Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 78

▶ sad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sad

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno
Divica Orleanska (1848):	bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj
Oče naš (1854):	je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k

sat

Ta male katechismus (1768):	s' tabo; ſhegnana se med ſhename; inu ſhegnan je ta sat tvojega teleſſa JEſus. Sve-
Ta male katechismus (1768):	brumnoste, inu VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11. Kaj se pak Sat S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po
Ta male katechismus (1768):	ali shtraffenga ſa grehe k' naſnanjedanju, de se otshe uredne sat te pokure dati. Kaj je poslednu Vojle? Je en ſakrament

ſad

Biblia (1584):	bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je
Genovefa (1841):	v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj

sadom
- ſadam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is

sadovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	laška koruza, ki v 50 dnevih zorí) so bili edini sadovi, ki so se dali še saditi. Odbor štaj. kmetijske družbe
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	z Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je

sadu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti
Viljem Tell (1862):	nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki?
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe

ſadi
Biblia (1584): ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru

ſadu

Biblia (1584):	tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa

▶ sada prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zdaj; Pleteršnik

sada

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	hodila! Ogonj, sumpor postija tvoja, Glad i žeja, hrana tvoja! Sada Isuse budi hvaljen Po vse viky vikov. Amen! Zapisal J.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Slovenščinu med seboj upeljati za družbeni jezik, toga nismo do sada pošteno skusili: mi smo v tom pravi slabeži, gotovo najslabejši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Satanov mlin? . . . . ali morebiti: Vragov mlin? . . . . Vsi trije smo premišljevali. Sada v jeden mah se začne človek smejati rekoč: Tomu mlinu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu se

▶ saden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na

sadna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi

sadne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili

ſadne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne posná. 10. „Jes imám she doſti drevja. ” — Ker ſadne drevéſa velíko dobizhka vershejo , jih tudi nikóli prevezh biti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh ko 5 oralov veliki dvor; sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo

sadne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev

sadnega

sadnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in

sadniga

Pozhétki gramatike (1811):	to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo prej govoriti od sadniga konza préden od perviga. Naſhe beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli

sadnjega

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se v jeseni razgerne ali nastelje okoli tacega občutljivega žlahnega sadnjega drevesa. To je nar bolj po natori in dá drevesu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že od tacih krajev tudi govorjeno bilo. 7. Od bolezin sadnjega drevja. Kakor živina zbolí in oslabi, ali pa clo pogine
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	raznih plemen , in jih bom spet nekaj iz gracarskega velicega sadnjega sadeža imenoval, ne zató, da bi mi navadne češplje in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Če ob sadnjem cvetji dežuje, da rodivni prah v dno sadnjega ploda pasti ne more in ga tudi čbelice ne prenesó
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pozná in o pravem času ne pomaga. Nar navadniši bolezni sadnjega drevja so: Rak, trohljivost, smolika, mana, oskrumbe, mah, beršlin, sentivost
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevjem ali lesom ni dobro, kjer zrak in solnce do sadnjega drevesa priti ne more. V takem kraji se sadnje drevo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega, da namreč na prostornem in solnčnem kraji sadje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se ne poškodvajo, in po poti ne posušé. d) Kraj sadnjega drevja. Če so doslej sadnje drevesca na bolj pusti zemlji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	drevesa lotil, ali po njem lezel in rastel. 6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega

ſadniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v

sadnem
- sadnem
  Sveti večer (1866): le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in
- ſadnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in koliko ſhkode bi naſhimu kmetovavzu te nedolshne shivalize na ſadnim drévju pervaruvale, zhe bi jih le shiveti puſtil. Tode she
sadni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so

sadnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov

ſadnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi

sadnim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prijazna vas je bila obdana od vseh straní z najlepšim sadnim drevjem. Drevesa so v spomladi cvetela in daleč okrog sipala

ſadnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga v vinograde ali ga pa s murbljami ali s ſadnim drevjem obſadí. Vſi imajo prav, zhe take poprave le kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oſule: O, de bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo

sadnimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je

sadno

Zlata Vas (1848):	maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom

şadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo ſéme kaj dobizhka prineſe! Şadno drevje pa she zhes malo lét ſad prineſe in potém
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni sa drugo, kakor sa krave in lenobo paſti? 5. „Şadno drevje ſaditi veliko denarjev veljá. ” — Reſ je, de drevéſa nekaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo

ſadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she

˛sadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe

▶ sadež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadež

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sadež. Pése je več plemén, ki se razločijo po barvi in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je

ſadesh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno

ſadeſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi

sadeža

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in dobroto; križci velike drevesa; številike spredej pa število gracarskega sadeža. Slovenske imena so moje, poslovenčene iz nemškega; naši vertnarji pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jabelk in hrušk imamo veliko lepih in dobrih brez štajarskega sadeža, pa vendar nas veseliti mora zvediti, da je po svetu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim vse dolge korenine perrežejo, posebno serčno, da več
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se četerto, nektere že tretje leto pocepijo, in iz pervega sadeža potlej ko v stan pridejo, na svoje stanovitno mesto presadé
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	opešajo, ali kakor bodi minejo, in se namesti njih iz sadeža lahko druge posadé, ki imajo dobre korenine in veliko obetajo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rad si nasadil, ako bi vedil kje ga dobiti. Tacega sadeža bi se tudi pri nas potrebovalo, kakor ga štajarska kmetijska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobiti. Tudi tukaj, kakor prej pri češnjah, pomeni število red sadeža v Gradcu, zvezdica pa žlahnost, lepoto in dobroto tega sadú
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	štajarska kmetijska družba v Gradcu ima. Dokler pa tacega občnega sadeža pri nas ni, bom spet razne rodove hrušk iz štajarskega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prostor in kraj nove vinograde zasaditi, jih lahko iz tacega sadeža nasadimo. Vse hitrejši gre to z dobrimi mladikami. To se

ſadesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani

sadeže

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji
Zoologija (1875):	pa njegova ličinka, ogerc imenovana, ki podgriza poljske in vrtne sadeže, celó drevesne korenine. Do svojega popolnega razvitka živi ličinka tri

ſadeshe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	popúlila, de bi jim gnoja ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe

sadežem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že

sadežev

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod

ſadeshov

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino jih na ſvojo gredo

sadeži

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od

sadežu
- ſadeshu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova

▶ sadika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vlada podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik

sadikam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na

sadike

poſadike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim

vſadike

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v drugizh podrésane, — tode ne viſhji, kot dva pavza od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take

▶ sadilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sadilne
- sadivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico

sadilnega

ſadivniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po

▶ sadilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadika; kontekst

sadila

ſadila

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovanja novín , ledín. 3. Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od ſetve, in perdelovanja. 5. Od naſledovanja ali naſtopovanja ſadesha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi uzhiti, kaj umetniga dela je potréba per vinu, od ſadila terte notri da napolneniga vinſkiga ſoda ; posnati mora umetno ſtreshbo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj mladiga ſadila objedati nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot

sadilo

ſadilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako, ſkoraj vſe ſadilo po tleh leshi. Nizh ne pomaga proſiti, ſvariti, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo she ſmo poſadili po proſtórih, kjer ſo nam pervo ſadilo paſtirji, ali popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju pa mlado ſadilo vezhkrat ſhkropiti. Te le ſo opravila sa vſako léto: Opravila

▶ sadišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

drevesnica; splet

sadišč
- sadiš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane

▶ saditev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saditvi
- ſaditvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )

▶ saditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sade

ſade

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino

sadi
- sadi
  Botanika (1875): sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje
- ſadi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe

sadijo

sade

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor
Botanika (1875):	Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi

sadijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in

ſadijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa grabne in rasorje resati, po kterih ſad v verſte ſadijo, in ga s dreveſam sadelujejo. Poſebno dobro in koriſtno je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le rajſhi o mlaju , tode dva enako ne ravnata, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozh do raſti naſhih séliſh. Sato nektere ſemena ſejejo ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le

sadil

ſadil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tebí je toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadniga drevja ſadé? Şhé Abraham je v Barsabi veliko drevja ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jes ſim tudi ſhe mojſter Şkasa bil, ki ſim ga ſadil. Per zhém ſim greſhil, bodem pri perloshnoſti povedal. V rêji

sadili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gori. Pa naj ne misli nihče, de smo bolán korún sadili; temuč vès je bil zdrav in lep, ko je bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili. Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet

sadim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se drevesca sadé, zopet iz jame pobrati. 4) Kader drevesca sadim, pa takole ravnam: Najpred zataknem kol sred jame, potlej posujem
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ktera se mi je do zdaj prav dobro poterdila, ravnal. Sadim drevesa takole: 1) Če sim mislil drevesca jesen saditi, sim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko

sadite
- ſadite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih

saditi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	treba to, ali uno žito sejati, to ali uno sočivje saditi, za ta ali uni smuk (kislino) skerbeti i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosposka je mogla kmetovavce z hudim siliti, de so ga saditi začeli! Kakšna dobrota nam je pa zdaj ! Hvala Bogu, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne

ſaditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po

▶ sadje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih
Oče naš (1885):	z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je
Tiun - Lin (1891):	se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav

ſadja

Genovefa (1841):	nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in
Genovefa (1841):	votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje

sadje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta

sadovje
Robinson mlajši (1849): nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego

ſadje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe
Genovefa (1841):	ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila

sadjem

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo
Zlata Vas (1848):	Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in
Zoologija (1875):	živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se

ſadjam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	takſhina ſe je ſploh s' vſim drugim zvetlizami ino s' ſadjam godila. Nar lepſhi roshe po vertih ſo nekdaj po ledinih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le

sadju

sadji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	mora ptuja lastnína spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé, zato pa tudi radi na ptuje verte lazijo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pokončanih ali poškodovanih. Al ker tatje najbolj ponoči po ptujem sadji segajo, tudi ne more drugače biti, da sadje z vejami
Kemija (1869):	režeš ali lupiš z nožem, raztopé kisline, kterih v nobenem sadji ne manjka, nekoliko železa, ki se potem s čresleno kislino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po gozdih tukaj, akoravno ni bilo ve¬liko snega; nabirale

sadju

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in
Maria Stuart (1861):	Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce

▶ sadjereja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sadjereja

sadjoreja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti

sadjereje

sadjoreje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez

sadjereji

sadjoreji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo

sadjerejo

sadjorejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje

▶ sadjerejec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadjar; [sskj]

sadjerejca

sadjorejca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. ) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca* svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker

sadjerejce

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in

sadjerejcev
- sadjorednikov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in
sadjerejci
- sadjorejci
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na
sadjerejec
- sadjorejic
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor

▶ sadjerejski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadjarski; [sskj]

sadjerejsko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in sadjerejske šole na Slapu. Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da nismo zaspani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	V Postojni osnovalo se je okrajno poljedelsko, v Vipavi pa sadjerejsko društvo. Da ste se pa rodili ti dve društvi, to

▶ sadonosen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saden, sadjeroden; [sskj]

sadonosen
- sadunosen
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in

sadonosnega

sadunosnega

Trtna uš (1881):	Po zimi jih lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica
Trtna uš (1881):	Listna uš, koje časih na tisoče vidimo viseti na listkih sadunosnega drevja, rož in vrtnih rastlinic, je pa 3- do 4krat

▶ sadonosnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sadonosnik; kontekst

sadonosnice

sadonosnic

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od

sadonosnice
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli

▶ sadovnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadovnjak
- sadovnik
  Robinson mlajši (1849): rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.
sadovnjakov
- sadovnikov
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je

▶ sadra samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mavec; [sskj]

sadra

Rudninoslovje (1867):	kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so: 1. Sadra ali malec (Gyps) kristalizuje hemiortotipno (sl. 68), vštritno s ploskvama
Rudninoslovje (1867):	posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela sadra drobno-zrnastega
Rudninoslovje (1867):	bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5
Mineralogija in geognozija (1871):	53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec, sadra, gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig

sadre

Rudninoslovje (1867):	melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre, no 6•7 do 8•2krat teža od vode. Zložene
Rudninoslovje (1867):	si izrezali enólike kocke iz raznih rudnin, n. pr. iz sadre, mramora, živca, železa, svinca i zlata, ter bi te kocke
Rudninoslovje (1867):	Pirargirit je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave
Rudninoslovje (1867):	Pirargirít je malo trši (tr. = 2•0 . . . . 2•5) od sadre i 5•6krat teži od vode. Zložene zvrstí so gručave

▶ saducej samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saducejev

şadducæerjov

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe

sadduceerjeu

Biblia (1584):	nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu
Biblia (1584):	Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi
Biblia (1584):	pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga

saduceji
- şadducæerji
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi
- sadduceerji
  Biblia (1584): TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli

▶ safir samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

safir
Kemija (1869): se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti
safirjev
- safirov
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel

safirji

safiri

Rudninoslovje (1867):	iz Cejlona; tudi na Češkem na Izerskej planoti se nahajajo safiri, akoprem so redki i majhni. Karat se navadno céni po
Rudninoslovje (1867):	so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi

▶ sagov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sagovo

Botanika (1875):	Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več drugih, sagovo moko.
Botanika (1875):	najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. 201. nam kaže vzhodnje-indijsko sagovo drevo (Cycas circinnalis) , kterega stržen daje tako, kakor tudi več

▶ saj veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saj

sai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre

saj

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa
Valenštajn (1866):	jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji
Ferdinand (1884):	odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand
Ferdinand (1884):	z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno

şaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih is ſvojih vertov, ker vam vaſhe drevje goſenz trebijo. Şaj jih je modri ſtvarnik sa to vſtvaril, de ſe goſenze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres de bi bilo ſhe kadaj treba ſejati in ſaditi. Şaj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro prevdari, koliko ima murb, de nam shivesha ne pomanjka. Şaj ſi tudi prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i.

sej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh
Genovefa (1841):	ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko
Genovefa (1841):	s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de bi
Tine in Jerica (1852):	treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan.
Tine in Jerica (1852):	mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz

şej

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh verh semlje leshati

vsej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha

ſaj

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan
Genovefa (1841):	ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe
Genovefa (1841):	tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa
Genovefa (1841):	poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O

ſej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno

˛sej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog

sej
- ſej
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? —

▶ saj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saj

sej

Zlata Vas (1848):	lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je
Divica Orleanska (1848):	zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja
Zlata Vas (1848):	imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé
Zlata Vas (1848):	za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi

▶ saja samostalnik, občno_ime, ženski

saje

ſaje

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perse, inu glavo. Desh pomęni. Kader ſe sid potí, kader ſàje ſame od ſebe is dimnika doli padajo, kader zhervizi is

▶ sajast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sajasti

Mineralogija in geognozija (1871):

Grobkohle, 30. ,, laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle

▶ saje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čisto in blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim

▶ sajenica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sadika; [sskj]

sajenic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad je imenovana družba zopet 966335 sajenic žlahtniga plemena, brez vsiga plačila mnogim vinorednikam sèm ter tje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	17000 jih je pa v svoje nograde zasadila. Celo število sajenic, ki jih je ta družba (Weinverbesserungs-Gesellschaft) do zdaj po celi

▶ sajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sajenja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji
sajenjem
- ſajenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit

▶ sajevec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

volčič; kontekst

sajevec

ſajovez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih vlada; — pirezh ali divji ogenj, zherna kri ali zherni ſajovez, rumen ſajevez, tudi rumen ovzhizh, rumena voda, ker is otekljin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktéri is-haja od beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim letam je z.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe ſami ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umetnoſti tavali in ſhe niſo nature rasnih bolesen posnali. Beſeda „ſajovez“ je pa mende enake korenine s priſadam, ktéri is-haja od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkorej tri léta prisadevam svediti, kaj de je vovzhizh ali ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhetku, ko ſim nektere bolesni vidil, ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat

▶ sajovec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

volčič; kontekst

sajovca

ſajovza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she ſkorej tri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda

sajovec

sajovic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en malo odjenjal

▶ sakeljnov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

žakljevinast; kontekst

sakeljnove
- ſakeljnove
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi

▶ saksonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

saksonskem
Mineralogija in geognozija (1871): se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80
saksonski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani so narodič še manjši od Slovenskega, in vendar se

saksonskih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kadar je vsim čez glave vidil in zdaj zagledal tropič Saksonskih jezdicov, kterih eden je velicega psa za sabo vlekel, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so navadno lepo okroženi. Največkrat ga najdeš v granulitu Saksonskih Rudnih gor, na Českem, v Šleskih hribih, i. d. Gornina

▶ sal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

otok; kontekst

salu
- sali
  Robinson mlajši (1849): dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1.

▶ saldo samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saldo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	potegne nekoliko nižje potem še črta sklepovnica. Slednjič se prenese saldo pod prvi dan naslednjega meseca kot prejemek na nov račun
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razhodki, potem se zadnja vsota od prve odšteje in diferenca, saldo imenovana, se postavi kot ostanek v blagajnici (Cassabestand) na stran

saldom
Aritmetika za učiteljišča (1885): inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu

▶ salendrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

salendrovi

salendrovi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

şalendrovi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

salendrovih
- salendrovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25.
- şalendrovih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih

▶ salicin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salicin
Botanika (1875): V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix

▶ salmiak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salmiaka
- salmijaka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno

▶ salmiakovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salmiakovca
- ſalmjakovza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam

▶ salo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sala
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi

salom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	3 dni, in maži oteklino z lanenim oljem ali s salom; potlej zopet s poprejšnim zdravilom zmivaj. Če ravno dlaka izpade
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se oteklina vsaki dan enkrat z gosjo mastjo ali s salom dobro namaže. Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali

▶ salomonov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salomonov

salomonov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi

şalomonov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is

salomonovega
- ˛salomonoviga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo

salomonovo

salomonovo
Biblia (1584): jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar
şalomonovo
Svetu pismu noviga testamenta (1784): sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj.

˛salomonovo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo

▶ salon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salon

Ljubljanske slike (1879):	bi ga bil polž oblezel. Zdaj je sposoben za vsak salón ali dvorano, zato hiti zapisati se v tista društva, v
Ljubljanske slike (1879):	spola slišati le sladke besede, misli, da je uradna pisarnica salón, in če boš od nje zahteval s kratko besedo česa
Cyclamen (1883):	igralno sobo, odpro se na drugi strani vrata, in v salon stopi — Elza. Hrast jej gre naglo naproti. »Oh, mislil sem
Cyclamen (1883):	zmenil ni; iskal je z očmi Elzo ter hitel v salon. V Hrastu pa so se budila in bojevala razna čutila
Cyclamen (1883):	se gostje. Na hip je obstal; prišel je bil v salon, kjer sta se prvikrat dalje časa razgovarjala z Elzo. Tudi
Cyclamen (1883):	družbe, odložil je zopet svojo smodko ter se vrnil v salon. Pa tudi tu ni bilo nikogar. Sodil je, da najde
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	bi ne? Iz stare pijetête še zdaj grem časih obiskat salon v krčmi „zur blauen Flasche. ″ Če te je volja —″ „Izvrstno
Postillion d'amour (1887):	delu mesta, svoje težave, gresta iskat po hotelih. Sedeta v salon že tretjega hotela k botilji porterja, tù še le najde
Beatin dnevnik (1887):	mi zbadale navzlic vsemu vendar srce, je stopil Rihard v salon. »Oprostite, grofíca mila, da se drznem takó pozno vprašati Vas

salonu

Kočarjev gospod (1882):	koketno bliskal, kakor površno oblečena, svojemu možu nezvesta gospa v salonu! Okrog godbe so stali častniki, mladi uradniki, učitelji in druge
Cyclamen (1883):	je potem ogibal guvernante, akoravno je večkrat nehoté pogledal proti salonu, kadar mu je udaril njé zvonki glas na uho. Videl
Cyclamen (1883):	je od ogledala, vzela klobuk in odšla iz sobe. V salonu jo je srečal Megla ter jej v tretjič jel pripovedovati
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	zur Bretze″ itd. Kreneva jo v prvo ter v takozvanem salonu sedeva k tisti mizi v kotu, pri kateri smo v
Beatin dnevnik (1887):	Rihard. Mislila sem, da ga ne bode več. V poletenskem salonu smo bili, grofíca in dr. Kosec razgovarjajoč se, jaz sedeča
Beatin dnevnik (1887):	S čim, s čim sem zaslužila toliko ljubezni? Zvečera v salonu me je pokazal Rihard dvojkama in drju. Koscu svojo nevesto
V krvi (1896):	ter zrli na ulico, nekateri pa so promenirali počasi po salonu, vsaki hip postajajoč. »Ah, milostljiva,« je vpraševal dr. Čeh svojo
V krvi (1896):	bil poln vonja dehtečega španskega bezga iz sosednjega parka. *** V salonu doktorja Pajka so bili zbrani vsi svatje ter čakali neveste
V krvi (1896):	meneč se za svetost kraja, kakor da so v frivolnem salonu gospe Žuljanke. Le tam zadaj sta sedela tiho, mirno, zatopljena

▶ salovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

salovec
Kemija (1869): kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56.

▶ salzen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

vkuhano sadje za nadev; Grimm

salzen

ſalsen

Kuharske Bukve (1799):	kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.
Kuharske Bukve (1799):	nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91.

▶ sam pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to
Robinson mlajši (1849):	pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še
Roza Jelodvorska (1855):	obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ljubi bravec! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ”
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne
Gozdovnik (1898):	srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje

şam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe, ako bi bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni. Bojúje ſe nar mlájſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſlu nameſtnik ſim petimu bil, Şheſtiga zlo ſim ferbesar uzhil. Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil

samši
Divica Orleanska (1848): Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj

ſam

Sacrum promptuarium (1695):	ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher
Sacrum promptuarium (1695):	Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa
Sacrum promptuarium (1695):	Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem
Branja, inu evangeliumi (1777):	Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu
Genovefa (1841):	iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne
Genovefa (1841):	okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh

sama

Divica Orleanska (1848):	kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj!
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi
Tine in Jerica (1852):	ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej
Stelja in gnoj (1875):	izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni
Stelja in gnoj (1875):	pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5.

sami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še

ſama

Biblia (1584):	tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan
Sacrum promptuarium (1695):	britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui
Sacrum promptuarium (1695):	shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de
Genovefa (1841):	leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med
Genovefa (1841):	takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo

same

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino
Fizika (1869):	le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo
Botanika (1875):	Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To
Botanika (1875):	svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je
Botanika (1875):	115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali
Zlatorog (1886):	prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez
Pripovedke za mladino (1887):	Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter
Pripovedke za mladino (1887):	hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih

ſame

Sacrum promptuarium (1695):	ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler
Sacrum promptuarium (1695):	zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode

samega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato
Oče naš (1854):	usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom
Botanika (1875):	enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz
Ferdinand (1884):	otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. "
Občno vzgojeslovje (1887):	Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje

samga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor sam ga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali

samiga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je
Divica Orleanska (1848):	gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po
Tine in Jerica (1852):	bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna

ſamega
Sveta grofinja Genofefa (1857): perjatle in jim s hinavſko jeso toshi, de je kuharja ſamega per grofinji v isbi najdel, in sdaj nizh drusega miſliti

ſamiga

Sacrum promptuarium (1695):	ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je
Genovefa (1841):	ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati

samem

Mineralogija in geognozija (1871):	ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in

samim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se
ſamim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko

samemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo
Ferdinand (1884):	in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle

ſamimu
Branja, inu evangeliumi (1777): ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-

sami

samej

Fizika (1869):	zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo
Botanika (1875):	in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V

sami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni
Divica Orleanska (1848):	Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z
Viljem Tell (1862):	je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili

ſami

Branja, inu evangeliumi (1777):	12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na
Pozhétki gramatike (1811):	ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi

ſamy

Biblia (1584):	ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi

samih

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cel jeden rod, kakor da bi bili naši Slpvenci polni samih krivih vér. — Bodimo pravični! mi sami proti sebi, proti svojimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav korún perdelali in pa tudi veliko lepiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de

ſamih

Pozhétki gramatike (1811):	tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah! Do naſhiga mejnika sa pot

samim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena
Mineralogija in geognozija (1871):	da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav

ſamim
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob

samimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne
Zoologija (1875):	parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi

samo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh
Zlata Vas (1848):	dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka
Tine in Jerica (1852):	mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre
Maria Stuart (1861):	Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih
Fizika (1869):	se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako
Zoologija (1875):	razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se

ſamo

Sacrum promptuarium (1695):	to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo

ſamu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k'

▶ sam zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sam

ſam

Biblia (1584):	ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi
Biblia (1584):	od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl
Biblia (1584):	ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah

samim
- ſamim
  Biblia (1584): njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob

▶ sam prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): samo zavest človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem
sami
Valenštajn (1866): namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj. Krčmarica. Za Boga

▶ samarijanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP

samarijanka

˛samarijanka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je Jesuſ ſam per vodnjaku ſedel, pride is meſta ˛Samarijánka po vode. Judje ſo imeli do ˛Samarijánov she ſtaro vraſheno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina. ˛Samarijanka rezhe vſa ginjena: „Vem, de bo Odreſhenik ſkorej priſhel. Kedar

▶ samaritan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

samaritana
Ta male katechismus (1768): perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh

▶ samaritanka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

samaritanka
- samaritanarza
  Sacrum promptuarium (1695): shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samarita narza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je

▶ samec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samca

ſamza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſploh le dvoje dreveſ: eno sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga koſha ali dvojniga dreveſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le

samcem

ſamzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mehú isgodi, tam tudi vézhdel oſtane. Kadar ſe je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi ſvojo salego na ograjah vertov, slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo

samcev

Zoologija (1875):	dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami
Zoologija (1875):	hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela

samci

samci
Zoologija (1875): tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po

ſamzi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar

samcu
Zoologija (1875): sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih

samec

Viljem Tell (1862):	mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga.
Zoologija (1875):	betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s

şamez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo delalo. Şamez je tadaj le sa mehko in perhko semljo dober, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenze je rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak ſe

ſamez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali 5 tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pri vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni

▶ samica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samic

Zoologija (1875):	svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na
Zoologija (1875):	in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš

samica

Zoologija (1875):	se na druzih toplo-krvnih živalih. Južnoamerikanske bolhe peščenice (Sarcopsylia penetrans) samica vvrta se ljudem in živalim v noge in dela ondi
Zoologija (1875):	zategadelj, ker je opasna človeškemu zdravju in še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v
Zoologija (1875):	poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo
Zoologija (1875):	časa krila in so 15 do 20 mm. dolgi, toda samica postane za čudo dolga in debela, predno začne jajca nesti
Zoologija (1875):	in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in se sveti v
Trtna uš (1881):	trtne uši, namreč po spolu ločena uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih

ſamiza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo

samicami
Zoologija (1875): samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s

samice

Zoologija (1875):	samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet
Zoologija (1875):	znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna
Zoologija (1875):	tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice

ſamize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar vezh

▶ samo členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni
Zlata Vas (1848):	nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za
Robinson mlajši (1849):	da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí
Mineralogija in geognozija (1871):	bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova

şamo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka

samu

Ta male katechismus (1768):	ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se
Ta male katechismus (1768):	mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru

ſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje

ſamo

Genovefa (1841):	blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu

ſamu

Biblia (1584):	miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali
Sacrum promptuarium (1695):	Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani

▶ samoblastnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

samovladar; kontekst

samoblastnikov
- ſamoblaſtnikov
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena

▶ samočist pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samočist

Kemija (1869):	se topi še le v velikej toploti. Nahaja se tudi samočist v prirodi, zato so ga stari narodi poprej poznavali, nego
Kemija (1869):	vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi z žveplom ali pa s kovinami

samočista

Kemija (1869):	na rdečkasto nagibljojoča kovina nahaja se v prirodi skoro zmerom samočista (gediegen); vendar je ni nikjer obilno, niti nima posebno veljavnih
Kemija (1869):	tekočega stoletja našli tudi na Uralu. Platina se zmerom nahaja samočista; bela je in nagiblje malo na sivo; precej mehka je

samočistega
- ſamozhiſtiga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s'

▶ samočustvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

samozavest; Pleteršnik

samočustva
Občno vzgojeslovje (1887): le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu

samočustvo

Občno vzgojeslovje (1887):	je porabiti. S tem pa raste moč in ž njo samočustvo njegovo, katero ga vspodbada k daljnji delavnosti. b) Gojenec se
Občno vzgojeslovje (1887):	umstvena), moralna (nravstvena) in verska (nabožna, religijozna) čustva, dalje samočutje (samočustvo) in sočutj e (sočustvo). Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo

▶ samoglav pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svojeglav, trmast; [sskj]

samoglav
- samoglaven
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez

▶ samoglavec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trmoglavec; [sskj]

samoglavci

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela

▶ samogolten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samogoltni

ſamogoltni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otrók ? — Zhe bi bili vaſhi ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi

▶ samohoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samohotna
Občno vzgojeslovje (1887): smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na
samohotno
Občno vzgojeslovje (1887): tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j.

▶ samokolnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samokolnico

Čas je zlato (1864):	Namesti spet k svojemu delu iti, dá samokolnico drugemu delaven, gré potem v bližnje mesto, in si tam
Čas je zlato (1864):	uperlo tako, de ne morejo naprej. Hitro pustí on svojo samokolnico in hiti tjè, kamor so mu pokazali. Res tam zemljomerce

▶ samokres samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pištola, revolver; [sskj]

samokres

Jela (1859):	z levo se prijemaje ob razpokano steno, v desni deržé samokres. „Naprej! " reče zapovedovaje Zagodin, in berač jame naprej se plaziti
Jela (1859):	mlada ne prišla? In Jele vas ni sram? " Zagodin potegne samokres, ki ga je do zdaj v mavhi deržal; petelin glasno
Jela (1859):	nekoliko bližej Zagodina. Ta še vedno na viseče drevo opert samokres v desni derži in nepremakljivo beraču v obraz gleda. Slabo
Jela (1859):	duhovi. Ves kraj je bolj pust čutiti. Zagodin strastno derži samokres in pazljivo posluša vsako šumenje ob kraju pota. Skorej strah
Jela (1859):	perste štel. Pa povejte mi, čemu vam bo nocoj ta samokres? " „Morebiti za nič in to bo gotovo nama obema prav
Jela (1859):	manj za vašo smert. Ne bledite torej, ne glejte na samokres, ker za vas ni napet, če ga ne sprožite sami
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	v držalu je tičalo še nekaj lesá. Vender je bil samokres meni jako po godu. Rabil mi je za »corpus delicti
Trojka (1897):	pa je? « vikalo je vse navzkriž. Baron je bil spravil samokres in slonel na divanu, kakor da bi se nič ne
Gojko Knafeljc (1899):	je pretresel po vsem telesu. Kakor bi trenil, je odložil samokres na mizo. Neki grozen strah ga je obšel; tresti se

samokresa

Čas je zlato (1864):	ljubi moj Lenče! « odgovorí nadhlevar vesel, de se ni bil samokresa poslužil. »Vender rad bi vidi, de bi se kterikrat še
Valenštajn (1866):	Čemú je tebi ? Jaz kupim jo rad; Zánjo ta dva samokrésa ti dam. Hrvat. Odlazi! Ti me varaš, ja znam. Strélec

▶ samoljubnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samoljubnost
Revček Andrejček (1891): Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to, da se mesten gospod

▶ samopašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samopašni
- ſamopaſhni
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu

▶ samopašnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samopašnost

samapashnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. XXiX. Poſt. Napremislena serblivoſt je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skrivnuſte tvojega serza uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar

samopashnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol
samopašnost
Zlata Vas (1848): ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če

▶ samopridnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sebičnost, egoizem; [sskj]

samopridnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na

▶ samoprodaja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

monopol; [sskj]

samoprodaji
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pozneje ? (Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol

▶ samorasten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samorastne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji

▶ samorastnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

samorastnice
- ſamoraſhnize
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav

▶ samostalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostojen; [sskj]

samostalen

Občno vzgojeslovje (1887):	ta oblika do konca vzgoje, toliko časa, da postane otrok samostalen, imenuje se to domača vzgoja. Ako se otrok izroči kakemu
Občno vzgojeslovje (1887):	tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. Uporabljajoč vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel
Občno vzgojeslovje (1887):	Malo po malo naj nadzor odjenjava, da more gojenec postati samostalen. Ako je pritisek pri nadzorovanji prevelik, sili gojenca, da se

samostalne
Zoologija (1875): ličinke poganjajo iz sebe večkrat popke, iz kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo

samostalno

Občno vzgojeslovje (1887):	Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja

▶ samostalnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostojnost; [sskj]

samostalnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni

samostalnosti

Občno vzgojeslovje (1887):	napak, namreč: a) Doma vzgojen otrok navadno ne kaže one samostalnosti, ki je kot podloga značaju potrebna; h) ker je v
Občno vzgojeslovje (1887):	sam nastopati in v taisti veljavo zadobiti. To teženje po samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje

▶ samostan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostan
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): zdaj prav imenitnim mestu, je bíl takrat neki klošter ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen

samostana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prosenc in Svečan orahljal. S. Oznanilo. v tiskarnici jermenskiga (armenskiga) samostana na Dunaji se natisuje druga knjiga noviga izdanja Srpskih narodnih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umetno napravljena. — Mnogoverstne ženske rokodéla, ki so jih nune Ljubljanskiga samostana od svojih učenk v razstavo dale, so bile sploh zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga, v kteri so naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč
Ferdinand (1884):	poslal samostanski predstojnik, kakor mi piše, jednega najvrednejših bratov svojega samostana, o. Antona. «

samostanih
Fizika (1869): Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo tudi živel tisti, ki je

samostanu

Blagomir puščavnik (1853):	mož čez Rajno prepeljal. Nekaj tednov se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	tako slavnim uspehom, da je, vernivši se na dom, v samostanu makarskem postal učitelj modroznanstva. Tù je v naukih področja svojega
Valenštajn (1866):	na milost višega Gospoda — Kam pokoplje kneževo Se truplo? V samostanu, kega on V Jičinu ustanovil je, počiva Njegova prva žena
Ferdinand (1884):	hoda od tod je samostan reda svetega Frančiška. V tem samostanu živi več prav častitljivih móž; odmrli so popolnoma svetu in

▶ samostanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostanski

Zlato pa sir (1860):	so pokopani, in nikdar ne bom vidila njih groba. V samostanski šoli sem bila takrat, ko sem zvedila očetovsko smert; namenila
4000 (1891):	starih devic’, kateri je izročen ženski oddelek. Obá polka sta samóstanski urejena in bivata tu v mestnem ozidju. Vrhovni vojskovodja je
Gospa s pristave (1894):	seboj imenitne goste, a kakšne, v tem ni bilo soglasja. Samostanski dijaki so se trudili, kolikor so mogli: ti so pletli
Gospa s pristave (1894):	bila zbrana velika družba, kakoršne še ni bilo tukaj doslej, samostanski so pomagali pristavski družini pogostovati domačine in poslance. Tudi Ambrosio
V krvi (1896):	stanujeva namreč skoro vis-a-vis in oba se menda ravnava po samostanski uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je
V krvi (1896):	ravnava po samostanski uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je pritrdila Minka, dolenjski zavijaje. »In potem vam sledim
Zadnji gospod Kamenski (1898):	velečastiti! Da bi le zopet jedenkrat mogla mirno moliti v samostanski cerkvici, pa bom lahko prenašala svoje bolesti. « Vsi so se
Zadnji gospod Kamenski (1898):	dekle so ga še vedno prinašale. Ko pa je bil samostanski pisar pri kraju s svojim imenikom, ostalo je še mnogo
Zadnji gospod Kamenski (1898):	živel življenje, kakeršnega je bil navajen. Zato je skrbel odslej samostanski pisar, da se mu ni nič zalega pripetilo. Nekaj mesecev

▶ samosto pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stokraten; Peteršnik

samosto

ſamoſtu

Biblia (1584):	poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo
Biblia (1584):	pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat

▶ samostojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostojen
Mineralogija in geognozija (1871): za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki
samostojnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo
samostojni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je
samostojnim
- samosvojnim
  Občno vzgojeslovje (1887): pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo

samostojno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti

▶ samostojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostojno
Občno vzgojeslovje (1887): mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji

▶ samostrelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samostrelec

samostrelnik

Valenštajn (1866):	celó zagovarjate psà? Hudič je omámil vam glávo morda? Pervi samostrélnik. Človek je — takó rekóč — tudi kmet. Prvi lovec (trobârju). E
Valenštajn (1866):	kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih besedi; Takó se mora z
Valenštajn (1866):	obešáli? Stražnji glavár. Po slabem déli nej dobrega plačila. Prvi samostrélnik (druzemu) To sama brezupnost je storila. Pomislite, do pólti slekó
Valenštajn (1866):	Papenhájma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi samostrélnik. Ka prodrznoli so se do tacih reči?

▶ samosvesten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samozavesten; [sskj]

samosvestno
Gozdovnik (1898): je bila Arečizi jasno poznati, pa se je premagoval. Mirno, samosvestno držanje vrlega, nepodkupnega Diaza ga je sililo čislati ga. »Po

▶ samosvestje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

samozavedanje; Pleteršnik

samosvestja
Občno vzgojeslovje (1887): sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada

▶ samosvestno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

samozavestno; kontekst

samosvestno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): bi ga zaperli? " "Ne, tega se ne bojim," odverne Peharček samosvestno. "Prisegel je, da ne bode tudi v največji sili le

▶ samosvoj pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samosvoji
- samosvojni
  Botanika (1875): snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne

▶ samosvojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samosvojne

ſamaſvojne

Branja, inu evangeliumi (1777):	je rojen po temu meſſu: katiri je pak od te ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	je dva Syna imov: eniga od dekle , eniga od te ſamaſvojne. Al ta, katiri je od dekle, je rojen po temu

▶ samošestdeset pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

šestdesetkraten; kontekst

samošestdeset

ſamoſheſtdeſset

Biblia (1584):	padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil

ſamo ſheſtdeſset(združena oblika)

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je

ſamoſheſtdeſſet
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj

▶ samota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samota

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dusha, inu telu wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhasi vogniti, ta se svoje dushe ſadoſti naahta. Dobra je samota, kjer Buh s'zhlovekam govory, kjer se nje-
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota, de je bila ena mati tiga praviga povsdigneina teh ſerz

ſamota

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prava molitu, satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſela ſrezha ſeh brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene

samotah
- samotah
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes
- ſamotah
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu

samote

Dragojila (1864):	ustvari raj po lastnem zmislu, pa živi v domišljijah enolične samóte. Da-si ravno mu pa hrup veselih družeb ne dopada, niti
Razne dela (1870):	od zmag in zlata. Vladarja željno čakajoč, Krog vodotoka te samote, Olišpane, berhké na moč, Tam harema sedé lepote. In gledajo
Razne dela (1870):	sonca žar zapadno, Prijatelja, gorjé! nazaj mi ni, Napada me samote groza jadno, Netrupno clo tihota me plaší, Vse krog in
Razne dela (1870):	veselí te več prepir, Se prazna zdi ti bojna sreča, Samote le ti vgodi mir. Pa čuj, Iztok! iz sanj se
Planšarica in pastir (1881):	takega še zmenila ni. « »Ali je bila vajena paše in samote? « »Ni od mladega pasla, bila je prej dekla, pa je
Cyclamen (1883):	poluglasno sam s seboj; »in vznemirilo jo je to spoznanje. Samote si bo želela, in ven, ven na prosto bo šla
Naši vaščanje (1891):	in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter med kolesi in se
Jarem pregrehe (1895):	družbo. Le s Čadnikovimi so si bili dobri prijatelji. Zaradi samote so bili otroci tudi bolj molčeči in drugih ljudij so
Kotanjska elita (1898):	spričo svoje matere, katera je tako vajena te tihote, te samote! Kaj ne, da me ne bodeš več silila? « Hotel se

samoti

samoči
Robinson mlajši (1849): se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek

samoti

Robinson mlajši (1849):	dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti
Blagomir puščavnik (1853):	nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala
Blagomir puščavnik (1853):	krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi
Roza Jelodvorska (1855):	de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad
Ferdinand (1884):	semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa
Ferdinand (1884):	Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom

ſamoti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil

samoto

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju
Gozdovnik (1898):	savano, v travano. Svojo ból moram nesti venkaj, v divjo samoto, ondu jo moram pokopati, kjer je nobeden več ne najde

▶ samotarec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samotar; [sskj]

samotarec

Ferdinand (1884):	Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je
Ferdinand (1884):	kateremu je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri
Ferdinand (1884):	Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo in široko, kar je le vedel in

▶ samotarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

samotarjeva
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj

▶ samoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samoten

Robinson mlajši (1849):	tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	več konj stoji, odpraviti, in on mora v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. Konjska roba, ktera

ſamoten

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V'

samotna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ljudje zeló zadol ženi, in marsikaj druzega žalostnega. Pot je samotna, toraj mi je pogovor s staro ženico prav všeč. Ko
Zeleni listi (1896):	kako nam podeli«. 8. Anica. V velikem gozdu je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu

samotne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža
Gozdovnik (1898):	svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je še posebnemu varstvu

samotnega

samotnega
Zeleni listi (1896): cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako

ſamotniga

Genovefa (1841):

vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

samotnem

samotnem
Blagomir puščavnik (1853): strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je

ſamotnim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Moj Zhertomír! v beſédah kratkih svédi:” „Vezhkrat v otóka ſim ſamôtnim kráji, Ko te je ládja nêſla prezh od mêne, Și

samotni

samotni
Ljubite svoje sovražnike! (1899): izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše

ſamotni

Genovefa (1841):	mene tudi Tvoj tempelj, o Bóg, in ſerzé, ki v ſamôtni puſhavi bíje, je tudi Tvoj altár. Ta ſkalovita dolína naj
Genovefa (1841):	pôsno ponôzhi, ko je luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem

samotnih
Ferdinand (1884): prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu
samotno
- ſamotno
  Genovefa (1841): ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava

▶ samotežen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ki zaradi lastne teže; [sskj]

samotežen
- ſamoteshen
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik

▶ samotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samotno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	kakošni nesreči, postavimo, po hudih viharjih po morji v daljno samotno deželo zanešen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati
Blagomir puščavnik (1853):	pljunko brenkljal, dokler ni večerna zarja v mraku utonila. — To samotno, prijazno stanovanje so ljudje sploh „Blagomirov dom” imenovali. Ni bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako rada imeti, kakor njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pečal njegov duh. Zdaj je pred seboj zagledal v domišljiji samotno sobo v kopališču in v nji so sedeli lakomni igravci
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	o prostih urah rad pisal za mladino. Sicer je prav samotno živel, vendar je rad imel, da so ga prijatli obiskavali
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	lepo pleten košek in jo nese lepi Emi, ki je samotno v senci rože pulila.

▶ samotrideset pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tridesetkraten; kontekst

samotrideset

ſamotrydeſset

Biblia (1584):	ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je
Biblia (1584):	dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh

ſamotrydeſſet
Svetu pismu noviga testamenta (1784): semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu

▶ samouk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samouk
- samouk
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo
- ſamouk
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki

samouki

ſamouki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po desheli takó malo prida al malo koriſtni? Eni ſo ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi ſe bili rokodelſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolesni. Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim

▶ samovoljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samovoljen
- samovolen
  Sacrum promptuarium (1695): je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter
samovoljnega
Zoologija (1875): Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken

▶ samovoljnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samovoljnostjo
- ſamovoljnoſtjo
  Genovefa (1841): Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala

▶ samozatajevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samozatajevanju
- samozatajevanji
  Občno vzgojeslovje (1887): morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega

▶ samozavest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

samozavest
- samosvest
  Občno vzgojeslovje (1887): polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem
- samozavest
  Občno vzgojeslovje (1887): Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu

samozavesti

samosvesti

Občno vzgojeslovje (1887):	težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si
Občno vzgojeslovje (1887):	célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad

▶ samuč veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

temveč; Pleteršnik

samuč

samuzh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati. Tu
Kratkozhasne uganke (1788):	ampak na ta shpizaſte konz toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na

ſamuzh

Biblia (1584):	On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je
Biblia (1584):	kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil
Biblia (1584):	eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo

▶ sani samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saneh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v gorko hišo djali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel

sani

Tine in Jerica (1852):	22 let. O postu je bilo. Pot je bila za sani napravljena; Liza in vsi iz vasi zunaj stare Brigite so
Revček Andrejček (1891):	bliže, potem pa utihne. ) Jeklen. Kaj pa je to? Franica. Sani. (Odpre okno. ) Oče! to veselje! Svak je prišel in pa

▶ sanktus pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

svet; kontekst

sanktus

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Skaži svoje nam dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	trošt, de bo vzeta Ta prošnja gor v nebu. (dvakrat. ) Sanktus. 1. Poj: Sveti, Sveti, Sveti Je Bog in naš Gospod

▶ sansk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sansk.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je lelja nočni cvet, sansk. lila = noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi

▶ sanskrtski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sanskrtska
- sanskritska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali
sanskrtskem
- sanskritskemu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in

▶ sanja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sanja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga

▶ sanjarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sanjarska
Lohengrin (1898): Li krivda možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató

▶ sanjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sanja

Divica Orleanska (1848):	brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela
Oče naš (1854):	Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini
Zlatorog (1886):	roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem.
Zlatorog (1886):	davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A
Gozdovnik (1898):	zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje, kar mi gre. «

ſanja
Genovefa (1841): de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres

sanjal

Avguštin Océpek (1860):	je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kot bi sanjal, kar besedice ni mogel spregovoriti, le globoko je zdihoval. Med
Moč ljubezni (1865):	kdor je kdaj srce najljubeznjivše device svoje imenoval, kdor je sanjal v sanjah ljubezni od najsrečniših dni in se že bližal
Razne dela (1870):	sercem tak ti. Zamišljen, brez deležnosti stojiš, Ko de bi sanjal, ali de bi truplo Le pričo bilo, duša dalječ proč
Na Žerinjah (1876):	je tako; sedaj boš imel mir — računal boš — a ne sanjal. Pa zastonj! In naposled — čemu vam pripovedujem to? " Prišla sta
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ako nas prihodnje jutro napade močnejši sovražnik. V taboru je sanjal to noč marsikateri vojak poslednji sèn in marsikdo se ni
Križ na poti (1891):	vzklikne Hugon, »zlasti Boke. O teh resnično čarobnih krajih niti sanjal nisem! « »Videli bodete še mnogo lepega«, reče déklica živo, vesela
Moja hoja na Triglav (1897):	pridobljeno z žuljavo roko in oprano z znojem. " Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vesele ure, ki
Zadnji gospod Kamenski (1898):	sta čakala na stopnicah samostanske porte. Predno je Cucelj kaj sanjal o tem, že sta ga hlapca prijela in pisar je
Vinjete (1899):	širokih ulicah, med hrupom vozov in kričanjem ljudi, kakor bi sanjal o novem svetu, v katerega ne spada in se je

sanjala

Razne dela (1870):	v Remo peljal, in ga kinči s krono. Kar doživeti sanjala si nisim, Je spolnjeno, pripravljeno godišče; Okinčen kralj je s
Marjetica (1877):	Pa kakó sanja, takó sladko, tako nebeško, tako še ni sanjala nikedar, nikedar.
Marjetica (1877):	V tacih trenotkih je Marjetica imela navadno čudne nerazumljive sanje. Sanjala je o Štefanu in o sami sebi, da gresta po
Lisjakova hči (1892):	so ji do cela nove stvari, o katerih nikdar niti sanjala ni v samostanu in na očetovem domu. Ali še ji
Lisjakova hči (1892):	v domišljiji mislila vse tako lepo, kakor je nekdaj lepó sanjala, kadar se je povsem zadovoljna vrnila z veselice in sladko
Strte peruti (1894):	otrók. Vida je bila že deklica resna in realnih mislij. Sanjala ni o svetu, kakeršen se nam slika v romanih, izgubljala
Gospa s pristave (1894):	ki mu bode na strani! Tako je mislila Virida in sanjala marsikaj, česar si ni mogla misliti jasno in določno. Kar
V krvi (1896):	reči se gode na svetu! Nikdar ne bi bila niti sanjala kaj takega. In vendar bo res — je res! — Vrhnikova Tončka
Vinjete (1899):	bi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad

sanjalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi
Zeleni listi (1896):	mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil

senjalo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Gruden dremal, razprostrle so se studene megle — vladarju se je senjalo o njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je
Čas je zlato (1864):	De bi toliko zlatá, za psa dobil, se mu še senjalo ni, temuč delal je vse drugo rajtengo, ki bi jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nad življenjem. ” „Kaj pač? ” „Dušo! ” Fabiola se neizrečeno začudi. Še senjalo se jej nikdar ni, da bi tudi sužnja kaj tacega

ſanjalo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim

▶ sanje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sanj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet
Genovefa (1841):	jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	In ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga
Blagomir puščavnik (1853):	počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu

sanjah

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na
Deborah (1883):	me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Ferdinand (1884):	ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè
Ferdinand (1884):	je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti
Ferdinand (1884):	svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval.
Občno vzgojeslovje (1887):	to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave

sanjih
Maria Stuart (1861): Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem

ſajnah

Branja, inu evangeliumi (1777):	misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah perkasov rekozh: Josheſ Davidov Syn ! nekar ſe naboj MArio sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak dan tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe

ſanjah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom

sanje

sajne

Kratkozhasne uganke (1788):	ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le
Kratkozhasne uganke (1788):	vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi

sanje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti
Zlata Vas (1848):	in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita
Valenštajn (1866):	sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je
Valenštajn (1866):	Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima
Valenštajn (1866):	život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu

ſanje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je

▶ sanjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sanjske
- ſanjſke
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh

▶ sapa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sap

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove

sapa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar

ſapa
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako

sape

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so

ſape
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in

sapi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé

ſapi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino v' eni ſapi materi pravit hiti. „Pojte, preljuba mamka, je djala; ſpet bote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto

sapo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni
Divica Orleanska (1848):	Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni

ſapo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi

▶ sapen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zračen; Pleteršnik

sapnem
- sapnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe

sapni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti

sapnih
Kmetijske in rokodelske novice (1847): olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V

▶ sapica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sapica
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt
sapice
Oče naš (1854): ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega

▶ sapnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sapnik

Zoologija (1875):	v njej zredči in od zunaj nekoliko novega zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo, mora po
Zoologija (1875):	živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino
Zoologija (1875):	V prsih se sapnik razcepi v dve glavni veji, a te se v plučih
Zoologija (1875):	prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z glavnimi žilami, v prostorniši trebušnji otlini pa
Zoologija (1875):	prsi z velicimi pluči, do katerih vodi dolg, večkrat zvit sapnik. Taka pluča zajamejo mnogo zraka, kar olajšava letanje in ob

sapnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj
Zoologija (1875):	na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat golta in sapnika. Jako lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom. Na

▶ sapnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

sapnikove
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): na vratu prične, vrat naglo in hudo oteče, posebno krog sapnikove verhine. Prasič zavžite piče ne more več požirati. Zavolj te

▶ sardela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sardel
- sardelj
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to

sardelami

sardeljami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami.

sardele

sardelje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in

ſardele

Kuharske Bukve (1799):	kose na ſklędo; ſok od nję prezędi v' kosízo na ſardęle; oboje ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali
Kuharske Bukve (1799):	jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi
Kuharske Bukve (1799):	pertręſi dvę shlize moke, premeſhaj, kader ſe rumeno sazrè, deni ſardele notri, smęſhaj. Kader je riba sadoſti mehka, jo vsami is
Kuharske Bukve (1799):	jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata
Kuharske Bukve (1799):	vſe zherno doli is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj
Kuharske Bukve (1799):	puſti, de ſe pozhaſi pezhe; kader je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro
Kuharske Bukve (1799):	navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji
Kuharske Bukve (1799):	puſti jo pokrito pol ure duſhíti na sherjavzi; operi tri ſardęle, sręshi jeh s' peterſhilam inu lemon lupkam prav drobno, rasbęli
Kuharske Bukve (1799):	inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad

▶ sardelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sardelna

sardeljina

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in napravi vse z jesiham, oljem, nekoliko popram in solijo. Sardeljina solata. Potem ko so sardelje eno uro v hladni vodi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj

sardelnega

sardeljiniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in nekoliko prav na drobno zrezaniga zeleniga peteršilja ali pa sardeljiniga putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca

sardeljniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi

sardelnem

ſardelnim

Kuharske Bukve (1799):	inu pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo
Kuharske Bukve (1799):	Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna

sardelno
- sardeljino
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj

▶ sardinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

sardinska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	angležki, naj pošlje lord Palmerston-a ali lord Russel-a; ali bo sardinska vlada poslala Cavour-a ali ne, se tudi še ne vé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	pride v zbor, in da angležka, ruska, pruska, švedska in sardinska vlada bojo podpirale francozko. — Da je omenjena brošura, ktere se

▶ sarkoda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

protoplazma; kontekst

sarkoda

Zoologija (1875):	nema posebnih organov. Tej živi živalski snovi nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč
Zoologija (1875):	grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in

▶ sarkofag samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sarkofagov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na

▶ sarnski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

sarnski

Viljem Tell (1862):	lovec, Ruodi, ribič. Kmetje z Untervaldna. Arnold Melhtal, Konrad Baumgarten, Sarnski pristavnik, Strut Vinkelrid, Miklav Pečnik, Burkhart z griča, Arnold Seva
Viljem Tell (1862):	jezero in snežniki svetijo se v mesečini. Melhtal, Baumgarten, Vinkelrid, Sarnski pristavnik, Burkhart z Griča, Arnold Seva, Miklav Pečnik in še

▶ saški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

saški
- saskej
  Rudninoslovje (1867): lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist
- saški
  Lohengrin (1898): troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje

▶ sat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sat
- ſat
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh
satih
- ſatih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po
satov
- ſatov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote

▶ satan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satan

Biblia (1584):	ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti
Biblia (1584):	osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu
Divica Orleanska (1848):	Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez
Mlinar in njegova hči (1867):	Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši

şatan

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó

sathan

Ta male katechismus (1768):	hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve

ſatan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri ſe, ſatan! sakaj piſano je: Goſpoda ſvojiga Boga mòli, ino njemu ſamimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar ſkuſhnjav ſe povsdiguje

˛satan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' neisrezheni globozhini ſe vidi véliko meſto po vſi ſhirjavi. ˛Satan mu tedaj rezhe v' podobi angelja: „Zhe ſi ˛Sin boshji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna pelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo Bog ſ' ſvojo pomozhjo reſhil, to je pregreſhna predersnoſt. ˛Satan ſhe ni jenjal, temuzh ſe loti tretje ſkuſhnjave. Na pràv

satana

şatana
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj

sathana

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od kajſene gnade tvoje vezhnu ſelizhanje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi

▶ satanov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

satanovi
- sathanovi
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge
satanovim
- ſatanovim
  Zerkviza na skali (1855): je vergel v ſvoji jési na tla rekozh: „Oſtanite v ſatanovim imenu saperte do ſodnjiga dné! ” — In glej! komej je te
satanovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa

▶ satič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satič
- ſatizh
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po

▶ satje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satja

ſatja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe

satje

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa polknate za to odbere. Če se jim prazno, zdravo satje dá in nastavi, bodo panj prej napolnile. Polnim panjem naj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ko panjove napolnijo, naj se jim navez dá, ali pa satje izreže, izprazne in nazaj pritisne. Je kak panj brez matice
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pridne oskerbnice, kakor da bi njih lastna bila; tudi delajo satje in v satje šestvoglate veči in manjši stanice za zalego
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	s čistim medom. O tem je treba vediti, 1. da satje, v kterem je zalega poginila, ne velja za čbelno pašo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ko imajo plemenitno matico, bolj vesele, pridne in hude; napravljajo satje, kjer bo njih matica zalego delala, ki jo čbele grejejo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v panji druzega ne ostane, kakor červi, pajčevna in rasjedeno satje — prejšnjega kraljestva razvaline. Iz tega se lahko vé, koliko da
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	celega lica panja, ker bi vročina čbelam hudo djala, in satje bi se utegnilo otajati in podreti; in pa naj se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Če pa je veha s satjem zadelana, se z dratom satje odreže, da čbele v zgornji panj priti zamorejo; po tem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	namesti iz bokanih uderte kapce, in smrad delajo. Vse to satje in panji in čbele ne veljajo za nobeno rabo , vse

ſatje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji

▶ satovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satovju
Zoologija (1875): 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici

▶ savana samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

savane

Gozdovnik (1898):	spal, vi pa bdeli, in tako je moral ostati. Zakon savane ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to
Gozdovnik (1898):	je prirodno, upam, da trojno zločinstvo, na ktero postavlja pravica savane trikrat smrt, doleti najostrejša kazen. « »Zdaj vi, sennor Tiburcio. Česa

▶ savanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

savansko
Gozdovnik (1898): tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo, in Zlata dolina je posest in last Tiburcija Areljana

▶ scagati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

scagati
- szagat
  Ta male katechismus (1768): I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol

▶ scalen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sečen; [sskj]

scalna
Kemija (1869): H. Halbchlorquecksilber , živosrebreni klorovec, 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424.
scalno
Zoologija (1875): 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163 in

▶ scalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

scalnica

Zoologija (1875):	potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se
Zoologija (1875):	iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do

scavnica
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat

scalnice
Zoologija (1875): fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije

scalnici

Kemija (1869):	Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja
Zoologija (1875):	3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in
Zoologija (1875):	zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od

scavnici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi

scalnico

scalnico
Zoologija (1875): od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki

scavnico

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pa zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	polivanje z nepremočno apnéno vodo se je dobro poterdilo , s scavnico pa ne. — Kakor se sliši, se bo namest strelniga smodnika
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so

▶ scanina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

seč; [sskj]

scanina
Kemija (1869): 435. Halogen, solotvor. Haloidsalz, pasol. Harnsaure, scalna kislina, 470. Harnstoff, scanina, 477. Harten (d. Stahl), kaliti, 424. Harze, 488. Harzol, smolno
scanino
Zoologija (1875): dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in kreatin (glej v §. 163

▶ scanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

scanju

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaukaziti, da naj na sleherno živinče gledajo, kako se o scanju obnaša. Kedar se pristojni čas operacije zamudi, je živinče zgubljeno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se ne sme motiti alj poganjati, kedar se k scanju pripravlja. V temnotnih hlevih tako pazenje ni vselej mogoče, vendar

▶ scati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ščije
- šči
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v

▶ sch. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sch.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Sch. pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s

▶ sčakovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pričakovanje; kontekst

sčakovanje
- ščakovanije
  Valenštajn (1866): te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka

▶ sčasom prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sčasom

Robinson mlajši (1849):	ino to po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko
Oče naš (1854):	se vlekli od morja dalječ v deželo in so se sčasom v visoke gore narasli. Ni jima bilo prav dobro pri
Astronomija (1869):	in toplota zmanjšuje, in to zmanjševanje bi se bilo moralo sčasom vendar tudi na solncu vkljub njegovi silni velikosti pokazati. Ali
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je z nova zjokala, videča, da o otroku ni sledu. Sčasom se celo najhuje rane zacelijo in Marjeta je tudi postala

▶ sčasoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sčasoma

časoma

Rudninoslovje (1867):	so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi
Kemija (1869):	časoma odteka skozi luknjo o v valjaste kalupe, kjer se strdi

sčasama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna
Zlata Vas (1848):	so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali
Zlata Vas (1848):	imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih
Zlata Vas (1848):	viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama

s časama(združena oblika)

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pošten, kot poprej ostane; ravno s tém si je pa s časama Hirlandino ljubezin tako perkupil, de mu zadnjič na vprašanje
Tine in Jerica (1852):	za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj

s časom(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu
Na stricovem domu (1860):	je dozdevalo, da Mina ne vé ravno veliko prijetnega povedati. S časom je obema govorice zmanjkalo, obmolčala sva obá, da si
Čas je zlato (1864):	učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne
Slovenske večernice (1865):	otroci so bili krasni, odrasli, krepki mladenči, ki bi mogli s časom biti, kedar bi se dobro odredili in omikali, deržavi
Ivan Slavelj (1876):	Mihelu pod nogami, moj brat! « Tako se izpreminja čas, in s časom se je bil izpremenil tudi Jakope Jermenovec, tako da
Pomladanski vetrovi (1881):	njen mož še živ vrnol na svoj dom, jela je s časom bledeti in ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt
Planšarica in pastir (1881):	spozabila, da jej je ušla kaka pregrešna beseda. Pozabila je s časom strah in zopet je več let planšarila. Toda, česar
Slovenski svetec in učitelj (1886):	za veliko bitev, in tudi za bran razširjene ograje jih s časom utegne biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem
Slovenski svetec in učitelj (1886):	bil navadno starejši. V mestih ali gradiščih je bilo to s časom drugače. Bramba pred vedno opasnejšimi plena željnimi tujci in

sčasoma

Roza Jelodvorska (1855):	eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma
Astronomija (1869):	nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega
Zoologija (1875):	hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih
Stelja in gnoj (1875):	pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer

s časoma(združena oblika)

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	puž, ki drevo skrivaj spodjedajo, in če jih ne pokončajo, s časoma umoré. Vertnar in gojzdnar nevarnega sovražnika ne zapazita, dokler
Žalost in veselje (1870):	da celó smertnim nevarnostim kljubuje. Tudi Aleš se je uterdil s časoma. Poprej je bil še mladeneč otročjih misli, otročjih čutov
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	i ki se naselijo v notranjem telesu gosenc i jih s časoma vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	katerem je bila ustanovljena. O »Knezu« bodemo naposled obširneje govorili. S časoma je bilo tudi Macchiavelliju dovoljeno, verniti se v Florencijo
Mačeha (1883):	tudi lena. Jaz nočem vedeti za nobeno delo. Postala bi s časoma Vam in Vašej hiši neprenesljiva kazen. — Imel bodem kuharico
Domačija nad vse! (1889):	hodil veliko okoli. Družbinsko jednolično življenje bi ga bilo sicer s časoma gotovo utrudilo, ker v njegovem značaju je že bila
Domačija nad vse! (1889):	bitje«, dejal je nató oče majaje z glavo; »kam prideš s časoma s svojimi nespametnimi predsodki? Tú se zopet prikazuje sad
Slučaji usode (1897):	vas, da se preveč ne ogrevate za-me! Pregloboka čustva postajajo s časoma vir bridkostim ali pa dolžnostim dvema položajema, katerih v

szhaſama
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu

s zhaſama(združena oblika)

Genovefa (1841):	zhaſa ſta ſe bila ſîlno poſtarala in nju laſjé ſo s zhaſama ſivéli. Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako bi mogli delo s shivino hitreji opravljati, ter ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe zhes nekaj zháſa v meſhizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od ſlovenſkiga naroda, le viſoki glaſ zherka a ſe je s zhaſama v glaſ ä, premenil. ” Mora ſe rezhi, de je

z časama(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša
ſzhaſama
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in
˛szhaſama
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi

▶ sčista prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

popolnoma, čisto; [sskj]

sčista
- iz čista(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je

▶ sčistiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

sčisti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobre hruške in pusti sok tako dolgo stati, de se sčisti, potem ga v pocinjeno kozo precedi in ga počasi vreti

ſzhiſti

Kuharske Bukve (1799):	inu ravnaj, kakor s' drugim vinam; kader ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe.
Kuharske Bukve (1799):	ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe ſzhiſti, Potle jo prezędi ſkusi

▶ sčiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

scati; kontekst

sči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na pašo, alj kedar je vprežena, se lahko vidi, kako sči. Tudi hlapcom in pastirjem je treba ostro zaukaziti, da naj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vidi, kako je potrebno paziti, alj živina prav in zdravo sči alj ne; in da se ne sme motiti alj poganjati

▶ se zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sabo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire
Divica Orleanska (1848):	jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar
Viljem Tell (1862):	mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.
Fizika (1869):	širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo
Botanika (1875):	v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno

sebo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat
Kemija (1869):	so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo
Kemija (1869):	je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih
Kemija (1869):	teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta
Kemija (1869):	resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali
Zlatorog (1886):	Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in

sobo
Robinson mlajši (1849): ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino

ſabo

Biblia (1584):	njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite
Biblia (1584):	rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr
Biblia (1584):	ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal
Biblia (1584):	Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te
Sacrum promptuarium (1695):	je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta
Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov
Branja, inu evangeliumi (1777):	Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi
Branja, inu evangeliumi (1777):	gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh
Branja, inu evangeliumi (1777):	eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn

ſebo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se
Robinson mlajši (1849):	njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin
Fizika (1869):	okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že
Botanika (1875):	v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič
Spisi Krištofa Šmida (1883):	k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel

şe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih

si
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke

ſe

Sacrum promptuarium (1695):	ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo
Pozhétki gramatike (1811):	beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada
Genovefa (1841):	puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej

ſ e(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih
ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati

˛se

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje

sebe

sabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou

sebe

Zlata Vas (1848):	Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej
Divica Orleanska (1848):	danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci
Mlinar in njegova hči (1867):	in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda
Mlinar in njegova hči (1867):	za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o
Botanika (1875):	občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica
Revček Andrejček (1891):	ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. )

ſebe

Biblia (1584):	nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe
Biblia (1584):	inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali
Biblia (1584):	je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera
Sacrum promptuarium (1695):	ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres ſkerbi ſpité, inu zelú ne miſlite, de bi ſamy ſebe varuvali. Odprímo danàs ozhy zhes ſovſashnike naſhiga isvelizhanja: ſkuſhajmo tęiſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de
Genovefa (1841):	muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo

sebi

seb

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča. 89. Lovec in pes. Neki

sebi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih
Viljem Tell (1862):	mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell
Valenštajn (1866):	Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se
Stelja in gnoj (1875):	mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in
Revček Andrejček (1891):	zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati
Zeleni listi (1896):	Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden

ſebi

Biblia (1584):	inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo
Biblia (1584):	toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu
Biblia (1584):	pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar
Genovefa (1841):	po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od

seboj

sabo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in

saboj

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani
Valenštajn (1866):	moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V

sebo

Robinson mlajši (1849):	kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se
Robinson mlajši (1849):	sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv
Blagomir puščavnik (1853):	domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove
Blagomir puščavnik (1853):	Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega
Blagomir puščavnik (1853):	celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel

seboj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v
Zlata Vas (1848):	druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu
Fizika (1869):	ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da
Stelja in gnoj (1875):	in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora
Gozdovnik (1898):	zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso

soboj

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	sem pred burgo. Tam so gospodje zbrani in tiho med soboj govoré. Meni nij dobro pri duši, in dozdaj sem še
Na Žerinjah (1876):	ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih ljubih. " Starka nij
Na Žerinjah (1876):	ste prišli tudi teta Amelija in baronica. Zadnja je prinesla soboj šopek, pa vendar ga nij oddala takoj po svojem jutranjem
Na Žerinjah (1876):	migljaje k višku ob njenem krilu. Obrnivši se ugleda pred soboj postarnega moža v visokih škornjih, katerim se je poznalo, da
Cvet in sad (1877):	tej svojej jezi, v katerej je ponevedoma tudi sam s soboj govoril, nij videl, da ga precej od blizu nekdo ogleduje
Cvet in sad (1877):	je Šepec to izgovoril, skočil je naglo po konci. Pred soboj je zagledal žandarma z nataknjenim bodalom. Hotel je preko žage
Cvet in sad (1877):	zagozdo v poko, ki jo je rezna žaga puščala za soboj, kakor da bi hotel ž njo vse svoje grehe v
Ponarejani bankovci (1880):	poštenim delom nov dom narediti si in svoje ljudi za soboj poklicati. Če ne pojde s poštenim, naj ide kakor hoče
Ponarejani bankovci (1880):	zložil kar skupaj, zavil jih in spravil, vzdigne Zakrajec pred soboj stoječo čašo vino in se pijoč ozre po druščini. Nihče

ſaboi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od ſvoiga lubesniviga Petra, katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima sapiſſanu S.Mattheush cap. 27. Non licet eos
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha

ſeboj

Pozhétki gramatike (1811):	Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh

Ta male katechismus (1768):	be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je
Ta male katechismus (1768):	de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po
Zlata Vas (1848):	na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago
Stric Tomaž (1853):	pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka
Mlinar in njegova hči (1867):	prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s
Botanika (1875):	druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče
Zeleni listi (1896):	je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.

şi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt

ſe

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo

ſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino
Genovefa (1841):	rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je tako hôtel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko vidi, de nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal

ſl

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali unim kmetiſhu (gruntu) ſhe kaj popraviti da, na kterim ſl je priden goſpodar shé trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa *) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak

▶ sebičnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sebičnost
Stric Tomaž (1853): Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli
sebičnosti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo

▶ seči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

seči

Blagomir puščavnik (1853):	Oh! ko bi ti bila le še enkrat v roko seči in se za vse storjene dobrote zahvaliti zamogla! ” Še nekaj
Revček Andrejček (1891):	pa Franici na ljubo tvoje citre ob tla treščil. (Hoče seči v koš po citre. ) Andrejček (umakne se mu). Grešnik, prosim

sezhi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt

segel

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji
Zlatorog (1886):	svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z
Gozdovnik (1898):	je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno

ſegel
Genovefa (1841): je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje

segla

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah
Ferdinand (1884):	do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali

segli
- segli
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti
- ſegle
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém
seglo
Roza Jelodvorska (1855): ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje

sezite

Viljem Tell (1862):	svoj rod in svoje žene! Reselman (stopi v sredo). Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krví se pogodíte
Valenštajn (1866):	menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko, Da boste varovali mu život

seže

segne

Zlatorog (1886):	Ozkem, strmem, dimniku podobnem, Segne kvišku naposled z desnico, Zgrabi trde kámene ostríne, Drzen skok
Zlatorog (1886):	si za nédrije In že pričénja s pripovestjo svojo, Kar segne urno stari Jaka vmes In reče z važnim glasom: »Bom

seza

Na Žerinjah (1876):	od tukaj se vidi cela enobarvena dolina, in kamor oko seza, sivozeleno borovje. Le tam doli, v zakotji se vzdiguje proti
Iz življenja mlade umetnice (1890):	I. Ono grdo, gostó obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z roditelji svojimi v drugem nadstropji
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Kamenski, koder je ukazoval gospod Jakop in tudi tam, kamor seza pravica samostanska. « »In kdo ti je dal to pravico, presrečni

seže

Divica Orleanska (1848):	pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej
Blagomir puščavnik (1853):	igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se
Revček Andrejček (1891):	morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela
Revček Andrejček (1891):	Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu

ſeshe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino bolj jo mika. Posheljiva Eva ſeshe po ſadu, ga uterga, ino jé. Tudi Adamu ga da
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rodovine ſpravili ali sverſtili, in ſhtevilo sdaj snanih raſtijivnih plemenov ſéshe bliso do 100,000! v kterim ſhtevilu pa je, poſtavim

sežejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu

ſeshejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa

sežeta

Roza Jelodvorska (1855):	Častimir in Strašimir si zdaj po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med
Revček Andrejček (1891):	ne o tem! Jeklen. Tu je moja roka! Nobene besede. (Sežeta si v roke. ) Grešnik (zase). Ali je morda Andrejček hudiču

seževa
Blagomir puščavnik (1853): roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni

▶ sed pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

siv; Pleteršnik

sed
Robinson mlajši (1849): skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.

▶ sed. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sed.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit

▶ sedaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedaj

sadaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta naſelijo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile
Zlata Vas (1848):	ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata

şadaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlomſhkov Janes. Jih shé prav vſadil ni, ménim. Şadaj pa tudi vezh nozhe drevja ſaditi. ” To ni prav, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deléshnikov je na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga

seda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	C†L†C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6

sedaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad.
Robinson mlajši (1849):	so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa
Mineralogija in geognozija (1871):	prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se
Lohengrin (1898):	meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj

sedei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga ozhta † inu Boga ina † noi Boga Svetiga Duha † Amen. Sedei ga ti dovidonkei. Jedi ti dobri Duh spet nate krei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inu sina noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	more prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega †
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim

sedej

Branja, inu evangeliumi (1777):	kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga

ſadaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila

ſedaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali

ſedej

Branja, inu evangeliumi (1777):	Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn
Branja, inu evangeliumi (1777):	pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te

▶ sedajle prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zdaj; [sskj]

sedajle

Revček Andrejček (1891):	so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi
Revček Andrejček (1891):	celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in v nekaki zadregi. ) Glej
Revček Andrejček (1891):	užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si

▶ sedalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedalo

Pripovedke za mladino (1887):	Kočijaž bi bil pač rad ter se že vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel, tega pa ne storim. ” Ko
Pripovedke za mladino (1887):	rada za kazen v voz vpreči. Petelinček se vsede na sedalo ter kočijaži, in hajdi! se udero v dir, da se
Gozdovnik (1898):	kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo vse, kar je bilo v njej. Bila

▶ sedanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedanja

Rudninoslovje (1867):	ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi
Rudninoslovje (1867):	ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q
Aritmetika za učiteljišča (1885):	procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals

sedanje

sdajno

Pozhétki gramatike (1811):	Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh
Pozhétki gramatike (1811):	naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Avoir reçu, prejéti. Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél
Pozhétki gramatike (1811):	Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant rendu
Pozhétki gramatike (1811):	Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant
Pozhétki gramatike (1811):	Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer
Pozhétki gramatike (1811):	eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni, to
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. S'être repenti, ſkaſati se Deleshje. Sdajno. Se repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh
Pozhétki gramatike (1811):	Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh.

sedanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. ) Svet, ki ga obsega sedanje* ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja
Zoologija (1875):	rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka

sedanjega

sedajniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in velika množica ljudí iz vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je keršanska véra po celim svetu od perviga do sedajniga ali devetnajstiga stolétja po Kristusovim rojstvu razširjevala, bo mende vsaciga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini

sedanjega
Aritmetika za učiteljišča (1885): polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega

ſdajniga

Pozhétki gramatike (1811):	edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri
Pozhétki gramatike (1811):	bi prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois
Pozhétki gramatike (1811):	Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous
Pozhétki gramatike (1811):	glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais
Pozhétki gramatike (1811):	Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim
Pozhétki gramatike (1811):	aimant, ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v'
Pozhétki gramatike (1811):	je rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil. III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r

sedanjem

sdanjim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino
sedanjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko

sedanjim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod

ſadajnim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v

sedanjemu
Ferdinand (1884): zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu

sedanji

sadanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	delati za tiste, ki bodo za nami. To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	modri sv. Pavel. (Kon. sl.) O zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani to popravimo

sdajni

Pozhétki gramatike (1811):	Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe
Pozhétki gramatike (1811):	tombés, bote Ils seront tombés, bodo padli, e, e Pogajiven. Sdajni. Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi
Pozhétki gramatike (1811):	bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit
Pozhétki gramatike (1811):	salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno
Pozhétki gramatike (1811):	Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous sommes, Vous
Pozhétki gramatike (1811):	ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend
Pozhétki gramatike (1811):	fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan
Pozhétki gramatike (1811):	Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant
Pozhétki gramatike (1811):	one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti

sedajni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd.

sedanji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega
Gozdovnik (1898):	dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil

ſadajni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji

ſdajni

Pozhétki gramatike (1811):	ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que
Pozhétki gramatike (1811):	al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous
Pozhétki gramatike (1811):	aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient. J'
Pozhétki gramatike (1811):	ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir
Pozhétki gramatike (1811):	je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois
Pozhétki gramatike (1811):	Vprava perva. Kader pervi glagol, kir hodi predvésjo que, je ſdajni al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v'

ſedaini

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi

ſedajni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko

sedanjih

sedajnih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pravi v kmetijstvu: s časam naprej iti, se po sedajnih potrebah ravnati in za svoj živež skerbeti. Zavoljo tega nej

sedanjih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in
Ferdinand (1884):	Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar

ſadajnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamniti, nekſeri ſo zlo okrogli, drugi na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo téga uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo

ſedajnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá
ſedaneh
Branja, inu evangeliumi (1777): Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili

sedanjim

sedajnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati

sedanjim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od
Mineralogija in geognozija (1871):	gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje

sedanjo

Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	in v dveh letih so postavili cerkev in zvonik nad sedanjo Bistrico na mestu, kjer se zdaj pravi: "Na Pozabljenem". Da
Pomladanski vetrovi (1881):	plemenitega srca, ki sta si prizadevala, da bi narod s sedanjo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobito ljubeznjivostjo
Luteranci (1883):	ne more, in z ljubeznijo mu hočeta potem stotero povračati sedanjo žalost njegovo. Rudeti je jelo nebó ondi za Viženskim vrhom
Milko Vogrin (1883):	mi zdi, da ne bodem dolgo srečna; zatorej mi pusti sedanjo srečo. Sanjalo se nii je, da so ga vrgli valovi
Zvezdana (1883):	boljše priložnosti, preurno ste ravnali, prihranili bi si bili lahko sedanjo težavno nalogo. A kaj ne stori ljubezen, česa ne obljubi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v mestu, jeden pred rotovžem, drugi na Starem trgu pred sedanjo sódsko hišo. V ta dva vodnjaka se je napeljevala voda
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so na Velikem trgu pred nekdanjo stražarno (Schildwache) sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje
Od pluga do krone (1891):	Stala so na Vélikem trgu pred nekdanjo stražarnico sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje
Abadon (1893):	bedastih činov, ali — kakor človek pravi tako lažnjivo kakor blagorečno - sedanjo tvojo usodo. Nečem ti očitati, kar se ne da popraviti

▶ sedanjost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedanjost

Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	Kakor bi denar, drugače razdeljen, svet spreobrnil, tako zdaj varuje sedanjost, da se le počasi ločimo od starih naprav in zmerno
Mahmud (1870):	deležen gospodove sreče. Zbudila ju je iz sladkih sanj grozovita sedanjost. Razvnele so se v vasi hiše in ogenj je bil
Na Žerinjah (1876):	ne poznaš papá. Pa ne govoriva o tem, saj je sedanjost tako lepa; kedo bo mislil na hudo uro, dokler solnce
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	prihodnjost vendar le zagotovljena. Če pa ta narod, ponosen na sedanjost, v žalostno preteklost zadnjih stoletij se ozira, če se spominja
Mešana gospôda (1881):	je dekletom in ljubosumnim ženam razodevala negotovo prihodnjost in neznano sedanjost; preganjala je uroke, zagovarjala kačji pik, in kazati je znala
Žrtva ljubosumnosti (1884):	zamaknena drago jej bitje, mislila je na pre- teklost in — sedanjost, a pri tem jej je nehoté zaigrala svetla solza v
Na krivih potih (1893):	spanje. Pozabil je za kratek čas na vse nadloge, vso sedanjost, polno bridkostij. Vendar dolgo ni spal. Vtisi preteklega dne so
Očetov greh (1894):	dasi se mi je šele pripravljati za ta stan. « »Za sedanjost govorite prav! « deje ona; »a potem —! Vaša prihodnjost, ali naša
Gojko Knafeljc (1899):	drugod. Šele njegov nekam slovesni glas jo je pozval v sedanjost. Ali ko mu je pogledala v oko, je takoj vedela

▶ sede prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sede
Kmetijske in rokodelske novice (1847): stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje

▶ sedeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedeč
- ſedezh
  Branja, inu evangeliumi (1777): bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti

sedeča

sedeča
Zeleni listi (1896): Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale

ſedeozha

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpo. Oh Nęshka! konz me bode. SHESTNAJSTI NASTOP Goſpá ſedeozha , Nęshka , Baron. Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	doli ſkusi tę poſtranſke vrata. ) PETI NASTOP. Tonzhek , inu Goſpá ſedeozha. Gospà. Toku dolgu , de godzi pridejo, moj Goſpod ne ſmęj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek ! tò je moj Matizhek! DRUGI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpá ſedeozha. Nęshka. Tok pridi , pridi enkrat, lubi moj ! gnadliva Goſpa te
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	saperl , inu sa naprej podvuzhil. (grę. ) TRĘKI NASTOP. Nęshka, Goſpá ſedeozha. Gospá. Sa boshjo volo , Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki

sedečega

Domen (1864):	iz, mlina po tej stezi nazaj, videl je korenjaškega Domna, sedečega tik gazit, kako so mu debele solze tekle izpod perstov
Domen (1864):	Domna je našla v stranski izbici pri županovih na samem sedečega, tiho kakor bi čakal koga. Roke je imel uklenjene z
Sosedov sin (1868):	semenj, Anton, v semenj? " vpraša mimo gredoč kmetič na vozu sedečega soseda. „V semenj. — Ti ne pojdeš? " „Bašti ne morem; imam
Žalost in veselje (1870):	ko so drugi sedeli. On pa prime enega zraven sebe sedečega sodnika za podpazduho, pomakne ga stran ter sam sede na
Dóra (1885):	pa željno upiram v črni, kriti koleselj. Voznika, na kozlu sedečega, posilil je sméh, zagledavši mojo navdušenost, meni pa je naenkrat
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Svečenik Naum pripoveda, da ga je pri Nemcih sam videl sedečega v sredi njih tako, kakor bi bil njih zadružnik in
Brata (1888):	vzdih mu prikipi iz prsij. Precej časa zré na brata, sedečega mirno na klopi, potem mu oko nehotoma uide po bornem
Lisjakova hči (1892):	so govorili, in med drugim je vprašal gospod sebi nasproti sedečega častnika: »Ali je res, da je odšel nadporočnik Ahnenfels na
Jara gospoda (1893):	ki je sedèl poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega davkarja, kakor bi se imela v čem sporazumeti, zadene pa

ſedezhiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi

sedeči
Tiun - Lin (1891): zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič

▶ sedeč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedeč
Kmetijske in rokodelske novice (1845): perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na

▶ sedeče prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedeče

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil zadel ob kamen, se je prevernil in v njem sedeče prekucnil v vodo. Precej sta bila Pankracij in njegov spremljevavec
Zoologija (1875):	bo spolsteni. Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero

▶ sedem števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedem

Biblia (1584):	je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku
Sacrum promptuarium (1695):	ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat
Ta male katechismus (1768):	le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno
Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je
Zlatorog (1886):	greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih,

ſedem

Biblia (1584):	inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar
Biblia (1584):	timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my
Pozhétki gramatike (1811):	quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati

ſedm
Sacrum promptuarium (1695): prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v'

˛sedem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih bratov. ˛Szhaſama ſo Judje ſpet v' grehe sagasili, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	klaſja. Tedaj Joshef rèzhe: „Bog osnanuje kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudém vſaj sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi. ˛Sedem rodovitnih létin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre

sedmih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih
Zlata Vas (1848):	zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga
Zlata Vas (1848):	je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih
Deborah (1883):	sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je

sedmimi

ſedmemi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bilo pomorjenih. Kralj Antijoh poklizhe tudi néko mater ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim ukashe per tej prizhi ſvinjſko meſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novi sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v

▶ sedemdesetkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

sedemdesetkrat

ſedemdeſetkrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27.

▶ sedemkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedemkrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu
Fizika (1869):	različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata
Fizika (1869):	Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani

ſedemkrat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja

▶ sedemnajst števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedemnajst

Zlata Vas (1848):	dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame

ſedemnajſt

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jesik odręsal — Ansh. Klobuk imam tudi nov ; ſim dal sân ſedemnajſt reparjov — koku ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	poterpe , Goſpod shlahtni; jih bom ſkorej najdel, ſej jih vshę ſedemnajſt lęjt iſhem. Shush. Shęntani tat! na zęſti je bil najden

sedemnajstimi
Zlata Vas (1848): Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil

▶ sedemnajsti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedemnajsti
Deborah (1883): se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj

▶ sedemsto števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedemsto
Zlatorog (1886): kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In

▶ sedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedel

ſedel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de

▶ sedeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sede

ſede

Biblia (1584):	pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo

sedel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le
Zlata Vas (1848):	se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je
Zlata Vas (1850):	strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi
Sveti večer (1866):	je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k
Ferdinand (1884):	njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli
Tiun - Lin (1891):	pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na
Gozdovnik (1898):	sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan

ſedel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino
Genovefa (1841):	prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi
Genovefa (1841):	nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je
Genovefa (1841):	in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu
Genovefa (1841):	poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de
Genovefa (1841):	omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj

ſedov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu

ſeduv
Branja, inu evangeliumi (1777): lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku
ſejdel
Biblia (1584): Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr

sedela

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod
Zlata Vas (1850):	šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod
Tine in Jerica (1852):	k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri
Blagomir puščavnik (1853):	prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je

ſedela

Genovefa (1841):	ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v
Genovefa (1841):	ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje
Genovefa (1841):	je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno
Genovefa (1841):	vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga
Genovefa (1841):	votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro

ſijdela
Sacrum promptuarium (1695): skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami

sedele

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dni zaporedoma. Potem bo terda koža, na kteri so garje sedele, zopet mehka postala. Akoravno si pa garje odpravil, moraš vendar
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler ni bila polna kad. Vse so okrog kadi zdihaje sedele. Ko so se naveličale čakati in so hotle svoje denarje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kjer te bo milo pa gorko podnebje kmalo okrepčalo in sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile

ſedele
Branja, inu evangeliumi (1777): is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu

sedeli

Zlata Vas (1848):	polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že
Zlata Vas (1848):	Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile
Spisi Krištofa Šmida (1883):	navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka
Izidor, pobožni kmet (1887):	se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar

sedelli

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli tudi leti v'koker sneh belieh gvanteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega

ſedeli
Biblia (1584): volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje

sedelo

Robinson mlajši (1849):	bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te
Tiun - Lin (1891):	vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem

ſedelu
Branja, inu evangeliumi (1777): V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro

sedeti

Divica Orleanska (1848):	miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in
Divica Orleanska (1848):	večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je
Divica Orleanska (1848):	goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To
Blagomir puščavnik (1853):	ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ”

sedi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je
Roza Jelodvorska (1855):	Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj
Valenštajn (1866):	sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na
Deborah (1883):	Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to
Občno vzgojeslovje (1887):	Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza
Zeleni listi (1896):	vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade

sedy

Ta male katechismus (1768):	je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje mozhy , inu je ſtu ruv tu ozhiſtenje teh grehov : Sedy na deſnizi goſpoſtva na viſſokuſti. Tolkajn je on bulſhi koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil, polizhek vina

ſedi

Branja, inu evangeliumi (1777):	eniga Goſpuda, ke pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	potok uſahnil, ker po vſi desheli ni bilo deshja. Elija ſedi ondi, ino nima kaj piti. Bog mu pa ſpet pomaga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog ga
Genovefa (1841):	nima, in nizb ſe mu ne priléshe. Ravno tako tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi
Genovefa (1841):	votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi. Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in nameſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgodilo ? me bojo moje ljube gospodinje vpraſhale. Kaj neki? Zilika ſedí polna veſelja pri zheſkim kolovratu in prede, de je kaj

ſedy

Branja, inu evangeliumi (1777):	je goriuſtov od mertvih. 6. Gori je ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi
Branja, inu evangeliumi (1777):	je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader ſedy s'ſvjetvavnimi Goſpudami te dushelle. Tenzhizo ſi je ona hkala
Abecedika ali Plateltof (1789):	je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi
Abecedika ali Plateltof (1789):	od ſmerti gori vſtal. 6. Gori je ſhal v' nebeſsa, ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	DVANAJSTI NASTOP. Nęshka ſama. Oh! (ſe vèrshé na en ſtol , ſedy en zhaſs , po tim grę s' ſtraham k' okno , doli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	(Goſpá ſedy , pęſem v' rokah dershy , inu jo bere. Neshka sa njo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje bolezhine, inu ta ſmert mu taku rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj

sedijo

sede

Robinson mlajši (1849):	odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na

sedijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poštupati, da se rana zaceli. Ako bradavice na kakem členu sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote žvepla in 4 lote solitarja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega

sedim

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nila. O koku viſſoku sedim jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku
Blagomir puščavnik (1853):	hoče na me planiti. Predenj mu je pa mogoče bilo, sedim že terdno in urno zapazim golo stran, ter ga sunem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne storim in mirno sedim, in vender pravijo ljudjé, de sim hudobnež? Brez de bi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi; v lastni deželi sedim, ki sem jo od nekega kmeta kupil, ki mi je

ſedim

Genovefa (1841):	molíla: ‚O Ti dobrotljïvi ôzhe nebéſhki! Tukaj globoko pod semljó ſedim, in proti Têbi gledam. Vſa sapuſhêna ſim sdaj. Nikogar nimam
Genovefa (1841):	udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete, de je Bog pravizhen. ” Drugikrat je

sediš
- sedish
  Ta male katechismus (1768): Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de

sedita

Jela (1859):	rajši tam ostajajo, kamur jih je serce poslalo. Nekaj časa sedita tiho pri berleči lešerbi. Ne sliši se druzega kot vertenje
Zlato pa sir (1860):	je pa kerčma, in tamkej nad vodo v orehovi senci sedita dva gospôda, dve gospé. Komaj sem spoznal preoblečeno planšarico. Lepo
Človek toliko velja, kar plača (1861):	in nas vabijo sesti za belo mizo javorjevo, pri kteri sedita Reza in mlad mož v čedni suknji. Ta mož je
Sosedov sin (1868):	izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika. Denes sedita obé, vsaka pri svojem oknu, hči šiváje a mati ima
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	ohrabril ga pogum te pogumne žene. A ko tako skupaj sedita, odpro se duri in noter stopi Ana, Tatenbahova žena. Slučaj
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	živahnost in ogenj, takoj zopet pa ozbiljna premišljenost in duhovitost. Sedita s Tatenbahom sama v sobi skupaj. Grofica Zrinjska mu je
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	dné kakor komisija ograjo pregledavat. In res! Poštar in odpravnik sedita ravno v pisarni, kar pride nekaj gospodov mimo oken. Miha
Od pluga do krone (1891):	kraljev gozdarski vajenec v Sremu. Po kosilu na Mihelevo nedeljo sedita Nande in mati njegova v hladni veži in zobljeta sladko
Abadon (1893):	sodniki, resni, postarni gospodje z zlatimi ovratniki, in poleg njih sedita pri svojih mizicah na desni strani državni pravnik, na levici

sedite
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim
sediva
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem

▶ sedež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedež

sedesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velik trosht. O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov
Branja, inu evangeliumi (1777):	pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna

sedež

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar
Fizika (1869):	dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno
Občno vzgojeslovje (1887):	nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave
Občno vzgojeslovje (1887):	čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori

ſedesh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu
ſedeſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti

sedeža

Roza Jelodvorska (1855):	v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani
Tiun - Lin (1891):	sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali

sedeže
- ſedeshe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa

sedežem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef Orel; s sedežem v Kamniku: g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	advokata), v Krajnji izvoljen, — za notare pa so izvoljeni: s sedežem v Ljubljani: g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef

sedežev
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl
sedeži
- ſedeshi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in

▶ sedinstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zedinjenje, združitev; kontekst

sedinstvo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo.

▶ sedlar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedlar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikant v Blaku, za vlečene svinčene cevi. 8. Gosp. Hajn, sedlar v Ljubljani, za sedla in kernirje. 9. Gosp. N. Hofman
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelovavec fizikalnih mašinj, sta umetna Ljubljanska mojstra; tudi Fil. Hein, sedlar vlij ubij an i se je z sedli in kernirji

▶ sedlo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedel
Robinson mlajši (1849): v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so
sedla
Gozdovnik (1898): Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je nagrmadijo v praznine in med kolesa vozov: vse
sedlo
Gozdovnik (1898): ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo
sedlom
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati

sedlu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vêsel, jedno spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z

▶ sedlon samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

severni jelen; Pleteršnik

sedlon
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): precveta mila pomlad, ko še sneg pokriva stolno mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano

▶ sedmer pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedmerem
- 7merem
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja
sedmerim
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom.

▶ sedmeroglav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

sedmeroglave
- sedmoglave
  Zlatorog (1886): pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar

▶ sedmi števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sedma

Ta male katechismus (1768):	serze is njo greshil. Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ven talajo Amen. Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi
Pozhétki gramatike (1811):	SEDMA STAVA, Sedmo pleme beſedi, Predlòg. Predlog je beſeda, ktira ſklépa
Genovefa (1841):	ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga prebivanja v puſhavi je pa bila sa-njo prav

sedme

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se

ſedma
Sacrum promptuarium (1695): mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she

sedme
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti

sedmega

Oče naš (1854):	je bilo v dno jezera postreljanih in vojaki so potonili. Sedmega so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi
Gozdovnik (1898):	nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko

sedmiga
Divica Orleanska (1848): o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in

sedmem
- sedmim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje

sedmi

sedme
Ta male katechismus (1768): povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne

sedmi

Divica Orleanska (1848):	Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si
Divica Orleanska (1848):	sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga
Valenštajn (1866):	me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja
Valenštajn (1866):	na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je
Deborah (1883):	Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi
Revček Andrejček (1891):	ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj

ſedmi

Pozhétki gramatike (1811):	drugi, tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so: 1) sok — kos 2) koj — jok. Danaſhnimu liſtu je ſédmi dél vinoréje perdjan. V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik

sedmim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati

sedmo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje
Ferdinand (1884):	Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal

▶ segaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

segaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja

▶ segajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segajoč

Gozdovnik (1898):	redko najti. Lasje njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal, da
Gozdovnik (1898):	sennores povedal, kar mi… « »Nič ne boš povedal,« kriči Arečiza, segajoč po zadnjem in edinem sredstvu, iz kterega mu je mogla

▶ segati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sega

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se
Mlinar in njegova hči (1867):	pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali
Stelja in gnoj (1875):	in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni
Zoologija (1875):	ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca

seza

Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	no! Pravi sin narave. Njegova beseda izvira iz serca in seza do serca. Da le en zgled povem, kako zadene on
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	kako občuten je ta svet za močo in kako daleč seza okraj, ki vodo v jezero oddaje. Bilo je leta 1877.
Postillion d'amour (1887):	in plodne province Hupeh, ampak tudi iz sosednih, kakor daleč seza neizmerno porečje veleotoka, vendar velja Hankav le za predmestje, ki
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Večkrat smo s sabljo vrtali v tla radovédni, kakó globoko seza humus, mnogokrat smo zabôli sabljo skoraj do ročája, ne da
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	iz svojega dvorca, a uveriti se venderle hočem, kakó daleč seza tvoje resnicoljubje. Ne bodeš me prekanil, durak«, mislim si, »prav
Gospa s pristave (1894):	odobravati Viridine odgoje, zdelo se mu je le, da jerob seza predaleč. Grofu je šlo v obče še dokaj gladko: mladi
Strte peruti (1894):	za vsakim korakom, poslušati njih vik in krik, ki mi seza še semkaj dovolj močno? Zibati in jim peti — ne, to
Očetov greh (1894):	spoznavšega, da sta ga oče in mati resnično vesela. Da seza oče v jednomer po borovničeva, to ga ne moti, celo

segajo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji
Viljem Tell (1862):	smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli
Botanika (1875):	sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku

segal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska
Robinson mlajši (1849):	malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga
Mineralogija in geognozija (1871):	debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano
Gozdovnik (1898):	v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga
Gozdovnik (1898):	minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel

segala

segala
Tine in Jerica (1852): je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal

sezala

Kobiljekar (1878):	Na glavi pa je imel silno polhovko, ki mu je sezala do ušes. »Kdo pa sem jaz in kdo si ti
Cyclamen (1883):	bil kovač opazoval doktorja, in ko bi bila njegova iskustva sezala tudi tako daleč, bil bi zdaj po rudečem Hrastovem obrazu
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	mi dozdeva, da sem v Jeruzalemu. ″ „Do Lerchenfelda še ni sezala podiralna strast stavbenih društev. Tam še najdeš kos starega Dunaja
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gozdov. Pravica do pašnikov in gozdov ljubljanskih meščanov pak je sezala daleč čez ozki "Burgfried". Ljubljana ni imela samo pravice do
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bilo tu toliko, da so vrata z vsemi pritiklinami sezala skoraj do ceste, ki drži mimo stare hranilnice doli k
Vanda (1888):	svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, dokler je sezala železna veriga, za katero je bil priklenen. Takoj so hlapci
Rošlin in Vrjanko (1889):	glo boko pod površjem, da mu je stoječemu na nji sezala voda do vratú. »Hojolioj! « klical je na breg, »na skali
Iz življenja mlade umetnice (1890):	on ne bode nikdar, nikdar prišel pónjo! Sprva mi je sezala v besedo nasprotujé, napósled pa vzela denar, nekaj zamrmrala in
Od pluga do krone (1891):	priti za Veho, ne bodeta mu skupaj v tehničnem oziru sezala niti do pasa, kaj šele, da bi ga dosezala,» zagovarja

segalo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ne besedice čerhnil, in to mu je menj v serce segalo, de je čez ušesa v vodo padel, kakor to, de
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izobražene, po nekoliko sv. mučenci — pravi vzori človeštva. Zató je segalo in še sega po tej knjigi vse — ne le prosti

segati
- ſegati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s

▶ segnit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segnite
- segnjite
  Stelja in gnoj (1875): s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno

▶ segniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segnil
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena

▶ segret pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segreta
- ſogreta
  Genovefa (1841): votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi

▶ segreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

segreje

segreje
Mineralogija in geognozija (1871): sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov
sogreje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim
ſegreje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in

ſogreje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſuſhi, in koj ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhe ſe ſnopje predolgo na kupih hrani, de ſe sernje ſogréje ali ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz

▶ sej zaimek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ta; Pleteršnik

sej
Robinson mlajši (1849): pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da

▶ seja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

seja

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se mi ne more vzeti. Prvosednik: Razgovor se more ustaviti, seja more nehati, govor pa ne; govornika samo prvosednik lehko ustavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v pondeljek ter veliko gradiva dognal v tej seji. Prihodnja seja je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje

sejah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	seji. Prihodnja seja je v petek. V kakih 2— 3 sejah končá svoje zborovanje. Jutri v Postojni namesti g. Korena izvoljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	pisalcu teh vrst. Deželni zbor sklenil je v zadnjih svojih sejah, da se vpelje v počitnicah na sadje in vinorejski šoli

seji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul, kakor sledi:
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	odbor krepko potegnil, če bo le obveljalo. — V poslednji mestni seji so bile pravíla sklenjene, kako naj se pasji davek pobira
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ga je prijazno sprejel. — Deželni odbor je v poslednji svoji seji 24. decembra obravnaval mnogo rečí. Odbor je sklenil več za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina želel, naj bi letos koga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ure dopoldne na ogled pripelje. — (Banka „Slovenija”. ) K sporočilu o seji upravilnega svetovalstva banke „Slovenije” dne 21. decembra 1873 še dostavljamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	volitev g. Obreze. — Odbor družbe kmetijske je v poslednji svoji seji, iz katere drugi pot povemo vse važneje obravnave, sklenil, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	napravila. — Še nekaj dodam, da je mestno starešinstvo v poslednji seji — ker ni hotelo bande za koncert dati — sklenilo podariti 50
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Odbor društva za varstvo avstrijske vinoreje je sklenil v svojej seji dne 3. decembra 1890 na Dunaji, da se ima priskrbeti

▶ sejalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sejalca
- ſejavza
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta
sejalec
- sejaviz
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko
- ſejavez
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je

▶ sejalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sejalne
- sejavne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote

▶ sejalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sejalnic
- sejavnic
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi se
sejalnica
- sejavnica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40
sejalnicami
- sejavnicami
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko

sejalnice

sejavnice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno

sejalnico

sejavnico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini

▶ sejan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sejan

ſejan

Biblia (1584):	kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem
Biblia (1584):	Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad
Biblia (1584):	ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti

sejana

sejana
Kmetijske in rokodelske novice (1845): šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der

ſejana

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu vęlka ſrasla, more is Ovzami popaſsena biti, ſizer bode
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	debelimu gruntu ſejána biti, toku tudi dobru rata; Proſu bode obilnu sdajalu Len

sejane

ſejane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhji sraſtejo in per shivinſhi reji vezh sdajo, zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji, je letá: Séliſha, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah is ktérih ſe meglé vsdigujejo

sejanega
- ſejaniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe

sejano

ſejano

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sliitniga ſadú ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi

ſejanu

Biblia (1584):	nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode

▶ sejanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sejanja

sejanja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na

ſejanja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tako redek? Glejte zhudo ! ko ſo jezhmen eniga mernika ſejanja posheli, ga je bilo ravno 10kop in ſno-

sejanje

sejane

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S'to
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu akulih

şejane
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa

şejanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polniga sernja je manj tréba, ſlabiga , glotnatiga pa vezh. 4. Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu

ſejaine

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame. Zhe Spomlad to ſejaine obsheinesh, toku bode bol sdajalu.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine velku sraſse, kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo gori

ſejanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga od vſega prahu dobro ozhiſteniga v ſnashne shaklje sa ſejánje ſpravi. Şhe nar bolj pomozh proti ſnetljivzu pa je lepó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki ni bilo v poprejſhnim meſzu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje tako semljo, ktéra ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſétvi mras ali ſrén vſejano semljo ſpuhnil, ali persdignil, tako ſejanje s valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki

sejanju

ſejanju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perljiva, je kaj, ampak Bog, kteri raſt daje. Po ſtorjenimu ſejánju moraſh njivo lepó sadelati ; vſo s drevéſam ali s brano
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mora eno ſéme v jeſéni, drugo pa ſpomlad ſejáti. Per ſejánju naj te vodijo le te opómbe : 1. Na gorah in

▶ sejati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sej

ſeji

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi. ” „Ne ſeji sela na vezher, kadar zhednik krave domú shene: ſizer bode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe snebit, vsemi péſt ſolí, pojdi tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober

ſjaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke

sejal

s'jal
Kmetijske in rokodelske novice (1844): grizejo; U gorice rodovitne, Kamor sémena je žitne Poljodelic pridni s' jal; U meline puste, sterme, S' kterih strebši divje germe

sejal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	li novo leto bolji? Bo li vsakemu po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva
Valenštajn (1866):	ga ničemurno pripneš na prsi. Tekla. Kar on mi nej sejal, to lehko mi Iz proste volje krasen sad In ako
Valenštajn (1866):	je tvojemu očesu? Lehko Bi to cenejše bil dosegel! Setve Sejal nej té, da ti ostročijoj Utrgaš rokoj del njegovih cvét
Valenštajn (1866):	Vesele žetve naj ne čaka, kdor Sejal je zmajeve zobé strupene. Vsaktero zlo že v sebi kazen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični

ſejal

Biblia (1584):	ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe
Biblia (1584):	ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je
Biblia (1584):	glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu
Biblia (1584):	Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe

ſejav

Branja, inu evangeliumi (1777):	vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v' temu, kader je on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo on tudi shel. Torej katiri bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od meſſa pogublenje shev: katiri pak v'duhu

ſjal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj

sejali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra

sejalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako

sejat

ſejat

Biblia (1584):	priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga

sejati

s'jati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): svet. Tù je treba se pognati, Tù nar krepši seme s' jati V krepke, rodovitne tla, De tud dušne nam jedila

sejati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega

ſejati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli-

ſejatti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh, inu Pſhenizo ſejatti. Kader Meſsez gori jemle, shive Plote saſajat. Namejſt okuli travnikov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	vositi, je ta nar bolſhi gnoj. Zhe mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti

ſjati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je

seje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi
Botanika (1875):	teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih

ſeje

Biblia (1584):	tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli
Biblia (1584):	nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt
Genovefa (1841):	ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti

sejejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli

ſejejo
Genovefa (1841): Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe

sejem

ſejem

Pozhétki gramatike (1811):	theme, ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni je seme ſejem, le deuxieme, drugi, drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober namen, in kadar bo ſéme kaliti

sejemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k

seješ

ſejeſh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je

sejete
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	od konca do kraja, pa tudi vse, kar so dovršili saborski odbori in pododbori in pojedini saborski članovi, pa se saboru
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	vse, kar so dovršili saborski odbori in pododbori in pojedini saborski članovi, pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	knjigi za vsaki zvezek 1 gold. 50 kr. nov. dn. Saborski dnevnik bode obsegal kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	članovi, pa se saboru zavoljo njegovega razpuščenja predložiti ni moglo. Saborski spisi, ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 78 →

← ↑ →

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet dovolili proti temu, da

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó
Viljem Tell (1862):	da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko

Stelja in gnoj (1875):	rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in
Stelja in gnoj (1875):	hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé

Kuharske Bukve (1799):	17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi
Kuharske Bukve (1799):	Poſębej deni v' eno koso olja, ozri na tim olji ſękane jętra inu shelodez od jerebíze, potle perlì jeſiha, vina, inu

Kuharske Bukve (1799):	pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi
Kuharske Bukve (1799):	lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi
Kuharske Bukve (1799):	is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla
Kuharske Bukve (1799):	sa drugim; oſoli, daj olja inu jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svetu ima tudi namen za-se in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko
Pripovedke za mladino (1887):	v led luknjo ter prejo zravna. Uboga jo, odide ter seka luknjo v led, in ko tako pridno dela, pripelje se

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nizh! Shush. (na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka
Kuharske Bukve (1799):	ſręde ſe isręshejo, inu votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę
Kuharske Bukve (1799):	25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga
Kuharske Bukve (1799):	polivka, ali sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblazhila pred njim po poti, de po njih jésdi; eni ſékajo veje od dreveſ, jih pred njim neſó, ino po poti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti, ki v poſeſtvu imajo leſ in ti, ki ga ſékajo, ſami bolj ſposnáli, kaj je léſ vrédin, kako ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj nápzhni, in ſvarjenja vredni. Takó marſiktéri léſ od kraja ſekajo, bres de bi glédali, lepo mladino v sarod puſtíti; drugi

Genovefa (1841):	in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat, de bi ſe uzhíla, kaj veljajo. — Zhes vſe to bi

Rudninoslovje (1867):	je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abrahamu lahko otrók obudí. Enaki ſte nerodovitnimu dreveſu, ki je ſekíra she namerjena v' njegovo korenino. Drevó, ktero dobriga ſadu ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şlovenza, bráta — Kakó ſtraſhnà ſlepôta je zhlovéka! Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne

Robinson mlajši (1849):	puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva
Viljem Tell (1862):	svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi vi in vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga! Staufaher. O žena! Vojska je krvava šiba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek mara za tvoje revno življenje ?” oglasi se cesar. ”Liktorji, sekire odložite, za-nj so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši

Robinson mlajši (1849):	štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni
Robinson mlajši (1849):	den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v
Robinson mlajši (1849):	pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi
Maria Stuart (1861):	pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel

Aritmetika za učiteljišča (1885):	začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko se je začelo drugo pomikati, bode le-tó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez koliko sekund od tedaj, ko

Astronomija (1869):	praecession) enakonočišč dolgost leta postane v 100 letih za 0.595 sekunde. krajša. Na luni se je v zadnjih letih nekoliko novega
Fizika (1869):	neizmerno kratek; različni opazovalci pravijo, da trpi 1/1152000 do 9/100000 sekunde. Elektrika, vzbujena z dotikanjem (galvanizem). 204 Leta 1789 je Galvani
Fizika (1869):	dela ravno tako, kakor da bi telo na početku druge sekunde tako sunili, da bi ga sila 30 čevljev dalječ gnala
Astronomija (1869):	Paralakse, ki bi bila veča od ene sekunde, do sedaj še niso zapazili, toraj smemo po vsej pravici
Fizika (1869):	telesa samega na sebi za sekundo ; 2) končna hitrost poprejšnje sekunde; 3) že prehójeni pot, n. pr. Ako dobljene vsóte med
Astronomija (1869):	stopinjam zemljepisne dolgosti in širjave dostavljamo podrazdelke, namreč minute in sekunde. Kakor smo že v vvodu opomnili, deli se vsaka stopinja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	zbralo od blizo in daleč, da so ure minule kakor sekunde. Čez vse to pa še g. dr. Zamikov govor „o
Zoologija (1875):	kar traje komaj 1/1000000 sekunde —, moreš tiskano besedo vjeti, 1/8 sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in 1/10 sekunde
Zoologija (1875):	sekunde pa potrebuješ, da jo v duhu prebaviš, in 1/10 sekunde ti je treba, da roka dobro spozna in občuti toploto

Fizika (1869):	naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4 sekundah 500 m visoko, ako pade telo v prvi sekundi za 4.9 m? 23.* Koliko velja a) 28 l po

Fizika (1869):	našli njo različno med 20000 do 60000 milj za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugo pomikati, bode le-tó prvo dohitelo, ako preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš

Fizika (1869):	Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V
Fizika (1869):	Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 78 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —