tih viſokih, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ony ſvelizhanje, katiru je v'Chriſtuſu JEsuſu s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vaſhim hudóbnim nagnenji, taku bóte bres vſiga zvibla klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ena nazhaſt, koker zhaſt Boshja? saturei pa tudi na sadobimo, kar proſimo, kyr ſe Bogu samirimo. Oravit tertio eundem ſermonem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in domo Pilati. Od satosheina Chriſtuſoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute Boshje s' Nebeſs sadobiti, je bila vſelei ta molitu, tiſti je ſam Bog to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhemo, kai delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | noſiti Si otlu naſhe grehe vſe, Dei ti nam gnado sadobiti, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | resodel. Upanje. Jeſt upam inu shelim od tebe moj Buh! sadobiti, kar je meni na duſhi, inu na teleſsu k'ſvelizhanju |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 32. KAPITL. Anu guautno kraftno SHEBRANJE Sa velko bogaſtuo sadobiti tu shebranje je velko barti skuhbano. Kaker povje an Capvzinar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila kaka smóta sgodila. Bog pa vſigamogozhni vam daj miloſt sadobiti per moshi, de vam da nasaj sapertiga brata ino tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je menj viditi; satorej, kako s gnojenjem nar viſhji prid sadobiti? Ako bi bilo mogozhe gnoj bersh isſpod shivine na njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz ſerzhno shelji pogléd sadobiti, in velizhaſtno ſtvarjenje premodriga Ştvarnika gledati, in veſeljiti ſe ga |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov |
| Ta male katechismus (1768): | pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak imamo s' tega uzhiti? Mi be imelli |
| Ta male katechismus (1768): | de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, nabo tebi potreba |
| Ta male katechismus (1768): | gospudna molituv uzhy, de be imelli prositi, neli tu dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' pravi zhedni zhiſtoſli te dushe, inu tega telesa. Tu ſadobiti imajo ony ſravn tega te poſtave , kar bo narbel mogozhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa vezhnoſt. Otsheh taiſte ſadobiti, toku oſtane v' duhu tega uwoshtva, inu Hodi ſa mano |
| Robinson mlajši (1849): | tem dobi mnogo Evropejskega orodja, ino svojim po—trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega lehko dete pozna, kako veliko si mnoge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu |
| Zlata Vas (1848): | ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je |
| Blagomir puščavnik (1853): | konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez in križem; bor za borom |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Čez dolgo časa vender zadoné na pol glasne besede doli z ozidja: »Uboga žena, glej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je |
| Gozdovnik (1898): | napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jo je pridelal stari oče, tudi tebi še danes zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti pa JESUS! vezhnu ſvet. 3. Sa tu ena je sadosti Beſeda od tvoyh ust Tak bomo od grehu prosti , No |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | varje, Dobru be pa opustiu, Tisti ſe sapstoin sgovarje, Debi sadosti sturiu. Tu drevu, ko na rody, Taku Kristus govory, |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na prei, v'Adventi, inu v'Posti. Drugih dny maſh sadosti, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | najemniki, ki vezhkrat pohajkvajo, zhés léto sadoſti opravila imeli. — Ni sadoſt; le vediti, de vinſka terta le na peſhéni semlji rodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga padvána |
| Biblia (1584): | nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en ſam vam nebò sadoſti, sakaj zhe bogatishi je zhlovek, vezh shelj imeti: bodi tedaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti |
| Kuharske Bukve (1799): | perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več |
| Robinson mlajši (1849): | dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s |
| Blagomir puščavnik (1853): | k Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cele notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode |
| Tiun - Lin (1891): | bilo videti nobene džunke, nobenega jambora. No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem |
| Revček Andrejček (1891): | šment, ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še |
| Ta male katechismus (1768): | rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki jo je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajde dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog takim nikolj zadostiti, ker jim narlepši darovi komej en dan pomagajo, od kterih |
| Blagomir puščavnik (1853): | kako neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč |
| Zoologija (1875): | tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega |
| Zoologija (1875): | nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako tedaj ne zadostujejo fizikalna znamenja in lice, da bi spoznali in določili mineral |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | te na pet ali šest decimalk. Logaritmi s petimi decimalkami zadostujejo pri navadnih praktičnih računih po polnem. S pomočjo tacega logaritmovnika |
| Tiun - Lin (1891): | mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo |
| Gozdovnik (1898): | bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je bilo iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo |
| Gozdovnik (1898): | glavo na stran, pokoreč se uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nikjer ne kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima |
| Robinson mlajši (1849): | diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne da z besedami popisati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno |
| Ferdinand (1884): | ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor je popreje mislil. Lepo glavno mesto se mu je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen. |
| Revček Andrejček (1891): | Anže. (Jako zadovoljen, malone ponosen. ) No, oče, če mi vi dovolite, da si |
| Tiun - Lin (1891): | naklestil. »Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! « |
| Revček Andrejček (1891): | Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet je grozna — že |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pretekli mesec spet na Dunaj preselil, živí ondi prav zadovoljin. — Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči |
| Čas je zlato (1864): | je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z |
| Čas je zlato (1864): | se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni kaj zadovoljin, de sta s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse |
| Zlata Vas (1850): | bi se njega ne branila, ko bi oče in mati zadovoljna bila. »Pa moj oče so bogati — zdihne Lizika — in hočejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in tudi ljudstvo godernjá, ker se bojí, da bi se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi, tako je hudobniga Gerarda ta novica razkačila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih |
| Ultra! (1867): | Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod, kojega sem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ide — in sta bila kljub bližnjim nevarnostim vendar vesela in zadovoljna. Razun veronauka je podučeval vitez otroka tudi v druzih koristnih |
| Ferdinand (1884): | nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu več dobrega |
| Revček Andrejček (1891): | svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato |
| Zlata Vas (1848): | lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njimi, ter ga v' reſnizi molili, ino mirni ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih |
| Genovefa (1841): | Dovoljni bodite s tém, kar imate in s malim bodite sadovoljni. Tudi s malim moremo veſéli biti. To ſim v puſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Belgijanski in Olandežki deželi bilo. Na Francozkim so z letino zadovoljni, le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila |
| Divica Orleanska (1848): | čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova je; vi zadovoljni boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V |
| Mlinar in njegova hči (1867): | dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par besedic |
| Pripovedke za mladino (1887): | perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in ž njo v popolni slogi žive. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne morejo biti pobožni. S tem se oslabi le čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore |
| Zlatorog (1886): | In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo |
| Divica Orleanska (1848): | prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | si je želel jo bolje spoznati, in tako svojimu sercu zadovoljiti. Med temi je bil tudi neki angleški vojvoda, Arto po |
| Stric Tomaž (1853): | da bi vas težko stalo, se s tem nesrečnim stanom zadovoljiti, marveč bi jo pri pervi priložnosti utekli in tako tudi |
| Kemija (1869): | 8 utežnih delov kisleca. 16 delov žvepla je tedaj sposobno zadovoljiti kemičnej sorodnosti druzih prvin ravno tako, kakor 8 delov kisleca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | s čem bi vlada pokazala, da jo je resna volja, zadovoljiti narode, in lahko bi to brez daljnega odlašanja storila zato |
| Občno vzgojeslovje (1887): | so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker se more |
| Gozdovnik (1898): | bili gotovo strašni, ko bi bila priložnost dobila, maščevanju svojemu zadovoljiti. »Hočeta li piti? « upraša ju Tiburcio. Nobeden ne odgovori. »Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Revček Andrejček (1891): | Neža, kaj se pa jezite? Pavel je že priden. Neža (zadovoljno). O kaj pa da, priden je že — in prav nič |
| Revček Andrejček (1891): | desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v |
| Gozdovnik (1898): | smeliši velikaš španski,« smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sadoſt', Prav' myr , inu pokoj tih ſerz Je zhednoſt , inu sadovolnoſt. Vshivaj, kar ti je Bog dodelil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ter me puſti k' zhaſti tvoji Nedolshniga k' ſębi pridti. Sadovolnoſt s'ſvojim ſtanam. Se tosiſh, kjer zhutiſh teshâve Tvoj'ga ſtanú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi sam jako veselim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki |
| Gozdovnik (1898): | ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime |
| Nemški valpet (1867): | tisto," reče Pumpreht, kateremu je, kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko veselje delala. Po kratkem premisleku se starec usede nama |
| Razne dela (1870): | bolji de gre, z lepoto domú se poverne, Tak de zadrega nehá, potomstvu de kvar ne ostane. Sivci presodijo tak; in |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | zdaj, sicer bi ne bil v zadregi —“ „Oprostite, če je zadrega denarna, moja kaša vam je na razpolaganje. “ „Tega ne zahtevam |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | mu gre za glavo, bi mu dala še več moči. Zadrega moja je po vsem tem res velika. Vendar sklenem podati |
| Na Žerinjah (1876): | v prijazne gube, iz katerih pak je bila neka mala zadrega videti. In govorila je z njim o njegovem psu z |
| Prvi sneg (1886): | tako natlačene, da se nisi mogel geniti. Lahkoživnim meščanom ta zadrega ni kalila nedeljskega veselja, ampak v še boljšo voljo jih |
| Beatin dnevnik (1887): | vrisk in smeh dvójk. Nagajivi dohtar, kateremu je bila moja zadrega po volji, ni še miroval in je dostavil: »Rihard je |
| Dušne borbe (1896): | je še pred nekaterimi trenotki žarel navdušenja, je zabledel. Vidna zadrega je nastala med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima |
| Slučaji usode (1897): | bilo nič nenavadnega. Pri tem njenem ugovarjanju pa raste njena zadrega in njeno vznemirjenje. Ko bi Otmar vedel za pravi uzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile pač po vseh deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregah. Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al večidel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo |
| Zlata Vas (1848): | Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | češ, da ga bo armada (800 vojakov) belogradska rešila iz zadrege. In res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | srebra. Pač živa potreba je, da bi se kmali odpravile zadrege z drobižem. Iz Zagreba. „Napredak” piše v svojem poslednjem listu |
| Valenštajn (1866): | je zapustil. Valenštajn. Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nič kaj ne dopade. Bojim se, da nas še v zadrege spravi. ” „Da ti kar od serca povem, tudi meni ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sercé : vsa maloserčnost mi mine, bodi si, da so naše zadrege še tako obilne. On, ki za tičke skerbi, ne bode |
| Ferdinand (1884): | prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi moj Peter, si prvi človek, kateremu to povem |
| Revček Andrejček (1891): | si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
| Revček Andrejček (1891): | medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej, Franica, ali mi nisi sama pravila, da ljubezen in |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija |
| Valenštajn (1866): | odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo |
| Genovefa (1841): | umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish |
| Tiun - Lin (1891): | tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica, kar se zadere „Sokol”: „stoj, starka, oder je moja imovina”; — in ta „imovina |
| Zoologija (1875): | kakor bolhe. Kitova uš (Cyamus) ima ostre kremplje in jih zadere kitu v kožo. Vsi ti dosle imenovani imajo različne noge |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 3. TERPLENIE. Oni so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so mene navsmilano dovta poanah kamenitnah shtiejah van gvobok |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TV 5. TERPLENJE. Oui so spledli an shterk inv soji sadersnili sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog |
| Tiun - Lin (1891): | ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | štirinajst dnij, samó tačas, ako je dovolila v to vsa zádruga; vendar tudi takrat ni mogel iti k tacemu mojstru, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | njegovega mojstra pa, ki je postopal tako nepostavno, sklicala je zadruga shod in obravnavala v njem o ti stvári. Barvarski mojster |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jo je neki Josip Hirsch in plačeval 82 gld. Tkalska zádruga je pač nerada videla, da jo je potisnil tujec Hirsch |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ónem rokodelstvu spregledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončárska zádruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca, ki je |
| Zádruga (1890): | naočnike na nos, kakor da bi bolje mogel iztekniti »kraljico«. »Zádruga! « zašepetala je premožna mamica sosedi svoji in zadovoljno se ji |
| Zádruga (1890): | bratovščine. V tem je nekdo kakor odmev ponavljal besede: »Živela Zádruga! « Na vratih sosedne sobe je stal visok, suh človek z |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | za vsako škodo, ki se pri čolnarjenju pripeti, odgovorna vsa zadruga; za mladoletnega človeka pa se od nje ne more zahtevati |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | naredbami sprijaznili kaj težko; vkljub temu, da je bila njih zadruga razpuščena, živeli so po zadružnih pravilih ter vkljub temu vzprejemali |
| Najmlajši mojster (1896): | vi na to, in še manj vem, kaj poreče pekarska zadruga. Škofov kapelan Peter Otava je prišel dopoldne v goste k |
| Zoologija (1875): | mravlje. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se nahajajo dvojne belkaste brezkrile ličinke, namreč delavci, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je uže več let navada, da se po vseh različnih zadrugah zastopniki volijo kar naravnostno, in jaz mislim, da to pustimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | barvarske zádruge je bilo dovoljeno, kadar so se obravnale vse zádruge se tičóče stvari, "privoščiti si tudi še pošten požirek," ("es |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ni dal nič oblasti? Še jaz, kadar katerega iz svoje zádruge pošljem kam dalje, naročam mu: tako in takisto govori in |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so pravíla barvarske zádruge. Za jedno leto mlajša so pravila zadruge pádarjev in ranocelnikov iz leta 1677. Nobena teh svoboščin pa |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | si iz Mtranskega okraja in Svetopolčje vlasti. Jaz znam tam zádruge, kliči mi svojo; ako ne znaš, stopi sam, de te |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pak je imelo vsako mesto in celó vsak trg svoje zádruge za rokodelce svoje; v Ljubljani so si pa n. pr. |
| Zádruga (1890): | ves glas Feodor Veselko, »tu sem privedel novega uda naše zadruge, gospoda poročnika Velimira Filipoviča. « Zagorski in Radinič vstaneta in stopita |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | zadruga, česar pa magistrat ne sme storiti. Z razpuščenjem čolnarske zadruge se je posebno ustreglo trgovcem, ki so zavoljo spletek in |
| Najmlajši mojster (1896): | se ni domov, ampak je hitel naravnost do očeta pekarske zadruge. Tam je opisal vse svoje stanje, načrtal namere svoje gospodinje |
| Rokovnjači (1881): | in nihče ni hotel pomoči javnej oblasti proti strašnej tatovskej zádrugi. Ko je bilo na Kolovcu zaporedoma več rečij ukradenih in |
| Rokovnjači (1881): | in tehtnim premislekom. Vedel je sicer uže nekoliko o rokovnjaškej zadrugi, kajti kamniški mestni urad je bil o njih poročal, a |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ni ga mogla narediti, ampak oglasiti ga je morala pri zádrugi ter naprositi kacega mojstra, da ji stori to ljubáv. Le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | 150 gld. na leto. Platnena mera je ostala zatorej tkalski zadrugi, toda za obljubljeno ceno 180 gld. le do leta 1803. |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in mojstri tistega kraja, da je delal pri taki razvpiti zádrugi, napeli so vse moči, da ni dobil v njihovem kraji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | semanjih dnij: Vsake kvatre sta hodila n. pr. pri lončarski zádrugi po dva mojstra okoli ter nadzorovala druge sotrudnike, če preskrbujejo |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | moral kdo izpolniti, da se je oglasil lehko pri čolnarski zadrugi za vzprejem. Pred vsem je moral biti izurjen v čolnarskih |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | cesarskemu dacarju sta bili pa tudi še sedaj podrejeni obe zadrugi, zadruga malih in ona velikih čolnarjev. Kako na slabo so |
| Najmlajši mojster (1896): | ji je prigovarjal oče Lichtenberg, naj še ostane v pekarski zadrugi, toda Suzana je bila še vedno svojeglavna ženska, in kar |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | nekoliko udje zádrugi, ako so delali pri "poštenem", rekše v zádrugo vpisanem mojstri. Nezadružni mojster je težko dobil pomočnika, zamán mu |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mojstersko delo posrečilo, vsprojet je bil lehko kot mojster v zádrugo. Ker pa je bilo pri nekaterih zádrugah število mojstrov omejeno |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | občinstvo pritoževati in utegnil magistrat zahtevati, naj se vsprejme v zádrugo več mojstrov, da bi vsaj jeden zadostoval zahtevam občinstva. Vse |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | svojo. Potisnili so ga iz zádruge in ne več v zádrugo mojstrov vpisani ud, se ni smel kakor sam svoj mojster |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | človek je bil pravi trpín med mojstri, vsa pota za zadrugo je moral on storiti. Pri pogrebih je hodil k "očetu |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | menj, vpisani so bili ali v graško ali pa celovško zadrugo. Koroška, Štajarska in Kranjska so bile namreč nekdaj v dosti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je dal cesar privilegij. Gerber torej ni mogel stopiti v zádrugo, toda mož se ni dal tako hitro ugnati v kozji |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | da je Breskvar pri vzprejemu moral plačati 70 goldinarjev v zadrugo. Od tega denarja je dobil vsak čolnar po jeden goldinar |
| Najmlajši mojster (1896): | sem, da tisti mojster onstran vode za nos vodi črevljarsko zadrugo ter sili za vašo hčerjo in mojo gospo. Sicer mi |
| Valenštajn (1866): | Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je konja mu, Da spne se div'je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | hitro. Precej v začetku podpisovanja je bila pri enemu volilcu zadržana do 13. junija; še le tisti dan jo je naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je duhovnik. Ravno tako in iz enacega vzroka je bila zadržana v drugem kraji kacih 5 tednov. Vrh tega se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v rani zaderžani gnoj ozdravljanje zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpokorjeniga shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my ſvętiga Duha pre |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere gre prav velika hvala. V ti pesmi speva omikanje zaderžanja — morje — tergovino — brodništvo — družljivo življenje in podarí tudi neke verstice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | od Noeta na Abrama, ki je veliko kasneje živel. Iz zaderžanja divjih ali poldivjih ljudi, ki se še dan današnji, pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi se nič praviga in resničniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te k njemu v šolo, ker je učen in lepega zaderžanja — oj, kako moram zató Boga hvaliti! pa nadaljuj, nadaljuj, drago |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je sazheu preſtraſhen, inu stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | stoshen biti. Tu stosheine je enu sadershaine te vole, katiru sadershaine napride tulkain od te teshe tiſte rezhy, katira je bila |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje ni blo lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga sigamagozhniga sanu srezhnu shiulwnje inu do smertne vre doro sadershenje: h' Trezhijome prosim te o S. usoko hualani nabeshzhi Firſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč |
| Ta male katechismus (1768): | bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu lepu ſaderſhanje, inu poshtenje, koker tudi ta gmajn myr, inu pokoj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njimi enakushnu ſaderſhal, al kmalu bodo ony sami taku tvoje ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poflisali med sabo skus svete pogovore podviſati, inu suks svetu ſaderſhanje edn drugera goripouſdiguvati, kar je ta narbulshe shola, kjer se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike nasramne preuſetnoſte. En firbezhne je, katire drugeh ſhivlenje, inu ſaderſhanje sleduje, sam svoje notrejnu ushafanje pak napoahta. Katire sam na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle vrednu ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu notrejnu ushafanje tega serza amtizhe, se zhlovek toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom pride |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | druziga mislil, kakor na Tebe, in de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu ſe porounali. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſe bodem dans ta dan v' vſeh ręzheh mogl prov sadershati, Bogu prov slushiti, inu pred vſimi grehi obvarvan biti. O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otrokam Bogá Ozhęta, my ſe móremo tèdaj, kakôr njegóvi otrozi sadèrshati. Kadar pra- |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | otroka, ali ſyna Boshjiga gori vsęt: jeſt ſe hózhem tèdaj sadershati, kakôr en ſyn boshji: jeſt nózhem en ſushni tiga ſvéjtà |
| Fizika (1869): | se je mogla lahko vsaka misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je laporjeva zemlja najrodovitniša, vendar oglokislega apnenca ne smé zadržati manj ko 10 in ne več ko 60 odstotkov. Pusta |
| Oče naš (1885): | očeta hrepenel. Nikakoršen mraz in nikakoršen led ni mogel fantka zadržati doma, ko je začel dobro hoditi. Tako pobožno, prosto in |
| Stric Tomaž (1853): | kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lahki kamen (Tuff). Iz nekterih potokov, jezer in močvirij, ki zadržé dosti oglokislega apna, se on posede, ako se nekoliko kisline |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po suhem, druzih pa po mokrem potu. Kako se minerali zadrže proti toploti. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kup leſejo, aku se njim jeſek ſavalluje ; aku se otrozhju ſaderſhę; ſakaj tu je teh stareh dijanje od nature, kar bode |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar ni pravet, tu movzhè: kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | radi: pervizh, ker je to, kar govori, v reſnizi poglaviten sadershek v reji ſadja ; drugizh pa bodo na to visho voſhila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja, ne bo mogla reje ſadja zeló satreti. Eniga |
| Čas je zlato (1864): | govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm |
| Čas je zlato (1864): | Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi |
| Stelja in gnoj (1875): | Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše, niti se gozd more zarediti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le sheniti, ali moshiti, ali v' en kloshter jiti. Ti sadershiki, katiri ſzer sakon branijo, al vonder, kader kedu s' enim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sakon nezh navellá, inu ſe more resdreti. Dvoji ſo taki sadershiki. Eni, katiri Ie branjo v' sakon ſtopiti: ti drugi pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi kmetijſtva ſe poboljſhale ali popravile, in de bi sadershki in pomote od njih ſe posgubile. De bo pa drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih kaj pomankliviga, zhe bi kaj pogreſhali, ali zhe ſo sadershki ali samude kmetijſkim delam na poti. Dalje je dolshnoſt zeſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tvoje ne bo sin. S. Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvetu, ki kaj dobriga obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč je tudi truda vredna! V Ljubljani 30. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žena, a videlo se je, da se je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s |
| Robinson mlajši (1849): | lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi |
| Valenštajn (1866): | se, moj sin. Maks (se naglo obrne, zmočen). Jaz — silni Zadrževali so opravki me. Oktavij. Pa. kakor vidim, zdaj še te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | po volji tudi tistih volilcev, kateri so jo popred najbolj zadrževali, gosp. dr. Razlagu poslana. In prav tisti, ki jo je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti bi šla rada doli k |
| Gozdovnik (1898): | ter jo prime za mrzle roke, kakor bi jo hotel zadržavati od velikega stopaja, ki ga je imela storiti. »Bog te |
| Gozdovnik (1898): | razumelo samo po sebi, proti Arečizinem šotoru. Gomez ga skuša zadržavati. »Moj rdeči brat ostani tukaj v krogu mojih vojakov! « Črnotič |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem večno dušo htela zadrževati, da sem pozabila svojih dolžnosti proti živim, ki si mi |
| Kemija (1869): | in osnove dale spajati z nehlapnimi telesi ter se tako zadrževati v gnoji. Gnjiloba se ubrani, ako voda in zrak ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tvojih sobah, si mi rekel, da te še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel |
| Valenštajn (1866): | Trčka (hoče za njim iti). Nič nej, Terezija. Grofinja (ga zadržuje). Nič? Al ne vidim, da Iz vaših je mrtvaškobledih lic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druge znake, zlasti zveznost, gostoto in barvo minerala, kako se zadržuje proti svetlobi, proti elektriki in magnetizmu. To so fizikalne lastnosti |
| Revček Andrejček (1891): | Izpuli se mu iz rok, hiti nazaj; Andrejčkov koš jo zadržuje, hoče ga stran postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resniza nanju mi mormo upati: on boda use dau karje sadusho noi satelu potrebno: vidish ti vierni Kriſtian? Ti se kna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konopcih privezane, se včasi tako zamotajo in zedergnejo, da se zaduše. Pri reji kozličev je treba dobro paziti, da ne postanejo |
| Kemija (1869): | vsako goreče telo in tudi živali se v njem hitro zadušé, ker nimajo za dihanje potrebnega kisleca. Zarad tega ta plin |
| Biblia (1584): | Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letiga ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | skerbeti, da se rast murb ne zatira ali clo ne zaduši, ampak da drevje vedno večje postaja, in vsako leto več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemija §. 54), ki se vžgé in raztrešči, ali jih zaduši kak drugi plin, kakor oglena kislina. Tudi se včasi poderejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi plevélno seljſhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi, de ſe lozhjo, in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi |
| Stric Tomaž (1853): | več, da bi si vest, ki mu je neprenehoma vpila, zadušil in strahove odgnal. Za nekaj časa si je pomagal, vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako velike, da zaverajo, in da bi se konj lahko zadušil: se mora konju na vratu pušati in mu 2 libri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je |
| Biblia (1584): | mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu je |
| Gozdovnik (1898): | mu moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti |
| Ta male katechismus (1768): | eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada |
| Ta male katechismus (1768): | so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na |
| Ta male katechismus (1768): | tudi Boga Synú, inu S. Duha ſastopiti. Kaj smo mi ſeni otrozi boſhji? Mi smo is gnade goriuſeti otrozi, inu irbezhi |
| Ta male katechismus (1768): | ti duhovni od telesneh spoſnajo, inu doliuſamejo. Kaj so tu ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje |
| Ta male katechismus (1768): | mogl pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greha vogibati. Kader bosh skushan, toku premisli, kaj je greh ſenu ſlegu, inu kaj ſa sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu ohranit. Suhu meſsu, inu plezheta v'nove ſenú djati, toku dobru oſtane. Buzhnu perje na vogu deni, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sęjle bodę glavatu, pa mozhnu gnillu. Rępe bo doſti, sa ſenú je ſrednu lęru, al ahtej ſe, de ga v' malimu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai |
| Robinson mlajši (1849): | morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino |
| Astronomija (1869): | kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako se ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo |
| Divica Orleanska (1848): | oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma |
| Sacrum promptuarium (1695): | gleda okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata |
| Genovefa (1841): | ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtni prah, ki je lepi barvi enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú |
| Stric Tomaž (1853): | mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah |
| Blagomir puščavnik (1853): | gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí |
| Zlatorog (1886): | Tvoj tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | v polnem vodnem škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in |
| Gozdovnik (1898): | najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav kakor on |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó |
| Roza Jelodvorska (1855): | mu je bolj glavo ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica. (Dalje |
| Genovefa (1841): | kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati, kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še nikoli vidil; nasproti pa |
| Robinson mlajši (1849): | ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
| Robinson mlajši (1849): | je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil |
| Tine in Jerica (1852): | je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel do |
| Robinson mlajši (1849): | korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov |
| Genovefa (1841): | dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim ſta veſélo savpila: „Ti ſi tedaj |
| Genovefa (1841): | pred dvôram vſe shlahtniſhi goſpé in goſpodizhne vſiga ſoſéſkiga viteshſtva saglédala. Bres de bi bile êna sa drugo védile, ſo vſe |
| Genovefa (1841): | nékiga majhniga gôjsda, ſkósi ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem ſo ſe ſhe |
| Genovefa (1841): | Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe je sopet tiſte ſtraſhne nozhí v jézhi ſpomnila. „Oh |
| Genovefa (1841): | néki ſkali, ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kanalu. Luna je malo posijala izpod oblakov, in zdaj sta zagledala v mlaki Korvina, ki se je prekucoval po vodi. Ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jutra, ko je še nekaj tednov manjkalo do velike noči, zagledala je bolna nekaj mladenčev, ki so šli v bližnji potok |
| Genovefa (1841): | dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno |
| Genovefa (1841): | sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo jo shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil, so bili nam pri poti, in na zadnje smo zagledali samo mesto Jeruzalem. Kak mnogopomenljivi pogled! Vsakiga je le eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raširili, so bili verjetno pervi, kteri so svetlobo prave vere zagledali. Veruje se, de je bil Cesar Justinian njih rodú. Primorce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perdelik od njega perčakovalo ; kar smo kmalo po sv. Marjeti zagledali, kakó mu je jelo spodnje perje, kakor od slane percverknjeno |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poletje ne zima, ne noč ne dan. Kedar koli boste zagledali mavrico, ki sim jo na oblake djal, se spomnite obljube |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | z imenitno družbo skoz ljudstvo rije. Kmalo so ga vsi zagledali, samo Hirlanda ne. Na blišečo belim konju dostojno prijezdi, oklep |
| Oče naš (1854): | jezero priti. Drugi dan — bilo je 3. Septembra 1798 — so zagledali tri barke s francozkimi vojaki, ki so se od terga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami |
| Tine in Jerica (1852): | sim poslušala, zdaj šla, ko pridem iz gojzda vun, tu zagledam pod češnjo dečka vsiga kervaviga na obrazu ležati. Mart. Vender |
| Najdenček (1860): | v germovje, pa kako se vstrašim, ko zagledam dvoje svitlih očí! Volk je bil. Žugaje sim vzdignil proti |
| Najdenček (1860): | Slišati jih, je Kastor še bolj tekel. — Pa kar naenkrat zagledam širok graben pred sabo, ki je bil silno globok. Naj |
| Najdenček (1860): | studenca. Napil sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ meglo prahú. Kmalo sim spoznal majhno turške tovornike, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zapredke. Nekega dné stopim v „Caffé antico Tomasso”, ter ga zagledam v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru kei hudiga prety, kumei skus eno ſhpraino eno teshavo sagledamo, kumei od ene naſrezhe saſliſhimo, kumei nas kei saboly, kumei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlepih judou, kyr v' drugih ludy ozheſsu to troho lehku sagledamo, v' naſhimu pa bruna na vidime? aku ſami na ſebe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilú potreba, tudi s'naſho kryvjó pogmęrali. V Gethſemani saględamo my dvoje shaloſtnu pèrgodenje. 1. To ſvęto shaloſt Jęsuſa Chriſtuſa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot |
| Pozhétki gramatike (1811): | miſhi: poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je v'nezhim po- |
| Genovefa (1841): | njiga kraſniga ſtanovanja poſtavili! Smiſli ſe, kadar koli ga saglédaſh, na-nj, kſ je s Ijubésni do têbe na krishu umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterokoli po savitim ſuhim perji, po mladikah ali po deblu sagledaſh, odreshi, in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po |
| Tine in Jerica (1852): | liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto |
| Blagomir puščavnik (1853): | da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu |
| Gozdovnik (1898): | jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva človeka, moral se je na vso moč zatajevati |
| Robinson mlajši (1849): | osvobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je tebe na murju gredeozhiga, kader ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razodéti: Neki prajsovski zvezdogled je namreč ni davnej grozni hrup zagnal, de so se pratikarji za en cel teden zmotili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko ſo ſe she mozhneji sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odbral, ktere niſo na ſtran, ampak na ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo |
| Valenštajn (1866): | obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bratu? 22. S katero početno hitrostjo treba telo vertikalno kvišku zagnati, da bode dospelo v 4 sekundah 500 m visoko, ako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 |
| Zoologija (1875): | dobil popolno svobodo. Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese |
| Valenštajn (1866): | v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prestane; to je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni |
| Zlata Vas (1848): | in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe |
| Kemija (1869): | po pravici, kar naravnost čreslovina (Gerbstoff) imenuje. Rabi se kakor zagoltno zdravilo (zusammenziehendes Heilmittel) v notranjih in zunanjih boleznih, zlasti pri |
| Botanika (1875): | rabijo za zdravila, ker ima v sebi sluz in nekako zagoltno tvar. Burazo (Borrago) jedó sem ter tje za salato, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva |
| Genovefa (1841): | goſpodu na zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti |
| Razne dela (1870): | nabere krasnih. Domú, domú, iz teh sedmin, Vas pazi tam zagorski sin! Tak pojejo. Sedé na bregu Derečih vod pretehta Rus |
| Zvezdana (1883): | kolikor je bilo mogoče. Več ni zahteval. Bil je priprost zagorski sin, razvajenosti ni poznal in posebnostij ni želel niti zahteval |
| Revček Andrejček (1891): | Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti, ki jej zdaj-le zagotavlja |
| Ferdinand (1884): | gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca |
| Tine in Jerica (1852): | mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki odjemlje ves strah in je zagotovilo popolne božje milosti; njegova molitev je bila vesela pesem v |
| Stric Tomaž (1853): | Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teče. Če se zraven teh perhodkov še 50 goldinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo dovelj za tako službo oglasilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič vedno zanj skerbeti. — Vitez Bric ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ker je za to odgovoren, da se družbino premoženje dobro zagotovi. Zatega voljo je odbor, ker je mislil, da tistih 4000 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati tega niso hoteli verjeti, ali tergovec je zagotoví, da je resnico govoril. Nazadnje privolijo mati v njegovo ponudbo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojiteljeva osebnost. Njegova blagohotnost rodi mu ljubezen, njegov nravstveni značaj zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel pred oči. Vernimo |
| Stric Tomaž (1853): | nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh Juri |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim |
| Oče naš (1885): | pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | letu. je Bog njeno prošnjo uslišal, de je mogla Artu zagotoviti, de so njegove želje spolnjene. Oba sta bila tega neizrečeno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mislil nisem. Ali misliš, da res ni mogoče drugače si zagotoviti Nežino premoženje, kakor po Fabioli? ” „Ni ne. To je gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konečno reši ta zadeva. — Državnemu zboru se mora popolno neodvisnost zagotoviti s tem, da se samostojno voli državni zastop. Moja vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | deželi o tem času naklonile francozka in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor hitro se je izčistilo v sodcu, je že tako izgotovljeno, kakor so druge vina, in posebno márun, še le v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | sedaj obstoječe naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa |
| Robinson mlajši (1849): | se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za gotovo povedati, ali je bil stekel pes, ali pa le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino. Skozi 44 let je že |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati. — Za gotovo se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni še obveljalo. — Zavolj parižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji |
| Fizika (1869): | ni bilo ur s kolesjem, in da se ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno |
| Zeleni listi (1896): | Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona med vsemi živalimi, kar jih je |
| Ta male katechismus (1768): | Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravil. Moj dober namen, v kterem sim leto knjigo spisal, zagovarja pogreške, ki se tu ali tam nahajajo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ako bomo sami neskrbni, pa še tako neumni, da sosed zagovarja krivega soseda, ki po skrivnih potih goni živino čez prepovedano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi in grof Thurn |
| Deborah (1883): | Gospod župnik na véliki petek zagovarja judovsko ljudstvo! (Boke vije nad glavo. ) Kmetje (prišedši). Kde je |
| Lohengrin (1898): | v takih moč ima živalih, Čistósti mu ne pripoznam. Naj zagovarja tu se zdaj: Če more, pokorim se jaz; Če ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se je godila pozneje slavnemu zvezdoznancu Galileju, kije Kopernikov nauk zagovarjal. In glejte ! dan današnji ga ni več omikanega človeka na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | listu „Slov. Učitelja”, našim trditvam nasproti, „narodni učitelj iz Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imel samo jezik še gibčen, in ki je Répošteva verlo zagovarjal. To kar se je meni sami primerilo, rekla je, očitno |
| Sacrum promptuarium (1695): | prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poslanci niso na zboru zató , de bi samo en stan zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo, ponašajte se dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni treba po tvoji hiſhi ſpravljali; temuzh le puſti ogenj sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sagovarjati. Tudi ti ni treba gaſiti, temuzh puſti ſi ogenj sagovarjati. Kugel sa ogenj ſi kupi od ziganov. Şo tudi dobre |
| Stric Tomaž (1853): | moriti. Vender ki tako govore in s tem sužnost nekako zagovarjati hočejo, celó nič okolišin in zadev ne poznajo, v kterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imel preteklo leto pri deželni sodniji zarad nekega odstopnega pisma zagovarjati, katero je bilo 16. dne julija pisano, a za 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | preveriti, ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji |
| Pripovedke za mladino (1887): | lastno dete umorila. Vse to sliši, pa ne more se zagovarjati. Kralj pa tega ne verjame, ker jo ima preveč rad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. A. Čebašek-a; — za zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa ne bodo jemali, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih žit |
| Tiun - Lin (1891): | zavpije straža na krovu in vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči |
| Gozdovnik (1898): | kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po |
| Gozdovnik (1898): | misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga bo zagrabil. Govoril sem! « »Ah! kaj je to |
| Robinson mlajši (1849): | mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se pač ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakor n. pr. 26. maja 1751.1. sta v Hraščini v zagrebški županiji padla na tla dva meteorita, eden 71, drugi pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še |
| Roza Jelodvorska (1855): | sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tudi plitva semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte |
| Gozdovnik (1898): | da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo hipoma zaprlo |
| Valenštajn (1866): | pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe sakrivalo, ino |
| Maria Stuart (1861): | zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to |
| Viljem Tell (1862): | gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi |
| Blagomir puščavnik (1853): | je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo maslo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | vstaviti hotela. Ko zavpije „holt”, Češ, da je pesmica pohujšljiva, zagrmí občinstvo; pevci naprej! in toliko časa ponavlja, da je moral |
| Gozdovnik (1898): | splavati. Tri zaveslave so ga mogle k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije |
| Gozdovnik (1898): | takoj ena dobi svojo odprtino,« pristavi Fabij. Tudi njegova puška zagrmi in druga tulitev se oglasi, v pričo, da je bil |
| Gozdovnik (1898): | ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči drugi. »Stojte! « zagrmi gospodar. »Venta (prodajalnica, gostilna) je moja. Tu nima nihče zapovedovati |
| Gozdovnik (1898): | ko vsaki drugi. Saj sem bil jaz oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ga s tim zbudi. Skalodvorčan stoji pred njim. ”Končali smo! zagromi nad njim, z mečem po zraku žvižgaje, končali smo mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | divjak si jih zaperl u temno ječo. ” ”Kaj čakate tukaj? ” zagromi čuvaj za njim, ”vun ali noter! ne vidite, da moram |
| Roza Jelodvorska (1855): | stoka in miliga glasa še sliši ne. Pridši na planjavo zagromi Strašimir: »Urno naprej! « Konjiki spodbodejo, vozači z bičem poknejo, in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Kako si upaš, hudobnež«, zagromi sodnik, » tajiti, da ga nisi oropal? « » Milost, žlahtni gospod !« prosil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
| Divica Orleanska (1848): | Jovano položijo, de je vsa od njih pokrita. ) Igrališe se zagerne. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure bati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa hrani s ſlamo odete, na koreninah v perſt sagernjene in ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsaj vemo, kedo da je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium |
| Sacrum promptuarium (1695): | na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oſſer vezh ne oſtane, kakor naſs tvoj Apoſtel S. Pavl sagviſha, ampak enu ſtraſhnu zhakanje tę ſodbe, inu enu ognęnu maſhuvanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je tó ena beſeda od vezh. Ş. Pavl naſh sagviſha, de ſmo prejęli Duhá tih sa ſyne gori vsętih otrók |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſh nebeſhki Ozhe taku lubi, kakôr naſs ſam Jęsus Chriſtus sagviſha, kaj sa enu savupanje móremo my na njega vſelej poſtaviti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt vęjm na kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier |
| Sacrum promptuarium (1695): | poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo |
| Roza Jelodvorska (1855): | stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in |
| Pozhétki gramatike (1811): | gane ino ne ſklada, sa to ker padesh sa njim sahaja. |
| Pozhétki gramatike (1811): | se, je, la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi |
| Pozhétki gramatike (1811): | de vſak moshki slog, ktir je dolg, deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol dolg, zhe sa |
| Genovefa (1841): | bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo |
| Divica Orleanska (1848): | Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi djal, kér ste v orožju, de k armadi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa vendar le preveč pogostoma po sadje v sosedov vert zahajajo, jim stariši le zastran jeze in sovraživa s sosedom to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je njegovo obnašanje! Kar nič ni podoben drugim mladenčem, ki zahajajo v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako |
| Astronomija (1869): | stojé in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tamkej biu, ali s' velikim reslozhkam teh miſii, inu diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' tiga zila inu honza v'ta vert Gethsemani vezhkret sahajou, debi on od nepokoja tega meſta, inu od nagmaha teh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sbudiu, kie Maria Magdalena ſtanuje, satorei je on h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi |
| Zlata Vas (1848): | nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné |
| Zlata Vas (1850): | In kjer ni bilo nobene kerčme, kakor kamor so popotniki zahajali, tam se je premoženje pri hižah vidilo. Kerčmarji ne devajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brez strahu zahajali med nje. nosili jim tečnih jedi, gorkeje obleke pa denarjev |
| Genovefa (1841): | ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki |
| Robinson mlajši (1849): | Tu sta potle k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta |
| Oče naš (1854): | je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki so mu zopet moč dali. Ves |
| Povodni mož (1855): | pridružil mlad, zal, ki je tudi redno jel k študenčevim zahajati. Bil je velike postave, širocih pers vogelno-černih las, bolj bledega |
| Nemški valpet (1867): | da bo okoli njenega doma lazil. Bolj poredko sem jel zahajati k sosedu. Dostikrat bi bil rad šel, pa neka trma |
| Žalost in veselje (1870): | zadovoljen. Ker so bile vasí daleč v strani, ni mogel zahajati med drugo deco in se ž njo igrati, zatoraj si |
| Ljubljanske slike (1879): | pa se dajo gotovo v nemško. Ker ona ne mara zahajati v slovenske družbe, ktere so jej prenizke, prekmetiške, boš tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ime "nepoštenjaka" in je nosil to ime ter ni smel zahajati med pomočnike in se udeleževati njihovih shodov, dokler se ni |
| Križ na poti (1891): | bolj ugajal ženáma. Umeje se, da prijatelja nista zamudila prilike zahajati k rodbini Vladičevi, in sicer tembolj ne, ker je Evdoksijin |
| Lisjakova hči (1892): | lepo, mlado ženo, pa bode že zaradi nje moral večkrat zahajati med nas. Dobro je časih tudi ženo slušati. « »Gotovo da |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je in ko je spet okrevala, bilo ji je najljubše zahajati doli v samostan. Nekega dne pa se je poslovila od |
| Kotanjska elita (1898): | da mu je svetovala, naj se večkrat razvedri, naj začne zahajati tudi v mesto med znance, naj gre včasih celo v |
| Fizika (1869): | se sicer dogodi, da skoči veter nazaj, n. pr. od zahoda na jugozahod in na jug, ali precej redko kedaj se |
| Astronomija (1869): | ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj ugoden in |
| Astronomija (1869): | vsak dan za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro |
| Zlata Vas (1848): | so pozneje na polje prišli in se že pred sončnim zahódam domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba preveč |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sakodam shene, pride rada ſuſha. Kader na vezher po ſonzhnim sahodam veliku majhinih miſhiz vkupej lęta. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na vodi letajo, kader peteleu prezej na vezher po Sonzhnim sahodam poje, kader pes travo ję, inu prezej koslá, kader ſtare |
| Divica Orleanska (1848): | Ter vem, de las brez Boga ne izpade. Poglej! k zahodu nagnjeno je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve |
| Astronomija (1869): | t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa, večer ali zahodišče. Če obrnemo oko od jutra proti večeru, se zove na |
| Astronomija (1869): | terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. A. Abend, večer, zahodišče, 255. Abendstern, večernica, (hesperus), 304. Aequator, polutnik. Aequatorhöhe, polutnikova visokost |
| Astronomija (1869): | Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311, 327. V. Večer, Abend, Westen, zahodišče, 255. Vega, 271. Veliki pes, grosser Hund, 272. Velika noč |
| Zoologija (1875): | kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z |
| Fizika (1869): | Keilschlüssel, 51. Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
| Fizika (1869): | kolo na vratilu. Weltraum, svetski prostor. Wendekreis, obratnik. Westwind, veter zahodnjak. Wetterleuchten, bliskotanje, igranje zarnic. Widerhall, odmev. Widerlager, opora. Windbüchse, puška |
| Fizika (1869): | zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever in severovzhodnjak, na zadnje spet vzhodnjak. Časih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in |
| Robinson mlajši (1849): | pa li po malem ino velma varno je šel. Vsakega zahrešanja — zušumenja, ko je je véter med drevjem ino germovjem napravil |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo |
| Maria Stuart (1861): | Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil se |
| Valenštajn (1866): | na stran, pomembno pomežkne na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi |
| Valenštajn (1866): | pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vednost se pečá ž njimi palaeontologija ali petrefaktologija. Njih popisovanje zahteva obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo |
| Ferdinand (1884): | Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat se je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil |
| Ferdinand (1884): | je čutil od nekega mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku |
| Občno vzgojeslovje (1887): | od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v |
| Zlatorog (1886): | Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem |
| Deborah (1883): | rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho |
| Revček Andrejček (1891): | I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem si. mislila, da imate le mojo sestro radi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se |
| Šaljivi Slovenec (1884): | odgovori: »I no, cunja je cunja, vsaj vendar ne boste zahtevali, da vam morebiti za vaših borih deset krajcarjev celo suknjo |
| Arabela (1885): | srebernino ––.« »Za Boga, Fabijan, po tem potu vendar ne bomo zahtevali svojega denarja nazaj? « pretrga mu žena besedo, neprijetno ginena. »Ne |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pomočnikom, darila; s početka so napravljali obede, toda pozneje so zahtevali pomočniki dragocena daríla in obsojali mojstre v visoke kazni, ako |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pri nekaterih rokodelstvih tudi s polovico leta. A najstrože so zahtevali mojstri, da je pomočnik, goden za mojstra, delal pri "poštenih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | meščane. Plemenitaži so se vedno znova upirali, kadar so meščanje zahtevali od njih, naj jim pripomorejo pri mestnih bremenih, pri davkih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zádrugo. Tekom časa so postali pomočniki tako predrzni, da so zahtevali od mojstrov in celó od gospôsk, naj jim vpiše v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | cerkev. Vrhu tega pak so ga pri magistratu zatožili in zahtevali, naj se mu rokodelstvo prepove, zlasti, ker so imeli še |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | to je jeden dan hodá od Jajca. Drugi pa so zahtevali, da se vsi pomaknejo nazaj do Travnika, tam se ukrepé |
| Cigani (1890): | Kasneje so se klatili v večjih četah po Francoskem ter zahtevali miloščine opiraje se na sprevodne liste cesarske. Ali to vse |
| Tiun - Lin (1891): | uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske |
| Viljem Tell (1862): | hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu človeku, gostoljubja Zahtevati? Paricida. Od vas sem nadjal se Usmiljenja; tud vi ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | hranilnic (šparkas) , ki so v nekaterih deželah, se ne more zahtevati, da bi nadomestovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je treba ubogati, pa tudi, kako je treba zapovedovati in zahtevati. Pri vsem tem blagodejnem delovanji obiteljskega kroga je treba najprej |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druga knjiga, v kteri so naj stareji junaške pesmi. Podunavka. Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so |
| Divica Orleanska (1848): | žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jes ſhe vezh hvaleshna ne bila? To le snamenje moje sahvale, sa toljko vaſho persadevo; naj vam dopade !” Mater je to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni od veſelja védel, kamo bi ſe djal. Poln perſerzhne sahvale kralju roko poljubi, ino ſolse veſelja ſe mu pa lizi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jigrale, od veſelja ſta ſe jokala, ino niſta mogla ſvoje sahvale s' beſedo povédati, — Tud goſpod Poſhtenovizha ſo ſolse polile; vmolknili |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za |
| Ta male katechismus (1768): | te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi |
| Ta male katechismus (1768): | inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu spoſnamo, de uſſe, kar dobrega imamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hvalleshnem serzam na dobrute spominujesh, inu ſa taiſte zhemsh te ſahvalle dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu na zhast ta vofer vofruje; svetnikam pak le k' ſahvalli ſa taiste gnade, katire je njim Buh dal. Koku je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let star) in opravil |
| Valenštajn (1866): | Izvlekel sem ga še le včeraj iz Zadrege. Idi! Na zahvalo nejsem Nikoli mislil. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan — blágo je bilo, velikodušno, seglo je nad vsako človeško zahvalo; saj ne vem, kaj bi mogel človek veličastnejega storiti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Prosim Vas, gospod doktor, blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev tem več |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in ti me nisi zavergel! O sprejmi milostno tudi mojo zahvalo, katero z besedami izreči ne morem! ” Serčno je objela malega |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sklep izvršiti in zato mu izrekamo tu zasluženo pohvalo in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. |
| Gozdovnik (1898): | je čuditi. « »Ljubim tega Tiburcija Areljana, dolžan sem mu veliko zahvalo, kakor boste skoraj izvedeli, zdaj bi pa rad vedel vašo |
| Blagomir puščavnik (1853): | bote slišali, laglje prenesete. Molite pa med tim in pojte zahvalno pesem Večnemu, ki tako obilno svoj blagoslov nad nas razliva |
| Roza Jelodvorska (1855): | Jakob gleda zahajajoče solnce in poje s krepkim glasom večerno zahvalno pesem, da se je dalječ okoli po gojzdu razlegalo. Roza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši mestnjani so poslali zahvalno pismo ministru Schmerlingu. Horvaško. Iz Zagreba. Po cesarskem sklepu od |
| Genovefa (1841): | shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo |
| Čas je zlato (1864): | preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da bi |
| Ferdinand (1884): | briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej |
| Ferdinand (1884): | na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno |
| Pripovedke za mladino (1887): | pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat se ti v poſtelo doliuleſhesh, ſahvalli se, de se taiſte dan dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobru dakonzhal. Kolkerkrat se ti is ptujega kraja damu pershl, ſahvalli se, de je Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade spoſnam, inu v'ſhvalli ſhivim. Kolkerkrat ti ſjutrej goriuſtanesh, ſahvalli se, de je Buh tebe puſtil taiſto nuzh prefhiveti. Kolkerkrat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh tebe pred navarnoſtjo obvaruval. Kolkerkrat se odjędl, ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ispyî, ſahvalli Boga, de tebe redy. Kolkerkrat se dellal, ſahvalli Boga, de se tvoje dellu oppravel, ſlaſti pak, kader se |
| Stric Tomaž (1853): | jih je spet skupej spravil, priserčno zahvalijo. O Bog! prečudni so tvoji sklepi, in neizvedljive tvoje pota |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vam bo potem dalje iti”. Slepci se mu priklonejo, lepo zahvalijo, ker je vsak mislil, ta je denarje prejel, in drugi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hlebček. Naposled leté domú in se dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še |
| Biblia (1584): | inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu |
| Biblia (1584): | te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak mnóshizi. 37. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'temu, kader ſo onyjędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , po-ſvetuv (alisheęnov) inu reslomuv , inu ęa je dav ſvojim Jogram |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ga je nym dav, inu je rekuv: pyte is tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | semlo doliſedli. Inu on je teh ſedem kruhov usel, je sahvaluv, ter njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi je on ta kelh usev po vezhirji, inu je sahvaluv, ęa je nym dav, inu je rekuv: pyte is teęaulli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | temu, kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kterim se je svitlimu Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in |
| Zlata Vas (1848): | Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi |
| Oče naš (1854): | kar je Nace storil, je bilo, da se je Bogu zahvalil; potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O |
| Genovefa (1841): | ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila |
| Genovefa (1841): | trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji |
| Genovefa (1841): | in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de jima je téga blagiga človéka poslal in mati so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel |
| Oče naš (1885): | Barba! ali si še kaj želiš? “ Barba se je Bogu zahvalila in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſavle katire lubèſne se je nje Mate Boſhja perkaſalla, inu ſahvallila, ter na ſnanje dalla, de je nje prov Iubu, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Matere Boſhje per Bogu temu narvezhemu Gospudu is poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar |
| Tine in Jerica (1852): | Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo |
| Tine in Jerica (1852): | njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj |
| Oče naš (1885): | sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda jas se sahvalem zkues boga ozhetha inu sina noi svetiga Duha sedei pomai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ktero ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Molil je pa tako le: »Dobrotljivi Bog! serčno se ti zahvalim za mnogo dobro, kar si mi danas skazal. Tebi se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | si mi dal ta dan doživéti, za tó se ti zahvalim. Daj mi tudi danes prav pobóžno živéti in obvaruj me |
| Blagomir puščavnik (1853): | vajki rekoč: ”Zahvalim se vam za postrežbo in prenočilišče. Bog naj vam stokrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | zemljo in zdihne: ”Neskončno vsmiljeni Bog! brez konca se ti zahvalim! ” Na to se oberne proti sokolarju rekoč: ”Ste le vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še-le iz našega pepela vname iskrica prave luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da spolnim pervo svojo dolžnost do tebe, da se ti zahvalim — ne za življenje, ktero si mi rešila, ampak za velikodušno |
| Oče naš (1885): | „Kako zahvalim Boga, da ste tù“, je začel možki s prijetnim glasom |
| Oče naš (1885): | v švicarskih polkih našega kralja dobro službo“. „Lepo se vam zahvalim“, je odgovoril Ménart; „dvajset let sem vžival vojaški kruh in |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z usti: »Verujem vse, kar nam katoliška cerkev verovati zapoveduje. Zahvalim Boga, da me je poklical k tej pravi veri. Hočem |
| Genovefa (1841): | je dan priſhel, de ſe mu vſi s ſolsami radoſti sahválimo in nobêniga s med viih ne pogréſhamo; naſhe ſhtevilo. ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sa naſhe novize piſali, ſe pri tej priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zahvala. v» Čast. gospodu A. L, pridnimu botanikarju, se serčno zahvalimo za novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak |
| Tine in Jerica (1852): | treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro |
| Blagomir puščavnik (1853): | živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno |
| Genovefa (1841): | rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Samo Bogu in za njim blagimu mladenču imam svoje življenje zahvaliti. Ne vém, kako bi temu plačal, kar mi je storil |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milkotu zdaj k Jovani in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje |
| Ta male katechismus (1768): | skus J. Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh, de be on tebi studenz teh gnad ſamashil |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je |
| Genovefa (1841): | jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf |
| Najdenček (1860): | poljubi. Nisim si dal dvakrat velévati in veselo se mu zahvalivši sim šel v gostivnico, kjer sim dal klobaso in vina |
| Najdenček (1860): | zaspal. Ko sim se zbudil, je bilo sonce že visoko. Zahvalivši se kmetu sim poklical psa. Tega pa ni bilo ne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen? |
| Genovefa (1841): | v nebo pogledala s ſolsamí hvaléshnoſti, rekózh: „Bódi tedaj sahvalen, o Bog! Ti ſi môjo molitev vſliſhal in naj ſkrivniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen— nova dôba slovenskiga kmetijstva pričéla! Lahko bomo tedej zdaj svoje |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isvelko Andohtio noi bras falarja frihtou. Sedei srezi ti tu sahvalenje kader ti utvojo shisho poidash Jas tabei sahvalim oh moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | furm je svo velko barti skushanobu. SAHVALENJE. Jas tabei sahvalim o ti dobri Duh skues Boga ozhta |
| Zeleni listi (1896): | kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poslanca francozkega in angležkega. Sedaj pa kralj sam se očitno zahvaluje za velike dobrote, ki ste gerški deželi o tem času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da že va-nj dospemo. Vas le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se mu zahvali molčé). Matija. Bog vas obvaruj, mati županja; zahvaljujem se vam za vse dobro. Županja. Ej, ljubi Matija, ne |
| Zeleni listi (1896): | mu je oče rekel, naj dolgo ne izostane. »Lepó vas zahvaljujem, da ste mi pokazali škorca«, reče gospodu baronu ter se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Irec je zavrnil vojake in zapovedal mir. Nato je rekel: Zahvaljujem te, Te-Vaturu, da me spominjaš krščanske dolžnosti. ,,Ljubite svoje sovražnike |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa tvoje dary, katire ſem ſdej prejęl: daj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | levnu sahvalem, de ſi ti mene uwogiga greſhnika is velike tvoje miloſte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | imenu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Buh! sa tvoje dary, katire ſem sdej pręjel: daj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi |
| Zlata Vas (1848): | sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Robinson mlajši (1849): | bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hraváſhke Gor ſónze mi pride, V nógrade Láſhke Po póldne saíde ; 'S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nájno v glavi, Me mósh, ki je ta úk uzhíl, saíde, Prijásno v ſvôji ſhêgi me posdrávi, Pové, de préd je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | novo mózh. Ja, o vſrmleni Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | razločenje Kaj , kakó na svéti bo. Gor prot nebu serčno zajde Pa molitev od zemljé; Skoz oblake gre in najde , Kar |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oſlepila, de ſi bomo od tiga pota tvojih sapovedi delezh saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al Oče vsiga usmiljenja! Na serca polne |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne dé. Ravno sim večerjo perpravil, in kakor vidite |
| Fizika (1869): | preveč drzno edino z duhom hoteli razumeti prirodo, najbolj dalječ zašli. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se rajshe teh pravizhneh; ſakaj ony |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to? ” vpraša. „O! nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce |
| Gozdovnik (1898): | Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se čuje krik, da don Estevan obstoji. »Stoj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa sheni sheni shem tabe gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav? jas tabei prosim skues sasushenje Svete Ko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krisha, kier je on martro inv smert riasnaminje S. krisha sanas sadovol stverov pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S. |
| Genovefa (1841): | natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz 4 lotov ajbešovega mazila, in iz 4 lotov olja. Zajčja mast je bolj hasnjiva, kakor gosja mast, alj kakor poslednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Česko. — Zraven goveje kuge pa razsaja v okolici habriški tudi zajčja kuga, za ktero je že dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek |
| Botanika (1875): | hortenzija (Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki |
| Botanika (1875): | zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor gosja mast, alj kakor poslednje mazilo, in kdor ima zajčje masti, naj se lete posluži. Pri smoliki je treba konje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer |
| Zoologija (1875): | Noga mačja 139. Nopal 150. Norica 126. Nostoc 110. Nožice zajčje 136. Nunke 126. Nuphar luteum 146. Nymphaea alba 146. O. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kosti, eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal |
| Botanika (1875): | maslenem grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Leta oteklina se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem |
| Kuharske Bukve (1799): | daj na miso. 32. Sajz, al Jereb v' ojlnati polivki. Sajza, al Jeręba na rashni ſoknato pezheniga deni v' koso, v' |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhi pękel. V' taki ponvi s' sgornim pokrovam snaſh pezhi sajza, telęzhje, ſvinſko plezhe inu rębra, inu druge perutne shivali. To |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi se pa prav veselili, grejo kerznarji na vert, izpuste zajca in pse za njim, de bi si z lovom kratek |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gostivnico, kjer so bili vsi zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v gostivnico, kjer so bili vsi zbrani |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mjav! To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zbrani in veseli, de je zajca kupil in narlepšega živega zajca tako po sreči dobil. De bi se pa prav veselili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je |
| Genovefa (1841): | je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de |
| Pripovedke za mladino (1887): | opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si z lovom kratek čas delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi |
| Tiun - Lin (1891): | steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek |
| Kuharske Bukve (1799): | polivki, in der Sauce. 31. Jerebíze v' laſhki polivki. 32. Sajez al jeręb v' ojlnati polivki. 33. Piſheta al golobi v' |
| Kuharske Bukve (1799): | na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę herbet v' zęle koſze |
| Pozhétki gramatike (1811): | est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | glej ta je imenváven glagola est, je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo, de se vsaj dve uri peče, ker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de se vsaj dve uri peče, ker je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni, na raženj natakni in s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni zajic s smeteno. Odrašeniga, pa, de je mehak, ne prestariga zajca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo stran zletí. „Presneto sim si nos |
| Botanika (1875): | steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin |
| Botanika (1875): | staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v |
| Zoologija (1875): | Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne |
| Zoologija (1875): | misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali ta se ne razvijajo v maternem |
| Zoologija (1875): | se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni |
| Zoologija (1875): | znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Tiun - Lin (1891): | in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 Deržavni zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zajemi ali posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila. 5% obligacije od leta 1859 v novem dnar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | horvaškein slavonske „ 60.50 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ 90.— Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho raspuſheniga ſhpeha, seleniga sręsaniga peterſhila, na vſe to eno sajęmnizo vręle goveje shupe gorivlì, dobro premęſhaj, hitro sakrì, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok od ene lemone |
| Divica Orleanska (1848): | kakor ti, zares! Kar ima, vse v gorečo hišo verže, Zajema v danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta |
| Valenštajn (1866): | dneva pred večerom. Upa Iz dolge sreče jaz bi ne zajemal. Poslan je up nesreči. Srečnemu Bojazen naj krog glave fofotá |
| Gozdovnik (1898): | platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil v sukno, sivo in modro črtano ter |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom, bučalo mu je po ušesih milo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé |
| Sacrum promptuarium (1695): | bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih je jesti, dokler je mislil, de so 12 goldinarjev zajedli. Potem jim pa reče: „Ljubi prijatli, zdaj bomo pa enkrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je mislil, de je že čas prišel, de so denarje zajedli. Zavoljo tega se preobleče in jezdi v mesto k imenovanemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k mizi usedejo, zapazi, da ima slednji |
| Valenštajn (1866): | vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu |
| Genovefa (1841): | pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim |
| Maria Stuart (1861): | meč kraljevi Po edimborskih ulicah pred vami; Z orožjem ste zajeli parlament, In tu, v svetišču pravde in zakona, Sodnikom ukazali |
| Valenštajn (1866): | skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé sti Marta, starega kvarilca, I morati ga, naj |
| Tiun - Lin (1891): | Hinko spolnil moj nasvet in ni čakal, dok bi ga zajeli morski razbojniki. »Ovadúh! « zakriči Tiun-Lin besno name. »Oni bežé! « Pogledal |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | varstvu svetih angelov. Ko so zažgali Maori praprot, da bi zajeli dečke, ali da bi ti živi zgoreli, so bili že |
| Pozhétki gramatike (1811): | li priſhla? a-t-on fait? ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj! Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema beſédama, ktiri ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boz Ruto, ino rezhe: „˛Sem le pojdi, ino s' nami sàjmi! “ Ruta perſede k' shenjzam. Bóz ji naloshí. Jedla, ino ſhe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa |
| Valenštajn (1866): | Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora |
| Genovefa (1841): | grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha |
| Roza Jelodvorska (1855): | tečniga kruha, in serčno povabi Rozo, de bi prisedla k zajterku. Dobro so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po |
| Roza Jelodvorska (1855): | so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po zveršenim zajterku pravi dobrotljivi Jakob: »Zdaj pa ljuba gospodična, sledite mojo hčer |
| Robinson mlajši (1849): | se je drugega dne zgodilo. „No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor hrani. Sakai, koker S. Auguſtin govory: Avans eſi, cui Deus non ſufficit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aku Bog, katiri te rane tih duſh osdraula, na pomaga. Sakai Bog je tu goſpodarſtvu, inu oblaſt zhes naſhe duſhe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | illuc. Vedeu je pa Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi maramo, ti gledei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheina, inu vunder, kader to reſsnizo govory, ga nozhjo ſliſhet. Sakai ti hudobni beſhijo pred luzhjo, inu na perpuſtijo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu pomozh vſih ludy nezh na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti ſo na teſame dve beſlede, kader je onpraſhou: quem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' katirih ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo |
| Biblia (1584): | vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi neſliſhio |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo je bil to ner vekshi zhast na semli doſegli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super govory |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo duſho? 27. Sakaj Şyn tiga zhlovęka bó priſhàl v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' |
| Genovefa (1841): | prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj on vaſ miſli réſ takó neſramno hudôbnizo, kakor vaſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo znate brez škode poskušati, le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan |
| Zlata Vas (1848): | Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil |
| Zlata Vas (1848): | ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta |
| Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne |
| Zlata Vas (1848): | se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni |
| Zlata Vas (1848): | več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo |
| Zlata Vas (1848): | V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo. Vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo |
| Roza Jelodvorska (1855): | licu polile. — To je bilo dobro, de je ječar odšel; zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga |
| Ta male katechismus (1768): | inu S. Kerst ſhelleti. Se pak uſſake ſhiher kerste? Uſſake; ſakaj koker ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta |
| Ta male katechismus (1768): | on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu |
| Ta male katechismus (1768): | prave Kristus) ſa enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo, de nas je Bog sapuſtiu? de nozhe nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sanizhemernoſti? In cathedra deriſorum cum his, qui adverſus Deum loquuntur? Sakai ſi ti na timu ſtolu tih poſmihvauzu s'tiſtimi, katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | damo. Saturei lubesnive duſhe! kai miſlimo? kai ſe gor dershimo? sakai ſe s' zeliga ſerza v' to volo Boshio na isrozhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na nega savupamo? sakai ſe toshimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | seſt tapiknjanei shevadli noter dati boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti |
| Biblia (1584): | ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye sa nami. On pak je odguvoril inu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir mi bi imeli taku brumnu shiveti, de |
| Genovefa (1841): | njim. „O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te |
| Genovefa (1841): | je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je |
| Genovefa (1841): | moraſh vlage in mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 3. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim: Şakaj tudi vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo |
| Robinson mlajši (1849): | iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani, če nama je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila. Svila (žida) je za nas kaj dobra reč, zakaj brez galete in brez vina nam bi ne bilo mogoče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki |
| Viljem Tell (1862): | stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov |
| Čas je zlato (1864): | mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s |
| Sveti večer (1866): | k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste |
| Valenštajn (1866): | Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh |
| Gozdovnik (1898): | razglavokožili. Glavarju daj kroglo, ravno palec od ušesa memo, Pepo! « »Zakaj pa ne v glavo? « »Človek je ter ga ne smemo |
| Ta male katechismus (1768): | katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn, Buh S. Duh. ſakaj je pak le en sam Buh, inu tri Pershone? ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdti. Ti navęsh kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg nai ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako zakasnil s svojo zahvalo. Starost velika (Grim je že 74 let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se kongres ne bo razderl, ampak Ie za nektere dní zakasnil, — da kardinal Antonelli pride v zbor, in da angležka, ruska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in premisliti, predno jo podpišejo. Zato se je podpis nezaupnice zakasnil, da je še le v začetku meseca novembra nazaj prišla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je vaſh saklad, ondi je vaſhe ſerze. Zhe tedaj ſvoje ſerze na zhaſno |
| Genovefa (1841): | grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja v kotlovini, in vſih uzhenzov pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſelje vsrokujejo. Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad na roke naſhteli. Od binkuſhtne ſabote do 9. Kimovza je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. Iz mnogih okoljšin sodimo , de je gomila ta zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena |
| Čas je zlato (1864): | Kaj imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti |
| Čas je zlato (1864): | težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes |
| Ferdinand (1884): | si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so |
| Gozdovnik (1898): | težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šolskiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 |
| Oče naš (1854): | veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa ne mislite” — reče slednjič k Hafedu — „da sem |
| Ferdinand (1884): | najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča |
| Valenštajn (1866): | Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bil jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le |
| Zlatorog (1886): | Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč |
| Zlatorog (1886): | Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne |
| Zlatorog (1886): | pa in ž njimi pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne |
| Zlatorog (1886): | Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o |
| Zlatorog (1886): | Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Divica Orleanska (1848): | ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zato, da je človeka odrešil in ga deležnega storil svojih zakladov in svojega kraljestva . . . vse to je zapopadeno v besedah, ktere |
| Zlatorog (1886): | svoje dní še! »Zláta hočeš, ne pa gôrskih rož, »Prav, zakládov dosti zrla boš »In strméla, ko pri hramu vašem »Jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe (Krystall-), gruča. Grus, grušec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. Sistemi s horizontalno zakladno ploskvijo (gl. §. 8). a. Tri osi stojé druga na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi lahko skrajša do 0, potem dobimo tako zvano zakladno ali končno ploskev 0P, pod. 22; le-tá se ne nahaja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manjši od prvih. 4. Heksagonalni sistem. B. Sistemi z nagnjeno zakladno ploskvijo. Vse osi so različne; ena ali obé podružni osi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boljši takó le na dimu sušiti: Kakor hitro je živina zaklana, se mesó z enim delam solitarja in z tremi deli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Včasi je goljufija clo tako deleč šla, de so terdili, zaklana živina serca nima, kar je bilo strašno znaminje. Pa ne |
| Gozdovnik (1898): | je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen santa! Je-li ste videli to natanko? « »Prav natanko, tako |
| Gozdovnik (1898): | tvoja mati je bila umorjena. « »Ah! umorjena? « vzklikne Tiburcij. »Da; zaklana od tega don Estevana de Arečiza, ali pa grofa Antonio |
| Gozdovnik (1898): | pa donna tako strašna in pošastna dama? « »Od kar je zaklana! « prisili se beseda s trebetajočih ustnic starega moža. »Zaklana? Virgen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je mogel umreti, pa zakaj? zató — kér so mravlje kri zaklane živine na njegovo nogo nosile. V vojski in sovražtvu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de so iz letanja ptičev in drobú bogovam v daritev zaklane živine prerokvali. Zdravi drob so deržali za srečno znaminje, posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | del s' vlazhugami pognal; mu pa ſhe pitano tele rezhete saklati! “ Ozhe mu je djal: „˛Sin! tí ſi vedno per meni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mora, kakor je Bog po ſvoji ozhetovi ſkerbi ukasal, jagnje sakláti, ino ga ſpèzhi, de ſe na pót pokrepzhajo. Vſaka goſpodinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſo ga ſpet sdraviga dobili, ſo rekli pitano tele saklati. “ To je ſtarimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervi dan velikonozhniga prasnika, ko ſe je imelo velikonozhno jagnje saklati. Jesuſ poſhlje dva ſvojih uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin huda in živinče parklje zgubi, je nar koristnejše ga zaklati, ker parklji dolgo ne zrasejo. Bolna živina mora na suhi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in ciple spozna. Zdaj je treba živinče alj operirati alj zaklati. Kmalo se snet mehurja poprime, in operacija ostane brez uspeha |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin ni znana, se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Ni prazen, pa prav imaš, zjutraj hočem svojo debelo svinjo zaklati, in za nocoj jo hočeva v kuhinjo spraviti, medveda pa |
| Valenštajn (1866): | kaj više od njé ceniti, Ali pa dam se kar zakláti, Kakor Hrvàt — i moram se zaničeváti. Oba lovca. Da, prvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | klati, in ko bi se konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pride med druge in da se tudi berž ne zakolje; ampak na odločeno mesto samo postavi, da se zve, kaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svetovati, kakor da se živinče, ktero na ti bolezni zboli, zakolje. XVIII. Poglavje. Dergetavnica. Dergetavnica je čutnična bolezin, ktera se le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prav, to! “ Naj pervizh vsamejo Balovi preroki junza, ga sakoljejo, ino klizhejo od jutra do poldne neprenéhama,: „Bal, uſliſhi naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Uni bratje ſi pa is tega nizh ne ſtoré; kòsla sakóljejo, Joshefovo piſano ſuknjo v' kri pomozhijo, ino vſo kervavo ozhetu |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi |
| Valenštajn (1866): | okó. Prvi lovec. Trepét, skrbi odvrže na strán, Bojáznim prsi zakléne; Osodi jezdi naproti drzán, Če denes ne, jutri zadéne; Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | to dva nadležneža zdajci zbežita; vratar za njima vrata brž zaklene; tretji potepuh je ostal notri. Ko zunanja dva zapazita, da |
| Krivica za krivico (1859): | ga od daleč ne zagledal, in mu zopet vrát ne zaklenil. Vedil je iz mnogih govorov, da hodi Paratikin, da bi |
| In vendar —! (1878): | sem bolan. Med dnevom so večkrat povpraševali po meni. Ali zaklenil sem se bil, da nihče ni mogel do mene. Danes |
| Testament (1887): | tujec? « Miklavž res še ni bil prečital onega uplenjenega pisma. Zaklenil ga je bil v omaro, ali doteknil se ga ni |
| Od pluga do krone (1891): | kadar vstaja. Takoj nató je slišati kakor da je kdo zaklenil vrata in potegnil ključ iz ključavnice. «No, ali se nihče |
| Senanus (1892): | po stráni pogledal na gospoda Gregorija, nató pa jih je zaklenil v miznico. To je védel, da si bode naslajal dušo |
| Prve hiše (1896): | da mu je pomagal dejati skrinjo na voz. Potem je zaklenil sobo stare Grebenke, odprl nasprotne duri, kjer je prebival Greben |
| Vinjete (1899): | hodil od okna do vrat, raztresen in vznemirjen. Ko je zaklenil duri za seboj, da bi se odpravil kósit, prišla je |
| Gojko Knafeljc (1899): | sreče moje! … Pozno zvečer sem se bil vrnil domov, se zaklenil v svojo sobo ter legel k počitku brez večerje. In |
| Gojko Knafeljc (1899): | v njeno sobo, kjer jo je položil na posteljo ter zaklenil vrata za njo … Stopil je nato za Ano ter dejal |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni, kar Jesuſ na enkrat per njih ſtojí, ino rezhe: „Mir |
| Zlatorog (1886): | dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar k njim ne more |
| Pripovedke za mladino (1887): | Sedaj se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno |
| Pripovedke za mladino (1887): | to pove, kralj vzame svoj meč ter ga trikrat nad zakletim duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica |
| Jela (1859): | najde, zgine za voglom hiše. „Ali se je cel pekel zaklel, da me podi po celem svetu"! zaupije Zagodin in hoče |
| Izza mladih let (1882): | je že Bog ve kolikokrat ob mizo ter po navadi zaklel, gostilničar in »s'Micel« sta tudi pri nas posedla in |
| Zvezdana (1883): | meni glavno stvar prepiustite! Poravnati moram še, nekaj starih dolgov, zaklel sem se o tem in ravno zdaj mi prav pride |
| Zvezdana (1883): | proti Pasjaku. Več potov je postal, pogledal v oblačno nebo, zaklel, dvignol pest in govoril sam s seboj: »Dan se nagiblje |
| Grajski pisár (1889): | mogel. V veži pa je za lavretanskega romarja silno grdo zaklel: »Da satan ni privlekel te skute zelene k hiši, bi |
| Vesela vožnja (1889): | sabo. « Rekel sicer ni ničesar, ali na tihem je robato zaklel, češ: »Vsak škrijc že hoče imeti svojega konja. Še svoj |
| Iz arhiva (1890): | družba ni hotela poslušati, sédel je na voz in tiho zaklel. In kaj bi ne? Saj mu je splavala »Domovina« po |
| Pegam in Lambergar (1891): | pogoja, če bode kneginja pri volji. Oj ti nesrečni pogoj! Zaklel je Vitovec po vojaški in pridružil se neštetim tisočem moških |
| Materino srce (1896): | da sem pameten in soliden ! Moj stari se je namreč zaklel, da ne plača nobenega počenega groša dolga več za menoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil? “ — Potlej rezhe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v Babilonu pred levnjakam ga na tla spusti. Habakuk je zaklical Daniela, ino reče: „Služabnik božji! na južino ki ti jo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de je sploh precej pokojin bil, le malokrat potožil in zaklical: „O veliki Bog, usmili se me! “ in de je kar |
| Oče naš (1854): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravil se je po koncu, da ga pozdravi. „Maksimijan! ” je zaklical zamolklo pa razločno. „Kdo si, prederznež, da tako meni nič |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je spoznal Boštjana. Vendar kmalo se je zavedel in strastno zaklical: „Alo! urno! Nekaj naj jih tje gre in ga pred |
| Oče naš (1885): | Zoper svojo voljo je stegnil svoje roke in večkrat je zaklical: „Oče! Mati! “ „Kmalo bova pri njih, ljubi Nace! “ je rekel |
| Tiun - Lin (1891): | bili že zapazili in ker se končno nisem ničesar bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ki so dospeli med tem na kraj kratkega boja, je zaklical: „Stari so mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojo mržnjo do Maorcev. „Tedaj tudi ta, morivec, požigavec! “ je zaklical star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga |
| Tine in Jerica (1852): | z njenim gospodarjem v izbi našel. Jerica mu je naproti zaklicala: Vender enkrat? Že dolgo te pričakujeva. Mart. Ne utegnem vselej |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | In zató pa tudi niso več junaška dela. ” „Nikakor ne! ” zaklicala je navdušeno Fabíola. „Le nikar me ne pregovarjaj, za kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šinila gospej O'Nielovi miselna nesrečnega gospoda Flinta. ,,Stoj! stoj! “je zaklicala. Kako sem zamogla nanj pozabiti! Jaz ne morem, ne smem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe nad njim rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasáj saklizati je shé preposno bilo! Neko drugokrat ſi Mina vmiſli goſpéj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | oknu vſtopita, ino nekoljko zhaſa ménita. Na to vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino |
| Ferdinand (1884): | očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime. Sedaj se me pa ni treba več bati |
| Blagomir puščavnik (1853): | Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili |
| Stric Tomaž (1853): | „z Bogom“ zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi |
| Čas je zlato (1864): | imaš? « »Denarje, mati, za vas; in za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj |
| Valenštajn (1866): | so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan |
| Pripovedke za mladino (1887): | so jih kmalo vsa tla polna. Hči hudobne mačehe pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa |
| Pripovedke za mladino (1887): | Žabe pa se malo brigajo za njegov račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | sem rajtal bit' far”, me nehoté silna nevolja prešine, da zakličem: „halt! pfui, pfui! ” Ko se za ta moj oglas nikdo |
| Revček Andrejček (1891): | dvignemo na lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
| Robinson mlajši (1849): | Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Emanvel jes bogi grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mora gorei diati. Oh moi presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg jas boji grieshni elantni zhvovak se perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena deneš, in potem ta zakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj nosníc ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | če si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok zakljiček, in va-nj kake 4 pestí prekuhaniga vročiga in mokriga ječmena |
| Fizika (1869): | Zähler, številnik. Zahnrad, zobato kolo. Zahnwerk, zobato kolesje. Zahodnjak, Westwind. Zaklopnica, Ventil, 92. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, 99. Utvar, Gebilde. V. Valovina ali kiz, Kies. Varovalna zaklopnica, Sicherheitsventil. Veroneser Grün, Veronska zelena, 53. Versteinerung, okamnina, 85. Versteinerungslehre |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zaklopnica, Ventil, 96. Zapeneti, aufbrausen, 72. Zapfenträger, storžnjak. Zastopajoč, vertretend. Zategnjen |
| Zoologija (1875): | in lp, a pred vsacim prekatom je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da |
| Fizika (1869): | z eno ali z dvema škornjama, s pipami ali z zaklopnicami, z mednimi ali sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana |
| Fizika (1869): | valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad |