treskajoč treskanje treskati treslica tresljaj tresljivost tresnica tresnivši tresoč tresti treščiti trešica treti tretjegorje tretji tretjič tretjina trezno treznost trg trgajoč trganje trgatev trgati trgovanje trgovati trgovčev trgovec trgovina trgovski trgovstvo trhel trhljeneč tri trias triasen tribati tribun tridentinski trideset trideseter trideseti tridesetleten triest. trig. triglavski trihina trihinski triinpetdeset triintrideset trije trijet trikot trikrat trikraten trileten trinajst trinajsti trinajstkrat trinog trinogov trinoštvo trinožji triploskoven trirob tristo trkanje trkati trma trmast trmit trmoglav trmoglavec trn trnast trnek trnov trnovo trnulja trnje trnjev trobelika trobenta trobentač trobilo trobiti trobljenje trod troedin troha trohica trohljiv trohljivost trohneti trohnoba troj trojak troje trojen trojica tromba tron trop tropa tropičen tropina tropski tros trositi trosje troska trošica trošt troštar troštati trpeč trpečnost trpek trpen trpeti trpeti_zares trpež trpežen trpežno trpežnost trpinčen trpinčenje trpinčiti trpljenje trpotec trs trsen trsje trska trskast trsov trsovje trst trsten trstje trščica trta trten trtica trtinje trtje trtnica trtorejski trtvinščina trud truden truditi trudnost truga truma trunk trupial truplo tružica tržan tržaški tržen tržinar tržišče tu tuber tudi tu-dius tuf tuga tugent tugovati tugujoč tuha tuhinjski tuhtati tuj tujčev tuje tujec tuji tujina tujka tujščina tukaj tukajle tukajšnji tukerjev tul tulast tule tuleč tuliti tuljenje tulp. tulpa tumpast tuna
| Rudninoslovje (1867): | je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”. |
| Kemija (1869): | zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende Wetter) in mnogo in mnogo siromašnih |
| Kemija (1869): | Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred |
| Divica Orleanska (1848): | storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ljudeh ino po shivini — ˛Straſhno vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le ſhkoda, de ſi |
| Tine in Jerica (1852): | Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa vroča treslika odjenja, vzemi arniknega zeliša s cvetjem vred, ga v štupo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po sopenju v čelne votline pridejo in se tukaj izležejo. Tresnica se skorej sleherno leto spomlad in po leti pri mladih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se mora živinče, ki to bolezin ima, zaklati. XIX. Poglavje. Tresnica ovac. Leta bolezin pride od ovčjih brenceljnov, ki svoje jajčika |
| Gozdovnik (1898): | kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa |
| Ferdinand (1884): | na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata po vzdigljivem tresočem mostu. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin moje matere, poslednje, kar mi je |
| Bore mladost (1862): | težava serca, pogleda v Mirkove nemirne oči – in molči. S tresočo besedo izpregovori Mirko: „Tvoj pogled je ostra beseda. En poljubek |
| Na Žerinjah (1876): | Vstal je iz sedeža in stopil pred njo. Mehanično, s tresočo roko je vzela staro pismo. Počasi ga je razvila in |
| Na Žerinjah (1876): | tu pred rešitvijo one zastavice, ga je tako vznemiril. S tresočo roko položi vezek na svojo mizo, in jame prebirati zarumenele |
| Milko Vogrin (1883): | pa poda Sirnik prijatelju tiskan list, kterega on hlastno s tresočo roko pograbi. Kakor bel mramorni kip, ki stoji, a ne |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | pismeno predloži in Tanki naj se podpiše za pričo. S tresočo se roko stori to, če tudi se mu je lice |
| Spletke (1894): | poln dišečega brinovca. Berač ga je urno prijel in s tresočo se roko prinesel pred usta, tedaj pa malo počakal, poduhal |
| Mara Rendića (1897): | izročil s privoljenjem Marinim Vukoviću, ki je sprejel bankovce s tresočo se roko, saj jih ni bil še nikdar toliko skupaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | se ni oddalila. Stopila je k bližnjemu grmu, in s tresočo roko je trgala zelenje z njega. Razburjena je bila, kakor |
| Gojko Knafeljc (1899): | po zraku frfotale perutnice smrtnega angela. Prižge si luč s tresočo roko ter ždi toliko časa v plamen, da slednjič proti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu, stal je tu in pričakoval, da |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | obraz, je prerezal v hipu vezi na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12 |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta |
| Divica Orleanska (1848): | bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se |
| Fizika (1869): | Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno |
| Fizika (1869): | enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na glaſ mu pravi, de to ni prav; veſ ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi |
| Genovefa (1841): | kako grôsno drevéſa ſhumé in kakó glaſnó ſe vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prevséta dekliza je ſáma ſêbi, Kak gléda v tlà, kak tréſe ſe beſéda! Ko sarja, ki pót sjútraj déla Fébi, Şpreminja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu |
| Blagomir puščavnik (1853): | on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol |
| Oče naš (1885): | si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kam ; to mi pak vshę ni prov. Nęshka Oni ſe tręſsejo vaſha Gnada; kaj jih sębe ? Goſpá. Mras mi je. Nęshka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v |
| Ferdinand (1884): | to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled |
| Oče naš (1885): | smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval |
| Zeleni listi (1896): | razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj |
| Deborah (1883): | Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre |
| Kuharske Bukve (1799): | prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho |
| Kuharske Bukve (1799): | tręſi, ſhe enmalo na sherjavzi puſti, potle vlì eno sajarmizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej |
| Sveti večer (1866): | hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel |
| Genovefa (1841): | bliso nje je volk tulil. Grôse in ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja |
| Genovefa (1841): | in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa tréſla. Poldán je sdaj bilo. Glad jo je ſtraſhno naganjal in |
| Genovefa (1841): | ſvitlimi ozhmí gleda. Genovefe ſe je vſtraſhila, de ſe je tréſla. Pa urno ſe je pomiſlila; sagrabi gorjazho, ki je bila |
| Genovefa (1841): | bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej vezh |
| Genovefa (1841): | ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s pervih lét ſlábih jedi in |
| Genovefa (1841): | ſhe zlo deshvati in mêſti. Genovefa ſe je od mrasa treſla in njéno ljubo déte ſè je jélo od mrasa, mokrote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | truplu ſuſhiti; glava je ſlabéla, ozhi medlele, roka, noga ſe tréſla. Kar ſo udje ſposnali, de jim shelodez ni sapſtojn, temuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj, de bi ſe neſrezha ne primerila, kakor v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tudi in še bolj od misli gotove smerti, so se tresli in omahovali. Ali ni jim bilo mogoče kej druzega zvoliti |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | terdó vkup tiščali in na celem životu so se jeze tresli. Perčin je skonca celó po meč segel, ali oster pogled |
| Genovefa (1841): | in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in |
| Valenštajn (1866): | zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo |
| Fizika (1869): | kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo |
| Gozdovnik (1898): | ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je |
| Divica Orleanska (1848): | bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal |
| Tine in Jerica (1852): | je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo |
| Tine in Jerica (1852): | mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela |
| Tine in Jerica (1852): | je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za |
| Genovefa (1841): | nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in |
| Kuharske Bukve (1799): | na proſtori; tudi deni sraven ene lemone lupek, inu eno treſhízo ſladke ſkorie; kuhaj de ſe kuhajo, inu kakor mozhnik sagoſtę |
| Kuharske Bukve (1799): | frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V' |
| Zlata Vas (1850): | dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost |
| Viljem Tell (1862): | v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer |
| Viljem Tell (1862): | Z besedo eno se prikupite Trinogom vsem, ki zdaj vas tarejo. — Storíte, kar zahtevali so večkrat, Ločite od države, podvrzite Se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam naloshi, s' ſvojo gnado poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nos premunt, ad Deum ire cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler s'obiuniſhim potroshteinam resveſely. On |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi |
| Robinson mlajši (1849): | Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Treka Peiſem. Od sposnave te Apostolske viere. 1. Verjemo, de skus |
| Sacrum promptuarium (1695): | sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge |
| Pozhétki gramatike (1811): | kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva |
| Divica Orleanska (1848): | dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de |
| Rudninoslovje (1867): | navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove |
| Rudninoslovje (1867): | zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih |
| Sacrum promptuarium (1695): | druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem |
| Valenštajn (1866): | TRETIJE DEJANIJE. Soba. Prvi nastop. Ilo i Trčka. Trčka. Sedaj povejte |
| Valenštajn (1866): | TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla |
| Pozhétki gramatike (1811): | kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je ſplóh , de li vſako tretje je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor |
| Astronomija (1869): | na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol |
| Astronomija (1869): | ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico |
| Botanika (1875): | kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje |
| Zlata Vas (1848): | perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila |
| Trtna uš (1881): | to zanesljivo spoznati; kajti napadeni trs žene v drugem in tretjem letu svoje ušivosti odviše kratke, slabotne mladike z revnimi listki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomenja na prvem mestu, od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. |
| Gozdovnik (1898): | dvoje zločinstev je bilo že govorjenje, trebam govoriti le o tretjem. « Razpravljal je o napadu na vrtu. Haziende del Venado, o |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih verže, kakor popred, troje v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači, kakor po pervi ceni, svoje troje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu na pozhaka na-ta treki rod, de bi ſe na tiſtimu veſseliu. Tudi ti tatje |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | imęti ; Baronu eno drugo koſt podloshiſh; Shusheka pak dobru namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu Sme — Smeſhnava? Baron. She ne. Şam Matizhek. (Budalo grę. ) TRĘKI NASTOP. Baron ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dęlali ti Goſpodje , kader naſs bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O shenę, shenę ! kaj ſte vę sa |
| Ta male katechismus (1768): | pred peki doIishl te stare Ozhake od unad odreshiti; na trete dan pak po njegovi |
| Ta male katechismus (1768): | gnado neshla, ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn |
| Ta male katechismus (1768): | v' grob poloſhen. 5. Doli je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' |
| Ta male katechismus (1768): | nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'en grob poloshili. Bog pak je njega goriobudu na trete dan od ſmerte , katiri ſe je veliku dny perkasov tem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi |
| Valenštajn (1866): | Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho |
| Zlatorog (1886): | sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj |
| Revček Andrejček (1891): | da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s |
| Biblia (1584): | inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slana iz trave zginila. Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | molitov prei noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi namolitov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſt resodev , inu njegovi Jogri ſo v' njega viruvali. Na treto Nedelo po SS. treh Krayleh. Branje is Piſma S. Paula |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rękel, vſe saſtojn! vſe saſtojn! inu jeſt ti vshę dones trękizh odpuſtim. (vſtane) Nęshka. Jeſt tudi. (vſtane. ) Matizh. Jeſt tudi. (vſtane |
| Ta male katechismus (1768): | res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene |
| Ta male katechismus (1768): | dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rekozh: O zhlovik! jes niſim, inu na posnam tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | On sataji Criſtuſa pervizh bres saperſege, drugizh s'saperſego, inu tretizh ſe sakleje, de nega na posna. Taku ti grehi naprei |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti dan kuhaj cuker do kratke niti, deni marelce |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v rokah imel, pa mi je ušel. ” „Glej, da ti tretjič ne uide, če ne— zadene tebe njemu namenjena kazen. Od |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nij bilo, da bi bil prišel odpret. Poterka drugič in tretjič, pa vse je bilo tiho. Radoveden pogleda v izbo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo nebeſhkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kogar govorite! “ Ali komej je bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali me ljubiſh? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave ſmertne teshave mu hodijo. Njegov pot je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim nè! ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc |
| Fizika (1869): | imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino vsak očitno spozna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je |
| Biblia (1584): | vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne |
| Zlata Vas (1848): | prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe |
| Divica Orleanska (1848): | sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in |
| Viljem Tell (1862): | maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Viljem Tell (1862): | Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj |
| Biblia (1584): | gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje |
| Divica Orleanska (1848): | podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba |
| Divica Orleanska (1848): | imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina |
| Valenštajn (1866): | si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po trgu ljudstvo mrgoli, po cestah Dovažajo i rekah blago v tabor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | slovenski zemlji in veselje je o dobrih letinah gledati na trgu v Loki ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še omenil, povem naj tu, da le samo na ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe cerkve. Dve ste po |
| Ferdinand (1884): | Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rozhno na pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih |
| Zlatorog (1886): | triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po glavi tolzhejo, de ſe bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mezhi uderó po vſih hiſhah. Is narozhja in od perſ tergajo materam nedolshne otrozhizhe, ino jih moré. O, kako neisrezheno ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala , Dine |
| Blagomir puščavnik (1853): | dišeče cvetlice so okolj rastile. Izzujejo svoje tanke rokovičice in tergajo mlade zvončike in perve pomladanšice. Milko gleda za njimi, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | časov ne pošlje. “ Otroci se zaženejo na jerbas in se tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še dandanes dela vpričo nas. Reke, potoki bolj ali manj trgajo hribe in bregove, po kterih tečejo, več odtrgajo, če so |
| Zoologija (1875): | se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero in posuše. V srednjem morji se |
| Sacrum promptuarium (1695): | Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko |
| Jerica (1859): | je že na pol Jurček, poskušal je vina in se trgal za ceno, staro kobilo je zastonj kašlja odvadil, in že |
| Svetinova Metka (1868): | je igral prisrčen otrok! Tod je po travi skakal in trgal marjetice! O prisrčne cvetice! tako ste cvetle tedaj, kakor cvetete |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vrednost vsake poedine akcije nakrat. Na burzah se bo svet trgal za take akcije, in od prvotnih 100 goldinarjev bodo v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | plačo, ta se ne bo dosti za ceno poganjal in trgal, ne tačas, kedar bo robo kupoval, pa tudi ne tačas |
| Antonio Gleđević (1873): | Hišica lesena je, Roža zlata v nji cvete. Kdor bo trgal rožo to, Dal mi bo rušo glavo. Jenko. Veselejše stvari |
| Ivan Slavelj (1876): | Jakope Jermenovec razblekne usta, da glas iz grla, ki je trgal ušesa, ter zapoje: En revež spod gore Ima pisane vole |
| Pomladanski vetrovi (1881): | je zadnjikrat kot otrok igral. Za metulji je letal in trgal cvetice. A neki mož mu je obljubil čudno pisane metulje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | gledal v okó, a krohotaje sem si v divjej pijanosti trgal srce. Ali je prišla gledat mojo smrt? Ne; saj je |
| Tiberius Pannonicus (1882): | velikansko kupo z vinom, postavil jo pred se, vzel vrtnico, trgal njeno rudeče perje ter je metal v kupo. »Nebeški Avguste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Roza Jelodvorska (1855): | desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu. 9. Vſa ta pregreha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne |
| Genovefa (1841): | s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in |
| Roza Jelodvorska (1855): | le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani |
| Zeleni listi (1896): | jabelko za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas |
| Gozdovnik (1898): | k omamljencu, zveže mu roke in noge ter prične premagalcem trgati oglavke, tudi Antilopinega vzame. V tem se je nezavedni osvestil |
| Gozdovnik (1898): | bilo časa delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun |
| Gozdovnik (1898): | svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On |
| Gozdovnik (1898): | od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se |
| Stric Tomaž (1853): | je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o tem. Tukaj imaš novce pojdi tje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti popisati. Nemec. To |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 |
| Tiun - Lin (1891): | trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi |
| Gozdovnik (1898): | zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. 100 kg, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev |
| Gozdovnik (1898): | razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali |
| Gozdovnik (1898): | okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na |
| Kemija (1869): | goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one vsote nemškega denarja za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pojasnjuje, koliko nam je vsaka oseba, s katero smo v trgovski zvezi, dolžna, ali koliko ima od nas terjati. V njej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stran se zapisujejo vsi oni postavki, za katere je postal trgovski prijatelj naš dolžnik, na desno, s »credit« zaznamenovano stran pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung). |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino |
| Zlatorog (1886): | se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Botanika (1875): | Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na živih rastlinskih in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim |
| Pozhétki gramatike (1811): | péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je tudi vpeljal lokalna imena Werfenski (od Werfen na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé za zgornjo alpinsko trias prav imenitni okamnini. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 5. Ti nimaſh uwijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſti tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe govoriti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe govoriti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo že prejel in kterega ste |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovi ljudje molčali, tega je bil prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti |
| Zlata Vas (1848): | v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji |
| Valenštajn (1866): | Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji |
| Valenštajn (1866): | Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije |
| Zoologija (1875): | gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh pobolſhal. On pravi tedej, de je Matija Satilnik dolshan |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njih, zhe ne bol. O terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu je nasaj perneſſuv tem vikſhim Farjam, inu Starejſhem teh trideſſet ſrebernikov, inu je djav: jeſt ſim ſe pregreſhuv, kir ſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od Boga poterjen: taiſta poſtava, katira je zheſs ſhtirſtu , inu trideſſet lejt potęm perſhla, namore taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei surashnika potreti, No s'tabo vezhnu shiveti. Pet inu trydeſeta Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | mlinarica stara? Županja. Saj sem ti že povedala da okoli tridesetih. Micka. Ne zamerite mi, nisem slišala. Nádejam se, da ga |
| Valenštajn (1866): | OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v ondašnjem laškem časniku „Il Diavoletto” je bila |
| Astronomija (1869): | prenašalec 234. Transversale, poprečnica, 242. Trigonometrija, trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto, trig. Punkt, (točka), 244. Trigonometriške tabele, trig. Tafeln, 245. Tipcho de |
| Astronomija (1869): | trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto, trig. Punkt, (točka), 244. Trigonometriške tabele, trig. Tafeln, 245. Tipcho de Brache, 307. U. Umdrehungsaxe, os vrtenja |
| Zlatorog (1886): | Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Zlatorog (1886): | žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela |
| Zlatorog (1886): | moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj |
| Zlatorog (1886): | in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj |
| Zlatorog (1886): | tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj |
| Zlatorog (1886): | svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga |
| Zoologija (1875): | Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti |
| Zoologija (1875): | povžije, razprosti se apneni zavoj v želodečnem soku in oproščena trihina razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim |
| Zoologija (1875): | vsem telesu, zlasti pa se vdolbejo v meso. Tu se trihina zvije ter se zatvori v kožnati ovoj, v koji se |
| Zoologija (1875): | Pred vsemi zanimiva je pa lasica ali trihina (Trichina spiralis) pod. 203, zarad čudovitega razvitka, še posebno pa |
| Zoologija (1875): | 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci |
| Zoologija (1875): | In v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | beſede ſo na deſno ſtran zhelna mresho pometali, ino ſto tri in petdeſet rib vjeli. Potlej ſo jih nekaj per sherjávizi |
| Razne dela (1870): | se zavalí, Skupne kraje potopí. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov, Svitlih kakor jutra zor, Vodja jim je |
| Razne dela (1870): | in zlata, Pričajo, de bo krasót Vidlo se nebrojno not. Tri in trideset junakov, Zatemnivših blisk oblakov — Velikani v zlatu clo |
| Razne dela (1870): | ga nikak, Jezero je niže tlak. Hipno kakor blisk oblakov Tri in trideset junakov Svitlih bolj ko padel sneg, Plane von |
| Razne dela (1870): | vihar, Puha čez obrežje kar. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov Na pomorski breg nakrat, Jekla svitlih bolj |
| Razne dela (1870): | beg, Brizga pene v stermi breg. Hipno kakor blisk oblakov, Tri in trideset junakov, Jekla svitlih, sonca žar, Na obrežje plane |
| Razne dela (1870): | So poplava krog in krog. Zdaj nakrat ko blisk oblakov Tri in trideset junakov — Nepričakan strašni vhod — Iz kipečih plane vod |
| Luteranci (1883): | potém proda in izda vse Kramarju, istemu lišaju sodnijskemu po tri in trideset srebernikov enega. Bašte, dobro kupčijo lahko opravi, če |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Predsednik (zakriči nad njim): »Takoj povedite, kako stari ste! « Peter: »Tri in trideset let.« Predsednik: »Ktere vere ste? « Peter: »Pa gospod |
| Oče naš (1885): | Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o |
| Ta male katechismus (1768): | svoje mladoste k' je pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in |
| Zoologija (1875): | je en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to |
| Ferdinand (1884): | še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva |
| Zeleni listi (1896): | začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za |
| Botanika (1875): | Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega |
| Ferdinand (1884): | ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil |
| Ferdinand (1884): | žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več |
| Ta male katechismus (1768): | je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn |
| Pozhétki gramatike (1811): | tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo |
| Zlata Vas (1848): | zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec |
| Botanika (1875): | je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako |
| Biblia (1584): | bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo |
| Biblia (1584): | Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé |
| Mlinar in njegova hči (1867): | par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Rudninoslovje (1867): | se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki |
| Fizika (1869): | po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je |
| Pripovedke za mladino (1887): | No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije |
| Gozdovnik (1898): | Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Ta male katechismus (1768): | dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu. II. Vezhna zhistost. III. Popolnema |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh ſhenize namotejo) Kader kaj jesh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ena skryvnoſt. Zhe njo edn ve, ni nobena skryvnuſt: zhe triji, nabo dolgu skrynuſt oſtala. En pubezh nas ima v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' |
| Kemija (1869): | ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice |
| Zlatorog (1886): | jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno |
| Rudninoslovje (1867): | piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle |
| Rudninoslovje (1867): | pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoi mezh vun sderu, inu Chriſtuſa braniu; tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau, inu trikret v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bataljonu s kratkimi pa možkimi besedami, na ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | janežem potresi in počasi rumenkasto zapeci. Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov, pol funta cukra |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Mesto vratarja je našel mlado kmečko deklico, kacih dvanajst ali trinajst let staro. „Nobenega ni blizo,“ si misli, jo malo izprašujem |
| Pozhétki gramatike (1811): | neuf, dix, onze, douze, treize, oſem, devet, deſet, enajſt, dvanajſt, trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko bi samogli trinajſt lun vkup ſtlazhiti in is njih eno narediti, po tem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhtibelz. ) Sdej naj le vrata rasbije, kader ozhe. (ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) De bi ſlode ſhe gnadlivo Goſpo — (grę. ) TRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , sunej Barona. Matizh. Nęshka! le ohrani tvoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | TRINAJSTI RAZDELEK, Reja, strežba in kermenje psov. Pes, zvesti človeški tovarš |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | in per Tebi gnado iméti, Spomni v raji mene se. Trinajsti štación. Oh, kak' britke bolečine So u serca globočine Tam |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakiga dela naúči, kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko bi samogli trinajſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe njim mora viditi naſha semlja, ktera ſe njim kashe trinajſtkrat vezhji, kakor ſe kashe nam luna! Uzheni moshjé ſo snaſhli |
| Viljem Tell (1862): | mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe |
| Stric Tomaž (1853): | jih lenobo pasti vadite! “ Juri, zaslišati iz ust svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu |
| Stric Tomaž (1853): | reči, da sim prav storil, ker sim strašnim krempljem grozovitega trinoga ušel. V taki zadergi mislim, da je beg vsakemu pripuščen |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza se trese kakor šiba na vodi, ko vidi strašniga trinoga nje ljubiga očeta. Omedlevica jo napade, in mogla je na |
| Viljem Tell (1862): | ves moj rod! Staufaher (Tellu). O Tell, zakaj dražili ste trinoga! Tell. Kdor čutil moje bolečine je, Naj se premaga! Staufaher |
| Ta male katechismus (1768): | je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be imel ta dva boſhja moſhá ob glavo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sebi svoje skryvne pregrehe naprejmętshe; per rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti grosovitni trynogi, katiri naprenehanu, ſtraſhnu, inu grosovitnu tiga greſhnika pezhejo, inu gaishlajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubesnivi Şyn ſilnu shęjn poſtal, inu pyti proſsil, ali ty trynogi ſo njemu sa vſe ohlajenje eno pyazho pak lę is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubęsni. Letá lubęsen mozhnęjſhi kakôr ſmèrt, bol nevſmilena, kakôr njega trynogi, pokashe na enkrat, inu ràsloshy poſębej pred njega ozhy vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 233. I. Par. linea 4. poſt verba ilia: ti grosovitni trynogi ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje, in Originali Italico cruciſixionis |
| Stric Tomaž (1853): | preskerbljeni in v kerščanskem nauku podučeni, pridejo v kremplje grozovitih trinogov, ki jih odirajo, tepejo in mučijo, da mora človek zares |
| Ta male katechismus (1768): | je teh ludy hrupa bal, je Mohorja s' rok teh trynogov potegnil, inu v' eno temno gerdo jezho vergl. Ponozhi je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Isvelizharja, vęzhna hvala bódi tebi, de ſi me od letih trynogov mojga ſèrzá ręſhila, od letih oſtudnih madeshov moje duſhe oprala |
| Stric Tomaž (1853): | bilo, da bi ne bila nikoli rojena, kakor pa takemu trinogu prodana biti. “ „Nikar obupati, Emelina! prav pa je, da se |
| Valenštajn (1866): | vsacega vladarja Teptal nogami, da si vtrjeval I širil moč trinogu svojemu? Takrat zatretí cesar je imel Prevzetno voljo tebi, k |
| Viljem Tell (1862): | mi v deželi urnskej Trpeli bi na svojej zemlji še Trinogov grad? Al osvobodimo Poslednji same sebe? Kamnar. Jarem stal bi |
| Maria Stuart (1861): | sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k |
| Viljem Tell (1862): | Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug |
| Rudninoslovje (1867): | se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov |
| Rudninoslovje (1867): | robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s |
| Revček Andrejček (1891): | nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno zagodel |
| Revček Andrejček (1891): | Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel? Anže. Ob jelenji |
| Gozdovnik (1898): | pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in se togotno zaganjali proti vhodu in zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6. Tudi naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj |
| Ferdinand (1884): | sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pèſę. Goſpá. Raven prov , to je vshę dobru — Nęshka , eden terka. Nęshka. (odpęrat tezhe, inu poje. ) Tò je moj Matizhek ! tò |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mozhi ! ní ene pametne beſsęde is tvojih uſt ſliſhat. (eden terka, ona glaſnu klizhe. ) Kdu je? OSMI NASTOP. Tonzhęk , Goſpà , Baron |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe govori, ali govoré, on frappe à la parte nekdo terka na duri: quelqu'un vous appelle, nekdo te (:vaſ:) klizhe, govorim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo, ta je bil ˛Sin boshji! ” Ljudſtvo trepátje na perſi terka, ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló |
| Stric Tomaž (1853): | Špela z otroci ravno večerjajo, ko se iznenada na duri terka. Hitro gre Špela odpirat in se veseli, spet dobrega duhovna |
| Blagomir puščavnik (1853): | nesrečnega! ” ”Tiho? tiho! ” odgovori Blagomir, ter ga smeje na rame terka. ”Res je, da imam veselo novico za Vas. Počasi bote |
| Viljem Tell (1862): | odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša |
| Revček Andrejček (1891): | imam rada in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari |
| Deborah (1883): | Pek. Jaz sem peč kuril, ko je Jožef mimo tekel, trkal na župnikova vrata, klical Ano in duhovnega gospoda; pomolil sem |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter na vrata grofove spalnice, da mu izroči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je ſvojoglavnih ino nepokornih, k'teri ſe ſvoje hude terme dershijo, in ſe ne dajo dobro isrediti. Vuzhi ſe satorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan je stiskač. Če |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz mene! Pa Štefan |
| Pozhétki gramatike (1811): | dva r pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán, domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt, domiſhlenoſt. 3. Dolgi ſo konzi aille, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | sadréga, terrain, semla bourrer, maſhiti, ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame |
| Revček Andrejček (1891): | prav biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj |
| Pripovedke za mladino (1887): | domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate pač ter znate upiti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po velkim polji : Tú ni pſhenize ne reshi, Povſod robida , tern ſtoji, Plevél le vid' okoli. „Kdo mi povlezhe teshki plug |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko megla véš, In psi — klif klaf! — verige prosti, Skoz tern in zern, po resju, hosti. Nedelne zore pervi trak Zlatí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli |
| Sacrum promptuarium (1695): | uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta terrn, ga sazhne vun ulezh, oſsla saboly, ter pozukne nogo, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s' noge sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mrzli zimski noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | terpov? jas se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne tvoje bolezhe S. Krone kateri terni so skves tvoje serze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vsoli ta S. Ternjava Krona Jesvsa Kriſtvsa, katera je terne skves tvoje S. Gvavo pognava: Shegneime nes inv vsolei ta |
| Zoologija (1875): | ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele solze z lica |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dopouneina nih ſvojovole: Chriſtus pa objame te gaishle, to ternovo krono, ketne, inu krish. Lubesnive duſhe! katiru s'tih dveh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | laſseh, inu bradi, kerváve shlaſernize, inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble, inu krish. Terpeu je na ſvoji duſhi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokrili, kakoršni so: Golgata, božji grob, lopa iznajdenja svetiga križa, ternovo kronanje, ječa i. t. d., in de bi po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med letam oſejano lého zhiſto plévi ; ſhe le drugo ſpomlad ternovo ſéme poshene in obseleni. Mlade, raſtljike puſti dve leti raſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo |
| Kuharske Bukve (1799): | popiſanigsa oshganja, inu s' jajzhnim rumenakam rashverkati. 224. Vino od ternúl. Vsami sręle ternúle od zherniga terna, jeh poſuſhi, ali pa |
| Kuharske Bukve (1799): | Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno |
| Genovefa (1841): | pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ poln ſvitlozhernih ternjulj in dívja rósha polna ko ſhkarlát rudézhih jagod iméla in |
| Genovefa (1841): | je iméla sdaj vſaki dan leſník drobníz, hruſhiz, shiru, leſhnikov, ternjulj in kar je drusiga savshivljiviga ſadja dobíla, sa simo nabirali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | med ludmi pomęni. Veliku — ſtarih , pametnih hmetov pravijo, de, zke ternule, inu zhesmine ſo polne, bode sa naprej merslu lętu. PERLOSHENJE |
| Kuharske Bukve (1799): | s' jajzhnim rumenakam rashverkati. 224. Vino od ternúl. Vsami sręle ternúle od zherniga terna, jeh poſuſhi, ali pa v' pęzh ſiſhit |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je kralja imenoval, ſhkerlataſt plajſh ogernejo, nameſti kraljéve krone is ternja ſpleteno krono na glavo pertiſnejo, ino nameſti kraljéve paálize terſt |
| Genovefa (1841): | tém obſtane, barje Jèsuſ rékel; „S ternja ſe ne dá grojsdje in s oſata ne fige nabirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup sa drevje, torej bodézhiga ternja okoli dreveſ navéshi, ſhe boljſhi pa ſtoriſh, zhe sraven tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme |
| Biblia (1584): | ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru |
| Biblia (1584): | Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je |
| Biblia (1584): | volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Drugu pak je padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ker ſe ni kam vraſti imelo. Nekoliko ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca |
| Stelja in gnoj (1875): | rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po katiri zhlovek v' nebesa pride, katira je le is ternam, inu wodezhniname potrošena, ter otshe le po taiſti peshpoti hoditi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bodezhim ternam kronan, s' enim smerdlivim plaiſham obdan, sa eniga noriga krala |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duh je biu volen navſmilenu gaishlan, reſtergan, inu resmeſsarjen, s'ternam kronan, krishan, inu umorjen biti, Spiritus quidem promptus eſt, ſed |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs gajshlan bil. 3. Katiri je sa naſs s' ternjam kronan bil. 4. Katiri je sa naſs ta teshki krish |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir je sa nas s'ternjam kronan bil 3. Katir je sa nas ta te hke |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3. Katir je sa nas s'ternjam kronan bil. 4. Katir je s a nas ta teshke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se |
| Genovefa (1841): | njo udari. Svér zhes ſtermo ſkalovje in po germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v Genoveſino votlino ſkrije. Sakaj ravno |
| Genovefa (1841): | ſe imenuje, in potem ſo sbeblje, ki ſo bili nekako ternju podobni, pa veliko vézhi in terji, ſkosi njegove roké in |
| Genovefa (1841): | ſo ternjule. Gléj, mnógo majhnih, selênih in bélih kugljiz na ternju viſi. Té ſe imenujejo popki zvétja. Pridi ſim! Tam na |
| Genovefa (1841): | in dôbro délati, kolikor mi je mogózhe. Nikoli nêzhem biti ternju in oſatu enáka, ki le bode in nizh ali pa |
| Genovefa (1841): | je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono na glavi ino ſ' ſhkerlataſtim plajſhem ogernjeniga je Pilat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in puſti de ſe krava va-nj vſzhi. Potém meh s ternjevo ſhibo dobro otêpi. Tako bo zoperniza tepêna ali pa ſaj |
| Botanika (1875): | zato, ker raste daleč proč od hiš v stoječih vodah. Trobelika ima nekako zgodovinsko imenitnost, da-si žalostno. Z njenim strupenim sokom |
| Botanika (1875): | in mišjeka. Še bolj strupena, kakor poprejšnji dve rastlini, je trobelika (Cicuta virosa); ali nevarna je ljudem manj zato, ker raste |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njim, ino mu reče : „Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' velizhaſtvam ino ſlavo. Potlej bo poſlal ſvoangelje s' glaſnimi trobentami, de bodo njegove isvoljene od vſih krajev ſvetá sbrali. “ „Kedar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pozhaſi meſto poſtavili. Veſeli neisrezheno ſo bili Judje: ſ' trobentami, harpami ino svonzhkulji ino s' lepimi peſmimi ſo hvalili Boga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je bil koli ſhpotliv, ga je hotel pèr glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi |
| Genovefa (1841): | njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno |
| Divica Orleanska (1848): | slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in ukažeta |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu |
| Valenštajn (1866): | Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi |
| Valenštajn (1866): | ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | naj se za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno zavrgel, le neki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mojſtri Şkaſe ſami ne vedó, kaj de pomenijo: eden tó trobi, drugi drugo! Kér ſim ſe daneſ pre dolgo pri vovzhizhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stanu nikar tako ne osramotí: tode vse za-stonj ! Samo to trobi: „ali to, ali pa nobêne”. Ko pa vidita, de drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in perpovedovanje ſe jih ne prime. Prav dolgo ſim jim trobil saſtonj. — Şkorej bi rekel: tudi per meſtih ſe narajma vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | vse tako , kakor da bi se že jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mestnega posojila ostalo je v istih rokah; zatoraj se je trobilo po svetu neprenehoma, kako ugodno za mesto je bilo ono |
| Genovefa (1841): | slo veſelil savolj téga, in kôj je hôtel tudi on trobiti. Miloſtna mati ſe je jéla ſmejati, ako ravno ſo ji |
| Genovefa (1841): | jéla ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na |
| Botanika (1875): | postaneta ,,plava”), če ju stisnemo ali pretrgamo. Kresilna goba ali trod (Polyporus fomentarius) raste po bukvah in po hrastih; iz nje |
| Botanika (1875): | ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek) in Merulius (drvojedka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ko kristijana umreti? ” „Želim; iz serca. ” „Ali veruješ na enega, trojedinega Boga? ” |
| Divica Orleanska (1848): | sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh |
| Robinson mlajši (1849): | večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi |
| Gozdovnik (1898): | don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino |
| Stelja in gnoj (1875): | pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sej je zvesta mati-pèrst; Kar v-njo deneš, ni zgubljeno , V trohljivosti prerojeno , Verne setev boljših verst. Kar umerlo je pred nami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prepričali smo se, de imajo vso podobo lanjske bolezni, ali trohljivosti. Per majhnih zernih je še le znotraj , per debeliših se |
| Kemija (1869): | 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Mass |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' |
| Stelja in gnoj (1875): | je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in |
| Stelja in gnoj (1875): | tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | čul Marko Kobe. Svekàrve tolažba. Tri mi se gradi belijo, Troji se svati zbirajo. V pervem se konji kujejo, V drugem |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Otroci niso razumeli, kdo so bili ti troji prijatelji. Oče jim tedaj rekó: „Tudi človek ima troje prijatelje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tém, kar v cerkvi slišiš, Se tud’ ravnaj lepó. 98. Troji prijatelji. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſomenj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v reſnizi ſlab. Le malo ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi krompir; potém, kadar ſe ſlane vezh bati ni, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri papirnati listi, opisani z število-skrivnimi načerti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 140. Pri računih o dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na |
| Lohengrin (1898): | se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški |
| Kemija (1869): | 2 prvin, to je: dvojna, iz 3 prvin, to je: trojna, iz 4 prvin, to je: četverna, iz 5 prvin, to |
| Kemija (1869): | zaznamova s formulo C12H11O11, ki nam pravi, da je slador trojna spojina prve vrste sostavljena iz 12 ekv. ogljeca, iz 11 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze |
| Rudninoslovje (1867): | so bliže gornjemu, a drugi b' bliže doljnemu roglju; i trojne robove: 2x3 = 6 krajših i ostrejših rogljevih robov ab i |
| Fizika (1869): | l, 2, 3, zaznamovajo se s črtami enójne, dvojne in trojne dolgosti. |
| Zoologija (1875): | delajo sami, temveč zmerom v medsobni zvezi in vzajemnosti. Te trojne organe skupaj tudi imenujemo animalni sistem, ker je lasten samo |
| Fizika (1869): | ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi |
| Kemija (1869): | 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lažnivič svoj strup proti meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pred ta večer napravila v podporo slovaške armade. Odgovor na trojno zaničevanje v Novícah. Ne bil bi verjel, de sim takó |
| Zoologija (1875): | spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei razham hualo noi sakvalo inu te sahvalem o Sveta Troiza Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Mena pokora bosh? Obarime ta nai svateishi S. S. Troiza? noi obari me: te zhaſtitluvi titl J. N. R. I. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas! Sveta Marija, brez madeža |
| Valenštajn (1866): | pogled! Vendar, zdaj se le Zadela srečno skupaj je osodna Trojica; srečni zvezdi, Jupiter I Venera zvijaškega zajeli Mej sé sti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, za trideset srebernikov prodan, Jezus, kruh |
| Gozdovnik (1898): | in Kagatinto, ter se poda k ustreljenemu mrtvecu. Ko pride trojica na obalo, popne se stotnik k Pepotu, ki je ležal |
| Ta male katechismus (1768): | ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi mad meno pa viemeni te naisuateishe S. S. S. Troize poidi spet nate krei od koder si ti pershou? Bueg |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | grieshno dvshizo noter vtv vobarvanje te pra S. S. S. Troize inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nes venkei jeti ujemeni te nai svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico s. Uršule |
| Oče naš (1854): | zaznamovala; potem pa je rekla: „Pojdita tadaj v imenu presvete Trojice! Molila, prav serčno bom molila, da se bodeta srečno vernila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v poslednji list štaj. kmetijske družbe, da v nedeljo sv. Trojice strašna toča, ki je na več krajih Štajarskega veliko škodo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | madeža spočeta, Serce Marije, polno gnade, Serce Marije, svetiše presvete Trojice, Serce Marije, tabernakelj včlovečene Besede, Serce Marije, ti serce po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je Miriam s priprostimi besedami razlagala kerščansko skrivnost presvete Trojice, potem kako je človek grešil in jej tudi govorila o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ozheta, inu † Synu, inu Svetiga † Duha, Amen. 2. Skrivnoſt Ss. Troyze, inu Chrituſoviga zhloveshkiga poſtanja. Skus S. krish ſe ozhitnu Ss.Troyza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na Veliki Prasnik S. Troyze. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Rimlarje na 11. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti tega britkega terplenja inu smerti Jesusa Kriſtusa noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano S. mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei svo velko barti skushano. TA 70. KAPITL. Spet |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa Syna njega edinega? Nam pokaſhe todrugo Pershono v' S. Trojizi namrezh: JEſusa Kristusa tega po boſhji naturi od vekumej rojenega |
| Ta male katechismus (1768): | Boga Ozheta? Ta artikel nam skaſhe ta pervoPershono v' S. Trojizi namrezh: Ozheta nebeshkega, katiremu ni nezh namo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezi jas oblubim h' zbeſti tei pra. S. S. S. Trojizi 3. S. S. Meshe brati nati? inu Khualeshnoſti tei Svetei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Jes N se perporozhim noter uto nai svateishi sveto troizo: mu noter uto muezh boga ozhetha †, inu uto muezh Boga |
| Ta male katechismus (1768): | spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha? Sveto Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi |
| Valenštajn (1866): | starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj |
| Divica Orleanska (1848): | ne morem iti, Zaúpano mi je od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga |
| Divica Orleanska (1848): | Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan |
| Divica Orleanska (1848): | svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden |
| Pozhétki gramatike (1811): | kolkoſt, poſtavim: beaucoup velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit peu, govori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara |
| Blagomir puščavnik (1853): | grajskih stolpov pregnal, se glasi; spodaj na planjavi je divji trop černih roparskih volkov z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | To dno mora imeti v sredi luknjo, skozi katero se trop vsiplje, ki se pa, ko je trop v kadi, zamaši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | je vreme toplo, prične mošt v kadi kmalu vreti , in trop se dvigovati; če pa je vreme mrzlo, gre to bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | čez polno ljuknjic, tako, da mošt do tropa pride, a trop se vzigniti in med mošt pomešati ne more. To dno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še podučil, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za rakijo, kako iz tropa delati izvrstni kis, kako kisati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | skozi katero se trop vsiplje, ki se pa, ko je trop v kadi, zamaši. Ko se je prvo dno na sredi |
| Zlatorog (1886): | videl, »Kjer bívajo v zelenji večno mladem. »Kozâ planínskih snežnobeli tròp »Skrbnó tam zemljo váruje čarôbno, »In kozel vodi z zlátimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | je čez in čez polno ljuknjic, tako, da mošt do tropa pride, a trop se vzigniti in med mošt pomešati ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | čisti s klejom, kako porabiti trop za rakijo, kako iz tropa delati izvrstni kis, kako kisati z njim repo in zelje |
| Zoologija (1875): | Po stepah na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. latrans). |
| Zoologija (1875): | miši, zato so jako koristne ptice. Po dnevi jih preganjajo tropi malih ptičev, zategadelj se sove tudi tomljajo in rabijo za |
| Zoologija (1875): | Španjskem in Turškem. *) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa po mestih ter se s psi trga za mrho |
| Zoologija (1875): | Equus quagga), oba iz Afrike. Te lepe živali živé v tropih in se rade družijo z noji, morebiti zato, ker ti |
| Stric Tomaž (1853): | potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa JEsuſam noſſuv. Sa nym pak je ſhla ena velika tropa ludy , inu shęn, katire ſo njega ſilnu objokuvale , inu obshaluvale |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pojlski ravnizi, inu ta mnoshiza njegovih Jogrov, inu ena velika tropa teh ludy is zele Judęe, inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj prijetne in čedne; po njih se ni dervila cela tropa sužnjih, le stara, priljudna ženica in nekaj drugih prostih služabnikov |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | V tem trenotji se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne garde. Poveljnik pokaže list, ki mu nalága viteza |
| Fizika (1869): | ki se godé visoko v zraku. In res so v tropičnih (vročih) deželah premembe v stanji barometra mnogo manji, kakor pa |
| Botanika (1875): | imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi. Sredi tropičnih gozdov je imel Humboldt časih največe sitnosti, če je hotel |
| Zoologija (1875): | glasé s krulečim glasom. Prebivajo samo v toplih, večidel v tropičnih moljih; njihovo meso nij za rabo. Semkaj spada ježarica (Diodon |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershal, zhe bi ſpreſhano vino po tleh slil, sa prasne tropine pa vender ſhe nekoliko ſkerbi imel? Poglejmo na dvoriſha! tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno pa po ſenoſheti ga potreſati, bo dobro gnojilo. 14. Tropine, ſladje, ſenénine merve, ki niſo sa klajo ; ſaje, ogluje, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mano drobní, Pobéra ſtopinze, Şe V króge vertí. Na shganzih tropine, Pa kiſliga séla, Bob, kaſha, vſe mine, Ko pridem od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koze. Po mestih, kjer se pri olarjih tropine dobivajo, se tropine s krompirjem ali repo zmešajo in kozam pokladajo. Leta piča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redivna piča za koze. Po mestih, kjer se pri olarjih tropine dobivajo, se tropine s krompirjem ali repo zmešajo in kozam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da koze veliko in dobrega mleka dajejo. Pozimi se tudi tropine z repo ali krompirjem zmešane pokladajo, ali pa lečovina, grahorkina |
| Kemija (1869): | njega in tudi vse druge stvari se usedejo na dno (tropine ali maslenek). To topljeno maslo (Schmelzbutter), ali v kratko tudi |
| Botanika (1875): | Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi |
| Botanika (1875): | praprot, med tem ko predkal izgine. Dovršena praprot rodi le tros, pa nikakoršnih pelodek ne. Po naših gozdih se najdejo pogostoma |
| Botanika (1875): | polževo vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek je posebno znamenito. Iz kaleče troske se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res |
| Fizika (1869): | Veter in sevec trosita seme po zemlji; bil pa sama za se stoji nepremakljivo |
| Botanika (1875): | Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku |
| Botanika (1875): | preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štirih limon in perdeni ga z limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomazani ponvi rumeno - rujavkasto. Za župo kuhaj mleko z eno trešico sladke skorje in z nekoliko cukram, vmešaj jo z jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa neotrebljeni ostanejo, skuhaj jih s štirimi poliči vode, s trošico sladke skorje in z lupino ene limone prav mehko, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjaki razžverkaj, lupino ene limone na cukru ostergaj, pa eno trošico sladke skorje in eno unčo očišeniga cukra perdeni in na |
| Sacrum promptuarium (1695): | JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial |
| Sacrum promptuarium (1695): | Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh letu lejtu 1697., kateru danaſs sazhne. Inu kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je nashla, kir pravi: Exultavit ſpiritus |
| Ta male katechismus (1768): | X. O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi drugeh teſhavneki gratajo, inu navędo nezh od perpomuzhe enega troshta. Ti nimash szer bres ſbiranja uſſe k'sebi perpuſtiti, ſvunej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu jeſt sma per njemu bla, dokler se je poln troshta s' tega svejta lozhil. Is mojeme rokamae sem jeſt njemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | in omni tribulatione noſtra. On je en Bog tiga zeliga troshta, katiri nas potroshta per vſih naſhih nadlogah. Koku on tu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bilu Preroka Abacuca, kateri je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano |
| Sacrum promptuarium (1695): | imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nuzu priti. Maſhnikam Kriſtus dau to mozh Greſhnikam h'troshtu priti, Inu skus pokure pomozh Nem grehe odpuſtiti. 9. Odlozhenu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog! ta ofer svet, No nei ſe tisti snide h'Troshtu sa zeli svet. |
| Ta male katechismus (1768): | Buh Syn en Odreshenik tega svejta: Buh S. Duh en troshtar teh brumneh pravovirneh Kristianov, katire on v' pravi Katholshki Zirkvi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſim jeſt k'vam govoruv, dokler ſim per vaſs biv. Troshtar pak Sveti Duh, katirega bo Ozha v'mojemu imęnu poſlov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tàmmó is vaſhe pameti preshene. Troſhtar ſvęti Duh prebivaj notri v' vaſs, inu vaſs s' ſvojo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | in nomine meo, ille docebit vos omnia. Joan. 14. Ta Troſhtar pak S. Duh, katęriga bó Ozhe v' mojim imeni poſlal |
| Ta male katechismus (1768): | velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem. Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite |
| Sacrum promptuarium (1695): | recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel tem mladem shenkam |
| Sacrum promptuarium (1695): | prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je sa isvelizhanje naſhih duſh dobru, ali ſhkodlivu. Jeſt ſe troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne ſamu s'poterplęnjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naj meni moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti doſęzhi. Jeſt objamem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud, inu dokler je diala, de nihdar |
| Sacrum promptuarium (1695): | imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy ta Modri |
| Sacrum promptuarium (1695): | laſy s' glave puli, jo gori vſdigne, ter jo ſazhne troshtat kakor ner ble je ſnal, inu vejdilij ali ona vſeskuſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm de ſi en pravi oſsel, kir nej ſi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je bil! " "Žena, izdala si me! " zagrozi Tone divje nad trepečo in zbog žalosti vso zgrudeno ženo. "Jeli sem zamogla vedeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je |
| Kemija (1869): | oktaedrih, pod. 50, raztopi se v vodi in je osladno trpkega okusa. Neizmerno mnogo ga potrebujejo v barvarijah in papirnicah in |
| Kemija (1869): | čreslena kislina v vseh rastlinskih tvaréh, ki so zagoltnega ali trpkega okusa. Tako na pr. se nahaja v drevesnih skorjah, zlasti |
| Kemija (1869): | šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla je tako slabo, da komaj zasluži ime kisline |
| Robinson mlajši (1849): | solze z rokama brisal. „So li še živi po tako terpki — gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni |
| Pozhétki gramatike (1811): | entasser, navaliti, passion, terplenje, ſtraſt, carossier, kólar, épaisseur, góſha, passif, terpíven, casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion, ſmilenje, graïsser, másati |
| Pozhétki gramatike (1811): | de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, de ena ſama pot je djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | Srédni glagloli. Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne terpivne, tiſte sa ktirmi ne samóremo ſtavit beſede nékoga, nékaj, néko |
| Pozhétki gramatike (1811): | al de fprédaj, poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém v' terpivniga per isréku le chat mange la souris, mazhek jé miſha |
| Pozhétki gramatike (1811): | al lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne porèzhe. Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta narvezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | sgor rezhenih vpravah. Vpréga terpivnih. Glagolov. Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama |
| Pozhétki gramatike (1811): | al shenſkim v' ſhtevilu al edinjimu al mnoshnimu. Vprava sa terpivni ſklad. Ta ſklad oklizhùjemo s' enim al drugim tih dveh |
| Pozhétki gramatike (1811): | To ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven |
| Pozhétki gramatike (1811): | djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père est tendrement aimé de moi; po sgor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je |
| Stric Tomaž (1853): | ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še celo |
| Fizika (1869): | kterem smo v §. 62. slišali, da vsi njegovi nihaji trpe enako dolgo, ako niso preveč široki. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri ne trpé dolgo, kajti kmalu sprhne, kakor se je pokazalo v nesrečo |
| Oče naš (1885): | premérijo, da ubožčke podučujejo in v kraljestvo Jezusovo vodijo. Vse trpé, ne bojé se ne muk ne smrti, da svojim bratom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se začeli pomenki tega zbora, ki je do dveh popoldan terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske |
| Robinson mlajši (1849): | nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju še delje |
| Oče naš (1854): | jez bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, terpel in umerl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Vse to si poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je sa nas, katiri ſmo en prah te semle, terpeu ta Goſpud te vezhne viſokuſti, inu ta Kral te nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu otoshen biu? sa koga je eno taku veliko brikuſt terpeu, de je tiſta nemu is zeliga ſvetiga shivota ta kervavi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji duſhi, inu na ſvoji zhaſty. Na ſvoimu shivotu je terpeu ſhtrike, inu ketne, s' katirimi je kervavu svèsan biu, ſuvaine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas od Nebes savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ampak tudi per tulkain vernih kershenikah sanikernu, inu nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju naprei ſtojozhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmerdlivu sapeluvaine, nazhloveshku resgaishleine, ternovo krono, sheble, inu krish. Terpeu je na ſvoji duſhi to nar vezhi shaloſt, inu brítkuſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt! kai ozhem jes tukei ſpomenat? restegnimo mi tukei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Syn Boshji, tuoi Bog tulkain, inu taku volnu terpeu. Et in pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ofer , k'dirga damo , Inu s'tistim sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | voln ſvejt dobiv, na ſvoji duſhi pak bi on ſhkodo terpov ? ali kaj more zhlovek samejnati sa ſvojo duſho? sakaj Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſpozhet od ſvetiga Duha, rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv. Inu uſſi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krish † kaker je shrok nakateram je Bveg to grenko Martro terpov: Shegnei ta me nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vnia zavo grenko martro katero je terpov savse grieshenzhe noi grieshenze? Jas se N: perporozhim nes noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Shegen ta Sveta Krisha: nakateram je Jesvs to grenko smert terpov? jas se N: perporozhim noter vte S.S. noi shpizhaſte terne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To |
| Deborah (1883): | rada s kako daritvijo praznovala, dan, ko je moj Bog trpel. Do krvavega bi si nogé ožulila, da morem mirniše gledati |
| Deborah (1883): | ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla |
| Oče naš (1885): | jaz bi njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prezej gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga boſh v' peto salasovala. “ Evi Bog rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki je bila blizo zložena; uboga žival je grozne bolečíne terpela — in vse to le zavoljo tega, de so se poživinjeni |
| Tine in Jerica (1852): | de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj na otroka v ljubezni zedinita in vzameta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spet treba. — Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vaša živina bo bolj zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teiſte zhase spremishluvati, kader je ona is usmilenem Jeſusam tolkajn terpèlla, de be se pruti S. Joſhefu ſavle njega pruti obema |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomuzh, de nabo tvoja dusha v' hudemu nobene shkode terpella, inu de v'nobeno slabuſt, inu omedlevzo napade. Wejſhè pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku imajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lozhen; ſakaj mnoge shkode bo tvoja dusha terpèlla, inu bosh zel Boga iſdraſhil, aku se bosh ſa tovarsha |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imeti, aku be bla na zhiſtoſti, inu Divishtvu enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de Joſhef moj ſhenen je bil |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu germenje. V temo lętu bode dvakrat |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z |
| Zoologija (1875): | koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih |
| Ferdinand (1884): | popolnoma. Sosebno je zapazila to njegova blaga soproga; mnogo je trpela ž njim. |
| Gozdovnik (1898): | Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule |
| Gozdovnik (1898): | podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval |
| Gozdovnik (1898): | jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po |
| Sacrum promptuarium (1695): | veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | britko zdélo , če bi vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa so uneti za vojsko, ker oni še niso veliko terpeli zavolj nje; marveč se jim je kupčija po jutrovih deželah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterem pravi, da je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bote potem veseli, ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. Joannesa na 15. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ohraniti v'ſvetuſti, inu poſhtenju, nekar de bi hude shelle terpelli, koker Ajdji, katiri Boga naſnajo; inu de nobedn predelezh naſęshe |
| Viljem Tell (1862): | Ruodi. In mi v deželi urnskej Trpeli bi na svojej zemlji še Trinogov grad? Al osvobodimo Poslednji |
| Oče naš (1885): | zaničevaje in britko berač. „Ali ste kedaj stradali in žejo trpeli? Ali ste kedaj raztrgani hodili in mraz zime trpeli? Ali |
| Oče naš (1885): | žejo trpeli? Ali ste kedaj raztrgani hodili in mraz zime trpeli? Ali ste kedaj zaničevani bili, kakor so ubogi ljudje? “ „Vem |
| Zlata Vas (1848): | sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V |
| Zlata Vas (1848): | na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili in zopet toliko mléka k |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo |
| Oče naš (1885): | ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se |
| Gozdovnik (1898): | nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem |
| Biblia (1584): | Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi vejdil, de ta kateri shlushi pojdi kamar hozhe more terpeti. Leta fazonetel, namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe more terpeti, inu zhe ble ſi sbera hushi najde, satoraj zhe shelite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojim Jógram, de móre on jiti v' Jerusalem, inu veliku tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi |
| Stric Tomaž (1853): | ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in |
| Valenštajn (1866): | Al tukaj nej volitve. Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to. Odprta druga pot mi nej. |
| Deborah (1883): | trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil |
| Deborah (1883): | milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši |
| Deborah (1883): | ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim |
| Oče naš (1885): | ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih podložnih ugovarjal. Našel je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zu pa bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gré gori po niti, doli po vervi. 8. Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda |
| Biblia (1584): | vſmili ſe zhes me: Moja Hzhy hud marter od Hudizha tèrpy. Inu on ny nej odguvoril ene beſsede. Tedaj ſo k' |
| Biblia (1584): | kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zyl inu konèz doſęshe? On terpy vrozhino, mras, shęjo, lakoto, nevarnoſti, supernoſti, de enu malu zhaſty |
| Viljem Tell (1862): | zagrinjalo čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Botanika (1875): | 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste |
| Občno vzgojeslovje (1887): | celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerzhno ſim shelel to velikonozhno jagnje s' vami jeſti, préden terpím. Odſihmal ga ne bom vezh s' vami jedel, dokler v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | konez perſta v' vodo pomozhi, ino mi jesik ohladí; ſtraſhno terpim tukaj v' plaménu. “ Abraham mu pa odgovorí: „Pomiſli, ſin! de |
| Ferdinand (1884): | Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter |
| Viljem Tell (1862): | Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo. |
| Viljem Tell (1862): | gleda žalostjo, le tebe Ne gane občni gnjev, ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani Deželnega sovražnika, se |
| Viljem Tell (1862): | Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo. Imeli bi poskusiti še to Poslednje, da potožimo nadloge Cesarju |
| Oče naš (1885): | zaupamo, bo gotovo blagoslov božji pri nas, in bolečine voljno trpimo! “ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost |
| Deborah (1883): | mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te čakala |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr |
| Fizika (1869): | BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha varovati. 6. V hlévih neſmé nikoli toliko shivinzhet vkup biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosta in ž njo se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak |
| Botanika (1875): | V močvirnih krajih in ki daje les, pod vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati, ter je kolarjem, strugarjem in mizarjem porabljiv; iščejo pa |
| Botanika (1875): | desno ali na levo zvito. Trpežnost debla, ki navadno obsega trpežnost cele rastline, se razsodi po tem, ali ono enokratni razvoj |
| Botanika (1875): | plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na desno ali na levo zvito. Trpežnost debla, ki navadno obsega trpežnost cele rastline, se razsodi po |
| Oče naš (1885): | po svoji smrti iz groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli zmirej bolj spoznavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z rokami in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah |
| Najdenček (1860): | bila prepričana, da je Nežka vsa zdrava, ubogo hišno tako terpinčila. Zdravnika pa sta na enkrat modre obraze naredila in z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so mu gorela od vročine in žeja ga je strašno terpinčila. V hladnej senci pod košatim hrastom vgleda studenec, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en |
| Genovefa (1841): | naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in hvalíte Bogá sa te dobrote. ” Doklej je Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so jeli zmirej bolj spoznavati, de ni samó greh, živali terpinčiti (martrati) temuč de se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”? |
| Genovefa (1841): | grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza, ki je iméla sveſto shival opravljati. „Ko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebeſhkiga Ozheta je bila, de on more ta kelh tiga terpleina, inu ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duri Nebeſhkiga shenitvaina, taku nam bodo odperte te duri peklenskiga terpleina. Katiri bo mene satajiu pred ludmy, govory Chriſtus Matth. 10. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt tiga terpleina pa, katiru ſe je nemu perblishuvalu, je nega otla nasai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasaj na semlo padli. Tudi nikar tiga britkiga keliha ſvoiga terpleina inu ſmerti, sakaj on je ſam sheleu tiſtiga sa naſhu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | natura na nemu preſtraſhla, inu sgrosila. Katiro grosovitnoſt tega napreistojozhiga terpleina, kader je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s 'Nebeſs poſlou, katiri je nemu to od ſtrahu tiga terpleina, inu ſmerti oſableno, inu od te obiune krivy, katiro je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' ſvetim miſslam na vsdignili, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sglihana biti. Shaloſten je biu Chriſtus, nikar od ſtrahu tiga terpleina, katiri je sa volo tiſtiga na ta ſveit pershu; ampak |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu ketnami, ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj ta kateri shlushi pojdi kamer hozhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe v' tej bolniſhnizi valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je |
| Genovefa (1841): | Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj |
| Genovefa (1841): | rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji |
| Genovefa (1841): | iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj ſpát hôdil, in ſe zélo |
| Oče naš (1854): | Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito je imelo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti |
| Ferdinand (1884): | sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe. O Bog sveti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prasnih, inu navreidnih rezhy tulkain zhaſſa vsamemo, debi pa tu terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga shiuleina nemu ta ſmertni kriſh odſeli, inu skus volnu terpleine, inu lubesen tiſtih krishu, katire nam on poſhle, nega resveſelili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebi s' grehi, o velikimi, inu grósnimi! enu taku britku terpleine, taku teſhki kriſh, inu taku grenko ſmert naloshili. Smo sapuſtili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nas od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles ni oben |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu drasheſhi, koker tu shiuleine, inu nezh britkeiſhi, koker tu terpleine, inu ſmert, on ſe je vunder v' tu terpleine, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je on biu. Inu kir smo mi sdei zhastili Tvoju terpleine , tak nam dei, Debi se tudi veſelili Per tebi o |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zheshzha. TV 4. TERPLENIE. Oni so mene isovkli noi so vseli vse moje obvazhivo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe tvoje ozheno serze reshalov Amen. Ozha zheshzha. TV 3. TERPLENIE. Oni so mene an shetrk na nveje sadersnili inv so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai |
| Blagomir puščavnik (1853): | ozidju glede rekoč: ”Ljubi Bog! kako rad bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O |
| Genovefa (1841): | zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti terpljenje teh dveh otrok, in kolika žalost nesrečnih starišev! Jaz Vam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil |
| Tine in Jerica (1852): | sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši |
| Blagomir puščavnik (1853): | me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne bo nič daljše |
| Roza Jelodvorska (1855): | v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane |
| Sveti večer (1866): | Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se |
| Deborah (1883): | dete, veličástno je delo, katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasaſlushih, debi mi na tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu naſhu ime v' ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | te leta iz naše kranjske straní z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako lahko pa |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | očisti svoje ljubljence že v tem življenju s križem in trpljenjem. Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiriga volo ſe je per ſvoimu naprei ſtojozhimu nar britkeiſhimu terpleinu tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh Odreſhenik Chriſtus taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gorei inu kmenei! katero je sanas praliu per usam niegovam terplenji? skues te nai svateishi besiede: petro geomator isiios elaison |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti! perkashise na tam kraji taku shitro kaker bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tesnobo dellala. Jeſt sem njega povsod v'niegoveh martrah, inu terplenju gledala, ter sem videla svoje lubu dete ſapushenu smert terpeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nisem druge imella, koker leto sveto: ſhaloſt ni tudi v'terplenju mojega Synu nezh od zagovitnoſte, ali ſatoplivoſte tega serza: moli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duha sapovędov ; katirem ſe je on tudi biv po ſvojmu terplenju shiv iskasov ſkus veliku snaminov , ke ſa je nym ſkus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veliku premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med |
| Blagomir puščavnik (1853): | na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele ure bote še |
| Oče naš (1885): | čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in pomanjkanji v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku |
| Oče naš (1885): | očeta, kteri svojih otrok nikoli ne zapusti, pa jih v trpljenju skuša in tiste obilno plača, kteri zvesti ostanejo. “ „Da, Ménart |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | 42. — Litanije v čast bridkemu trpljenju Jezusa Kristusa. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas |
| Botanika (1875): | marsikterem obziru imenitne. To so: omela (Viscum) kakor zajedalka; ostrolisti trpotec (Plantago lanceolata), pod. 216., kakor dobro pično zelišče; Isonandria gutta |
| Botanika (1875): | Poréčnice (Alismaceae). Mali red, kterega narejata rodova poréčnik ali vodni trpotec(Alisma) in pa streluša(Sagittaria), ktera ima ime od svojih |
| Trtna uš (1881): | trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs še poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa sosedne najbližnje |
| Trtna uš (1881): | dni ugnjezdene, ondi zamore posestnik to zanesljivo spoznati; kajti napadeni trs žene v drugem in tretjem letu svoje ušivosti odviše kratke |
| Trtna uš (1881): | apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. |
| Trtna uš (1881): | koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, če se trs ni pregrobal ali če se mu ni dobro pognojilo. Naposled |
| Trtna uš (1881): | ali če se mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs |
| Trtna uš (1881): | vinskih goric ter da trtna uš ondi uže več let trs pustoši in se nahaja uže več novih ušnih gnjezd. V |
| Trtna uš (1881): | poglavji razložiti. V. Poglavje. Nekateri načini, po kojih je mogoče trs braniti zoper trtno uš. |
| Trtna uš (1881): | 1. zvesto obdelovanje vinogradov in zadostno gnojenje, kajti slabo rejeni trs trpi po trtnej uši mnogo več in hitrej konec vzame |
| Trtna uš (1881): | ki le nepopolno in revno v grozdiče gredó, sploh celi trs kaže, da mu nekaj brani živeti in rasti. No, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer |
| Botanika (1875): | odpade; n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna |
| Zoologija (1875): | zašitega nose gospé na glavi. Hranijo ga z rezi cukrovega trsa in ga večkrat tudi okopljejo. 3. Pleme plojkušev (Lamellicornia). Zadnji |
| Trtna uš (1881): | še par sežnjev dalje na okrog. Tako izruvamo zanesljivo vse trse s vsem njihovim koreninjem vred. Trsovje in koreninje pa moramo |
| Trtna uš (1881): | ali je trtna uš še le pred kratkim napala posamezne trse in jih le malo ugonobila, ali je pa 2. napadenega |
| Trtna uš (1881): | še poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v |
| Trtna uš (1881): | najti. Najleži jo zasledimo na pajčevini, čestokrat razpetej med posameznimi trsi, kder se je bila zaplela in obvisela. Ove krilate uši |
| Trtna uš (1881): | ta merčes toliko nevaren. Kajti v vsakem vinogradu je nekaj trsov, ki poleg drugih v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje |
| Trtna uš (1881): | in zdatno. Dobra 3 ali 4 leta ne smemo ondi trsov saditi. Žvepleni ogljenec je še hujša smrt trtnej uši, vendar |
| Trtna uš (1881): | obvisela. Ove krilate uši prikažejo se večjidel meseca septembra. Škode trsu ne delajo krilate uši nobene, pač pa jih veter čestokrat |
| Trtna uš (1881): | vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš |
| Trtna uš (1881): | Takšna je, navadna trtna uš in se nahaja celo leto trsu na korenini. Narisana je videti na tablici II. v podobicah |
| Trtna uš (1881): | koreninja pregledovat. Dobro tudi znamo, da zamore takšnih prikaznij na trsu marsikaj zakriviti: izpita zemlja, velika in dolga moča ali suša |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči |
| Gozdovnik (1898): | s puško čuva. Jaz jemljem del na desni, do divjega trsja; ti, Pepo, vzemi levo krilo, do orehovja in ti, Fabij |
| Gozdovnik (1898): | Lovci si narežejo ob robu otokovem suhega trsja, zmotajo ga, v obliko glavi podobno, ter napravijo s svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Lizbete dan pisal, de je še po vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo sv. Martína. Smo smeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam tersje in grozdje pokvarilo, brez da bi to ravno tista prava |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ravno ni tako, kakor mislim, je vunder potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden |
| Trtna uš (1881): | Tako izruvamo zanesljivo vse trse s vsem njihovim koreninjem vred. Trsovje in koreninje pa moramo zvesto pobrati ter na mestu prav |
| Trtna uš (1881): | uže sedaj reči, da bo precepljevanje naših vinogradov na ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato |
| Trtna uš (1881): | da se trtnih ušij gnjezda dalje širijo v okrogu. Izsesano trsovje uši zapuščajo in se dalje selijo na tisto, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ga lahko spoznamo. Kolje se popolnoma, loma je školjkastega, trskastega, neravnega; t. = 3; g. = 2.6 do 2.7; ako ga drgneš |
| Trtna uš (1881): | zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo v sebe trsov sok, dokler ga ondi kaj je. Tako se hranijo, tako |
| Trtna uš (1881): | pleme ovega merčesa, ki nima nikoli perutnic ter živi na trsovih listkih. Toda v Evropi so do sedaj ovo pleme malo |
| Trtna uš (1881): | uši, je to v prvem letu in na zunanjih delih trsovih le malo ali celó nič poznati. In ravno zategavoljo je |
| Trtna uš (1881): | kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani trsovih listkov, to pa med listova rebra. Jajčica ali gnjide krilatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se |
| Biblia (1584): | v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj |
| Biblia (1584): | inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Kemija (1869): | sladoru sploh govori. Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst), v kterem se najobilnejše nahaja, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije |
| Botanika (1875): | je kolenčasta in doseže pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem trstu ali bambusu pa drevesasto visokost. 5. Betva (scapus), se imenuje |
| Kemija (1869): | sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11, je naj bolj znana sladorova vrst, na |
| Kemija (1869): | tudi zmerom mislimo, ako se o sladoru sploh govori. Ime trstni slador je dobil od nekega trsta (sladorni ali cukreni trst |
| Kemija (1869): | in po obnašanji proti polarizovanej svetlobi med sebo razločujejo, namreč: trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11 |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga! |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | o tem prepričati moral. Ko so mlinski hlapci preiskali vse terstje ob ribniku in ničesar nijso našli, popustili so to nehvaležno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | naenkrat skoči prestrašen kviško, ker na vseh straneh je veršalo terstje. Prav v tem trenotku pa zapazi več mlinskih hlapcev, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da v malo dnéh napraviti, če se žaganja ali pa trešičic brinjeviga lesa v vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en polič dobriga mleka, pol funta cukra, limonoviga lupka in teršico sladke skorje, permešaj potem eno unčo sladkih, olušenih, drobno stolčenih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvajset olupljenih jabelk, en polič vina, en maselc vode, eno teršico sladke skorje, limonovih lupkov in cukra in deni jih potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mošancgarji v žolci. Mošancgarje olupi, z vinam, vodo, eno teršico sladke skorje, limonovimi olupki in cukram do mehkiga pari (dinstaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenovani debeli semlji perleshe. — V vinogradih ſe mora semlja od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zimo perčakuje. Kadar o s. Martinu listje od dreves in tert ne obleti, pravijo , de huda zima sledi. — Dež s. Martina |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | maja). Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet prepričali, da ta |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar! v krajih, kér te ſolnze sadoſti greje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor v debelim ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ondi murve poſadíle, — koliko dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bolnih, ki so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hiše in stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino |
| Deborah (1883): | Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo, po katerem se pot |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je treba, jo znaš |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo |
| Trtna uš (1881): | ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | berilni sestavki o zmernosti, kakor pa oni, ki hvalijo vinsko trto. Pri obravnavi abstraktnih in konkretnih pojmov se kaj lahko preide |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše |
| Trtna uš (1881): | kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. ali je trtna uš še le pred kratkim napala posamezne trse in jih |
| Trtna uš (1881): | čestokrat vzdigne in po uro daleč odnese, da se tako trtna uš znatno dalje zatepe; kajti krilate uši naležejo kmalu in |
| Trtna uš (1881): | trsovja veliko, sredi vinograda ali sredi vinskih goric ter da trtna uš ondi uže več let trs pustoši in se nahaja |
| Trtna uš (1881): | Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se trtna uš zatrla, posebno se takrat, kedar je treba dragih pomočkov |
| Trtna uš (1881): | trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna je, navadna trtna uš in se nahaja celo leto trsu na korenini. Narisana |
| Trtna uš (1881): | katerimi se da brez velikih stroškov marsikaj storiti, da se trtna uš prenaglo ne množi in se jeno širjenje kolikor mogoče |
| Trtna uš (1881): | temnejšo barvo; oči so pa nà zunaj bolj napete. Krilata trtna uš ne živi pod zemljo, ampak zmiraj nahaja se nad |
| Trtna uš (1881): | uzrok, zakaj se ta merčes tako naglo množi. Ena sama trtna uš zaplodi v teku enega poletja na sto tisoč novih |
| Trtna uš (1881): | je uže leto ali več časa preteklo, odkar je se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite |
| Trtna uš (1881): | Iz tega, kar smo do sedaj razložili o raznih plemenih trtne uši in o tem, kako se množi in živi, lehko |
| Trtna uš (1881): | in vrtnih rastlinic, je pa 3- do 4krat večja od trtne uši. Barva trtnej uši je različna in se po njenej |
| Trtna uš (1881): | neizmerno nevaren da je ta merčes. Navadne do sedaj popisane trtne uši plodijo in množijo se tako, kakor smo povedali, na |
| Trtna uš (1881): | kedar zapazijo znamenja, katera po znanih skušnjah kažejo na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista |
| Trtna uš (1881): | zlasti tam ne, kder je v okolici uže mnogo gnjezd trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci |
| Trtna uš (1881): | se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs še poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa |
| Trtna uš (1881): | obutalom, z orodjem prenesli v takšne vinograde, ki so bili trtne uši še popolnem prosti. Kder so trtne uši uže bolj |
| Trtna uš (1881): | ki so bili trtne uši še popolnem prosti. Kder so trtne uši uže bolj kakor leta dni ugnjezdene, ondi zamore posestnik |
| Trtna uš (1881): | nekaj brani živeti in rasti. No, in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj |
| Trtna uš (1881): | smemo ondi trsov saditi. Žvepleni ogljenec je še hujša smrt trtnej uši, vendar veliko posla je ž njim in ga ni |
| Trtna uš (1881): | ljudstva sklenil izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru |
| Trtna uš (1881): | menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej uši. Merijo komaj 3/10 milimetra. Treba je precej močnega povekšalnega |
| Trtna uš (1881): | milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano |
| Trtna uš (1881): | je pa 3- do 4krat večja od trtne uši. Barva trtnej uši je različna in se po njenej starosti in letnih |
| Trtna uš (1881): | ušij so podolgovate in nekoliko bolj raztegnene, kakor pri navadnej trtnej uši. Iz jajčic krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši |
| Trtna uš (1881): | novine itd. kolikor mogoče hitro in dobro podučiti se o trtnej uši, kakšna je, katerih lastnostij ima, kako živi itd.; |
| Trtna uš (1881): | vinogradov in zadostno gnojenje, kajti slabo rejeni trs trpi po trtnej uši mnogo več in hitrej konec vzame mimo krepkih trt |
| Trtna uš (1881): | knjižice hočemo zavoljo velike nevarnosti, ki preti našemu vinogradarstvu po trtnej uši, navesti še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da si jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na |
| Trtna uš (1881): | IV. Poglavje. Kaj moramo storiti, kedar smo v vinogradu zasledili trtno uš. Spomladi l. 1875 dobili smo v Avstriji državno postavo |
| Trtna uš (1881): | globoko rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak še par sežnjev dalje na okrog. Tako |
| Trtna uš (1881): | Da v tem slučaji trtno uš uničimo, treba je hitrega in odločnega dela. Najpoprej moramo |
| Trtna uš (1881): | Kajti mnogo skušenj nam je uže pokazalo, da so pregledovalci trtno uš na obleki, z obutalom, z orodjem prenesli v takšne |
| Trtna uš (1881): | Na ta način so uže marsikde na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to pa |
| Trtna uš (1881): | znamenjih in prikaznih moremo spoznati, da imamo v svojem vinogradu trtno uš? Dokler je le posamezen trs napaden od trtne uši |
| Trtna uš (1881): | okolo 100 oralov ali joh. Imena tistih srenj, kder imajo trtno uš, so sledeča: Kapela, Stara vas, Vitmanci, Brezje, Podgorica in |
| Trtna uš (1881): | spoznajo. Dva slučaja sta mogoča, kedar v kakem vinogradu zasledijo trtno uš: 1. ali je trtna uš še le pred kratkim |
| Trtna uš (1881): | Poglavje. Nekateri načini, po kojih je mogoče trs braniti zoper trtno uš. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. Požlahtnjenje na mestu, nad zemljo, z gumijevim |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so se bilfe v roki, 21. aprila, potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje storí še vmes. Pred pol stoletjem Slovencu že pel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki |
| Čas je zlato (1864): | dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod? Vi morate kaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več |
| Ferdinand (1884): | ali veselil. »Tudi dobro! « reče slednjič. »Lepa hvala za tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri nas okoli in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo s tem, da so |
| Zeleni listi (1896): | sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je |
| Pozhétki gramatike (1811): | les cheveaux, konji; le travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi, Isvseti so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj |
| Robinson mlajši (1849): | S to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so jih te leta iz naše kranjske straní z velikim trudom in terpljenjem tje stovorili, ali pa na herbtu znosili. Kako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri. |
| Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolini stojí, kjer enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži |
| Genovefa (1841): | svezhila in ſvôjim ſinu dajála. Na to gré, deſiravno vſa trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju |
| Blagomir puščavnik (1853): | so se hotli počiti, jih ne sluša, rekoč: ”Nisim ne trudna, ljubi moji! naka, nisim ne. No le glejte, kako krepko |
| Blagomir puščavnik (1853): | kje je moj dragi, kje ga čem najti? Nisim še trudna, naproti mu čem iti; dovolj močno se še čutim. Blagomir |
| Blagomir puščavnik (1853): | dobro! ” — Zdaj prideta na hrib, kjer sta pred 9timi leti trudna obnemogla. „Do tukaj, reče Bogomila, do tukaj, moj sin! Zdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | milo luč obilno na zemljico razlila. — Roza se poda vsa trudna, pa vender vesela v svojo izbo, in goreče zahvali Boga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pozno zvečer, ko je bilo že povsod temà, pride jako trudna domú in se naglo vsede na stol. Pa komaj se |
| Pripovedke za mladino (1887): | nekoliko jagod, ki v gojzdu rastejo. In ker sta tako trudna, da ju nočejo noge več nositi, se uležeta pod drevo |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter se krog nje skakaje igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo glavico na srnin hrbet ter sladko |
| Pripovedke za mladino (1887): | veliko gromado in mačeha pravi: ,,Obsedita, otroka, in če postaneta trudna, lahko malo zaspita; midva greva v gojzd drva sekat, in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene |
| Zlatorog (1886): | tmíni in zató si v gozdu Moral ude je krepčati trudne. Zdaj ozrè se po ležíšči svojem, Zrè potem na bele |
| Oče naš (1885): | Pa z britkim zdihljejem je padel Nace nazaj. Do smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ki v delu, z besedo al rôko umeto So v trudnim tečaju pretêčeno leto H koristi naroda podpérali nas. Vsa vrednost |
| Blagomir puščavnik (1853): | Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je |
| Blagomir puščavnik (1853): | se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem |
| Biblia (1584): | hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite |
| Genovefa (1841): | nikam je sapovédal, njegovim trudnim vojakam dôbro poſtrézhi, in molzhé je vſim s roko pomigal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsim tistim, ki za te reveže skerbijo in se za-nje trudijo, zdravje in dolgo življenje! B. Kmetovski pregovori za mesec Kozopersk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali meseni juhi namoči. Psam, ki se veliko rabijo in trudijo, piča iz ovsenega droba ni dovolj redivna; tem se mora |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | njih rabenju. Lovski in pastirski psi, ki se celi dan trudijo, se morajo vsaki dan dvakrat, zjutrej in zvečer kermiti. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba koj končati. XI. Poglavje. Otekline. Psi, ki se vedno trudijo in urijo, malokdaj otekline iz znotrajnih vzrokov dobijo; dostikrat se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Psi, ki so vedno na čistem zraku in se veliko trudijo, malokrat zbolejo za nahodom: Podpazdnički in tisti, ki vedno pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot |
| Robinson mlajši (1849): | delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga dalje pesnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati, vender se ne morem hvaliti, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se tudi najmočnejši velikan zastonj trudil. Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga |
| Roza Jelodvorska (1855): | je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala |
| Oče naš (1854): | rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke |
| Oče naš (1885): | rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dan tega mesca za poslanca izvolili. Draga „Slovenija” kaj se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi, ki se z veliko domačijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi neprenehoma v besedi in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino |
| Zlata Vas (1848): | domú vernili: „Hvala Bogú, de se nam ni treba preveč truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se pridno in djatelno, ne pa zakopati se v bukve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se mišljenje gojencu ne sme olajšati; čuti naj, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | na verhu skale peljala, vender ne toži blaga gospa čez trudnost, in preden dve uri preidete, so že na verhu skale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal, kje bi našel magar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | rudečiti, Ko jasni dan se porodi”, pregnale so mi bile trudnost. Na vsem parniku pričelo se je bilo kmalu novo, toda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | prijetno počivaje in poslušaje prelepo naše petje dotlej, dokler me trudnost ni zazibala v sladko spanje. Kako dolgo je trajal ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s novo mozhjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo velikega oltarja, je popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ne veš! — K čemu so pa žeblji od mertvaške truge? Saj mertvim . daj mir in ne ognusi njih kostí! — Skušnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z žebljami od mertvaške truge strelja; in nobeden naše vasi ne pomni, kdaj bi bila |
| Robinson mlajši (1849): | ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje moji, ker sem bil popolnoma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi |
| Divica Orleanska (1848): | De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga. Karol. Otmíte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés |
| Divica Orleanska (1848): | Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj |
| Divica Orleanska (1848): | pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest |
| Blagomir puščavnik (1853): | sovražnika storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi |
| Divica Orleanska (1848): | iz pogube! Dünoa. K orožju, daj! Rožljajte! Bobne bíte! Vse trume v boj, na noge cela Francja! |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Kaj je zopet, kaj? Dünoa. Grôf Dugla pošle. Kaledonske trume Se puntajo in žugajo z odídam, Če ne dobijo, in |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani |
| Divica Orleanska (1848): | kralj! Nadlog se naših spomni! Karol. (Obupno. ) Kaj morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte |
| Divica Orleanska (1848): | bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na |
| Divica Orleanska (1848): | mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré |
| Blagomir puščavnik (1853): | Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček |
| Divica Orleanska (1848): | vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se |
| Roza Jelodvorska (1855): | njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu pijazhe imęti, inu tudi po jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu |
| Zoologija (1875): | roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pa še ni bilo konca. Polne kupe je bilo mertvih trupel in cele luže prelite kervi. Sedem deset tisoč se jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se odlikovali beli nježni njegovi udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot udje eniga trupla. V lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk |
| Zoologija (1875): | živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu |
| Zoologija (1875): | To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste |
| Gozdovnik (1898): | ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v zraku, ker se je po tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje |
| Genovefa (1841): | truplo v téj votlini sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi zdej ljudjé zastran vpeljanih osepenc poprej mèrli, kér se truplo pràv ne iztrebi. Vse to so prazne, neumne misli. Nekteri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu |
| Valenštajn (1866): | vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in da je tako okopani veliko imenitniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | truplo v Tibero verže; ali nek oficir v plašč zavit je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Zoologija (1875): | črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo. Razvijajo se iz jajec in živé večidel |
| Oče naš (1885): | Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali terdv is zhieteni inv so she |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak kakor una Gospa katera millu ſe je jokola nad truplam ſvojga mertviga Gospuda, pride leto troshtat en mlad, ledih Gospud |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi udi, to je: po vsih svojih življejih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko |
| Zoologija (1875): | po vsem telesu razpeljane tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nabirati, kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se je krajšalo. Vera v Jova je očividno pešala. Oblastnikom tržaške poganske posadke ni bilo po godu, da ljudstvo zapušča tempelje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | v drugi polovici šestega stoletja po Kristu in naselitev sedanje tržaške okolice po Slovenih mnogo stoletij kasneje. Akoravno je uže čestokrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letu 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv. Cesar in Cesarica danes opoldne v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vaſi Radna v Bresovſki fari, 2 uri od Ljubljane na tershaſhki zéſti ſilno velikiga ptizha od ljubljanſkiga mahú ali moroſta proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med temi tudi milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | krivi krotki slovanski Dalmatinci tega regimenta, ampak neki isterski in Tržaški Italijani nemirne krvi. Iz Maribora 29. dec. (Slomšekov spominek) Pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | Ali je dobiti grobni spominek našega Valvazorja? — Narodne pripovedi v tržaški okolici. — Slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Novo leto. Kamor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na |
| Divica Orleanska (1848): | kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo |
| Tiun - Lin (1891): | pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se |
| Genovefa (1841): | ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té |
| Genovefa (1841): | bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav prileglo. Pa pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nskog orska dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za |
| Viljem Tell (1862): | Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se |
| Zoologija (1875): | Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana |
| Lohengrin (1898): | iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse vzemi: dušo, život moj |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Botanika (1875): | ki izvirajo na spodnej plati čebulnega krožca b. 3. Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ” |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni so si z nesrečno pijo dušo ino telo tak |
| Divica Orleanska (1848): | zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni |
| Maria Stuart (1861): | Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite |
| Viljem Tell (1862): | in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora biti, Pri kterém |
| Valenštajn (1866): | pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali so poprej drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je dár Tvój, torej tud' shivljenje, Ti ſi móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ne bó. Kruh vſakdanji, Ozhe. nam dodéli, In tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar ne bó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa prav drobno kuhan' žganci; „Al pa b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | u krami, Kdo povedati to vé! Toda kupčevati noče, Bogajme tud' nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker |
| Robinson mlajši (1849): | mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo vedla |
| Robinson mlajši (1849): | škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so |
| Robinson mlajši (1849): | k Kadiksu, gder so Španijelje na zemljo izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je |
| Robinson mlajši (1849): | dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna |
| Robinson mlajši (1849): | lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred |
| Robinson mlajši (1849): | mu je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga |
| Robinson mlajši (1849): | jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji nesta našla. Dragotin. Pač vem, kaj je to |
| Robinson mlajši (1849): | se mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z |
| Robinson mlajši (1849): | počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati. Tuje guishno noi tudei saprou sposnano al bodash ti bras grieha noi pravizhao shivou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam praishzhash inu sam resveselish kueger ti Ozhash? pokashi ti tudei menei Karozham videti al vedeti. TA 57. KAPITL. Spet satatuino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shtedieranah ludi skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mesho puazhou bodash h' zheſti tei pr asvetei troizi je tudei svo velko barti skushano. TA 70. KAPITL. Spet an shtuk |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo bolno shivino osdravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na kteri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijem; žganju sim pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne le samo od merzlega in mokrotnega zraka pride, ampak tudi od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so |
| Astronomija (1869): | so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo |
| Gozdovnik (1898): | je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo iz svojega zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | di tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | karana Flinka alpa peſtola dovi napada inv nieh jasek bo tvdei savesan noi serze sabito. INO POTAM REZI Kader bosh vidov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stvojo S. boshjo gnado vsolei obdarvov inv obdielov, jas tabei tvdei prosim dai ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nosi te je shihr prad velzhemi potashavami ta serza inu tvdei prad ogniam noi navodi inv prad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo? kader an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. † Dvha Amen. TA 23. KAPITL. Te pridiozhe 5. besiede tvdei prasheno vse hvda dvhove inv ta snotrenje shpenſte BENEDIKT AM |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji odpvſtov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1. dan 3. lune”. Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli |
| Razne dela (1870): | zdi, kar je vidil in slišal in mislil. Žalost, groza, tuga in strah mu serce topijo, nerazumljive prigodbe zadnjih dni, zmešano |
| Razne dela (1870): | zmel, Nar hujšiga, Georgis, pa nisi še zadel! " Aríf, kim tuga taka nagib clo vražji da, Nameri puško v sivca, raztegne |
| Razne dela (1870): | Rane ne smotri na njem, ne smeje se bedi njegovi. Tuga pa misli navdá Sarpedonu, vidi ko v strahu, Glavkos de |
| Razne dela (1870): | Na sercu skerb mu dan in noč, Poslednič pa se tuga parna Očita tak, in zlo na moč: Pozabi me, ja |
| Razne dela (1870): | Pravico solz delimo žalostno. Ak vidil bi, de tvoja britka tuga Namenjena ljubimcu je, ne bratu, Bi žalu se zavid in |
| Razne dela (1870): | te peče? Pripovedba vsa je res, Mervice ni zmote vmes. Tuga tvoja pak je prazna, Meni moč je dana razna, Viteze |
| Razne dela (1870): | nizko, mračno streho se bojí, Kjer stiskata človeka skerb in tuga. Iz dola gledam s tihim jo zavzetjem Velikokrat, ko na |
| Razne dela (1870): | zmage, Šantajo ranjene tje na sulične droge operti, Serca jim tuga topi, nasproti sivor ko prispeši, Britko prešine celó plemenite junake |
| Razne dela (1870): | gosteč to čuje, In pesnikovo smert žaluje, Vso greško zemljo tuga vžgè, On sercu vsakim zguba je. V sodiše vréjo serda |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mu je bil tako ſkelezh, de mu je bilo od tuge ob um priti. Drusega niſo is njegovih uſt ſliſhali, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti. Saj je pa že tudi prej našla to |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | starišev ter uniči vso ljubezen in blage čute človeštva. Koliko tuge, žalosti in bede vidimo v družinah, katerih glava je udana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridi pridi pridi inu pernesi mene te jemluane dnarje skues tugant vsah angelou noi erz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to vero tvojah shpanov inu tvojah firshtov noi skues to tugant tvoiga shiviga Boga inu unja nasgruntamo mivoſt pridi pridi pridi |
| Ta male katechismus (1768): | je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v' |
| Roza Jelodvorska (1855): | serce je po materni smerti že mirnejši postalo, more zopet tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse mogoče si je prizadevala |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | is puſhave v grad perſhla in ſe s vſakim poprijasnila, tugovati sazhela, ko je Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam |
| Roza Jelodvorska (1855): | rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj vašo molitev |
| Kemija (1869): | Goldsehwefel, zlato žveplo, 432. Goriva, Brennstoffe, 508, Gostota, Dichte. Graphit, tuha, 388. Gredice, Salzgarten. Grodelj, Roheisen, 422. Grunspan, zeleni volk, zelenica |
| Kemija (1869): | plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern. Tropfstein, kapnik. Tuha, Graphit, 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus |
| Mineralogija in geognozija (1871): | roženčev, Hornblendegranit, 70. Granulit, 70. Grapav ali hrapav, rauh. Graphit, tuha, 30. Graumanganerz gl. Mangana. Grauwacke, drob. Grauwackenschiefer, drobov škriljnik, 69. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo nar bolji. (Dalje ſledi. ) Huda bolesen pri preſhizhih. Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu voherni. 3. Ti mlazhni inu lęjni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Angleški zakon vam je tuj; angleška Nesreča vam je le predobro znana. Marija. To so |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se do više omike. Ves narod pa izrejati za kak tuj jezik, to je pedagogično neumje — nepotrebno mučenje. Viša izobraženost samo |
| Ultra! (1867): | pomenja to vpitje? I kaj je? Hišna. Milostljiva gospodična, neki tuj človek se je tukaj notri skril. Luka (ki je zmerom |
| Deborah (1883): | stopi Abraham. ) Štirnajsti prizor. Prejšnji. Abraham. Abraham. Čujem tu glas, tuj glas, a vendar glas ni tuj. |
| Deborah (1883): | Abraham. Čujem tu glas, tuj glas, a vendar glas ni tuj. |
| Ferdinand (1884): | do Ferdinanda. V listu je bilo le povedano, da je tuj gospod španjski grand, ki želi popotovati po Češkem. Oskrbnik naj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | obitelji. Tu vzgojuje otroka samega záse ali obitelj ali kak tuj v ta namen poklican vzgojitelj. Ako se obdrži ta oblika |
| Pozhétki gramatike (1811): | chambre, kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka mokra méra ptuja:) plainte, potóshenje. Noben hhnjavi slog ni kratek, sa to ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivlenje ohranila, de ni gladu vmerl. „Dober Bog! na to ptuja shena savpije, ino roke povsdigne, rekozh: ravno jes ſim tiſta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kaj? si misli, je le mogoče? — Gospa Gorjanska se tudi ptuja seljanka v našem dolu imenuje. O Bog! Kaj ko bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | Njih oče je vse na skrivnim vidil, kako de je ptuja deklica njegovim otrokam dobra; ker iz svoje stanice je gledal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se morajo po postavi vsi somnji odpovedati. 11. Oštarijam, kodar ptuja živina ostaja, naj župani ojstro prepovedo, da živine ne devajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mladost že v otročjih letih ne vadi, kako se mora ptuja lastnína spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visoko svojo učenost, torej kaj slovesno začne: „Kristijanstvo je neka ptuja vera, začela se je pred veliko, veliko leti v Kaldeji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podob vaših predstaršev, če bi spoznali, da ni prava, ampak ptuja, vrinjena. Tako sem tudi jaz ravnal, in da bi se |
| Viljem Tell (1862): | En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga ž njegovo, ako hoče drugemu dobro; s tem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svoje lastno, on hoče to, kar hoče drugi, — če le tuja volja ustreza višjemu načelu vestnosti. Vsekako se tuja volja zlaga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi naši domači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek, pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov naše domače in druge ptuje dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec pa ne gré drugam pod orožje , kakor le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih deržav ne. Ali jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa zgine ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa |
| Divica Orleanska (1848): | serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar hoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pred kakim koli dejanjem ne vé pomagati, ako ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od |
| Gozdovnik (1898): | jele take slike pred oči, ki so mu bile doslej tuje in neznane. »Oklenem se je okoli vratu. Poljubi me večkrat |
| Ta male katechismus (1768): | ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | vernil. Ves vesél pride k svoji materi, jim pové blagoserčnost ptujiga moža in jim pokaže dar, ki ga je ravno prejel |
| Zoologija (1875): | posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Deborah (1883): | roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka ni bilo tukaj. Kde koli je učitelj? on vse |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski. |
| Divica Orleanska (1848): | k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | svojem prirodnom jeziku: mi izobraženi Slovenci pa večjidel v jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gnjezdo samih korenitih Slovencov — pogovarjaju i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj rezno i krepko po slovensko, kakor |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tudi upam in se zanesem, da se boš na p tujem pogosto mojih naukov spomnil. Pojdi tedaj v miru! Bog te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kaku štacunu, govori po slovensko, akoravno imenuješ različno blago po tujem imenu, vsaj ga tako imenuje cela Evropa; ako je tergovcu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | No, košamster diener! No, pa fitkot! 1) Ne pozdravljaj po tujem kopitu, na primer: Sluga! Sluga ponižni! Kušnem roko! — Slovenec tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | nič čudno, nič neznano ne zdi, ako jih kdo v tujem jeziku pozdravi; njim to ješče dopada, tudi sami med seboj |
| Najdenček (1860): | noč tékel. Ko se je dan zazoril, sim bil v tujem, čisto neznanim kraju. Zdalječ sim zagledal kmetiško hišo, proti nji |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | niti slovstvu. Če narod zakonov, ukazov in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ampak to se mu dela z okolišem nemškega jezika. Na tujem, v nemških deželah si ne more čisto nič pomagati. Ta |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | otrokom, ker se mora sicer učiti enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nasprotnosti. Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem, pojavlja se pred vsem kot čustvo. Kmalu pa se izpremeni |
| Viljem Tell (1862): | podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj veſi na ſprehôd. Ravno je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moramo mi podpirati; ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih življev |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje |
| Ta male katechismus (1768): | de be njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje. II. Skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drusheno jeſti videl. Jeſt sem se anala preſhlahtneh riht, inu ptujeh, naſnaneh shpiſh se meni nezh lubilu ni, moj stan njeh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo sa njeh kupili eniga lonzharja nivo, k' pogrebu ptujeh ludy. Inu letu je vędejozhe poſtalu uſſem v'Jerusalemu prebivajozhem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica |
| Zlata Vas (1848): | vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti. Vse mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa nam tudi vozijo in bojo vozile še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | življev zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu |
| Maria Stuart (1861): | Paulet. Preslavna krona! Moj Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nekdaj bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ban Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne |
| Divica Orleanska (1848): | tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | iména svoj pravi slovanski obraz pokažejo , jim je treba le ptujo krabuljo (larfo) strani potegniti, jim posebno greški rep na koncu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in da tudi sicer nič ne pride v dotiko s ptujo živino, od ktere se ne ve, ali je zdrava ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za hišno pravico vsakterega, on je preril in prederl v ptujo hišo, v plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so |
| Avguštin Océpek (1860): | če rečem, da svoje žive dni niso enkrat spali pod tujo streho. Ta hišica se jim je tedaj tolkanj priljubila, da |
| Na Žerinjah (1876): | moral sem ga storiti. V srcu hranim gorek čut za tujo nesrečo, in za to komtesa, težko izpolnujem to zadnjo svojo |
| Marjetica (1877): | pa se čvrsti glas Razlega fantovski, Ki ljubav gorka v tujo vas Jih vabi k ljubici. Naj le gredo, naj le |
| Ljubljanske slike (1879): | njim pičlo malo, komaj toliko, da pokrivajo pod njimi skrito tujo robo, to je tuje človeške lase in živinsko dlako. Pod |
| Ponarejani bankovci (1880): | Zakrajcu misel, kako bi mogel iz ječe uteči, daleć v tujo deželo pobegniti, tam s poštenim delom nov dom narediti si |
| Planšarica in pastir (1881): | več vrnol sam nazaj, ali če je zašel v kako tujo čredo. Na kakem kopišči so pastirji igrali ali so v |
| Postillion d'amour (1887): | težavna in nevarna, a vendar srečno Cetinovič dospè v malo tujo naselbino pri Kiukiangu, velikem in obširnem mestu, kakeršna so vsa |
| Domačija nad vse! (1889): | se je pripravljalo na dež. Zopet so se srečali s tujo ladij o, a ker je to bilo po dnevu, pozdravljali |
| Očetov greh (1894): | grunt je pač takšen, da mu ni treba pomoči s tujo doto. Tvoj oče tudi ni priženil Bog zna kaj, Tomaž |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je domá; težko ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tako rekel, je bil sam Bog, kteri je v podobi ptujca z dvema angeljema k Abrahamu prišel, ino je hotel, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | žuli še dolgo pekli. Mene so porinili v kot poleg ptujca, ravno pod Božjo martro, ktera je v kotu visela, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | duše v vicah” molili, nas prestraši glas v hišo stopivšega ptujca. „Huš, huš, huš! Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako rekel, je bil ſam Bog, kteri je v' podobi ptujza s' dvema angeljema k' Abrahamu priſhel, ino je hotel, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sopet kaj pokasati imeli, s zhemur bi ſe prizha vſaziga ptujza ponoſiti ſmeli. Osnanilo noviz. Pred nekimi dnévi ſmo is Sadra |
| Blagomir puščavnik (1853): | je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča |
| Ferdinand (1884): | tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta planjava toliko močvirna, je bil |
| Razne dela (1870): | vsužit nas, In gospodarja dati nam po sili, Ki tujorojen tujce nas ne ljubi, Ter de Pariz, veliko mesto, so Podjarmili |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | je to, kar se je zgodilo, spravilo vse, domače in tujce na noge. V prvem vozu se je peljala „gospa" v |
| In vendar —! (1878): | nikedar prišel tu sem. Da nisem odpotoval takoj, vidéč te tujce pri sebi! Naj bi bili sami sè sabo živeli ta |
| Ljubljanske slike (1879): | Ker toraj ta stan ni tako zapeljiv, da bi vabil tujce k nam, nahajaš v njem veliko več domačinov ko tujcev |
| Pomladanski vetrovi (1881): | zgrabili za orožje in brez vzajemnosti in reda drli na tujce. Ali tu ni bilo ne skalnatih pečin po strmih gorah |
| Cyclamen (1883): | kake četrt ure od grada, kjer je bil navlašč za tujce pripravil nekoliko sob. Kadar koli se je prikazal tuj obraz |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ga je kdo mogel. Ko ljubljanski trgovci to zvedo, naznanijo tujce pri magistratu, zahtevaje od njih, naj prineso svoje blagó v |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | tudi njemu marsikaj ne bilo po godu, ko bi imel tujce v hiši. Nató se je odpravil iskat obetanega letovišča in |
| V krvi (1896): | ona, ko sta si sedela nasproti v najfinejši sobi za tujce v hotelu »Dunaj«. »Kaj sedaj? « je ponovil Jekler. »Oh, vsa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena je padla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | domačiji — v šoli, ktera ne pozna razločka med Gerkom in ptujcem, ne med prostim in sužnjim. ” „Kaj! ” razkačeno zavpije ponosna Rimljanka |
| Oče naš (1885): | je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z nekim ptujcem jutroval. „Ali je res on? “ — „Oče Štefan! “ je rekel ptujec |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kakor proti Lotu, ravno tako je bil Abraham tudi proti ptujzam prijasen. Enkrat je ſedel opoldne pred durmi ſvojiga ſhotora, pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hitro raspadalo, in po njegovi ſmerti je perſhla njegova semlja ptujzam v róke. Pred 16 léti je umerl, in je sapuſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko so slovo jemali, reče nar imenitniši zmed |
| Razne dela (1870): | barka, v luki zdaj Se porine v mirni kraj. Imenitnih tujcev dosti Car Saltan povabi v gosti, Z njim letí v |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ga potisne na stran, „saj nismo sami! Ali ne vidiš tujcev? Ko bi nas kdo ovadil. " „Pri nas ne morejo ničesar |
| Cyclamen (1883): | je šlo leto za letom. Nikdar pa še kovačica glede tujcev ni bila tako razdražena nego letos. Tri dni sta že |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | pristojbino, ker je cesdrska svoboščina tako velela. Toda bolj od tujcev so škodovali domači trgovci to skladiško pristojbino in pristojbino od |
| Postillion d'amour (1887): | cela neopravičen; bivali so po svoje srečno in zadovoljno brez tujcev, niso jih potrebovali ne jih vabili, ti so se jim |
| Postillion d'amour (1887): | Ni se tedaj čuditi njih mržnji in njih sovraštvu do tujcev. Okoli tega mesta sklene Cetinovič poskusiti srečo svojo. Tudi Čin |
| Postillion d'amour (1887): | pravice od oblastnikov v rédu. Ljudstvo ne véruje v nedolžnost tujcev, ampak je trdno prepričano, da imata jedino namen izvohati in |
| Okolo svetá (1892): | léžo. Ker je podnebje zeló ugodno in zdravo, prihaja mnogo tujcev sèm v letovišče, sósebno iz vročih avstralskih mest. Na levi |
| Moja hoja na Triglav (1897): | sem se tudi delal za stranca, da gotoveje zvem sodbo tujcev o Bohinju. Prvi je Bohinj tako prehvalil, da sem mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji časi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvajſet ſrebernikov. Joshef britko joka, próſi; pa nizh ne pomága, Ptujzi ga peljejo na Egiptovſko. Ruben ni vſiga tega nizh védil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo ſi umetni Anglijani veliko shitnih plemenov napravili, od ktérih ptujzi miſlijo, de ſo nove ſorte, in ktére jim po prav |
| Tiun - Lin (1891): | obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja |
| Divica Orleanska (1848): | ki dobriga se slini, Izdá domovje lastno, dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez |
| Oče naš (1854): | našli? Ta pot nam pa ne bodete ušli,“ ga ogovorí ptujc in ga prime prijazno in krepko za roko. „Baldomer, ali |
| Oče naš (1854): | je tu stanoval,“ je odgovoril debel, ojster glas, „in upam, ptujc, da ga Ti ne boš plašil. “ Osupnjen se ozre Nace |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ptujcova blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to reče: „Kralj Matjaš je bil najstarji brat kralja Davida”. Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor sovi ponoči. Bali smo se ga mi otročiči. Ptujec viditi nas plahe hitro reče: „Ne bojte se me; sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vzel kralj Matjaš”. „Kako to? ” vsi iz enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu |
| Zlata Vas (1850): | domá? « Brencelj odgovori. »De! stanuje; zakaj pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu in |
| Sveti večer (1866): | Bog dete, ktero mi osrečiti zamoremo. — Zveličar je prišel, ko tujec na svet in ni imel kam svoje glave položiti, kakor |
| Lohengrin (1898): | raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si takó mi smel, Ni tvoje mi pretitve mar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetili Bodo v sili in v sreči , Kakor potniku v ptujini Svitle zvezde v nočni t'mini. Srečin! kter' njih slušal glase |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini, Stanovitno bod' mo vdani; Lástno de blagó zatara, Kdor za |
| Blagomir puščavnik (1853): | kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ponižno: „S čem zaslužim doseči tako milost per vas, jaz ptujka? “ Boc reče: „Že vem vse, kar si svoji taši storila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jaz grem, Nežica! ” spregovorí; „malo prej mi je pokazala ta ptujka, da tudi sužnji imajo zdravo, bistro pamet, zdaj pa mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vedno vlekla k sužnji. Ni čuda — saj je revna ptujka ravno v tem trenutku klečala pri svoji postelji in goreča |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo. d) Kdor morebiti še ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi |
| Fizika (1869): | C. Kaj da je temu vzrok, dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj |
| Fizika (1869): | piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako imenovanem pisalnem telegrafu, ki |
| Botanika (1875): | olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 18 gl. Dne 23. avgusta. Od krčmarja Josipa Streharja tukaj sem vzel na račun 50 l vina po 32 kr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. Sirku tukaj proti njega jednomesečnemu akceptu: 200 kg Java-kave po 180, 200 |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ony ſo ga pa vſi obſodih, de je ſmerti vreiden. Tukei je ta hudoba tih Judou, inu viſhih Farju, kar je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Syn Boshji sa nas terpeu. O shaloſt! kai ozhem jes tukei ſpomenat? restegnimo mi tukei naſhe miſli, kar kuli samoremo, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze, inu zhaſtimo Boga, katiri oberimu zhloveku vezh na |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | S. Maſhe. 1. Pred tvojim thronam vezhni Bog ! Mi sdei tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta nai vishiga inu nai magozh- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno |
| Divica Orleanska (1848): | bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar je tukej čez mene govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno |
| Čas je zlato (1864): | »Dajte tukej Lenčetu mladega psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo |
| Gozdovnik (1898): | Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani kimne pritrdivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šmidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | glave izročena, in se bode ob novim létu začela. Bogoslovci tukajšne duhovšnice pa se bodo tudi létas ilirskiga jezika pod radovoljnim |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne razmere; vzrastli ste le 20 do 30 cm. ; po |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pa je Vajkato pač dobrih petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | padel pod nadzorništvo ali prav za prav pod stisko nekega tukajšnjega paše, po Čegar piščalki moralo bi vse plesati. Temu pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | igralo. Večkrat smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega izvrè, da vino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 8. bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ljubljani, ki ga več kot 30 let nisim vidil, sedaj tukajšnji učitelj Podreka, drugi mlaji gospod pa dr. Semen, učenik bogoslovja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | društva besedo na čast Preširnu. Povabljeni so k njej nekteri tukajšnji čitalničarji, mnogo slov. gospode s kmetov in — kakor pravijo — vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | velikega, pobitega moža sredi pota v blatu ležati. Bil je tukajšnji posestnik in oče dveh otrok J. R. Znan pretepalec in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | navadi. — Tudi k veselici Silvestrovi, ki jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jih „Narodov” poročevalec sè „Staroturki” pita, vse, kar bi utegnilo tukajšnji razpor razgrniti, s tančico — spravljivosti zagrniti, in to tem bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | časniki različnih strank in narodnosti so jo izrazili; med drugimi tukajšnji „Eco del Litorale. ” — V sredo ponoči je prišel grof Chambord |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | letih spet v znanem mu oratarji. — Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in jih mnogo ranili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | med temi pa 100 gld., ki jih je podaril znani tukajšnji dobrotnik Samuel grof Gyulai. — Kar se tiče koncerta samega, štel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Kamniku 26. dne tega meseca ogledovala. — (Pri novi volitvi v tukajšnji hranilnici) so bili izvoljeni: gosp. Vinc. Seunig za predsednika, gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | juristov in najdelavniših in ljudem najbolj priljubljenih uradnikov. — O. gvardijana tukajšnjih kapucinov so našli davi mrtvega v sobici; zadel ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | mi kmalu v besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in modro postopanje nemških strokovnjakov” — tako se je kričalo po tukajšnjih in unanjih časnikih, tako se je telegrafiralo na vse kraje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je letos po mnogih krajih Laškiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva bolezin. (Allg. L. u. F. Zeit. ) Učiteljem na Kranjskim. (Konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med |
| Zoologija (1875): | podobna kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji iz tula, betve in kosmače. Hrano dobiva pero od dolnje strani po |
| Zoologija (1875): | razprostirajo po duši, tako namreč se imenuje tenka kožica sredi tula. Gornjo obleko delajo krovna peresa, pod njimi in med njimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ odlózhene rezhí bliso pokashejo. - Gledavniki (ali perspektivi) ſo taki tulji (Röhre), ki ſo v njih glashavnate sbruſhene ſhipe vdelane, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji, in daljne rezhi blisheji kashejo. S takimi gledavniki ali tulji, — kterih nekteri ſo grosno veliki, tako namrezh de ſe ſkosi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju |
| Robinson mlajši (1849): | stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko |
| Valenštajn (1866): | strani. Oktavij se ozre i groza ga propade). Deverú (Butlarju). Tu-le je zlato runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da se |
| Ferdinand (1884): | da vas nečem prekaniti, prinesel sem novce vže sè seboj. Tu-le jih imate! Ali strupa mi morate še danes preskrbeti; drugače |
| Revček Andrejček (1891): | hišo. ) Andrejček. Grešnik je šepetal, kakor pri spovedi, Jeklen kolne, tú-le pa ni vse v redu. Naka, ni, pa ni! In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 25. junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tem ima na čudno vižo hripav glas: gerdo laja in tuli. Ta posebna spremenitev glasa in lajanja je najimenitniše znamnje steklosti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ušesa in rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega gospodarja ne pozna, ali ga saj ne |
| Čas je zlato (1864): | mili glasovi preglašajo čudno godbo, – in zopet poje brezovka, zopet tuli mladi glas, in to gré tako hudo, de ljudje na |
| Zoologija (1875): | ušesa so črno obrobljena. Ne laja kakor pes, temveč zavija (tuli). Akoravno je močan in ima strahovito zobovje, je vendar bojazljiv |
| Pripovedke za mladino (1887): | vzame železen drog ter ž njim obdelava starca, da grozno tuli in prosi, naj neha, da mu hoče pokazati velike zaklade |
| Revček Andrejček (1891): | Kaj je to? (Posluša. ) Matija. O nič ni, nič. Veter tuli, kakor volk! Grešnik. Okno odpri in klobuk v sobo vrzi |
| Genovefa (1841): | V duplu je ſova vekala, in bliso nje je volk tulil. Grôse in ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog |
| Genovefa (1841): | veſt ga je tako grisila, de je mnogokrat divjal, ſtraſhno tulil, s ſvôjimi verigami rashljàl in s glavo v ſténo butal |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je jela upiti na pomoč in pes je z njo tulil. Ali ni je bilo pomoči od nikogar. Voda pa jo |
| Najdenček (1860): | me je s svojimi zvestimi očmi ves žalosten pogledal in tulil je kakor če bi bil moje bolečine čutil. Potem mi |
| Čas je zlato (1864): | dvanajst, po herbtu. Druge dni se je Lenče branil in tulil, danes pa terpi vse voljno in molčé. Zidar in žena |
| Roza Jelodvorska (1855): | ni mislil na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku hudu shnim andla, ter milu ſe sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | oknu, kako se mu je kej steklo. Zaslišal je psa tuliti in časi se mu je tudi zdelo, ko bi slišal |
| Divica Orleanska (1848): | berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto treskanje strelaštva; Protivne vojske |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | plačilo hudobije. Pahnjen boš v naj večjo tmino, kjer je tulenje in škripanje zob. « Jirhar pa se na tako žuganje druzega |
| Gozdovnik (1898): | je uzel otok, toda Apači tega niso krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče se po obeh obrežjih, je naznanjalo, da so vsi |
| Gozdovnik (1898): | s puškinim kopitom podira sovražnike na levi in desni. Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je |
| Gozdovnik (1898): | lasa zadavljen in oglavokožen na tleh. Divjaki zaglasé živce pretresajoče tulenje. »Santa Laureta, kako je bil ta človek bedast! Zdaj smo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka na okni, inu Tulpenheim. Tulp. Mizka — Mizka — Miz. Shönheim! Tulp. Lubesniva Mizka! Miz. So vſi ukup ? Tulp. Vſi, Lubza! Miz. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prihodni sakonſki Mosh Mizken ? — hm — hm — ut cenſeo ſtulti habemur. Tulp. ( na ſtrani) Moja ręzh je per kraji! — Monk. Jeſt nevęjm |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bom ſhe en malu duſho pervęsal, zhe ne bodo samęrili — Tulp. De le uro nesamudę! Glash. Nizh naj ſe ne boję |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu nevęſte pijejo. Glash. Na sravle shęnena inu nevęſte ! (pije ) Tulp. Na sravle — ( pije , inu glash s' jęso kjè poſtavi ) Monk. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | od prevelike shele— Miz. Kaj me ręſs toku mozhnu lubijo? — Tulp. Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo vshę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | luzhi ſe enimu vſe męſha pred ozhmy. (k' Monk. inu Tulp. ) Pjimo ga ſhe vſaki en glashek, inu potler ſe pak |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Zhe je pak toku, tok ny drugazhi, — ſila kola lomi. Tulp. De le moja vdova nizh ne svej. Ti vejſh, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shönhejmam — (pokashe , koker de bi ſe norza dęlala, na Tulpenheima ) Tulp. Gnadliva Goſpa ! ( hozhe na kolęna paſti ) |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi molzhat — Monk. Koker sid. Tulp. Jeſt bi ne hotel, de bi ta rezh vunpriſhla. Monk. |
| Pozhétki gramatike (1811): | aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri |
| Fizika (1869): | Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot top, tumpast, stumpfer W. Kot vidni, Sehwinkel, 148. Kot vpadni, Einfallswinkel 13 |
| Astronomija (1869): | právega, je oster, — tak pa, ki je veči, top ali tumpast kot. Okoli točke m ležita toraj dva ostra kota a'm'c' |
| Botanika (1875): | kakor tudi cevasti listi. 52 Gornji konec lista je ali tumpast, ali zokrogljen, odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba |