- vsesortne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru
vsesorten vsestransko vseučilišče vsevedoč vsikdar vsiliti v_skleda vskočiti v_skušnjava vsled vsopljen vsota v_spanje v_sreda vsrkan vsrkati vsrkavanje vsrkavati vstajati vstajenje vstan vstati vstaviti vstavljati vstavljen vstavši vstlan vstopiti vstopivši vstopnina vstret vsuti všafan všeč všečen všitek vštric vštriten vštritno v_ta vtabuliranje v_taisti vtakniti vtaknjen vtem vtemničen vtepsti vtikati vtikovati vtis vtisek vtisk vtiskovati vtisniti vtisnjen vtlačiti vtolažen vtragljivost v_tvoj v_uboštvo vulkan vulkanski v_usta vuzeniški vvrstovati vzajemen vzajemno vzajemnost vzbokniti vzbuditi vzbujajoč vzbujanje vzbujati vzbujen vzburjen vzdahniti vzdati vzdigati vzdigljiv vzdigniti vzdignjen vzdigovanje vzdigovati vzdih vzdihati vzdihljaj vzdihniti vzdihnjenje vzdihovanje vzdihovati vzdolž vzdramiti vzdržati vzdrževanje vzdrževati vzduh vzdušnica vzemši vzet vzeti vzeti_on vzgajajoč vzgajati vzglavje vzgled vzgoja vzgojen vzgojevališče vzgojitelj vzgojiteljev vzgojiteljica vzgojiti vzgojstvo vzgon vzhajajoč vzhajati vzhičenje vzhiteti vzhod vzhoden vzhodno vzhodnoindijski vzhodnjak vzidan vzklikniti vzmajati vzmet vzmnožen vznak vznašati vznemiriti vznemirjajoč vznemirjati vznemirjen vznesen vznožje vzor vzpenjati vzpeti vzporeden vzporediti vzporednik vzporedno vzradoščenje vzrasel vzrasti vzravnati vzrediti vzreja vzrejati vzrok vzrokovati vztrajati vztrajen vztrajno vztrajnost vzvišen vžasnjen vžgan vžgati vžigati
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | znebil se vsega, kar je bil naučil se na Bonnskem vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | 44 let in 2 meseca. Pravoslovja učil se je na vseučilišči pariškem in leta 1859. vpisal se je med odvetnike. V |
| Ferdinand (1884): | jako izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe. * Na stroške vladne je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kaj dobrega dozori. Pogleda okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi |
| Zlatorog (1886): | vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar; |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dabo peteln shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei |
| Robinson mlajši (1849): | na eti način zvezanih, ko sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moji fainti shnieh beram hstrani, kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela slepe. Nekaj jih ne more |
| Fizika (1869): | nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. |
| Kemija (1869): | se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo |
| Botanika (1875): | služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo |
| Botanika (1875): | namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako |
| Tiun - Lin (1891): | nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale |
| Kemija (1869): | njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in prav takó r, razdelna mora biti z m tudi vsota bk + r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + b + c) : m = k + k1 + k2; ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu katero koli število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številom m razdelna, potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48 + 52) = 628 – 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ako zmanjšamo drugi sumand za 1, 2, 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo |
| Tiun - Lin (1891): | ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu nje sumandu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20 + 5) = (90 – 20) + (7 |
| Fizika (1869): | telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Ljubljana moža nima, ki bi bil pripraven in sposoben to svoto položiti, ga, mislim, drugod ne bo najti. Pa, kdo vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je bilo veliko dobička pri tem mestnem posojilu; zračunali so svoto mnogo nad 438.000 gold., toda naši gospodje našli so, da |
| Ferdinand (1884): | marsikaj govori, stavil sem z nekim mladim plemičem za visoko svoto, da dobim strupa, kolikor le hočem. Vže takrat sem mislil |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izdamo za alkohol. Ko govorimo o občini, lahko pripomnimo, koliko svoto bi si občani lahko prištedili, ko ne bi po nepotrebnem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4 + 5) = (13 – 4) – 5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20 + 5) = (90 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno |
| Tiun - Lin (1891): | zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se nikdo ni hotel več boriti in je škodoželjno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. N. noi noter umojo Dusho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grom † tetragamaton † TA 46. KAPITL. Al ozhash vedeti skrivne rezhi uspanie al pridiozhe, rezhi bel shaze alpa rudo taku mei to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kateri je utvoje bogaſtvo salublen da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu N. to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se Boda tabei tat perkasov uspanje je shuihano. TA 58. KAPITL. Spet Anna shushana riezh dati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | droži in kolikor večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Botanika (1875): | rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa |
| Fizika (1869): | Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se, vpiti. Absorption der Gase, vpojnost plinov. Abstossung |
| Fizika (1869): | Vrvca brez konca, Schnur ohne Ende, 65. Vržel, -i, Brecheisen. Vsrkati, absorbiren. Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre |
| Botanika (1875): | kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko |
| Zlatorog (1886): | tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s |
| Biblia (1584): | Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krulovi hódio, góbavi ſo ozhiſheni, gluhi ſliſhio, ti mèrtvi gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim po grobeh grometi, K sodbi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | postal, kakor jih je malo po kmetih. Vsak dan je vstajal vže pred solnčnim izhodom in je pred vsem novi dan |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne |
| Biblia (1584): | v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Še le učiti se imaš od golobčika zgodej vstajati. Zgodej vstajati človeku zdravje ohrani in veselo sercé. Bi te li ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od goloba? “ Takó le se je Neža navadila za rana vstajati. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | reče mati. „Še le učiti se imaš od golobčika zgodej vstajati. Zgodej vstajati človeku zdravje ohrani in veselo sercé. Bi te |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | si bolj lena, kot golobček? ” Dragica se je navadila zgodaj vstajati. Enkrat je Dragica sedela poleg odpertega okna in šivala. Golobček |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kakor mu jih daje delo pridnih rok. Zgodaj zjutraj mora vstajati in delati do trde noči; truditi se mu je brez |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia zhovieshko pouſtajenje noi obresvanje: jas prosim rabe skues nia nausmilano gaishvenje noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te S. S. Apoſtelne petra noi Paula: inu skues mesu pouſtajenje Jesusa Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 'Tud grehov odpušenje Na temu svetu zdaj, Života res vstajenje Po tem pa sveti raj. K darovanju. 1. Naj, Bog |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in križi častitljivo vstajenje dosežemo po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim ſe bodo prizhali. Ino |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre v' nebeſa. Jesuſ je bil po ſvojim od ſmerti vſtajenji ſhe ſhtirdeſet dni na ſvelu. Te dni ſe je ſvojim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji rezhe: „Tvoj brat bode vſtal! “ Marta odgovorí: „Vém; per vſtajenji, ſodni dan, kedar bomo vſi vſtali. “ — Jesuſ rezhe: „Jas ſim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten |
| Revček Andrejček (1891): | ali veš kaj novega ? Pavle je že ob dveh ponoči ustal, odšel in še ga ni. Nihče ne vé zanj. (Godci |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſHE dijanje. Ta zhaſti Tajl. 1. Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'nebeſſa ſhl. 3. Katiri nam je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je od ſmerti uſtal po mojimu Evangeliamu , v' katirimu ſe jeſt mujam noter da |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | toku pomavtan priſchl, toku je en ßmech na us glaß uſtal: inu on je njech osmech poſtal, nameſto de bi njech |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ker je toku pomavtan priſchel, je kmech na us glaß uſtal: inu on je njich strach bil. Kadar ßmo ſche ßami |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | naſhe dijanja. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je v'nebęsſa ſhl. 3. Katir nam je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | naſhe dijanje Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir nam je v'nebeſa ſhal. 3. Katir nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | naſhe dijanje. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je v'nebęſa ſhl. 3. Katir nam je |
| Robinson mlajši (1849): | pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline, pečere iskat, v |
| Robinson mlajši (1849): | ino bolestno s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v |
| Oče naš (1854): | po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je vstal Nace. Vsi udje so ga boleli. Zdaj še le se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vstvarjen! — »De bi večno živel, in sodnji dan od mertvih vstal! « — Ti, o Jezus! ki si zdaj pri meni, Ti mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga |
| Oče naš (1885): | v britkost svojega srca vtopljen. Kar na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že Robin dobre volje znatno vsoto, ker se |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bla Tu truplu obuditi. 5. Na treki dan od smerti vstau, Ta smert je bla potrena, Sa naſho Duſho vſe prestau |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti. |
| Biblia (1584): | Hlapzom: Leta je Ioannes Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil |
| Biblia (1584): | mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rękal: Letá je Joannes Kàrſtnik: on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſluſhajo, ne bodo vérovali, ko bi tudi kdo od mertvih vſtal. “ Na tem ſvetu je bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede jim niſo hotle v' glavo, bile ſo |
| Genovefa (1841): | je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlabuſt, kyr je od ſvojga s' ſmertjo rineina terdnu gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od mise gor vſtau, inu ſuoiga vſe lubeſni vreidniga Moiſtra tim Judam isdavati ſhou |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati |
| Genovefa (1841): | sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali |
| Genovefa (1841): | De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slavni Slovenci! kaj bi neki rêkli, ko bi iz grobov vstali in take Krajnce govoriti slišali, ki še ne vedó: kteriga |
| Tine in Jerica (1852): | bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem enoglasno izgovorilo svoj „amen |
| Kuharske Bukve (1799): | brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped |
| Revček Andrejček (1891): | Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite |
| Revček Andrejček (1891): | ozre okolu sebe in videvši, da so že vsi odšli, ustane, pograbi motovilo in šanta na sredo venkaj. ) Oh jeminasta, no |
| Gozdovnik (1898): | rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti |
| Gozdovnik (1898): | je ležal nekaj minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | me peljal, ako bi bilo mogoče, v to hišo. Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h |
| Zlata Vas (1848): | vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina v vas |
| Blagomir puščavnik (1853): | in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pri tih besedah drevar sokolarčeku dobro v oči pogleda, naglo vstane, ter se začudi rekoč: ”Je le mogoče! Jaz poznam vas |
| Valenštajn (1866): | delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali |
| Revček Andrejček (1891): | in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je čísta. |
| Zeleni listi (1896): | vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more valiti, vſtane in k nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga |
| Nemški valpet (1867): | kaj bo ta rekel, gorje! Noč se naredi, preden jaz vstanem. Kam bi se obrnil? Najprvo grem proti gradu. Videti moram |
| Nemški valpet (1867): | berača pa ni bilo nikjer. Opeharil me je bil. Jezen vstanem in hočem oditi domov. Kar se mi zazdi, da je |
| Razne dela (1870): | overnil, Od strele smertno ranjen tu ležim, De več ne vstanem. — Rema je zgubljena, Zdaj hitíte, Pariz oteti saj! Lionel. Udal |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | Meni pri tem pogledu zavre kri, vendar se premagam in vstanem na videz miren. Po zajutrku predlaga nekdo iz družbe sprehod |
| In vendar —! (1878): | ko primerjam sedanjost s preteklostjo. Kako drugače je sedaj! Komaj vstanem — že se prične hrup zunaj na vertu, smeh ter čivkanje |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | okno gledalo. S spanjem ni nič, to naglo spoznam, zato vstanem in se napravim, da bi šel k Dolarju, da bi |
| Povestnik v sili (1883): | dan zelo hrepenel. Na enkrat me predrami bolesten klic. Prestrašen vstanem hitro ter se napotim tja, od koder je oni glas |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | v mrzlih valovih in konec bi bil vseh nadlog. Tiho vstanem, da bi odšla. Toda otrok nemirno spajavoč kliče poluglasno: »Mama |
| Gojko Knafeljc (1899): | tukaj stiskati trebuh, srebati grenko in trpko žlabudro; in ko vstanem, bo treba izpirati glavo najmanj celo uro! Oh! « Gospod Gojko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | O vsa magozhni Bveg inv Gospved Jesus Kriſtus vtvojem jemenv vſtanam jaſt gorei viemeni; boga bzbeta † inv sina † inv S. Dvha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vſtanam gorei noi grem zhries grabne inv germovje tam mene srezheica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošinj od svojih grehov vstanemo. |
| Valenštajn (1866): | Ne zapustiš nanagloma te hiše, Da te ne najdemo, ko vstanemo. Valenštajn. Kakova domišljija! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sod? Plùg in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan |
| Blagomir puščavnik (1853): | in pokaže perstan. Vsi dvorani se zaveselé. Cesar in cesarica vstaneta in gresta Milkotu do vrat naproti, kjer je obstal, ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | nek strašen jok in stok in klicanje na pomoč. Obadva vstaneta in ideta gledat, kaj da je? Spet zaslišita glas — iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stareh, so sivi lasji. Pred taiſtem, katire sivo glavo ima, uſtani gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tukej ſim jeſt Goſpud! inu Goſpud je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi v' to gaſſo, katira ſe ta ravna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ozhesh , de imam ſturiti ? Goſpud pak je k'njemu rekuv: Uſtani gori, inu pejdi noter v'mejſtu, tamkej bo tebi povędanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo obſtali. ) Inu on je rekuv: mladenzh! jeſt tebi rezhem , uſtani gori. Inu ta mertvi je goriſeduv, ter je sazhev govoriti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe te Duh pernase to pegerano shumo dora svata, potam uſtani gorei inu ſpet jedi niemu anemovi naprueti inu rezi te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga |
| Genovefa (1841): | na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav, ta je blisu |
| Maria Stuart (1861): | kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem |
| Viljem Tell (1862): | imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell |
| Viljem Tell (1862): | ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno je zločinstvo vaše, — Al človek ste — in jaz sem |
| Ferdinand (1884): | vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka zgodaj ustati. Kdor zgodaj ustaja, je zdrav in vesel, zaspanec pa je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | hočeta prenočišča prositi na njegovem gradu, po noči pa hočeta ustati in viteza s celo družino vmoriti, grad pa oropati in |
| Gozdovnik (1898): | morda celo detorop, misli si stražar, in že je hotel ustati, in ljudem »stojte! « zaupiti, kar sprednji obstoji ter se obrne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je v malo dneh spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč |
| Oče naš (1885): | Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti |
| Oče naš (1885): | rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K očetu bi te peljali in pri |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne |
| Biblia (1584): | inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga je sazhel ſvariti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh be- |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe |
| Tiun - Lin (1891): | sem, da je mož prav govoril. Naglo zmerimo globino ter vstavimo ladijo. Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | radi vbogate, takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno korito dobro vstavljena biti, de se nič ne kadi, kér sadje ne sme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti |
| Genovefa (1841): | pekla — sanikerniga hudôbnesha. ” „Kdó pa ſi? ” je vpraſhala Genovefa, in vſtavſhi je ſhla k mréshizi jézhe. „Zhuvajeva hzhí! ” je odgovoril gláſ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smolnik za temeljno maso pa kvarca in steklenastega živca kristale vstlane. Glinat porfir z mehkejo prstenobarvno temeljno maso, ktera lahko sprhne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 63), skoraj zmerom porfirasta, ima velike kristale razpokanega steklenastega živca vstlane, navadno tudi tinjčeve luske in roženčeve igle. Zrnast, porfirast, gost |
| Gozdovnik (1898): | je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se uveri na prvi pogled, da se na bandita ne |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si |
| Pripovedke za mladino (1887): | proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naj si bodo megleni ali vodeni. Včasih se megle nizko vstopijo, dež gré, se bliska in gromí. Kar se v hipu |
| Zlata Vas (1850): | v šoli učiti. Pervi dan se je pred šolske vrata vstopil in otroke zaporedama sprejémal. Kteri so imeli blatne čevlje, so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Anže se je vstopil na vogelni kamen pri neki hiši, od kadar je vsim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vsipala dnevna svitloba. Ravno pod to lino se je vstopil hrabri vojščak, tako da je vsa luč ravno na-nj padala |
| Botanika (1875): | začnó delati nove stanice tam na tistem mestu, kjer je vstopil pelodov mešiček. Od začetka okrogli kupček stanic dobi kmali določeno |
| Tiun - Lin (1891): | pošeptal na uho, čemu je ta kimaje pritrdil. Trenutek kesneje vstopil je dolgi Kitajec v krog k rokoborcu. »Dobro, Šan-ho! « tlesknil |
| Roka in srce (1883): | svojo pisalno mizo in pregledaval neki papir, ko je Melita vstopila. Ko čuje njene stopinje, se obrne proti njej in videl |
| Gospod Janez (1884): | smehljajem. »Grešnik — kajne? « konča Peter njegovo opomnjo. Župnikova sestra je vstopila in za njo farovška dekla; prinesli sta večerjo. Urša je |
| Pegam in Lambergar (1891): | za nocojšnjo noč". S tem se je Ostrovrhar umiril, in vstopila sta v dvorano, kjer sta bila Žiga in Gregor cesarja |
| Hudi časi (1894): | nevoljno so se ozrli možje in prenehali igro, ko sta vstopila naša znanca, in marsikak sumljiv pogled se je uprl v |
| Trojka (1897): | in poslikanih stenah. Lahno je zašumelo skoz vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla črne oči v |
| Kotanjska elita (1898): | je najdražje na zemlji! « Skozi odprta vrata pa je zdajci vstopila Matilda. Njeno vitko in vendar bujno-stasno telo je odevala elegantna |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | dne pa se je poslovila od Kamenskega grada za vselej. Vstopila je v red dominikank in leto potem je bila preoblečena |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | voščenka, katere žarki so padali na obraze navzočih. Deklica je vstopila, toda nihče si je ni upal precej nagovoriti. Skoro so |
| Kvišku (1899): | pa kričali kakor mešetarji na semnju. Lotar in bankir sta vstopila blizu hrumeče gruče. »Dam po dva, dva, dva! « »Dam sedem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in ga privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Gozdovnik (1898): | Ivan pa Jose ustopita. Prvi kaže okrvavljeno bodalo, ter dvorezno klino, brisajoč jo s |
| Gozdovnik (1898): | Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož |
| Žalost in veselje (1870): | bo sam ostal pri njem. Uro pozneje veli zunaj čakajočim vstopiti. Matevž je na pol sloné klečal na postelji, v rokah |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | rekel: »Grof Tatenbah, prijatelji vas pred svetovalsko sobo čakajo. Hočete-li vstopiti? « »Idete z nami? « vpraša Tatenbah Kelersperga. »Ne z vami,« odgovori |
| Pomladanski vetrovi (1881): | rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti, ali pred vrati mu pristopi posel občinskega župana ali mairja |
| Milko Vogrin (1883): | on goji znanost ter podučuje in odgaja mladino! Vá-nj hoče vstopiti na jesen kot novinec. Žrtvoval bode vse moči le znanstvu |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | reče smehljaje se župnik. »Gotovo Vas je videl pri meni vstopiti in zdaj mu ne dá miru, dokler ne pozve kdo |
| Vaški pohajač (1893): | je čul čestokrat; tako je vzdihovala le njegova mati. — Hoteč vstopiti v hišo, odpre vrata. Toda ne stopi še čez prag |
| Najmlajši mojster (1896): | je, častiti gospod, da morem poljubiti roko svojega dobrotnika. Blagovolite vstopiti! « Škofov kapelan Peter Otava lahno ukloni svojo glavo pod nizkimi |
| Najmlajši mojster (1896): | daleč od mene, nobilis vicedomne! Pač pa je želja moja, vstopiti v službo pri magistratu. Ako vaša milost hoče, more mi |
| Dušne borbe (1896): | Franjo sirota tudi od materine strani, ravno ko je imel vstopiti v gimnazijo. Brat Emerih je visel s celim srcem o |
| Gozdovnik (1898): | glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno |
| Revček Andrejček (1891): | mi moraš biti. Osmi prizor. Jeklen. Poprejšnji. Jeklen. (Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila |
| Zoologija (1875): | trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode in več na tej vodi razproščenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi „teatro filodrammatico” in „teatro Mauroner” nista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | nedostojnega ni bilo čisto nič. Šteli so poslušalcev okoli 600. Vstopnina z darovi vred znaša blizo 500 gld.; čistega dobička je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | v partêru praznih. (Pri nas se klopi posebej plačujejo in vstopnina spet posebej; Lahi so tedaj ukupili prostore v klopéh, da |
| Robinson mlajši (1849): | sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vzemi okoli šest ali sedem bokalov dobrih, zrelih, otrebljenih jagod, vsuj jih v dobro pocinjeno kozo, pokri jih, in, ko so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar |
| Ta male katechismus (1768): | de vam bodo ſa vashe, inu teh vasheh dushe ſvelizhanje ushezh, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mashtuvanju nekomer naposhkoduvaj. 3. En krotak zhlovek je sam sebi ushezh, inu drugem nuzne. Nezh naperprave dusho v'take myr, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | imamo še dežel bogatih. Dünoa. Dokler je Bogu in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim |
| Tine in Jerica (1852): | Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj |
| Stric Tomaž (1853): | Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni dopadlo, da je bil kristjan in |
| Blagomir puščavnik (1853): | s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pogledati, o Bog! — Toliko sim storil, kar Ti gotovo ni všeč! — Ti si mi tako dober Oče, jest pa sim Ti |
| Čas je zlato (1864): | Vam ga že, kolikorkrat bote hotli – če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni |
| Ferdinand (1884): | računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na ſvojim domovji. Ob Elijevim zhaſu, ko je bila velika |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar vezhi ino lepſhi meſto Ilirie, je Slovenzam nar vezh vſhezh blo , slaſti kir ſe je bil njih Vajvoda tukaj vſelil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od ſoſeſknih ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji |
| Pozhétki gramatike (1811): | samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kryvy, inu brinovka try lejta ſtaru ohmetje na hraſtu ſoble. Ushęzh je moja shpendija: sladkè je sad mojega dela, al navarnu |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo |
| Tiun - Lin (1891): | je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. |
| Rudninoslovje (1867): | so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi. V. Hemiortotipni liki. (Hemiortothype Gestalten. ) Hemiortotip¹) i |
| Rudninoslovje (1867): | iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi |
| Rudninoslovje (1867): | 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto |
| Rudninoslovje (1867): | se zovete domini polovici, i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna |
| Rudninoslovje (1867): | zvrstéh je gručav, zrnast ali stebelčàst, a stebelca so časi vštritna, časi razhodna. Toplina ga naredi električnega. sl. 43. Rabijo ga |
| Rudninoslovje (1867): | vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba. Tudi ti liki so dostikrat otopljeni |
| Rudninoslovje (1867): | Večkrat so stanovite ploskve na kristalu protaste, to je z vštritnimi brazdicami preráskane; — druge ploskve so časih raskave (rauh), to je |
| Rudninoslovje (1867): | so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama P je popolnoma razkolna, sveti se kot steklo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: perporozhim vtvjo sveto Krono nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | presvadshi Jesvs! jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi. Tam stoji Ana Svata go |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S. Shegen ta Sveta Krisha: nakateram je Jesvs to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | korni: al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov: tebi sheni sheni sheni noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta prava vera stori daje molitva mozhna inu bota skrievneſt utei Figuri jemluvana jeme tuje boshja gucut te ANGEL se pravi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resvesieli mene kaker si resuesielov te 77 raitarjov sto molitvo utei skali inu tvoja molitva je ushlishana biva: ushlishi mena tude |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ti se kna zbudi daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei prosim skues te S. S. N.N. nai ti menei utei nozhi uspanie lepu noi Klor vidati N. N. noi noter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samoro inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti krotkv agnje Jesvs Kriſtvs kai si ti vtei gvobvezhei zhishi sa me velzhiga grieshnika ven praſtav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje vi morta od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav? katere terplenje je ena seſtra is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL. Anu svo jemenitno shebranje od S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Boga sina † noi Svetiga duha † taku poidi ti spet utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim skues tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daje taku udrukano: jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viseti doklier sem se sam venka smvsov inv dovi padov vtomi sem se jas skervavsmi sovsami jokov. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvs je biv naklari vtomi Templni nash Ivbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv nate sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da poidi nate Kruh noi skues te Kruh mash jeti uto kazho viemeni Boga ozhetha † ujemen Boga Sina † ujemeni boga Svetiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Jes N se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga sina † inu uta nar mozhneishi obarvenje svetiga duha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek noi noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv saklenam sedei inv na venzhno mojo bogo grieshno dvshizo vto proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera je bila to pra sveto stran |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno dvshizo vto mvezh inv vobarvvenje tvoiga venzniga bogoſtva inv vtu sasvshenje tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv smerti Amen. Ozhci nash zheshzhana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Shnable Krishama skves vtekniana: Jas se N: perporozhim vto pra sveto Krono katera |
| Pozhétki gramatike (1811): | cent neuf, mras je bil velik v' létu tavshént ſedem vto devét. Sizer ſe vſelej piſhe mille, ino ne pervsame nikol |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga Krisha katieri je biv skves tvoje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se N: perporozhim nes noi vsolei vte Sveti Shegen inv vtv shegnano telu noi kri Jezvsa Kriſtvsa: Jas se N: perporozhim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perporozhim inv saklenam na ebk mojo bogo grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | spveda Jesvsa Kriſtvsa kje vtv grenkv terplenje shov. Jas N: se perporozhim vte pra S. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po |
| Biblia (1584): | ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha. Inu |
| Biblia (1584): | de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim |
| Biblia (1584): | Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in jej nekaj denarjev v roko stisne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se |
| Botanika (1875): | Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | klinz; v' ta klinz glih v' sredo grosh is robam utakni. Na usak konz klinza pak eno glih teshko svinzhęno kuglo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno v' dilo ſvertano lukno. V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na uhu eno shyvanko, de shpiza ravnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo |
| Zlatorog (1886): | urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk si, »Ti teptáč po zelji mojem, »Pa mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo treba vračati se še v |
| Robinson mlajši (1849): | šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se |
| Robinson mlajši (1849): | belem moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v sled priti. Tudi reče kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere |
| Fizika (1869): | obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo |
| Fizika (1869): | gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi |
| Zoologija (1875): | v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem kir menio ſi pobulshat, ſhe hushi najdeio, dokler ony |
| Sacrum promptuarium (1695): | je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | da se imajo dobrovoljni doneski za Radeckov spominek začeti poberati, vtem pa določiti, kam naj se postavi, ker v sredo „zvezdnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega bližnjega, paje vtem trenutku smrt njega samega doletela. „Kakoršno življenje, taka smrt! ” Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je z vso močjo pa zastonj spod odeje kopala, in v tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde |
| Robinson mlajši (1849): | suhe trave gor derži, ino da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi kočijaž s kočije; ostala vprežena konja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil na Ogersko prestavljen in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | XIII. Veselje blazega očeta. V tem je prišel grof z ostalimi vojščaki v hišo. Bil |
| Gozdovnik (1898): | V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga |
| Revček Andrejček (1891): | se. ) Franica ima ves moj značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | porovnati. Pregovor je ta: de kadar ſe hudoba v kaj vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje ne vtepe, teshkó ga je odpraviti; to je kushna shitna bolésen, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse |
| Maria Stuart (1861): | ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne |
| Zlata Vas (1848): | v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah |
| Zlata Vas (1848): | so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled |
| Zlata Vas (1850): | pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. « |
| Razne dela (1870): | Ko cvetje sanj, ko senco zdenja, Me zbada kakor pšice vtis Globoko v cvet in čut življenja. Častitelj múz, želitelj véd |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se dobro z vodo moči. Voda bo namreč les nakvasila, vtis se bo nabotil in spet narasel. Kdor hoče prav suh |
| Kupčija in obrtnija (1872): | kararski marmor lomi. Če je suh les po kakem vdarcu vtis dobil, če se je n. pr. kako znamenje (štempelj) na-nj |
| Kupčija in obrtnija (1872): | n. pr. kako znamenje (štempelj) na-nj vdaril, da se ta vtis spet vranati, če se dobro z vodo moči. Voda bo |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | mladega, neizkušenega in v ljubezni vsekoliko razkošnega grofa Tatenbaha globočji vtis, nego bi mu smel Tatenbah sprejemljiv biti. Nij jej torej |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | važnih vprašanjih poslovim odvetnika. Name je napravil ta človek neprijeten vtis ne le zavoljo svoje unanje podobe, kazajoče trdo srce, ampak |
| Na Žerinjah (1876): | celej naturnej sliki, obviselo bi naše oko na njih, in vtis cele podobe bi bil čisto drug. Puščava, ukrajinska stepa, mirno |
| Na Žerinjah (1876): | nasajene so visoke topolke, ki delajo celej okolici nekov melanholičen vtis. Na desno in na levo ob holmovem bregu pa se |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nehoté nekoliko ter mu omahnila. Pavletu pa ni odšlo, kak vtis so napravile njegove besede, in nekako veselje ga je navdalo |
| Gozdovnik (1898): | način. « Bilo je še dosti svetlo, da je mogel kopitne utise spoznavati raz konja. Nemudoma je hodil za njimi, dasi tudi |
| Zoologija (1875): | občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem |
| Gozdovnik (1898): | zasede, ter gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | apercipujejo pozneje vse, kar je istovrstnega. Najčvrstejši so torej prvi vtisi. Zato zavisi vse od tega, da je ono, kar se |
| Gozdovnik (1898): | ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so |
| Zoologija (1875): | spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s |
| Fizika (1869): | Ta vod ima na drugem koncu priostren klinec, ki dela vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroci že od prvih dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge |
| Blagomir puščavnik (1853): | bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni si globoko v serce, kar sim ti povedal, in spolnuj |
| Genovefa (1841): | sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi si ta kratki podúk sleherni Slovenec dobro v glavo vtisnil, kterimu dosihmal za njegov narod ni nič mar bilo, — de |
| Botanika (1875): | bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vęzhni poſtavi, katęro je bil Bóg v'njegóvu ſèrzę vtiſnil. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mój Bog, ſvitlobo tvojga oblizhja noter v' duſho vſih ludy vtiſnil. Od kód pride tedaj, de nima vęjſt per vſih ludęh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęzhne poſtave perpelal, katęro je on v'duſho vſih ludy vtiſnil. Ali kaj potrebujemo vezh prizhovanja, de ſe leta reſniza svisha |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v sercé utisnila — zakaj kar iz serca pride, tudi v serce ide — in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | beſédo tako vshivo popiſati in ſvojim dragim domoródzam k ſerzu vtiſniti, kakor bi jih rad. Ravno sató ſe proti Njim zhaſtitljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tovarſhe kmetijſke drushbe proſi, kmetam pri vſaki priliki v ſerze vtiſniti in poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno otrokam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tat ne sapasi, ki bi jih morebiti vtegnil v voſek vtiſniti in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je kakſhen |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva bila mož in žena. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikorkrat je treba; zadnjič pa na juho nekoliko limonoviga soka vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njemu stopila, in njegovo serce bi mu preveč obtežila. Nekoliko vtolažena gré z zdravnikom k svojimu bolnimu možu. — Kaj sta oba |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sdavaine, tepeine, inu resboi, inu vezh hudiga. Sdei lenoba, inu vtraglivoſt, katira od molitve, od spovedi, od ſvetiga Obhayla, od ſvete |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu doushni, inu kai mi niemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te svezhirske grevinge. Saturei, o Goſpud! na bodi zhes naſho vtraglivoſt taku stoshen, debi ti, enkret zhes nas reku te beſede |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe grehe plazhou. Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N: perporozhimse nës inv vsolei vtvoje nai sva eishi jemene ozheta † Sina † Svetiga † Dvha Amem. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vso tvojo prasveto kri jas tabe prosim vsemi mojo dvshizo vtvojo prasveto kri Amen. Ozha nash zheshzhanasi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvsha odtalesa vozhiva so Gospved Jesvs Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu, jas taba prosim skues tvojega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tů veličastneje. K temu popisu pridenemo idealno prerez ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in še mečoči. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lava zatekla razlivajoča se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često |
| Botanika (1875): | z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro določiti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Borova kislina nabira se ob kraji ali pa na dnu vulkanskih virov in jezer, posebno pri Sasso (od tod sassolit), Castelnuovo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvezan v borovo kislino BH3 kot kristalinski listki, in blizo vulkanskih virov kakor skorja na tléh, drobljiv; g. = 1.48, prosojin, bel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | KS je istega kristalnega sistema in najde se včasi v vulkanskih lavah. Karnalit, dvojna sol iz klorkalijuma in klormagnezijuma (K CI |
| Botanika (1875): | živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za |
| Fizika (1869): | oknu; tedaj so se svetlobni vtiski preobrnili. Tukaj simo se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | smo videli, da se najmanjši delci kemiških zvez natezajo in vvrstujejo, tako da postajajo pravilna telesa, kristali. |
| Zoologija (1875): | mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki se prikladno vjemajo. Školjke živé večidel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni |
| Botanika (1875): | imajo cvete, kterih prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi jako posebnimi podobami |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred vsem od objektivne kakovosti (kvalitete) onih predstav, katere jih vzbudé. Zato je móči imenovati predmete, na katere se odnašajo kvalitativna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok |
| Revček Andrejček (1891): | tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil bó. Kdor zmir smejati se želi, življenja ne pozna; Res |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | izvirek petroleja je v Franklinu v Ameriki, kteri je nedavno vzbudil splošni obhod tega kraja. Petrolej ali kam no olje ni |
| Fizika (1869): | prvega dratú, da se je s tem tudi v njem vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | učitelj more torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako |
| Luteranci (1883): | utolažila jeznega črevljarja, a njegov prirojeni hudobni dovtip je stoprav vzbudila in mu dala dušek. "Po črevih nam bode piskalo zdaj |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | toliko sovražnim imenom. A Vida je tudi vedela, da bi vzbudila s tem v njegovej duši neznosno, vedno pekóčo ljubosumnost. Zatorej |
| Na krivih potih (1893): | je, naj se spravi z Bogom. Sedaj se mu je vzbudila vest. Misel, da mu bode treba kmalu stopiti pred sodnji |
| Na krivih potih (1893): | očitala vest, da je on kriv prezgodnje smrti svoje soproge. Vzbudila se mu je želja, da bi mogel poravnati, kar je |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | nekako nepričakovano. Hkratu pa ji je zavest, da je nedolžna, vzbudila nekak ponos v prsih. Po koncu se skloni, pogleda neustrašeno |
| Dušne borbe (1896): | govorjenje postajalo težavno in mučno. Ta očitna njiju izprememba je vzbudila Emerihovo pozornost. Zapazivši njiju resna obraza, se je ustavil sredi |
| Slučaji usode (1897): | otrok kriv s svojim vekanjem. Pa tudi ona sama je vzbudila pozornost sopotovalcev. V njo so se vedno obračale oči. Dasi |
| Slučaji usode (1897): | bi se Otmarju utrgala, ne da bi ga žalila ali vzbudila sumnje. Obetala je Leopoldu, da pride na vrt; priti mora |
| Vinjete (1899): | vsem, kakor bi bili v zadregi. Zdaj pa zdaj je vzbudila malovažna opomba prisiljen smeh, ki je utihnil nenadno, kot da |
| Kemija (1869): | ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor |
| Tiun - Lin (1891): | Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan |
| Fizika (1869): | vzbudil električni tok, kteri se imenuje navêdeni (indukovani) tok. To vzbujanje elektrike z navodom (z indukcijo) nas spominja na elektrovanje z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje po surovi čutni nasladnosti. Vzbujanje estetičnega zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s priličnim poučevanjem in urejuje delavnost. Važna predvaja nravstvenosti je vzbujanje in razvijanje estetičnega zanimanja Estetična čustva so najboljši pomoček, da |
| Fizika (1869): | je razun dotika tudi kemijski razkroj, ki bitno sodeluje pri vzbujanji elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnja bolezni lahko razjasnimo. Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki menijo, da je bolezin tudi prirojena. Mnoge |
| Fizika (1869): | na njem enako velika štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe, vijolčastej (ljubičastej) barvi sledé rumene, modrej |
| Fizika (1869): | delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je |
| Zlatorog (1886): | Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa in ž njimi pogoníči Še ménijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja |
| Fizika (1869): | nekoliko časa okrog nje stala. Hitrost, s ktero gre elektrika, vzbujena z drgnjenjem, po prevodnikih, je 60000 milj za 1 sekundo |
| Fizika (1869): | Becherapparat, baterija v kozarcih. Beharrungsverögen, stanovitost. Beobachten, opazovati. Berührungselektricität, elektrika vzbujena z dotikanjem. Beschleunigen, pospešiti, pospeševati. Beschleunigung, pospeh. Bestimmen, določiti, odrediti |
| Fizika (1869): | različni opazovalci pravijo, da trpi 1/1152000 do 9/100000 sekunde. Elektrika, vzbujena z dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani, zdravnik in |
| Gozdovnik (1898): | vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen? « glasi se vzburjeno iz Kanadčanovih ust. »Strašno je velik, ima temen obraz, pa |
| Deborah (1883): | z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi |
| Biblia (1584): | Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je |
| Maria Stuart (1861): | meni ne živi, Le mojega terpljenja čut pekoči. Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem Se v mojem sercu, pobegnile so Vse |
| Gozdovnik (1898): | dejavši jih na travo, kakor bi bili mrtveci. Mesec se vzdiga višje ter obliva s svojo mrlečo svetlobo plavni otok. Z |
| Gozdovnik (1898): | bilo opaziti, da je pod temno kožo obledela, da plahovito vzdiga nogo na hojo, da bi hitela naproti jezdecu, bližajočemu se |
| Gozdovnik (1898): | ste mi ušli? « Grof drkne par korakov bliže, krči pesti, vzdiga je, pa zopet pobesi roki, videč, da Pepo karabinec prijema |
| Gozdovnik (1898): | pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite |
| Gozdovnik (1898): | počasi in previdno po najdenem sledu. Kjer je bil tabor, vzdigal se je visok bel dim. »Aha, pri kovačiji so in |
| Gozdovnik (1898): | tabor res čarobno oblivala. Na griču, ki je tabor gospodaril, vzdigal se je šotor vodje s svojo modro zastavo in zlatimi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hipu tudi na zahodu. — Iznad temnih drevesnih vrhov se je vzdigal krvavordeči žar. „Gorjé! “ zakliče gospa O'Nielova. „Že požigajo tudi Papakanan |
| Gozdovnik (1898): | reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku |
| Gozdovnik (1898): | višnjevkasti svetlobi jutra. Kakor iz zmedenega načrta slike, so se vzdigali prvi vrhovi pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje |
| Gozdovnik (1898): | to bi rad, da bi ne upotrebljavali mene, ko bote vzdigali vaš zaklad. « »Je-li govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel |
| Gozdovnik (1898): | tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave veliko gosto lesovje obstoječe iz gumijakov |
| Gozdovnik (1898): | menitev se je takoj uresničila. Onkraj namreč je šestero rok vzdigalo čez grmovje belega; določno se je videlo, da mu je |
| Ferdinand (1884): | njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme ſe vsdigne na morji. Barka je v' nevarnoſti iti na koſze. ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu. Zdelo se mu je, da |
| Fizika (1869): | z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako |
| Fizika (1869): | ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več |
| Fizika (1869): | zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér |
| Ferdinand (1884): | Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila |
| Gozdovnik (1898): | Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela. No, za to je |
| Lohengrin (1898): | v jadni čas, Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in |
| Gozdovnik (1898): | sam pri vas, naj se pokaže! « Fabij de Mediana se vzdigne. |
| Gozdovnik (1898): | Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga vzdignje in vžge eno Judu po koži, de se je vil |
| Sacrum promptuarium (1695): | provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa enu nezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | tleh ſe vala, inu laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh kakor so popred poke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi |
| Čas je zlato (1864): | in veselo! Kmalo bo vse pri kraji! « Urno se vsi vzdignejo in pomagat leté. Tudi Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gorélo, ko náma je ſveto piſmo raskladal? ” Ino ſe bersh vsdigneta, ino greſta v' Jerusalem apoſteljnam pravit. Tí ſo med tem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she umerl. “ ˛Spotama ſe Joshef ino Marija s' boshjim detetam vsdigneta, ino na Israelſki meji jima angelj ukashe na Galilejſko iti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | premagan bódeſh; taku ſe varuj, de ſerzá ne sgubiſh, ampak vsdigni ſe prezej, inu klizhi ſhe mozhnęjſhi k' Bogu: Kakú dolgu |
| Kuharske Bukve (1799): | deni v' pęzh, de ſe rumeno sapezhejo; potle jìh lępo vsdigni s' lopatzo, zhes valar sakrivi; takrat ſo mandeluovi loki dodęlani |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti pozhaſi vręti, de ſe mehko ſkuhajo. Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al ſítize, de ſe ſok |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſabbóti v' jamo padla, ali jo nebó popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is dèrhali vunkaj sbral, inu taku rekózh is blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta |
| Genovefa (1841): | obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo poloshila in |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sem! ” Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da |
| Oče naš (1885): | gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v svoji milosti uboge |
| Robinson mlajši (1849): | pomaga ob življenji ino smerti! “ Po teh besedah se je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil |
| Valenštajn (1866): | Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa sem ostro mu ukazal, Naj se |
| Valenštajn (1866): | storil Svis? Kvestenberg. Kar bil je dolžen. On se je vzdignol. Valenštajn. Vzdignol? Jaz, njegov Poveljnik pa sem ostro mu ukazal |
| Valenštajn (1866): | osodna pravi: Do semkaj, Fridolanec, dalje ne! Z dežele češke vzdignol se je divni Tvoj meteor, po daljnem nebu je Sijal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč, v kterih bi bilo več zraka |
| Gozdovnik (1898): | pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En loz veljá 3 gld. nov. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Alpe itd. tudi naj mlajše, t. j. da so se vzdignile nazadnje in nazadnje prišle na vrh. Pričujoči skladi očitno kažejo |
| Biblia (1584): | inu ſvoje Matere nepoſhtuje, inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že kakor na Gerškim velike otoke iz morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih |
| Oče naš (1854): | vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | tem se je solnce s vso svojo krasoto izza gor vzdignilo in obsije s svojimi milimi žarki na skali klečijoče. Ko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lije na nje — dete je zginilo in njo je nekaj vzdignilo. Bilo jej je mraz, povzdigne glavo in vidi, da leži |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porfiri so bili dostikrat krivi, da se je celo gorovje vzdignilo, pa ne samo to, tudi jih vidimo sestavljati cele hribe |
| Sacrum promptuarium (1695): | bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit, shnable, inu jesik meisit, ni obena teshava; ampak prau moliti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak prau moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Budalo. Tukej ſo gnadliva G — Goſpá. Baron. (ozhe Goſpó gori vsdignit. ) Ti ſi bla ? (milu, koker eden, katęri proſsi. ) Bom mogel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da dovol pamatno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarje sakopov: noi bo tabe podou kadai se ti samorjo vsigneti. Natu sahvali tega Duha bosh saguishno dobiu nate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala |
| Lohengrin (1898): | prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou |
| Botanika (1875): | dne se dogodi, da se z vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in |
| Genovefa (1841): | ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da |
| Viljem Tell (1862): | nas i sila ne razdruži! (Vsi ponavljajo te besede z vzdignjeno roko. ) Svobodni biti hočemo, ko bili Očetje naši so, umremo |
| Gozdovnik (1898): | dvocevka, ktero je sukal hitro in ročno, odbila preteč nož, vzdignjeno širočko (široko sekiro), visoko zavihten kij od svojih. Hura, odgovarjajoči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni apnenec, 128. Hladiven |
| Mineralogija in geognozija (1871): | škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se je potem še vzdigoval, ž njim tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe |
| Oče naš (1885): | očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlapne maſhine ravná po meri velikoſti teshe, bode naj sa vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo na tó uzheni vſo naredbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga ogreje, ga ſpet dershi proti liſtikam, kteri ſe sazhnejo vsdigovati, ſe ga dotikovati, pa ſpet na tla padati, in pravi |
| Stric Tomaž (1853): | ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in kriči, kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest |
| Astronomija (1869): | ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu od vetru napihnenu murje, glih koker tiſtu ſvoje valove vsdiguje, inu je nozh, inu dan napokoinu, taku tudi ta veſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | napokoinu, taku tudi ta veſt, ta spomin te ſturjene hudobe vsdiguje, de nikar po nozhi, nikar po dnevi pokoja nima, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor |
| Fizika (1869): | v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſábo je Valjhún ſerdíti Poshígat bôshje vêshe divje rôje ; Povſòd vsdigújejo ſe vére ſzhíti, Ki ſi prejél od mátere jo ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſejane shita, na shita v dolinah is ktérih ſe meglé vsdigujejo, tudi v ſuhih letnah ſe shita prime. Rijà ſe rada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško k visokim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi, tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | veste, kako je meni hudo, gospod učenik," prične z globokim vzdihom. "Namenjena sem k gospodu župniku, pa vam to tudi lahko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender z globokim vzdihom prične: "Moj poslednji up sem uničil nocojšno noč, nocojšna noč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | svoj namen, ha, ha! " "Izverstna misel! " pride učenik z globokim vzdihom in če bi ga bil logar bolj srpo opazoval, videl |
| Robinson mlajši (1849): | napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Oče te kliče. « In čez nekoliko trenutkov se slišijo globoki vzdihljeji, kakor od otrok, ki se jokajo. »To ste moji sestri |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in tolažbo nevarno bolnim. Molitve in opomini za nevarno bolnega. Vzdihljeji bolnikovi. *) 33. — Kot glavni pripomoček zoper vse skušnjave in zalezovanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei |
| Revček Andrejček (1891): | neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi |
| Zlatorog (1886): | Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In Bog odvrne mu: »Takó naj |
| Gozdovnik (1898): | pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſika dataknil: inu ke je gori pogledal v' nebeſſa, je sdihnil, inu je k'njemu djal: Effeta! tu je: odpri ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je to majhena ręzh ? — O Nęshka, toku je prut meni sdihnil, nję lepota je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny ena nevolna beſsędiza is vuſt vſhla, on ny enkrat sdihnil: le ſamú odpuſhanje je sa tęiſte od Nebęſs proſsil, katęri |
| Robinson mlajši (1849): | zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako |
| Moč ljubezni (1865): | ni zakrila večerna temota njegovim očem, potem pa je globoko vzdihnil in djal: »Moja žalost praviš bo prešla, — vem, da bo |
| Žalost in veselje (1870): | ganjen do sercá, in tudi on se je pokrižal ter vzdihnil k Bogu. — Sedaj se je še-le spomnil, da ga uni |
| Na Žerinjah (1876): | uže pozno biti, in vstala sta počasi. Gernau je globoko vzdihnil in potisnil se še bolj za deblo. „Ali si kaj |
| Gospod Janez (1884): | zeleni vinogradi. »Torej tu — tu — je ona — Helena! « Tako je vzdihnil Peter, sloneč ob cestni ograji. Zopet se ga je polastila |
| Kmetska smrt (1890): | se je v glasen jok. »Saj sem se jaz tudi! « vzdihnil je Planjavec. »Da me bodo na stare dni od hiše |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | dnij v bližnji okolici primerno letovišče. Koncem svojega pisma je vzdihnil, zadovoljen skoraj sam s seboj, zakaj domislil se je, da |
| Jara gospoda (1893): | župniku v slovó. Ko pa je zaropotal voz z dvorišča, vzdihnil je gospod Frančišek in se obrnil k poslužnemu kapelanu, zaničljivo |
| Roman starega samca (1895): | Toda otel sem se še o pravem času. »Bogú hvala! « vzdihnil sem olajšan, vender pa sem bil nezadovoljen sam s seboj |
| Gojko Knafeljc (1899): | v mislih nad stokrat. Polastil se ga je obup, in vzdihnil je: »Bratič, Bratič, tvoje prorokovanje se izpolni še nocoj! Maščevan |
| Oče naš (1854): | da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš |
| Oče naš (1885): | da gremo v Omont,“ je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš |
| Domen (1864): | njenemu sinu, ker je nezakonski in oče njegov svetu neznan, vzdihnila je globoko rekla pa ni ničesa. Vedela je vendar, koliko |
| Marjetica (1877): | pa, kedar je čula kaj enacega, se je prekrižala in vzdihnila: bog jim preloži naložene kazni in polajšaj. Marjetica se je |
| Iz arhiva (1890): | je, gospodična? « vprašal je Lovro preplašen. »Kakó sem se prestrašila! « vzdihnila je déklica še vsa bleda. »Kje je neki? « in začela |
| Usoda ka-li (1895): | je prosila z jokajočim glasom Ana. »Oh, ti otroci,« je vzdihnila gospa Grudnovka; »ti si res samo za to na svetu |
| V krvi (1896): | majhnih čreveljčkov iz belega atlasa. »Ah, kako bom lepa! « je vzdihnila Tončka, zaljubljeno gladeč in tipajoč dragoceno toaleto. Karol se me |
| Vinjete (1899): | solze iz tvojih oči ...« Marko je umolknil. Gospa Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel še bledejši in pozornejši |
| Kvišku (1899): | v stanovanje, sedla je od pota zdelana gospa v naslonjač, vzdihnila, zahvalila Anteta za ljubeznivost, ponudila mu stol in rekla: »Oh |
| Gojko Knafeljc (1899): | je zatemnila črna senca visoko čelo; stresla se je ter vzdihnila: »Uboga, uboga otroka! « Nagnila se je k njima in ju |
| Gojko Knafeljc (1899): | maščeval nad njunima nedolžnima glavama! « je pristavila Ana ter globoko vzdihnila. »Ah, Ana, Ana, zakaj nisi tega povedala očetu? On mora |
| Robinson mlajši (1849): | to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči |
| Genovefa (1841): | vſih ljudi! ” — in njegov svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Zlatorog (1886): | takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj odzíva, Moj spev spomin |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v |
| Genovefa (1841): | vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla |
| Ivan Slavelj (1876): | po stopnicah navzdol. V veži je stala strojarica ter globoko vzdihovala in prenašala in prekladala posodo na ognjišču. »Ali bode južina |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo gnezdo na mizo in se |
| Roka in srce (1883): | in skoro nič jedla; Lujiza je gledala žalostno in pogosto vzdihovala; Ela in Serafina ste obžalovali Melitino osodo; Alfonz pa je |
| Prvi sneg (1886): | pri godbi in glasbi, sredi vesele družbe sama sprehajala in vzdihovala, kakor v kakem tihem, mračnem gozdu. — Hej! točaj, smodk! « Vsi |
| Beatin dnevnik (1887): | Čudno! « »Do jeseni je še dolgo, ni li res, mati? « vzdihovala je Vijola. »Še dva meseca. « »Samó! « vskliknilà je Roza, oklenivši |
| Domačija nad vse! (1889): | toda po toliko potrebnem spanju je ona isto noč zastonj vzdihovala. |
| Grajski pisár (1889): | tudi vsi molčali in le Jeromova mlajša tovarišica je neprestano vzdihovala: »Da bi me le na grmado ne deli! « Tako je |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | prvi poskus, da je vse zastonj. »Kaj bode, kaj bode? « vzdihovala je zvečer Nejčetu. »Baba, kaj drugega kot baba! Nisem li |
| Vaški pohajač (1893): | je poznal dobro, saj jih je čul čestokrat; tako je vzdihovala le njegova mati. — Hoteč vstopiti v hišo, odpre vrata. Toda |
| Zlata Vas (1848): | zopet v mestu. „Oh ti ubogi Ožbè! “ — je njegova žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | so osvobodili avstrijanske ljudstva nevredniga jarma, pod kterim so poprej zdihovale, — in kar so podelili cesar Ferdinand, so poterdili presvitli cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | bili bolj neprosti, kakor pravično, in da zlasti občine (soseske) zdihovale so pod hudim jarmom. Dolžila se je tedajšnja vlada, da |
| Genovefa (1841): | ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O dobri, miloſtivi goſpód! Oh, ſtraſhna neſrézha! Oh, dôbra grôfinja |
| Zlatorog (1886): | Bolj kot on, ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ste pač zdaj vi? ! Kakó se vam godí? « »Kaj tako zdihuješ in hrepeniš po materi? « ga je Tirček spet poprašal in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Potem se je k deklici obernil rekoč: » Zakaj žaluješ in zdihuješ tukaj v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne tebi ne |
| Genovefa (1841): | ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu |
| Marjetica (1877): | posamezne debele kaplje jamejo podati na. Srakarjevo čelo. To ga vzdrami. In kako zbledi, ko se spomni, da ima pristavljeno vrelo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | po postelji in se kakor déte razjoče. Njen krik pa vzdrami enoletno Grozdanko, in sedaj jame otrok kričati, kakor da bi |
| Od pluga do krone (1891): | ga izvestno videla še kesneje nego jaz! » V tem hipu vzdrami Veho, ki je do sedaj popolnoma mirno spal v sobi |
| Senanus (1892): | vedno le njo, bodisi podnevi, bodisi ponôči, kadar se ravno vzdrami — oh, kdo vé, kaj ji še razodene, ko pride óni |
| Na krivih potih (1893): | si želel biti daleč vstran od tukaj. A hipoma se vzdrami, in videč, da ni sam, in kakor bi mu bilo |
| Očetov greh (1894): | kaj si se zagledal v to-le krasno plavolasko? « Ogovorjenec se vzdrami in ga hoče nejevoljno zavrniti; ali v tem osupne vsa |
| Gospa s pristave (1894): | Vse je čakalo tiho, kaj bo izpregovorila vojvodinja. Kmalu se vzdrami, obraz ji oblije rdečica, povzdigne roki kvišku in pravi: »Hvala |
| Roman starega samca (1895): | sem tako sedel in dajal duška svoji žalosti. Naposled me vzdrami petelina hripavi glas. Še nisem bil določil, kaj mi je |
| Roman starega samca (1895): | nič, pa naj si bodo še tako trdni. Kar me vzdrami iz temnih mislij robato trkanje na moja vrata. Poskočim kvišku |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | 10.000 blaznencev in 1200 uslužbencev, morajo se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane |
| Valenštajn (1866): | primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zadosti, da otrok vidi in sliši lepo in da se vzdrži v onem razpoloženji duše, v katerem mu je móči vsprejeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | skrbeti morale za javno varnost, za mir in red, za vzdržavanje cestá in mostov in za uboge, oskrbovatí so morale zdravstveno |
| Zoologija (1875): | in čutila (organi za čut). Druga skupina organov služi za vzdržavanje telesa spreminjajoč užito hrano, to so hranila (organi hranitve). Več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | nam je slavna vlada pred 3 leti vso podporo in vzdržavanje žalibog te tako potrebne drevesnice popolnem odrekla, in to je |
| Pripovedke za mladino (1887): | da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% |
| Botanika (1875): | prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež |
| Fizika (1869): | veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. |
| Robinson mlajši (1849): | Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo |
| Blagomir puščavnik (1853): | časa sem, kar si me zapustil, na Sokolovskem gradu slovo vzemši po tebi zdihoval, kolikrat te bi bil rad vidil in |
| Kemija (1869): | potrebna, da kako telo razgrejemo od 0 do 100° C, vzemši toplino, ki je v ta namen za vodo potrebna, = 1. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njegovega dela, razloči rudarja od kmeta, mornarja, meščana in gozdarja. Vzemši svoje orodje, kramp (pik), bit in železo gre s svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dopisnik iz Kranjsko-tržiškološkega okraja v 51. listu „Novic”, na cedilo vzemši dr. Razlaga, nas poživlja k sklepu svojega dopisa: „Gosp. Svetcu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neimenovani števili. Prvotni pojem potence smo raztegnili v § 39., vzemši, da je a1 = a, in v § 54., dokazavši, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pišemo krajše n = log a, misleč si podlogo b znano. Vzemši 10 za podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne |
| Tine in Jerica (1852): | oženi. Bolj pozno ko se kdo oženi, popred je otrokam vzet. Sin (zadet). To je že res. Oče. Ali hočeš tedaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezus učil, de veliko veselje dosežem, enkrat od njega tje vzét biti, kjer bom zveličanja vžival, ki ne bo nikoli minilo |
| Kemija (1869): | akoravno se rada menja več ali manj. Za podlago je vzet colni cent po 100 solnih funtov, in vsak colni funt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi on to pravizhnu oroshje naſhiga Zeſsarja poshęgnal, njemu tę vsęte męſta v'Niderlandi ſpęt nasaj dobiti pomagal, inu zhe je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na sebi nimajo posebnega pomena, kakor lapor, ali so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega števila 5ina, 8krat vzeta, je za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete zhloveſhke nature, sakai tiſta je od negove Boshje nature poterdena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korito 2147483648 sern sneſlo. — 220640 sern na en birgel (Vierling) vsetih, je sneſlo okoli 9185 berglov. Nejevoljen shupan, ki ni poprej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet nekoliko limonoviga soka in masla in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | duši (dinstaj), putra razbeli in duši v njim iz lupin vzetih petdeset ostrig, kterih voda se pa spravi, perdeni smetene, limonoviga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2.) Ako sta pa dve vrsti števil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor so števila dotične |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker |
| Genovefa (1841): | od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo |
| Biblia (1584): | obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obylnu imel: katęri pak nima, od tęga bó tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske |
| Fizika (1869): | stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje tega gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je toku |
| Roza Jelodvorska (1855): | pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno dogodbo |
| Revček Andrejček (1891): | piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda |
| Revček Andrejček (1891): | če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem |
| Revček Andrejček (1891): | hudujte se, oče, saj veste, da se nama mudi! Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica |
| Revček Andrejček (1891): | midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je. (Uzame svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen |
| Revček Andrejček (1891): | molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je! |
| Revček Andrejček (1891): | bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje, kjer |
| Revček Andrejček (1891): | Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v |
| Ta male katechismus (1768): | dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de be |
| Ta male katechismus (1768): | svojega rojstva. Tedej se k' pavzu ta druge perst ſraven uſame, de se na ſnanje da, de virjemo, de Kristus je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ob S. Raj perpravejo. 3. Natura is majhenem ſa dobru uſame, ſakaj otshesh tedej ſhlahtne, inu prebilne rezhy imeti, aku imash |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta uſame, s' pavzam dobru ſatisni. To s' tobakam nabasino glavizo pak |
| Biblia (1584): | gori vsame, kateri je mene poſlal. Kateri eniga Preroka gori vsame v'imeni eniga Preroka, ta bo eniga Preroka lon prejel |
| Biblia (1584): | ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame, ta mene gori vsame, inu kateri mene gori vsame, ta tiga gori vsame, kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | najde prasno, pometéno, inu oſnasheno. 45. Tèdaj on grę, inu vsame k' ſebi ſędèm drugih duhov, katęri ſo hujſhi, kakòr on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri je mene poſlal. 41. Katęri Preróka gori vsame v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó neſhàl. 40. Katęri vaſs gori vsame, tá mene gori vsame, inu katęri mene gori vsame, tá tęga gori vsame, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred |
| Roza Jelodvorska (1855): | na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne vzame, ki so bili popred moji prijatli. Ja, ako bi morala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah zvedenega štajarskega grajšaka, gosp. viteza Morica Franka, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | časti voljo je mogel dovoliti in reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko, jo dene čez drugo roko ter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko |
| Botanika (1875): | rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri |
| Zlatorog (1886): | blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A stari |
| Gozdovnik (1898): | mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in |
| Robinson mlajši (1849): | kakor zaplatiti more, tedaj se mu vse, kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu vzeme tri krastače, jih kušne in reče eni: »Vsedi se na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam ſi bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nje Mosh je bil v' boju oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi, temuzh ſo kuſsi |
| Gozdovnik (1898): | Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu uzamejo blago? « »Santa Madonna, to mi nikakor na misel ne hodi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred tudi olja v' poſodah. Ker shenina le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí |
| Zlata Vas (1848): | greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo, gospod fajmošter, če rečem, de Oní vunder lahko, če le |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so prišli tisti, ki so njo v ječo |
| Botanika (1875): | nikakoršen plod. Umetno se oprašé cveti tako, da so jim vzamó lastni prašniki, in da se njihov pestič opraši s cvetnim |
| Botanika (1875): | očitno spremené gledé velikosti in gledé podobe svojega telesa, in vzamó na-se lastnosti, ki se prenašajo od rodu na rod. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rezhi: puſti brat, de tebi ta pesdir s' tvojiga ozheſa usamem : katiri bruna v'ſam ſvojimu ozheſu navidesh ? Hinavz ſpravi poprej |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s'gnado Boshjo pobulſhati, inu proſim sa eno |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lubesni, inu hvale vredniga Boga reshalil; ſi pak terdnu naprej usamem ſvoje shivlenje s gnado Boshjo pobulſ hati, inu proſim sa |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kar drugo tiče, ponudene službe ne uzamem. Zelo bi se pred Bogam pregrešila, ako bi revno iz |
| Revček Andrejček (1891): | je morda Andrejček hudiču zapisan? Andrejček. No, sedaj pa že uzamem prstan. Lepa hvala zanj, oče. (Vzame ga. ) Prav lepa hvala |
| Revček Andrejček (1891): | naj se pa še tvoja žena napravi — pojde z menoj — uzamem jo za nekaj časa domú. Ana. Mene? Domen. Mojo ženo |
| Gozdovnik (1898): | majhen, in ne more mnogo nositi. « »In dete tukaj, sennor? « »Uzamem seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v |
| Gozdovnik (1898): | »No, pa ga uzamem, za 40 zlatov, če ni drugače. « Pepo se vrača k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | grósdje dosorila. Jàs pa ſim králjev kosariz imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef |
| Divica Orleanska (1848): | če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje |
| Robinson mlajši (1849): | vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem |
| Fizika (1869): | je nekoliko vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt jamau darazhash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti |
| Blagomir puščavnik (1853): | terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres konza veliku pomagalu, zhe ſi ga prav k'ſerzu vsamete. My bómo premiſlili dęlu pervizh, kakú nam je onu od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vèndèr takú dolgu terpy, kakor vaſhe ſhivlenje, vy ga ſabo vsamete na póle, na rajshe, v' zerku, k'boshji mysi, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy! Zhe Jęsus Chriſtus ny per vaſhim shenitovanji, zhe ſe vsamete bres njegoviga ſvęta, zhe on ſam vaſh sakon ne poshęgna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar bolj je, de ga koj, ko ga is pinje vzamete, prav dobro v merzli vodi zmijete in na tanjko očedite |
| Tiun - Lin (1891): | ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler ne dobim pomoči od bližnjega evropejskega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni za nič, torej so jo vrgli na ulice. »To vzameva sebój! « veli angelj. »Ko dalje poletiva, povedal ti bom, zakaj |
| Gozdovnik (1898): | ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa |
| Biblia (1584): | hozhe gdu sa mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri |
| Biblia (1584): | trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa tvoiga lubiga sina nashiga Gospueda dasi ti menji gorei useu sa anna boja tavarharja inu tu skues Jesusa Kriſtusa nashiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja gorei useu: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi zhaſtili tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker je on gorei useu te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabu noi teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Bog Svetiga Duha † Dati menei sad pernasash zhier si useu N. N: noi spet tota diesh pomai Bueg Ozha † Bueg |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi gremo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio |
| Viljem Tell (1862): | svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dedino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še |
| Gozdovnik (1898): | vidi in sliši. Hudobni duh, čigar otroci so beli, je uzel otok, toda Apači tega niso krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče |
| Ta male katechismus (1768): | boſhje je s' nebes dolistopil, mu zhloveshko naturo na se uſel, al na eno zel |
| Ta male katechismus (1768): | O bodi itdr. IV. Zhloveshko naturo je na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro je dellat ſazhel. O bodi itdr |
| Ta male katechismus (1768): | Syn boſhje, kader je ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu se k' nezhemer sturil, podobo enega hlapza na se uſel, inu noter da smerte tega kriſha svojemu Ozhetn pokorn bil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni ta lube Jogr, katire je mene v'svoje varvanje uſel, dejlil. V' temu Sakramentu je uſſeller moja dusha pozhivalla, ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wogat, ali uwog, ſakaj ti nabosh nezh is sabo uſel, ampak bosh le samu imel, kar se v ſhivlenju dobrega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tobaka uſel; tega v' vinu skuhaj, inu pijked en thee. XXIX. Zhe |
| Biblia (1584): | Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 22. Inu Pęter ga je na ſtran vsęl, inu ga je sazhęl ſvariti rekózh: Nikar, Goſpód: tebi ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je molil. Med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka sheljen. — Vidite, kako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſe biu zhes nega vſmiliu, inu ſe nega am vseu. Sraunu ſo bly kdu bi dergazhi miſliu? med drugimi tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | noſtram, ut ſuam nobis Iætitiam largiretur. On je na ſebe vseu naſho shaloſt, debi nam ſvoju veſelie dau. Lubesnive duſhe! skus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aſſumit Petrum, & Jacobum, & Joannem, & cœpit pavere. Inu je h' ſebi vseu Petra, Jacoba, inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa naſhu isvelizheine piti, sizer bi ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 2. Vseu je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi vseu. 4. O JESUS ! mi zhaſtimo Tvojo lubesen sdei, Inu zhastit |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je Thobias sturiu. K'dir vſe tu bo h'ſerzu vseu, Bo enkrat shliſhou veſeu: Kar ste drugim dodelili, Tu ste |
| Zlata Vas (1848): | od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto plačevati. Ožbè je |
| Robinson mlajši (1849): | mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to strano vleče, gder je on |
| Robinson mlajši (1849): | podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si |
| Robinson mlajši (1849): | je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | sva bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si |
| Ferdinand (1884): | smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi kateri she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on to podobo te greſhne zhloveshke nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham mogu bati, ſe je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | niga ſamiga zhloveka, ampak vſih ludy grehe na ſebe vſeu, inu zhes tiſte to shaIoſt obudiu. Kader bi biu ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu qvaſſu, katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje posnemati |
| Biblia (1584): | Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela, inu ga je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe |
| Genovefa (1841): | kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v družbo stopile, de ne bo nobena zmed njih možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko |
| Robinson mlajši (1849): | zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta |
| Tine in Jerica (1852): | praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica |
| Stric Tomaž (1853): | pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela. Enega dne jo tudi vpraša, kako ji je ime? „Evangelina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | si je oči izjokala. »Kje najdem smrt, ki mi je vzela dete? « vpraša mati. |
| Zeleni listi (1896): | O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je hodila okoli mize, vzela zdaj ta zdaj oni dar v roke ter ga ogledovala |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je meni moj Ozha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Evangelium , katiriga ſim vam pridiguval, katiriga ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe |
| Biblia (1584): | maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet |
| Biblia (1584): | inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym |
| Biblia (1584): | ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse te debele popke pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli. ” |
| Zlata Vas (1848): | učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane, kteri so Afghanistom vzeli mesto Herat, na kterem je Angležem zato veliko ležeče, da |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni bilo mogoče |
| Gozdovnik (1898): | hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj |
| Sacrum promptuarium (1695): | Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor vſi drugi pomozhki. De bi ſe preſhizhem nekoliko kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Korúna se najde |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje |
| Tiun - Lin (1891): | je to zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat |
| Revček Andrejček (1891): | prstan s prsta. ) Ná prstan, — moja mati so ga nosili — uzemi ga v spomin na tisto uro, v kateri sem ti |
| Gozdovnik (1898): | zlata kam spraviti, preden nam bo zlatišče izročil. « »Vrag ga uzemi! « »Vrag še ne, ampak mi, sennor Oročej, zakaj to in |
| Gozdovnik (1898): | Kdaj bodi tamkaje? « »Po štirih solncih. « »Moj brat dobodi ujetnika; uzemi dvanajst vojnikov izmed Apačev ter odhajaj; in po štirih solncih |
| Divica Orleanska (1848): | tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana. Na vezher uſami luzh, ter njo pred to malano ſhabo derſhi, tok bo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode: v' toiſto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | eno shyvanko, de shpiza ravnu po konzu gori moly. Potem uſami en glih dolg, inu debel zvek, ali klinz; v' ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shiroki posodi, v' katiri se ſnajo kopati. Kader se odkoplejo, uſami ti vodo, ter si meſhęje svoje ozhy usako uro enkrat |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perpravel, predn zhes pojde. Zhe se s' zhem ſaſtopesh, tok uſami en ſlat ſa tem drugem, ter njeh ſapored ob robu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Al ſnash is węlo krędo zbernu pisati? ſnam. Uſami krędo, ter ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bo >et, koker poprej, na use tri platy 13. ,'oku uſami spet odſgor od usakega vog-la eno zhesbplo-prezh. : eno odſdol per-ivi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu deni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bel je hisha ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo |
| Ta male katechismus (1768): | tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi 'gori ta nauk, inu ti bosh noter da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu ſtarjov pſhenize. inu k' temu je on rekuv: uſemi tvoje piſmu , ter sapiſhi oſemdeſſet. Inu ta Goſpud je hvalluv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa en dnar saſtopuv ? Uſemi, kar je tvojiga , inu pojdi: jeſt ozhem pak temu poſlednimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet. Potler |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſkus pot nezhiſti, toku ni nuznu ſe kopat, ſpishe take v' semi katęre grejejo, tvoj shvot moreſh s' delam, al s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blo, vezh ſe more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v' semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. Lęt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kdó hózhe sa mano priti, tá sataji ſam ſebe, inu vsàmi ſvój krish, inu hodi sa mano. 25. Sakaj katęri bó |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok |
| Kuharske Bukve (1799): | ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobro plázhana. ˛Shtaniſlaj ga pa s' njoj poſili rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſolnitar s kafro sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | In v zadnji torba se dobó ; Kdar pojdeš vùn , le vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhanje. Breskve v vodi zavri, olupi, poberi peške iz njih, vzemi na pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču na pijačo daj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pijačo daj. Še neko zdravilo je hasnjivo pri grizenju, namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju |
| Valenštajn (1866): | vpije). Pridržkom kakim ne mogó oteti. Pridržek! Kaj? Hudič pridržek vzemi — Maks. (pazljiv pogleda zopet v pisanije). Kaj pa je v |
| Lohengrin (1898): | tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj! Lohengrin. Elza, mož li imám jaz tvoj |
| Kuharske Bukve (1799): | do; poſębej vſami v' eno ponvo ſhtir rumenake, na nje déni enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | shbizami, inu ſhkaplętam; sadnizh oſoli. — 3) Od tęga vſami dvę ſhlize prozh, inu naredi klobaſize, inu jeh ſzri ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſs nej mogal odgovorit, Liſiza mu poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga zhaſſa na naidemo. Saturei vsemimo ſi zhaſs tu terpleine naſhiga Odreſhenika premishluvati, de mi ob |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu oblizhju na semli leshozhiga Odreſhenika, inu ſi h' ſerzu vsemimo, kar mi vidimo: inu mi vunder tiga ſturiti nozhmu! Namrezh |
| Sveti večer (1866): | mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke. ” |
| Astronomija (1869): | solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z m razdelni, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za 117 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo, da so števila a, b in c s številom m |
| Gozdovnik (1898): | še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo tega ſvelizhanja: inu ta mezh tega duha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi, kateriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli |
| Stric Tomaž (1853): | vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite vſmileni, kakor Elisabeth |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | ita mulieres viris ſuis in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu imeti |
| Pastirski list (1852): | na den jesti. Mesena župa se sme tudi u večer uzeti. Od tote zapovedi so izuzeti ubogi ljudi na toliko, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in umoriti. Ob času vojske mora vsaki možki svoje orožje uzeti in nad sovražnika svoje domovine in morivca naše svobode iti |
| Revček Andrejček (1891): | po svetu pognal, kakor pa da bi katerikoli dovolil hlapca uzeti. Jeklen. Kaj pa misliš? Grešnik. Mislil sem torej, da se |
| Revček Andrejček (1891): | ne bo odjenjal, bodeš videla, da ne — morala ga boš uzeti. Franica. (Zaničljivo. ) Za celi svet ne! Andrejček. Ti ga ne |
| Revček Andrejček (1891): | hišo od zadnje strani. ) Franica (zamišljeno). Ali res misliš Domna uzeti ? Ana (usede se k Franici). Zakaj bi ga pa ne |
| Ta male katechismus (1768): | le is enem samem nasitenjam v' enemu dnevu ſa dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je |
| Ta male katechismus (1768): | pak te dny, ali enu kmetushku teshku oppravilu pred se uſeti, bo skus to ſapovd zol prepovedanu. Kaj nam ta zheterta |
| Ta male katechismus (1768): | pak ta druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje imena boſhjega, kar |
| Ta male katechismus (1768): | skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' Bogu uſeti. |
| Ta male katechismus (1768): | zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem ſa dobru uſeti, ter bres navoshlivoste, klubuvanja, ali poſhellenja per myru ſhiveti. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is rok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres tega, de be blu tebi tręba pipk, v' uſta uſęti, inu is uſtmy sapo ulęzhi, ali ſaſhigati. XXV. Eno svinzhęno |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſaſhgati bres tega, de be blu tręba njo v' uſta uſeti; inu na se ulęzhi. Pipk, katir se szer v' uſta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | podam, tok is rok spuſtish, kaj otshem tebi is rok uſęti, tok napuſtish, kaj otshe tu ſena besęda biti? Perſt, po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | brêsin méri, Ştraſhnè mu miſli rójijo po glávi, Shivlênje miſli vsét' ſi v ſlépi véri ; Al nékaj mu prèdersno rôko vſtávi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | príde, kak vaſí in vêshe bôshje Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa smáge, In |
| Biblia (1584): | Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | meni. 26. On je odgovoril, inu je djal: Ny dobru vsęti krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa jetra sravu. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro plázhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe ga mora vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa |
| Robinson mlajši (1849): | obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti, ko mu neso slišale? Oča. Kaj misliš Dragotin! Smel li |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní |
| Fizika (1869): | imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani bakreni drat. Kapljine in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z |
| Zoologija (1875): | želeno točnostjo govoriti o številu zdaj živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne |
| Deborah (1883): | le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za nekoliko dnij! O to |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobriga Mosha nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje beſsede nasaj vſeti. &c. Se sazhneta sa letu kregat, inu zukat, taku dolgu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri sheno vſame en |
| Kuharske Bukve (1799): | snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi ſeboj na pot vſęti; kader ne dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi nesijo mov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Usemi 3 barti perſti isroko nabrietofe usemijo zhier je Ana zhlurpatariza pokopana usemi jo jei pernice gvale |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje otroka samega záse ali obitelj ali kak tuj v ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in dovršuje, imenuje se to zavodska vzgoja. Navadno se otrok vzgojuje z druzimi otroci vred v šoli; to je šolska vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost, se li gojenec vzgojuje sam ali vkupno z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenujemo torej najpriličneje nazorno dobo ali čas igre. Otrok se vzgojuje doma ali v otroškem vrtu. 2. Druga doba — deška ali |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bodo jedenkrat vrli ljudje in državljani“. Šola pa tudi neposrednje vzgojuje z vsemi svojimi napravami in razmerami. Življenje v šoli je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dela vzgoje. Vrhu tega se gojenec v šoli tudi neposrednje vzgojuje. „Doma se nauku le dobro dno naredi, v šoli se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Priroda deluje na človeka tako, da ga razvija in vzgojuje; prav tako deluje sploh vse, kar koli pride s človekom |
| Občno vzgojeslovje (1887): | b) vkupno vzgojo. Prva vzgoja je vedno posamična; tako se vzgojuje otrok navadno v svoji obitelji. Tu vzgojuje otroka samega záse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pametne uvidnosti popolnem oslabil. S prav posebno skrbjo se mora vzgajati volja, ako gre za to, gojenca usposobiti, da samega sebe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba tudi poželenje in hotenje na poseben način voditi in vzgajati. Ako otroka v tem pogledu prepuščamo samega sebi, tedaj je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je živelj otroški, in besede so mu le |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenca ne zapelje k laži; biti mu je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je vzgled; kajti nazor je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč z vzgledom paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vprašanje po smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vedno najboljši vzgled, katerega ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ima domača vzgoja navadno več znatnih napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok navadno ne kaže one samostalnosti, ki je kot podloga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naloge zahteva pred vsem: 1. da je vzgojitelj sam popolnem vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel izhajati brez taistih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najprvotnejša in najprirodnejša vzgojna oblika je domača vzgoja. Doma se more otrok najprirodneje razviti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pokorilu privajen gojenec ne občuti graje ali poučila. 4. Vsa vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče: |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dovrši še nerazviti telesni organizem. Prvi in najbližnji smoter vsake vzgojne delavnosti je torej ta, da se pospešuje telesni razvitek gojenčev |
| Občno vzgojeslovje (1887): | devica, navadno s štirinajstim letom, zaznamenuje početek tretje in zadnje vzgojne dobe, mladeniških ali deviških let. V teku te dobe doraste |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne oblike umestne, kako vsaka koristi in škoduje, kakim zahtevam mora |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da posreduje občno človeško omiko, da deluje torej v službi vzgojne svrhe. Svojo nalogo pa izvršuje le tedaj, ako pospešuje duševni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne naloge, tem krepkejše se nam vriva vprašanje, more li vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | roditeljev, ki iz katerega koli vzroka ne morejo izdatno izvrševati vzgojne naloge. Zato je človeška družba, kot ste cerkev in država |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sam ali vkupno z drugimi gojenci. Vsled tega razlikujemo raznolične vzgojne oblike. Zadnja okolnost ima bistven vpliv na vso vzgojo in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti; c) ker je v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se rastlina za časa presadi, tako koristi tudi pravočasna premena vzgojevališča ter je v nekaterih slučajih celó potrebna. „Prva šola domača |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Vzgoja ima različno obliko, in to z ozirom na različna vzgojevališča, z ozirom na različne vzgojevatelje in z ozirom na okolnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nadzoruje in čuva. Gojenec mora vedno čutiti, da mu vidi vzgojitelj v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v srce, a čuti naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju |
| Ferdinand (1884): | Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne bode, več |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | skrbno vadimo, ker le takó jo moremo v resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin |
| Fizika (1869): | se tudi ne potaplja bolj globoko. Dá se dokazati, da vzgon popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da |
| Fizika (1869): | Vsota, Summe. Vsotnik trenja, Reibungs-Coёfficient, 62. Vzdušnica, ozračje, Athmosphäre, 87. Vzgon, Auftrieb, 80. Vzhodnjak, veter, Ostwind. Vzporeden, parallel. Vzporednik, Parallelogamm. Vzporednik |
| Fizika (1869): | navzdol tlačeča sila, enaka težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča tlaka držita si tedaj ravnotežje; valj |
| Fizika (1869): | ozračje. Atmosfêra, Athmosphäre, 87, 197. Atom, 22. Atwood, 56. Auftrieb, vzgon. Auge, oko. Augenkammer, očesni prekat. Ausdehnbarkeit, razteznost. Ausdehnung durch Wärme |
| Sveti večer (1866): | bilo sedaj veselje. Nepričakovano veselje je odgnalo otožnost, kakor prežene vzhajajoče solnce nočno temoto. Še le zdaj začne stara mati tako |
| Ferdinand (1884): | zdi, da čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stopi ven in praša, kaj to pomeni? Pa ravno zdaj vzhaja solnce in bratov ni bilo več videti ali čez grad |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pozabila. »Mati! zdaj zvonijo nebeški zvonovi«, pravi dete. »Mati zdaj vzhaja solnce. « In neznana luč lije na nje — dete je zginilo |
| Astronomija (1869): | vidimo, kako se v njegovej točki O solnce dviguje ali vzhaja. To mesto imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno |
| Astronomija (1869): | časih kake 3 ure, večidel pa manj časa pred solncem vzhaja, in ravno toliko pozneje zahaja. Svit Venerin je zeló velik |
| Astronomija (1869): | dne, ko je zašlo solnce, in zjutraj jesenskega dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki |
| Astronomija (1869): | po njem tako imenovanih — pasjih dnevih (meseca julija in avgusta) vzhaja in zahaja ob tistem času kot solnce, ki takrat doseže |
| Kemija (1869): | pa zračni mehurci rahljajo in privzdigujejo testo. Pravimo, da testo »vzhaja«. V peči se ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in |
| Astronomija (1869): | naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo uro pozneje, — kar se pa |
| Genovefa (1841): | sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo |
| Genovefa (1841): | Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bilo je še mračno, še le čez eno uro je vzhajalo solnce, ednajst bratov je stalo pred grajskimi vrati, hotli so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je zdelo, kot bi se jej srce zlajšalo. Solnce je vzhajalo, nad njeno glavo je prepevala ptica in zvonovi so zvonili |
| Lohengrin (1898): | Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju |
| Zlatorog (1886): | In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V čarôbni vrtič belih žèn, »Ki |
| Astronomija (1869): | in dan za dnevom ob tistem času vzhajajo in zahajajo. — Vzhod meseca se pa dá natanko izračuniti, in ker nam je |
| Astronomija (1869): | 315. — sferična, 315. — teoretična, 315. Atair, 273. Aufsteigung — gerade — ravni vzhod, (Rectascensio AR), 263. Axe, os, 239. Azimut, razklon, 260. B. |
| Astronomija (1869): | P' klónove kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste |
| Astronomija (1869): | izgublja. Ta kolobar se pomika na zemeljskem površji tako od vzhoda proti zahodu, kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec |
| Astronomija (1869): | koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno premikovanje zvezd nam je najbolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in ſe veſeli, ko |
| Zlatorog (1886): | me, ti lovec trentski, »Kar ti svetújem. Glej, pred solnčnim vzhodom »V dolino greva midva, jaz in Špela, »In z nama |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo glavo; od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz |
| Fizika (1869): | zemlje proti morju, zdaj od morja proti suhemu. Po solnčem vzhodu vleče veter od morja proti suhemu, ker se poslednje od |
| Astronomija (1869): | poldnevnik zvezdarnice Washingtonske. Greenwich leži 17°39'38" in Pariz 20° proti vzhodu, Washington pa 59°23' proti zatonu od otoka Ferro. |
| Astronomija (1869): | vsak dan na videz pomakne skoro za eno stopinjo proti vzhodu. To je kakor pri minutnem kazalu na uri, ki mora |
| Astronomija (1869): | dne, predno vzhaja solnce, se vidi na zatonu in na vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim temenom vzdiguje visoko nad |
| Astronomija (1869): | za celih 13° na nebu naprej pomakne od zahoda proti vzhodu, zato je naravno, da vzhaja vsak dan skoro za celo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da |
| Gozdovnik (1898): | Od tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se je iz peščave |
| Botanika (1875): | Gossypium), kterega so iz njegove domovine, iz Afrike in iz vzhodnje Indije presadili tudi v zahodnjo Indijo, da, še celó v |
| Botanika (1875): | marsikaj. Musa textilis in druge iz Filipinskih otokov in iz vzhodnje Indije dajejo predivo, imenovano Manilska konoplja, tudi abacca- ali pinas-konolja |
| Botanika (1875): | pride pod imenom Arrow - root k nam, in sicer iz vzhodnje in iz zapadne Indije. Lepo indijsko rastlino Canna vidimo večkrat |
| Gozdovnik (1898): | ni rdečilo, in le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in to je veči del, spadajo k zapadni, eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali krisolit, kremenokislo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih krajih (pr. kemije §. 74). Več ga je v izhodnji Indiji ob Gangesu, tam izvetruje iz tal, iz kojih ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine |
| Zoologija (1875): | velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba |
| Botanika (1875): | 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele |
| Botanika (1875): | navaden plevel in barvarski dresen (Polygonum tinctorium), ki je v vzhodnji Aziji doma, ki se pa tudi pri nas na mnogih |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je v vojski tako skazal, da ga je Dioklecijan, cesar vzhodnih dežel, kakor tudi Maksimijan v Rimu, visoko visoko čislal. Bil |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v posamičnih deželah, o zmernosti posamičnih narodov, zlasti onih v vzhodnih deželah; ko govorimo o zemljepisni legi, omenimo, da se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Eufrata in perzijanskega morskega zaliva in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Lipoldovi v Jahrb. der geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so |
| Botanika (1875): | mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi |
| Fizika (1869): | isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre |
| Fizika (1869): | vetrovi med sabo menjajo, zapazili so sledeči zakon: Za vetrom vzhodnjakom pride jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever |
| Fizika (1869): | precej redko kedaj se red preobrne, tako da bi za vzhodnjakom vlekel severovzhodnjak in sever. 229 Znamenito pravilnost kažejo vetrovi, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | to podobo? ” — Deklica nekaj od strahu nekaj od veselja glasno usklikne: „O Bog! To je podoba grofice Hrastarjeve, matere uplenjenega otroka |
| Revček Andrejček (1891): | zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se |
| Gozdovnik (1898): | Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako |
| Zeleni listi (1896): | trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne Ljuboslavina mati večkrat. »O ti dobri otroci! « Ljuboslava pa je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril solnce, mesec in zvezde; trava |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Tell, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo |
| Viljem Tell (1862): | Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v orožji. Vsi (vskliknejo). Bog sprimi vas ! Ko drugi še na bregu stoje in |
| Moj sin! (1880): | kot jesenski list. Bolnik na postelji pa je od veselja vzkliknil: »Vidite, da mi piše! Sedaj vidite! « Dolinčev Tomažek pa je |
| Gospod Janez (1884): | in se glasno ihteča oklene Petru okoli vratu. »Helena, Helena! « vzkliknil je on. Bolest in strastna radost, oboje mu je polnilo |
| Testament (1887): | tam našli pravi testament? « »In kaj pravi to pisanje? « je vzkliknil Miklavž, ko se mu je kazal svit nove nade. »Oj |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | je bil še bled v lice kakor svež vósek. »Vid! « vzkliknil je zdajci, da se je ta zopet skoro s strahom |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | lehko še desetkrat Zorko in …« Pavel skoči jezen kvišku. »Vidl« vzkliknil je očitajoč. »Ne hudúj se; lézi nazaj v travo! « dejal |
| Na krivih potih (1893): | z Bogom, Malka, z Bogom, dobri stric Matija! « tako je vzkliknil in ihtel, kakor že od otročjih let ne več. Zavil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je njegova mati zopet tako vzdihovala, odskočil s skrinje in vzkliknil: „Kaj govorite vedno o tega! Saj ne veste, ali je |
| Kotanjska elita (1898): | zunaj vile v vrtni lopi. »Ah torej vendar, vendar! « je vzkliknil Traven in hitel naproti Maksu Lovrinu, ki se je bil |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bil spodaj na ulici, se je nasmehnil ter polglasno vzkliknil: »In vendar si bila zopet moja! « … Ko je bilo v |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah: ,,Kakšni nevarnosti |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne |
| Fizika (1869): | tako, ker ne delate vselej enakošno ne utež in ne zmet (pero), kteri ste se pokazali, da ste najbolji za gibanja |
| Fizika (1869): | samo okrog sebe vrtilna, je pa stvar tako-le: Ako se zmet navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti |
| Fizika (1869): | eden za drugim vsakikrat le za trenutek, ne more se zmet na enkrat razviti, ampak njena moč se razdeli na dalj |
| Fizika (1869): | os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler je zmet močno napeta, je vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha |
| Fizika (1869): | 60.) zadobi brzo pospeševano hitrost. Ako pa rabimo pero ali zmét, ki ni druzega , kakor prožni jekleni trak (Pod. 79.), čegar |
| Fizika (1869): | vrtenje hitro, kmali pa počasneje in preneha popolnoma, kader zadobi zmet spet svojo prvotno podobo. Pod. 79. |
| Fizika (1869): | podeli primerno gibanje. Ako je nadalje navita in tedaj napeta zmet s pomočjo svoje osi zvezana s kolesjem, in ako se |
| Fizika (1869): | navije, mora potem ta naprava, sama sebi prepuščena, zavolj prožnosti zmeti vrteti os v nasprotno mer (Pod. 80.). Od začetka, dokler |
| Fizika (1869): | zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite zméti dajejo oblazinjenim stolom njih prožnost in vozém lastnost, da se |
| Fizika (1869): | je prožnost médnih in jeklenih dratov in próg, tako imenovanih zméti ali peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila |
| Fizika (1869): | peres, ki se v obče rabi kakor gibna sila. Take zméti zapirajo ključavnice na vratih in na puši, žepne noževe; zavite |
| Fizika (1869): | 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik |
| Izza mladih let (1882): | ona mene zagleda in zazija, jaz pa pomerim in stisnem. Vznak se prevrne in dvakrat hudo zarohni, jaz poprimem za drugo |
| Izza mladih let (1882): | da sem jo tudi zadel, ker se je po strelu vznak zvrnila in zarohnela. Veli mi pokazati, kam sem streljal. Greva |
| Testament (1887): | njo kaj drugega, nego da je Omahne v pijanosti padel vznak s praga in se pobil tako hudo. Ta pa je |
| Dohtar Konec in njegov konj (1888): | je kvišku, da je mislil dohtar, zdaj zdaj se prekopicne vznak, potem pa stopviša zopet na prednji nogi, udarila z zadnjima |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Žalostni prizori se mi pokažejo tu v tožni resnobi. Tam vznak leží mlad vojnik krvaveč iz prsne rane, očí obrne parkrat |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | da je le malo manjkalo in zvrnil bi se bil vznak. Dvajsetico spusti izmed prstov in porine hitro zopet predalček nazaj |
| V krvi (1896): | skrbi, loteva se me že druga. « In znova je legla vznak, položila obe roki pod glavo ter zrla v strop. Gospa |
| V krvi (1896): | jaz pa še dvajsetega leta nisem dopolnila ...« Znova je legla vznak ter zrla topo v strop. Misli so ji tako naglo |
| Moja hoja na Triglav (1897): | otrplega moža. Dolge škornje so obrnjene proti Beraškemu studencu. Truplo, vznak sloneče v snegu pod cesto, je ogrnjeno z obnošenim, oguljenim |
| Robinson mlajši (1849): | neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in se prekriža. Ta odgovor ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti. Saj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Taaffe dozdaj tako postopal, da v bojazni, da ne bi vznemiril ustavovercev, po svojih lastnih besedah ni nobene politike delal, je |
| Gozdovnik (1898): | Ko se možje snidejo, uverjeni, da nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za |
| Gozdovnik (1898): | Ali je bil Tiburcio tako vznemirjen, ali pa je bil drugi vzrok; stopati so mu jele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil |
| Postillion d'amour (1887): | obširnih tempeljskih stavb se niso vzdignili kitajski mojstri čez omenjeni vzor. Občudovati pa mora vsakdo mnogovrstne kombinacije tesarskih mojstrov pri tempeljskih |
| Očetov greh (1894): | kaj — ako —?« vpraša Janez. »Ako ni sam zaljubljen v tvoj vzor, kar bi bilo prav lahko mogoče! « zasmeje se tovariš. »Kje |
| Očetov greh (1894): | za takov posel; ali tukaj mi je pot pretekel takov vzor! « Prepričevalna moč teh oskromno izgovorjenih besed zaduši tovarišu vsak ugovor |
| Gospa s pristave (1894): | slišal iz njegovih ust samih, da mu je res knežna vzor ženskega bitja, da bi jedino le ona mogla osrečiti njegovo |
| V krvi (1896): | mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in prijatelja — ponos našega mesta in dika slovenskega razumništva |
| Dušne borbe (1896): | ga ne more v škripce ujeti, to je bil njegov vzor od nekdaj. Prilika se mu je zdaj ponudila, da si |
| V krvi (1896): | se ni premaknil s stola, ter mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in prijatelja — ponos |
| V krvi (1896): | konjederec. »Moja šola vzgaja najbolj olikane pse. Ta pa je vzor vseh mojih drugih psov. « »In koliko zahtevate zanj? « je vprašal |
| V krvi (1896): | Pajkom, ki se ni premaknil s stola, ter mu nazdravljali. »Vzor značaja — vzor domoljuba — vzor poštenjaka in človekoljuba — vzor pravnika in |
| Zlatorog (1886): | suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in oni, ki jo vara, Lovec smeli in lokáva |
| Tiun - Lin (1891): | vrže konopno lestvo doli, katero zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija |
| Fizika (1869): | Nachbild, 150. Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. |
| Astronomija (1869): | moramo opomniti, da si ostaja os zmirom sama s sebó vzporedna. Ko bi stala zemeljska os kakor NS navpik na ravnino |
| Astronomija (1869): | solnce, T zemlja, in sN zemeljska os, ki si zmerom vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena |
| Fizika (1869): | 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako sta toka vzporedna; v protivnem slučaji se pa odbijata. Pod. 198. Pod. 199. |
| Astronomija (1869): | vidimo med krakoma Ao in Bo kota o med seboj vzporedne črte ab, a'b' itd. Jasno je, da so te črte |
| Fizika (1869): | je to, ako ploskve telesa, ki puščajo svetlobo skoz, niso vzporedne. Za poskuse te vrsti jemljó se vselej stekla, in sicer |
| Astronomija (1869): | si potegnemo vzpóredno s polutnikom okrog zemlje črte, tako imenovane vzpóredne kroge, ki so se vé da zmirom krajši, čem bliže |
| Fizika (1869): | svetlobni trak skoz predmet, ki ima le majhno debelost in vzporedne ploskve, se spremeni komaj za spoznanje. Primér te vrsti dajejo |
| Botanika (1875): | ena edina kalica, nepravilno v deblu porazdeljeni cevni povezki in vzporedne žile v listih. Te rastline narejajo záse en posebni razred |
| Astronomija (1869): | sekundi vsaka točka na polutniku 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4 |
| Astronomija (1869): | 1427.6 pariških čevljev, na 10. vzporednem krogu 1405.9, na 30. vzporednem krogu 1236.6, na 45. — 1009.4, na, 50. — 917.6, na 60. |
| Fizika (1869): | tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri kristalih se jemlje taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami |
| Zoologija (1875): | vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | doídemo, preden da se tako izobražimo, da se ž njimi usporediti moremo. Pa ta je imenitna stopinja, zató kér je perva |
| Fizika (1869): | Para, Dampf, 115, 118. Parabel, parabola, metnica. Parallell vzporeden. Parallelogram, vzporednik. Parenje, das Verdampfen, 115. Parna mašina, Dampfmaschine, 120. Parni kotel |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in zdolaj vzporedno ležé ter so včasi tako debele, da delajo velikanske klade |
| Gozdovnik (1898): | je krikal! « »Kučilo! da? tako! on! « »Da, bil je krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje |
| Rudninoslovje (1867): | kristali samo z enim koncem drže druge snovi, imenujemo je vzrasle (aufgewachsene Kr.). Tak kristal je le na enem, to je |
| Gozdovnik (1898): | je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest si je bil, da tako je kos položaju |
| Ferdinand (1884): | Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po letu ste kazali |
| Gozdovnik (1898): | da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali je bil moj |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio, moj sinko! « Mladenič vzravna pobešeno glavo, pa vidi, da je bolnica v zadnjih pojemljajih |
| Gozdovnik (1898): | Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj jih čaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva |
| Blagomir puščavnik (1853): | najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno |
| Roza Jelodvorska (1855): | povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je tako hčer izredil, ne more hudoben mož biti«. |
| Valenštajn (1866): | se Peklenskej more vstavljati oblasti! Odgojil baziliska sem na prsih. Izredil iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel, ostale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako se v začetku vzreje zapazi neenakost gosenc, koja je pri vsakem levenji razvidnejša, ako |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | ki bi se ložje v južnih krajih. Mi ne poznamo vzreje, koja bi se dala vpeljati le v enej deželi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe |
| Genovefa (1841): | dolshán, sakaj njegova vdanoſt do têbe je bila tako rekózh, usrok njegove ſmerti. Sa tebe je umerl. Tudi ne posábi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlaji naj ſadi krompir, zhebulo, zheſen in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je pa tega sdravIjenja branil, bres de bi bil usrok povedal, in je ſlép domú ſhel. Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bodi ſi mlad ali ſtar ; de ga pa nima , moram usrok le v njegovi lenobi in sanikernoſti iſkati. — In do nekiga |
| Gozdovnik (1898): | ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim |
| Gozdovnik (1898): | oče! « »Da, to je dečko, ali to ne sme biti uzrok, da bi mu izpregledoval in prizanašal, kajti baš zato, zato |
| Gozdovnik (1898): | ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don |
| Pozhétki gramatike (1811): | respect envers les superieurs, njegovo poſhtovanje proti viſhim. Sa kasati vsrok, al podpomózh. Par. Flêchir par ses prières, ganiti s' ſvojo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ce arbre; cet honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga, dalje tiga, encore que, de ſhe. 7. Sa dajati vsròk: Car, ker, parceque, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vodeno mléko in tanjko ſmeteno dela; kaj je le vezhidel vsrok te napake? Jeſt miſlim mehkushnoſt shivine. Şredſtvo, ki ſim jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá, ker ga tvoja shivina po gmajni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga, in kakó pomagati. Reſ, de ſo ſem ter tje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je še boljši |
| Zlata Vas (1850): | Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil na |
| Astronomija (1869): | tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč |
| Botanika (1875): | raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se |
| Tiun - Lin (1891): | naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to |
| Divica Orleanska (1848): | spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno |
| Robinson mlajši (1849): | kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja leſá sadéne, ſo nekteri taki de savoljo njih ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Klauenweh). Kdor vé, od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé, koga de ne ſme med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zob od tega izvíra, temuč tudi veliko druzih bolezin, kterih vzroke smo dozdej kje drugod, iskali. In res je, de ima |
| Zlata Vas (1850): | in ko bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is poprejſhnjih hoſt, in takó ſe leſóvi le manjſhajo. Drugi vsroki, de leſ bolj pohája, ſo pa bolj nápzhni, in ſvarjenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhpeh i. t. d. ſhe niſo ſhkodljivi. Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdaj je to ſhe malo pomagalo. Naj bodo tukej nekteri vsroki in tudi pomozhki saſtran pomanjkanja leſá nasnanjeni. Kar vsroke , pomanjkanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito |
| Astronomija (1869): | lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | v kterih se je djanje doprineslo , ali samo zavoljo umesnih uzrokov nastopil, ki so se po naključbi pritaknili, ako je djanje |
| Astronomija (1869): | so jih pa našteli kakih 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega |
| Trtna uš (1881): | preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič ne pomagajo in tudi vprihodnje |
| Astronomija (1869): | mnogo zaslug za astronomijo, je našel, da je iz teoretičnih vzrokov solnčna paralaksa = 8.95". — Po združenem opazovanji gospodov: Robert R. S. |
| Ferdinand (1884): | nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njenega serca to je zapazila Miriam ter jo poprašala po vzroku. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zmeni za ničesar, jame ga pervi z lepa izpraševati o vzroku njegove žalosti. Le nerad mu Tone vstreže, a slednjič vender |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stisniti, nekako tako kakor leča. Dalje gosteče se notranje jedro vzrokovalo je čedalje hitreje vrtenje, tako da je nazadnje centrifugalna moč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | parnik gugal in zibal se je, in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in |
| Blagomir puščavnik (1853): | celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga |
| Zoologija (1875): | ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi ti živci vzrokujejo gibanja in opravila v dotičnih organih, ne da bi mi |
| Zoologija (1875): | od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov, o Gospod, naj pride nad |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo |
| Zeleni listi (1896): | veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec |
| Revček Andrejček (1891): | in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare matere. Kar bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti, da gojenec tako rekoč preskoči to — tisočletja trajajočo |
| Gozdovnik (1898): | žene pri tem podjetju za svrho, ki se mi zdi vzvišena, in ki nima nič občnega z navadno lakomnostjo po svetli |
| Valenštajn (1866): | v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji |
| Fizika (1869): | plasti le prav počasi mešajo z gornjimi gostejimi plastmi. Od vzvišenih predmetov, ki so na takih ravninah, pridete tedaj, kakor kaže |
| Fizika (1869): | in špičastih stvareh, zato se moramo v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v kteri se vse lastnosti indoslavenske Bhavany — Babe najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še |
| Robinson mlajši (1849): | škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal |
| Ta male katechismus (1768): | katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſper , Godzi , inu drugi ſantini s' baklami , katęre ſhe niſo vshgane. Matizh. (nar pervizh ſam, vidi Jęrzo) Ta je Jęrza! je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę Ięjpe beſsęde tę Zęrkve. * Stur' de bódo v' meni vshgane Tvojga Şypa ſvęte rane, De jih v' ſèrzi obdershym. Amen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s |
| Robinson mlajši (1849): | je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko |
| Robinson mlajši (1849): | detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vojskah, ktere je v pervih letih tega stoletja po svetu vžgal, vsakimu dobro znan. Najstarši zmed štirih bratov cesarja Napoleona Jožef |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga je še-le prav silno razdražil in v hudobnih naklepih vžgal. Od tega časa je Teobald vedno le na to mislil |
| Robinson mlajši (1849): | da se iž nje kadi. V tem se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je imel škodo; nevarnost je bila, de bi se ne vžgala kerma, ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim bravcam je treba saj |
| Gozdovnik (1898): | svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one štiri osebe. Gorel je na neki sevnici, ktere kraj |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda |
| Stric Tomaž (1853): | ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo |
| Gozdovnik (1898): | da vsekako jo mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam lubesen vshgati, Kir si Gospod veſs lubesniu Inu se pred greham varvati |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh pridi ti vshgati Zhes naſs tvoje gnade luzh, Dei nam v'brumnosti ostati |
| Valenštajn (1866): | zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de vshge, dergazhi ushgati na more, koker de ti ſonzhni sharki na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to Sonze to ſuhu drevje v' broshteh od velke vrozhine vshgé, Nozhi ſo ſila vrózhe, inu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moči, ino ta je v žganji strupna. Naj se žganje vžgè, bo gorelo kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po |
| Kemija (1869): | kislecem in zraven razvija toliko topline, da se oproščeni vodenec vžge in zgori z lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pomuzh od ſtrahu tih ſovrashnikov sagviſhani, inu myrni. O Bog! ushgi naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu vſem ſtvarem zhes vſe dobrotljiv, inu vſe lubesni vredn, Ushgi o Bo! v'meni uſeſkusi bol, ked bol leto lubęsen |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | pred Sholo. Pridi S. duh! napolni ſerza tvojih vęrnih, ter ushgi v'njihi ogn tvoje lubesni, katęri ſi vſeh jesikov folke |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v'Duhu: obdaruj naſs. Mi imamo prasne, inu merſle ſerza: ushgi v' naſs ogen tvoje lubęsni Boshje. Mi proſimo s'Salomonam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Puha hlup! Kviško kviško plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí |
| Revček Andrejček (1891): | pravila, da ljubezen in strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle |
| Astronomija (1869): | vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli tvoi Konz? Doklier je she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bile od isabitariov poshribane inu tadei karje bu ven is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na Solnogradskem), Guttensteinski in Halinski **) ali Hallstattski (od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhes eniga greſhnika, katiri pokuro ſtury. Na zheterto Nedelo po Winkuſh. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 8. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | x, potem je njega petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | samo 5krat 13 = 65. Algebrajsko. Ako zaznamenujemo neznano število z x, potem je njega petina x/5. Ker je pa x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj x = 1 5/7. 6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3 dneva. Naloge. Z zvezdico zaznamenovane naloge razreši na |
| Rudninoslovje (1867): | osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 3. Hybrida Riparia X Rupestris (Jaeger), izvirajoč iz Amerike in pridelana 1889 v Bordeauxu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega Gospoda! Jeſt nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnusenje. XLI. Poſt. Perpravlanje k' smerti je enu pametnu previdenje. XLII. Poſt. S. Joſhefa zhaſtiti je sluſhbe Matere boſhje popolnema dokonzhanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki z drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se |
| Pozhétki gramatike (1811): | pai — isan, moi — ien , joi — ieux. Nektiri ne piſhejo vezh y ampak i s' dvema pikama ï, sa snamine, de v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per Franzosih imenvan i |
| Pozhétki gramatike (1811): | les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku |
| Sacrum promptuarium (1695): | tui. Sdaj shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. taba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka |
| Genovefa (1841): | lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki |
| Genovefa (1841): | vsak, kdor koli jo je vidil, savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim |
| Genovefa (1841): | poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetvavzov je v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo v vodi pomočeno, kedar konji opoldne ali zvečer v |
| Fizika (1869): | električnega toka, 2) v vodilnosti kovin in zemlje, 3) v s tem danej mogočosti, v vsakej daljavi s pomočjo dratene spiraljke |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati |
| Gozdovnik (1898): | da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu de hozhe vſe nje shivozhe dny ſama pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | beſsedo, je s' roko kasala de s' shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi, s' |
| Kuharske Bukve (1799): | Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo |
| Pozhétki gramatike (1811): | la table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne |
| Fizika (1869): | učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s |
| Fizika (1869): | živega srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko |
| Fizika (1869): | nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga vsem je pravilna zvezda sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje |
| Fizika (1869): | se gibanje, drugačno kakor pri nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez |
| Ferdinand (1884): | sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od česa naj potem |
| Ferdinand (1884): | brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu |
| Ferdinand (1884): | sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ni doživel. Marcel je pač po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov) z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de ga ni moč skorej z očésam slediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skazal. Po pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino |
| Rudninoslovje (1867): | navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sede. 104. ^ Černa krava tudi bélo mleko'ma. 105. To je z' kruhom ni dobro. 106. Ktera krava se skozi dere, ta |
| Robinson mlajši (1849): | globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival |
| Robinson mlajši (1849): | ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi ſo tudi mater muzhili, ino ſ' tako ſtanovitnoſtjo kakor oni je ſvoje shivljenje Bogu v' dar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per tej prízhi hiti kralj ſ' ſvojo vojſko sa njimi, ino jih dojde ob morji v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi v' jezhi ni sapuſtil. ˛S' ſvojim lepim vedènjem ino ſ' poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo májhne béle serniza ſo to bile, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj bodi njega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim |
| Ta male katechismus (1768): | katire je ſhe bil to ſhlahtno Gospo, inu Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz tega čez eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de je že davnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na Gorenskim. Slišati je per nas, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi se iz nar visokejih gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pes, ali pa le kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šlo, kar se pa takó ne godí. Kadar se barka iz daljniga morja kaki deželi ali mestu perbližuje, se zagledajo narpred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar bližnji sosednji, v Krajnji, so šole |
| Genovefa (1841): | jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa s ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt |
| Biblia (1584): | preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od |
| Biblia (1584): | Ionas. Krajliza od Puldne bo gori ſtopila na Sodni dan, s'leto shlahto, inu jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' drugimi uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj |
| Fizika (1869): | C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega |
| Fizika (1869): | tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le |
| Fizika (1869): | pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in zaznamovajo se sè znamenjem —. Pod. 126. 131 Največ toplomérov je takih, da je |
| Fizika (1869): | Stopinje nad lediščem imenujejo se stopinje toplote in zaznamovajo se sè znamenjem + ; stopinje pod lediščem imenujejo se pa stopinje mraza, in |
| Fizika (1869): | ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve osi, ktera os se valj imenuje. Ta |
| Fizika (1869): | primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega krajca, in s tem se spiralkini nedelavni kos |
| Fizika (1869): | v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se naše šole milo spomniti. Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo |
| Robinson mlajši (1849): | naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj lepo okinčano; soba je bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni dobro črešnje zobati. 100. 'Ma svoje muhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | govori. 98. Zato kovač kléše 'ma, de 'mu ni treba z' golimi rokami v ojgen segati. 99. Z' velkimi gospodi ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in perpoveduje, kako pametno so severni Nemci ravnati začeli kteri z' moko is krumpirja v druge kraje svetà kupčujejo. Do zdaj |
| Robinson mlajši (1849): | sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola. Robinson ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelk, de ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo |
| Robinson mlajši (1849): | pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo, da bi se |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši |
| Stric Tomaž (1853): | tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki |
| Revček Andrejček (1891): | si jedina, ki se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si |
| Zeleni listi (1896): | vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke |
| Gozdovnik (1898): | zazeblo. Sledeči hip se zgrudi konj mrtev na tla, in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so se poživinjeni pijanci smejali! Lejte, kaj učini pijanstvo! A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z. f. N. u. H.” za gotovo zdravilo zoper pasjo steklino |
| Astronomija (1869): | ktero križa črta navpično od nadglavišča do podnožišča Z in Z' skoz opazovalca o potegnjen astronomijski ali pravi o b z |
| Astronomija (1869): | na nebu skoz nadglavišče Z (pod. 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon! Oh kaj s' en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti |
| Biblia (1584): | najde, ta ga bo sgubil, inu kateri ſvoj leben sguby, sa mojo volo, ta ga bo naſhàl. Kateri vas gori vsame |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze |
| Genovefa (1841): | rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in le miſlijo, de niſo sa nizh drusiga vſtvarjene, kakor sa peti, jeſti in pomnoshiti ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih, kjer shiv leſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržati, zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. |
| Robinson mlajši (1849): | tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se |
| Maria Stuart (1861): | njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od |
| Valenštajn (1866): | miza za jed i pijačo. Vsa sprednja stran je prazna za plemiče i strežaje. Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vznemiruješ. Janko. Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti |
| Botanika (1875): | skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija § |
| Ferdinand (1884): | Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mer iz mesta A, katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy |
| Ta male katechismus (1768): | je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo |
| Ta male katechismus (1768): | ſna uſſake ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en |
| Ta male katechismus (1768): | bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje upyejo, bodo tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni |
| Trtna uš (1881): | priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna |
| Gozdovnik (1898): | Ne veste? Kako ste mogli dopustiti, da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo |
| Zoologija (1875): | zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in |
| Deborah (1883): | Šestnajsti prizor. Deborah. Tukàj ga ni! Zabádava ga iščem. Tukàj ga ni! Ne pride? Grešni dvom! On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | živine in mnogoverstnih pridelkov. Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih toček in komičnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je nevarnost velika, da čustva preidejo v afekte. Tako se zabava izpremeni v veselost, dobro voljo in razposajenost, — dolgočasnost se preinači |
| Razne dela (1870): | reče: "V srečo vera Mene spet na tuje tera, Ker zabave misli de Meni zlo potreba je. " Koj labud perute dvigne |
| Razne dela (1870): | okrutne boje, Da vojski, plenu, vsim slovó, In misli le zabave svoje. Izvoli harema si slast, Smo klicane pred njega bile |
| Izza mladih let (1882): | branil, da ne, da danes bode še dosti smeha in zabave in res je to bilo. Mlinar je imel glavno besedo |
| Milko Vogrin (1883): | zaklad Hrani in čuvaj, si star ali mlad. Utis večerne zabave pri Skenovskih bil je Milku Vogrinu neizbrisljiv. Globoko v srce |
| Cyclamen (1883): | in sedaj se je jako glasno in radostno udeleževala občne zabave. Proti koncu obeda so se razhajali gostje po prostornih sobanah |
| Milko Vogrin (1883): | jo pa moti, da ne nahajamo več v njej poprejšnje zabave, tako je bilo tudi z Rihardovim prihodom, kajti je ta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | z burkami in šalami, imeli smo zmerom dosti smehú in zabave. Sicer pa je bilo poslovanje mučno zlasti zavoljo tega, ker |
| Dva adjunkta (1888): | je bila v taki družbi lastna, vendar ne bo zmagoval zabave vsem trem damam, izprosil si je dovoljenja, da predstavi še |
| Vesela vožnja (1889): | vender veliko krivico, trdéči, da je rad pohajal take domače zabave. Le óni, ki vedo, kakšne hekatombe ponesrečenih improvizacij, dolgočasnih deklamacij |
| Slučaji usode (1897): | ž njima, meni nekdo drugi. Da bi Avrelija zamudila priliko zabave? Niti misliti ni, predobro jo poznamo, in naj je še |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je mislil veliko dražje prodati, nego jo je kupil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Isonzo” pa pravi, da mislijo zdaj tudi Lahi napraviti neko zabavo za omenjeni zalog. Prav tako! — Povedali ste v zadnji štev. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | * „Srpska Zora”. Ilustrovan list za zabavu i pouku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. Ta lepoznanski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje Todor Stefanović Vilovski. Ta list |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari, In zabavljice so le malo brane, Balada tvoja me kar nič ne |
| Zlata Vas (1848): | in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter se verne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pripravna. Marsikdo misli, Bog vé kakó moder de je, in zabavlja čez vse naj bo božje ali posvetno, kar ni po |
| Blagomir puščavnik (1853): | gradu; pa le premalo pomisli. Včasi cele ure čez viteza zabavlja. To me še lahko ob službo pripravi. ” Kmalo se pa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu |
| Zoologija (1875): | postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar |
| Sveti večer (1866): | noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v zló lépim kraji med gorámi váſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet. ) (Sonet. ) Sonetov, praviš mi, ne poj nikari, Zdravice vodopivcam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor |
| Sveti večer (1866): | tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam. Pa saj so take dragocene podobe le za veliko |
| Zlata Vas (1850): | glavo pokimal in brez de bi bil Ožbeta pogledal, mu zabavljivo odgovori: »Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smo se mogli z njim bojevati”. To slišati, reče kerčmar zabavljivo: „To bi vam bila sramota, če ste se pustili od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je ajdovska podoba, kaj pa dela tukaj? ” oglasi se nekako zabavljivo Torkvat. „Res, ali to je alegorija (prilika) pa še prav |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je govorjenje takoj na nekaj druzega. »Blagor tebi,« rekel je zabavljivo Izidorju, »ker si tako umen in iznajdljiv ter prijatelj z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Java-kave po 180, 200 kg cukra po 47, 100 kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 500 kg cukra po 42, 150 kg zabel. olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 350 kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 1613 kg cukra po 42, 428 kg zabelnega olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg |
| Kuharske Bukve (1799): | na dva platiſha, jeh ſkuhaj v' meſni shupi, ohladi, inu sabęli s' ojlam inu jęſiham. 288. Sok od sélene sa polivke |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na ſklędo s' ribanim kruham potreſi, inu s' maſlam sabęli. |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle nad sharjavzo en dober |
| Kuharske Bukve (1799): | ſalato. Skuhaj ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli; ako ſhtupa ni tvojim ludęm soperna. |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam sabęli; kuhaj inu vezhkrat premęſhaj, de ſe neperſmodę. 300. Telezhje v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 46, 400 kg cukra po 42, 100 kg zabeln. olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg |
| Gozdovnik (1898): | je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Le nikari ne misli, da je moj sin morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravo bilo? Nezdrava sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra S. Shpeshizo katera |
| Zoologija (1875): | sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov dabo Flinko napivjov dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi |
| Revček Andrejček (1891): | kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja |
| Robinson mlajši (1849): | se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V |
| Robinson mlajši (1849): | lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel |
| Robinson mlajši (1849): | nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bi bile veslarke bile njegove hčere, jaz pa njegov sin. Zábil sem vam povedati, da je bil vès, prav do zob |
| Deborah (1883): | sem mu oči zatisnol, in svojimi prsti ga v rakev zabil. Žena. Vsemogočni Bog! Kaj govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Potem so blagoslovili zastavo, v ktero se je 300 žebljičev zabilo. Ko je vse to opravljeno bilo, je polkovnik žl. Eberhard |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se strese zemlje drob, Kot svit večerne zarje nad njim zabliska dob, Skalovje, pesk in kamen stoglasno se zbudí, In — Amen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grad valí se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim pritiska. Udri, udri, mah na mah |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse trese, in da gojzda zverine straha tulijo. Kadar se zabliska, se razpoči in na tla zverne kaka smreka ali hrast |
| Gozdovnik (1898): | jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez |
| Gozdovnik (1898): | vojakov! « Črnotič ustavi svoj ponosni korak ter z ognjevitim pogledom zabliska v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je |
| Genovefa (1841): | ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga |
| Zerkviza na skali (1855): | je gromelo ſtraſhno krohotanje v Hubertove uſheſa, ſtraſhno ſe je sabliſkalo in ptujz je sginil. Hubert je saſedlal veſ preſtraſhen in |
| Zerkviza na skali (1855): | ſkosi ardenſki gojsd v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je |