- selivce
Zlatorog (1886): sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo
selivec seljan selo selterski sem seme semenski semenj semenje semiški semkaj semle semlet semtertja sen senca sence senčen senčnat senik seno senožet senzarija senjor senjora september ser seraf serafin serapa serpen serpentin servus sesalec sesalka sesati sesedati sesedših sesek sesesti sestanek sestava sestavek sestaven sestavina sestaviti sestavljajoč sestavljanje sestavljati sestavljen sesti sestra sestrica sestrična sestrin sestrinski sešit sešitek sešteti seštevanje seštevati seštevek sešteven set setev sevastopoljski seve sevec seveda sever severen severen_slovenski severen_tečajen severnoslovanski severov severovzhoden severovzhodnik severozahod severozahoden severozahodnik sevnica sevški sezati sezidan sezidati seznaniti seznanjati seznanjenje seznati sezuti seženj sežgaje sežgan sežgati sežig sežigalen sfenoid sfrčati sh shajališče shajan shajati shivin shivov shladiti shladivši shlajen shod shodišče shodnica shojen shramba shraniti shranjen shudeti shujšan shujšati si. sibolero sicer siderit sidro sienit signatura siguren sihemski sij sijaj sijajen sijajnik sijajno sijajnost sijanje sijati sikaje sikanje sikniti sila sile silen silipup siliti silje silno silnost silo siloma silovit silovito silovitost silurski silvestrov simonov simpatetičen simpatičen simulant sin sinajski sinček sindik sinek sinica sinko sinoči sinov sinus sinjčev sinji sip sipa sipati sir sirek siren sirin sirnina siromačija siromak siromašen siromaški siromaško siromašnica siromaštvo sirota sirotica sirotka sirov sirovka sirski siršpan sirup
| Zlatorog (1886): | sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam |
| Blagomir puščavnik (1853): | rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja |
| Trtna uš (1881): | zdravo, da najdejo zadostne hrane, katere jim je na starem selu bilo zmanjkalo. |
| Botanika (1875): | ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna je n. pr. Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina |
| Divica Orleanska (1848): | si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam |
| Divica Orleanska (1848): | ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bil pri meni ter me je prosil, da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj |
| Zoologija (1875): | malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in |
| Botanika (1875): | trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki |
| Botanika (1875): | so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je |
| Deborah (1883): | prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu |
| Botanika (1875): | Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v |
| Biblia (1584): | li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati |
| Biblia (1584): | temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem |
| Biblia (1584): | h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke |
| Biblia (1584): | dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje |
| Botanika (1875): | storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v |
| Botanika (1875): | za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek |
| Revček Andrejček (1891): | bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim plotam, ki je okoli 8 — 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamnje po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en |
| Biblia (1584): | ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rèž in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta |
| Botanika (1875): | iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji |
| Botanika (1875): | pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Pésno séme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo |
| Botanika (1875): | Dišavnice (Scitamineae). Rastline vročih deželá z ostro dišečimi koreninami in semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi |
| Biblia (1584): | na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem |
| Botanika (1875): | bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nima nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam *) obſeje, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo pride , obilno rodí. Ako bi kdo ravno naſproti is ſemenam delal , ta bi ſi nizh ne popravil. Şamo konopljevo ſeme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu ſęmenu, katiri je Chriſtus. Tu pak jeſt pravim , ta teſtament je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvo,“ je ſhe Jesuſ djal, „je podobno gorzhízhnimu ali sénofovimu ſémenu, ktero kdo vsame, ino na vert uſeje. Je ſizer naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredí, lepſhi in obilniſhi sernje obrodí, in ſe tudi per ſemenu pervarje. Nekteri kmetovavez miſli, zhe bolj goſto bo ſejal, vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo |
| Botanika (1875): | njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so |
| Botanika (1875): | v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride |
| Botanika (1875): | in menda se obojni kapljini zmešate. s čim je oplodjenje semenskega popka dokončano. Zdaj koj se začnó delati nove stanice tam |
| Botanika (1875): | imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem |
| Botanika (1875): | popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu |
| Botanika (1875): | mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat |
| Botanika (1875): | predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal |
| Botanika (1875): | kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo, de bi ſemenſko sernje v gnojnizi namakvali, in potem ga s shivim apnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | védnoſt : 1. Premeni ſeme takrat, kadar ſposnaſh, de je tvoje ſemenſko serno od vezhletniga perdelovanja oſlabélo. 2. Kupi ſeme is takiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar je zhaſ in ti vreme ſtréshe, pojdi in ſéj ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko sernize po 6 ◻ pavzov proſtóra dobi. Şejano ſeme ſe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje |
| Divica Orleanska (1848): | prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta somenj nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in |
| Stric Tomaž (1853): | prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14 „dni dershat, ſemejn ſ. Petra in Pavla popolnama ven „oſtane inu ſe bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah“: „Ker ſe ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s vodo pridno pitajo. Leſkoviz. Povéſti iz Ljubljane. (Zheſhpljev ſomenj v Ljubljani 14. kimovza) ſe ne more ne dober ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ ta zena odjenjala , de le vezh vode pride. Kar ſomenj sa shivino utizhe, ſe mora rezhi, de je kónj sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlednim liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ni vſelej verjeti, zhe zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſomenj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj varno je o tacih časih svoje živine ne na somnje gnati. Če je pa kuga že v tistem kraju, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | somnju, ne v tacih krajih, skoz ktere se govedje na somnje ali sicer na prodaj goni. 2. Da naj nobenega ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik |
| Stric Tomaž (1853): | zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša |
| Stric Tomaž (1853): | nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi |
| Deborah (1883): | iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſtarih — odshenó. — Vól je bilo ménj, kakor na zhreſhnjevim ſòmnju in kar jih je bilo, ſo bili le krajnſki. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó zhudim, kako morejo le moji poſojvávzi mirno ſpati. ” — (Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres |
| Zoologija (1875): | oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo |
| Botanika (1875): | teh rastlin imajo v sebi neko dražilno, žveplenato, hlapno olje, semenje pak daje mastno olje. Listi se teh rastlin, če so |
| Kemija (1869): | se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele |
| Zoologija (1875): | z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla semkaj. Pa tudi od Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter |
| Gozdovnik (1898): | to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili |
| Gozdovnik (1898): | je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli |
| Blagomir puščavnik (1853): | kamni vdelan. ”Oj, oj! se Milko začudi, kako pride perstan semkej? gotovo gaje ktera gospa zgubila, ko so rokovice z rok |
| Roza Jelodvorska (1855): | pravi: »Kako je vender to, povejte mi žlahna gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaša gospa krivo obdolžena, in v smert obsojena, sim se simkaj podal, s svojo kervjo in s svojim življenjem nedolžnost braniti |
| Gozdovnik (1898): | pestjo, da se nezavedna zgrudi na tla. »Jose! Juan! brž simkaj! « Človeka stopita z balkona v sobo. Njiju licema je bil |
| Gozdovnik (1898): | točke, kjer človek neha biti misleče in čuteče bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha |
| Biblia (1584): | njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v' |
| Biblia (1584): | kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt |
| Biblia (1584): | Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na |
| Biblia (1584): | Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te |
| Biblia (1584): | je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na letu imę klizali, v' Jerusalemu pregajnov : inu je satu ſemkej perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſem noter tvoj perſt, inu pogledej moje roke, inu podaj ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. De bom Tonzheka , dokler Barona doma ne bo, ſemkej poſlal. Ti ga oblęzi , inu lepu napravi; jeſt ga bom |
| Revček Andrejček (1891): | po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita! |
| Rudninoslovje (1867): | iz njega z drugimi bakrénimi rudami vred baker. V prah semlét daje lepo modro barvo. VIII. Opálovci. (Opaline). Opálovci nimajo kovinskega |
| Rudninoslovje (1867): | v Škofjem na Kranjskem. Iz njega se topi baker (med), semlét daje lepo zeleno barvo, a jedrnat se brusi, ter iz |
| Rudninoslovje (1867): | na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se |
| Valenštajn (1866): | Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor tebi, semterkje enaku hodesh. Na tako viſho je tebi dar spred, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal. Semterkje na verh naloshi koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh |
| Bolna ljubezen (1874): | Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi srp |
| Prvi sneg (1886): | domač odložil klobuk in gorenjo suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši |
| Vanda (1888): | uganka, Vi danes nekako skrivnostno govorite. « »Hodil sem po »Zvezdi« semtertjà, srečaval sem skoraj ves mladi cvet ljubljanski, ali zastonj so |
| Ženitna ponudba (1897): | prodajalnico, kjer je imel svoj »komptoar«, je taval nekoliko časa semtertja s težkimi, negotovimi koraki. V lice je bil rumen, in |
| Kotanjska elita (1898): | razsvetljeval okrogli, bledolični mesec, ki je mirno plul med belkastimi, semtertja se trgaj očimi oblaki. Iz vinogradov so se pa oglašali |
| Kotanjska elita (1898): | zopet spravljanje ... Pavlovič pa je nemirno hodil po svoji sobi semtertja ... Šele proti poldnevu se je zbudil Traven; spanec ga je |
| Kotanjska elita (1898): | izprehod v mesto, kjer sta se navadno ustavljala v čitalnici, semtertja obiskala Severico, ali pa sta zavila včasih tudi po bližnjih |
| Vzgoja (1899): | šla v sobo, kjer je bil umrl soprog. Hodila je semtertja ter oči napenjala. Prav tako ji je bilo, kakor bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | iz katere se ni mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v |
| Stric Tomaž (1853): | ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek |
| Ferdinand (1884): | je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti |
| Tine in Jerica (1852): | Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ene lampeze. Ta je bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nadleshuvani, revni: katirih ta ſveit ureden ni bil : ony ſo ſemterkje hodili po puſhavah, po gorrah , po skalah , inu jamah te |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli, daj olja inu |
| Kuharske Bukve (1799): | samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gore. Tukaj po teh ſamòtah, kjer drusiga ni bilo, kakor ſemtertje kak germ, je Moseſ vezhkrat v' révo ſvojih bratov v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ondi ſe orli sbirajo. ˛Sliſhali boſte od vojſk ino puntov; ſemtertje bodo velíki potreſi, lakota ino kuga, ino na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav dobro sdelo, de je ſantizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſki pomozhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni, ſemtertje rastreſa. S to gnojnino ſi sboljſham prihodke ſvojih njiv. Jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Delat' klice in živét', Mislim: saj je to prirodno V snu iskát' sgubljeno moč. S' tihim glasam tedej rečem: „Blaga zemlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trebuh narveč Nje dobrote vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva. « Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila še tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero |
| Najdenček (1860): | više stalo in pripékalo, sim imel v bližnjem gojzdiču hladno senca. Tu sim poslušal vesélo petje tičev ali sim pa sam |
| Maria Stuart (1861): | tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja Dviguje jezno se iz temne rake, In ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je bila bleda ko zid in je okrog hodevala kot senca. Nekega dné pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel |
| Deborah (1883): | Al pojdeš z mano? Deborah. Se méni luč, če spremlja senca jo? Al – večni Bog! Kaj oni prebijó! Jožef. Kdo? Deborah |
| Gozdovnik (1898): | njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal, da je bila glava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega |
| Astronomija (1869): | 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec |
| Astronomija (1869): | zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev |
| Zlatorog (1886): | sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam beshi. Kamorkolj pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi |
| Gozdovnik (1898): | videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú |
| Astronomija (1869): | zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja |
| Ferdinand (1884): | zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter |
| Ferdinand (1884): | zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek |
| Gozdovnik (1898): | hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali sa en mihin dobizhek, ali sa en dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor ſprauleniga domishluvaina od nas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni myr, katęriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s'tvojim branilam ne pokrieſh, zhe me ti pod ſęnzo tvojih perut ne vsameſh, taku oſtanem bres mozhy, bres saſlónbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' meſtam. Kedar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſhitev ( reſhvo ), k' godvanju njih imena, lepo piſano tenjo alj ſenzo sa luzh naredediti, ino Shofko proſi, de bi ji pomogla |
| Genovefa (1841): | ze vrózhe pripéka, hladno ſénzo délajo, jíh tudi pred mokroto varjejo, kadar deshuje. In ponôzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno leto dobro ſtoriti, kar je létaſhno vsélo. 7. „Drevje ſenzo déla in trava v ſenzi ne raſte dobro. ” — Tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi |
| Divica Orleanska (1848): | delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc mu ni še olje sveto, On kralja še ne imenuje |
| Zoologija (1875): | kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič |
| Stelja in gnoj (1875): | prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. |
| Ferdinand (1884): | kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava |
| Stelja in gnoj (1875): | in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih |
| Genovefa (1841): | urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo |
| Zlata Vas (1850): | je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo |
| Genovefa (1841): | sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno |
| Genovefa (1841): | ſi je nakopala — in Boleſlav ji je pridno pomágal. S ſénam sa koſhuto ſe je bila shé poprej preſkerbéla. Vézhi ſkerb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje |
| Viljem Tell (1862): | brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po letu in po simi dobro preredim, takó ravno ta ſenoshet 12 krav po letu ſamo s pizho previditi samore. Jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti in v ſhirokoſti ſamo 3 orale meri |
| Zlata Vas (1848): | čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shita eden sa drugim. 6. Od nadelovanja ali popravljanja ſenoshet in travnikov. 7. Od perdelovanja vina in ſtreshbe vinograſhke. 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | o Bog! « Že je bilo okrog Petra vse živo, na senožetih in na polju je bilo že polno delavcov; tudi on |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne morejo; tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli po ſenoshetih in travnikih paſti, ne po obdelanimu polju goniti jo. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo kaj le sgodi. Doſti kmétov je, ki miſJijo, de ſenoshetam in travnikam nizh drusiga tréba ni, kakor jih pokoſiti. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler je raſt ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hzhér, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne greſte na ſvoj ſenoshet alj travnik, ki je sunaj meſta bil. Lepo belo krilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhedni ino dobri biti persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izda na Dunajčana menico, računajoč sebi 1/2 % provizije in 1 ‰ senzarije ter 178 mark po 100 gl. a. v. Za koliko |
| Gozdovnik (1898): | prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke |
| Gozdovnik (1898): | ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega |
| Gozdovnik (1898): | sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da |
| Gozdovnik (1898): | kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito |
| Gozdovnik (1898): | ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S |
| Gozdovnik (1898): | mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je |
| Gozdovnik (1898): | je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi |
| Gozdovnik (1898): | le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta |
| Astronomija (1869): | znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu |
| Zoologija (1875): | luscinia) najimenitniši pevec, ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tako piše iz Honske vasi v Anhaltskem pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On |
| Robinson mlajši (1849): | vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | slavo in čast kralja vseh kraljev, kakor mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel |
| Ta male katechismus (1768): | usi Angelzi; Tebe nebesa, inu uſſezhiherne Oblaste: Tebe Kerubini, inu Serafini s' naprenehanem glasam pojó. Svete! Svete! Svete Gospud Buh Sabbaoth |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe bilu tebe tolkajn vezh lubiti, koker uſſi Cherubini, inu Serafini! o daj meni, de be jeſt mogl tebi od lubeſne |
| Gozdovnik (1898): | tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi |
| Kemija (1869): | sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina |
| Prvi sneg (1886): | nakloni se Mirku, Čermaku pa poda roko ter ga pozdravi: »Servus, Vilko! kje si pa danes tičal vse popoludne? « »Počakaj malo |
| Trojka (1897): | lahko priklonili in prijazno odzdravili, Vladimir pa je rekel fantoma: »Servus,« kar se jima je dobro zdelo. Od tedaj pa je |
| Gojko Knafeljc (1899): | skuhati čaja ter pojdi v posteljo! V kratkem bo boljše! Servus! « Ko je pri odhodu prejel Gojkovo mrzlo desnico, ga je |
| Gojko Knafeljc (1899): | številu. Zato vas vse skupaj najprisrčneje pozdravljam! Bog vas živi! « »Servus! « je zaklical vmes hripav glas. »Živio, živio! « je poudaril nekdo |
| Zoologija (1875): | tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi |
| Zoologija (1875): | dušni tesnoti, britkosti ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesavcev (psa, mačka itd.) nema nič probojev, zato se tudi ne |
| Zoologija (1875): | 37 do 50° C. toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek |
| Zoologija (1875): | 1 del žvepla. Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko |
| Zoologija (1875): | špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami |
| Fizika (1869): | Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka |
| Fizika (1869): | plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna |
| Fizika (1869): | sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko delana in kdor ima z njo opraviti, mora |
| Fizika (1869): | sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh |
| Fizika (1869): | sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka |
| Fizika (1869): | ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja |
| Botanika (1875): | fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se |
| Zoologija (1875): | s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó meso, imajo gole slepe mladiče, ki pa le |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kozlič, ki se za pleme redi, mora celih šest tednov sesati, med kterimi se pri kozi na paši travo, v hlevu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa po rivcu z žganjem ali z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je k ravno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je po Novicah, leto 1846, stran 59 in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev sesati ni pustila, ptujega, ki ga je kupil, in z žganjem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kupil, in z žganjem namazal, djal in netegoma ga je sesati pustila. |
| Rudninoslovje (1867): | sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kremena siga se, mnogovrstno seseda iz gorkih virov, zlasti iz Geysera na Islandu. Kremena zraščenina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se mogle kot pari v parokrogu bivajoče sestave vsaj nekoliko sesedati na zemljo, kot tekočine. Organskega življenja tačas ni moglo biti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kemiške sestave, kakor kremeno-kisla galunina shladivši se jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze ? — če si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po svoji naturi večkrat z gobcam v |
| Rudninoslovje (1867): | v drugo posodo, kjer mirno stoji, da se čista porceljanka sesede na dno. Tej se potem primeša drobno semljetega živca (Feldspath |
| Kemija (1869): | spojina je s kalijem, ki se v podobi sivkaste skorje sesede v sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | počiti 5. septembra? « »Jaz, da bi bil vedel za kakšen sestanek? Ali se Vam sanja gospod glavar? « »Niste li sami ravnokar |
| Postillion d'amour (1887): | jih vzgájajo za službe pri Evropcih. Brez koristi ni bil sestanek, Cetinovič rad plača račun, kakeršen sestavi detektiv posebe za vsako |
| Lisjakova hči (1892): | lepó dišeča pisemca, ki te bodo izkušala zvabiti na zaupen sestanek. Kar nič ne bodem ljubosumna, nego ponosna bodem, da imenujem |
| Lisjakova hči (1892): | bodeva igrala, zaljubiva se drug v drugega, izgovoriva si skriven sestanek; jaz se ti oklenem okolo vratu, a ti me objameš |
| Očetov greh (1894): | pričel razgovor, da bi ne dal preveč duška svojim čustvom. Sestanek v Volksgartnu in vestedenski posel sta bila zdajci predmet živahnemu |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | začel bližati tisti čas, kterega je bil določil Mušič za sestanek. Šibečih kolen je lezel, ko se je začelo mračiti, iz |
| Očetov greh (1894): | ga naudaja le misel in želja, da bi podaljšal ta sestanek. Prva ljubezen je vzplamenela v njegovem srci z vso svojo |
| Slučaji usode (1897): | Pri oni klopi, kjer ste našli Avrelijo, sva imela dogovorjeni sestanek. Kako je Avrelija ob istem času prišla na isti kraj |
| Slučaji usode (1897): | ga je sram, če bi ona menila, da je njemu sestanek z Avrelijo bil ugoden. O Avreliji pa ni zinil besedice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | minutah bosta zopet skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 |
| Botanika (1875): | imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stanu, ampak se je sčasoma spremenilo. Tako kamenje, čegar kemiška sestava se je sčasoma več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje |
| Zoologija (1875): | pri nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust |
| Kemija (1869): | da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron |
| Botanika (1875): | cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da |
| Astronomija (1869): | stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da |
| Astronomija (1869): | telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego |
| Kemija (1869): | pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah |
| Astronomija (1869): | se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla |
| Astronomija (1869): | Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil Neptun sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla |
| Botanika (1875): | raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | treba ga je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti |
| Zoologija (1875): | namen, ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti, imenujemo sestavo ali sistem. V tem zmislu govorimo o sestavi kosti, o |
| Gozdovnik (1898): | Oročej, svoje dolge kodre ponosno tresoč. »Le poglejte način in sestavo tega kamenja, pa boste brž opazili nekaj važnega. " Baraha pazljivo |
| Fizika (1869): | imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se |
| Kemija (1869): | na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo tako sostavo: Ako to spojino primerimo cinobru (e §. 12), tekoj vidimo |
| Botanika (1875): | se z obrazovanjem rastlin; poimenovanje in porédanje njih v umetno sostavo bilo je poglavitno deblo vseh učenih in neučenih prijateljev rastlinstva |
| Botanika (1875): | svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iſkrene sheljé in krepke opominjevanja doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mala rezh, to majhinoſt nauzhiti ſe; ako bodo en par soſtavkov pozhaſi brali, bo jim tretji gotovo she gladko in tozhno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po njem kakor roženčevi ali amfibolovi škriljnik ter je bistveni sestavni del sienitov, dioritov in druzih. V železnih tovornicah ga imajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. = 5. Glavni njegovi sestavni deli so: baker, antimon, žveplo in arsenik; nekoliko železa, cinka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z |
| Botanika (1875): | za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Kemija (1869): | Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro |
| Zoologija (1875): | ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo |
| Zoologija (1875): | boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni |
| Kemija (1869): | spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem |
| Kemija (1869): | še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj |
| Zoologija (1875): | s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za |
| Botanika (1875): | razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sam svoj kvadrat. 2.) Vsak naslednji člen dá po dve sestavini, namreč dvojni produkt iz vsote vseh prejšnjih členov in tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Primer. enačba. Dostavek. Sestavini, kateri dá vsak člen danega polinoma v kvadratu, môči je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in vsaka naslednja številka danega števila v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | svoj kvadrat. 2.) Vsaka naslednja številka dá v kvadratu dve sestavini: dvojno pred njo stoječe število, pomnoženo s to številko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tvarine A z y jednotami tvarine B. Ker morata pa sestavini, kateri smo za zmes porabili, toliko vredni biti kakor zmes |
| Kemija (1869): | ekv. kisleca. Spojina druzega reda se zaznamova, da se njeni, sostavini, to je: spojini prvega reda pišete ena za drugo ter |
| Botanika (1875): | imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete vode razkrojiti na njeni dve sostavini, kislec in vodenec. Vodenec se v tem slučaju porabi, kislec |
| Kemija (1869): | leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se |
| Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | poprej jako skrbno in čedno spisal. Kakor je najlepše znal, sostavil je ondi občutke svojega srca. Da, še celo svoje matere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k |
| Fizika (1869): | O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal |
| Kemija (1869): | scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin |
| Kemija (1869): | tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša |
| Kemija (1869): | sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z |
| Kemija (1869): | i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja |
| Astronomija (1869): | kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča |
| Kemija (1869): | kremenčevokisli cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vendar dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V |
| Zoologija (1875): | s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej |
| Gozdovnik (1898): | ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se |
| Kemija (1869): | tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije |
| Kemija (1869): | in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so |
| Botanika (1875): | med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto |
| Zoologija (1875): | tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je |
| Kemija (1869): | nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno |
| Kemija (1869): | in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk |
| Kemija (1869): | na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru |
| Kemija (1869): | dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo |
| Botanika (1875): | se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti |
| Fizika (1869): | zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali |
| Fizika (1869): | skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati |
| Botanika (1875): | prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor |
| Botanika (1875): | ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči |
| Kemija (1869): | odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzim stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi iz tega, da so popolnoma po kemiških pravilih sestavljeni in da imajo kristalno obliko; imenujemo jih prave ali enoterne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri ima dosti živca, hitro sprhni ter daja rodovitno glinato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla |
| Zoologija (1875): | čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva faktorja razstaviti dati; le-tá je môči razstaviti, ako sta sestavljeni števili, zopet na faktorje, kateri so ali praštevila ali zopet |
| Fizika (1869): | se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki |
| Botanika (1875): | delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne |
| Kemija (1869): | Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine |
| Kemija (1869): | imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V zdravilstvu se rabijo: Solitarni éter, zmes solitarnosokislega etilovega |
| Zoologija (1875): | pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz |
| Zoologija (1875): | usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven |
| Fizika (1869): | prvej, ne samo drugej sili, ampak da je njegovo gibanje sostavljeno; Lep primer tega daje nam ladja, ktero žene veter prek |
| Fizika (1869): | §. 11. bilo je rečeno, da nam je misliti tvarino sostavljeno iz prav majhnih delkov, iz tako imenovanih atomov. Ko bi |
| Botanika (1875): | podob in se nasledno tudi različno imenuje. Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic, imenuje se parenchym, tudi polnilo ali |
| Botanika (1875): | podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. |
| Botanika (1875): | večidel zelen. Vse njegovo površje je prepreženo z povrhnjo kožo, sostavljeno iz ploščnatih stank, v kterej koži je mnogo rež in |
| Robinson mlajši (1849): | takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do |
| Blagomir puščavnik (1853): | še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Viljem Tell (1862): | Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena |
| Sveti večer (1866): | čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer |
| Ferdinand (1884): | srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi |
| Deborah (1883): | Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se |
| Gozdovnik (1898): | v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom |
| Genovefa (1841): | grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure |
| Biblia (1584): | Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi- |
| Ferdinand (1884): | pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da |
| Gozdovnik (1898): | je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani |
| Biblia (1584): | je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on |
| Biblia (1584): | sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je |
| Tiun - Lin (1891): | hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Od pluga do krone (1891): | ladje, ki plavajo do Zagreba in Siska po Savi. Tamkaj sédita na ladjo in rešena bodeta. » Dobremu strijcu se zarosí okó |
| Od pluga do krone (1891): | bodita srečna. Ob Ljubljanici pod Trančo vaju bode čakal čoln. Sédita vánj, in voda vaji nêsi brez šuma in trušča, kamor |
| Od pluga do krone (1891): | upirali. «Amen,» odzdravijo domačini, Micika pa pristavi: «Dá, varujemo se. Sédita; danes, ko je čas, bodeta kaj povedala. » Soseda sedeta za |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da, veselo vest prinesem. ” — V tem je bila večerja pripravljena; sedli so k pogernjeni mizi in dolgo vkup ostali. Drugo jutro |
| Gozdovnik (1898): | živali, ognjevite, so jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo |
| Viljem Tell (1862): | Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher |
| Biblia (1584): | je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te |
| Biblia (1584): | enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi |
| Ferdinand (1884): | jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na |
| Ferdinand (1884): | žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte ga poloshili? “ Mu rekó: „Goſpod! pojdi, ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlepi;” sato je on , in ſhe troje njegovih bratov in ſeſter ſlepótno rojenih, in de po tem takim ne-, móre ne |
| Divica Orleanska (1848): | stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko |
| Valenštajn (1866): | hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu |
| Valenštajn (1866): | Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo |
| Valenštajn (1866): | vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti |
| Pripovedke za mladino (1887): | divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je |
| Revček Andrejček (1891): | prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog |
| Revček Andrejček (1891): | gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno |
| Biblia (1584): | mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto |
| Ta male katechismus (1768): | sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo |
| Biblia (1584): | Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj |
| Divica Orleanska (1848): | Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' Betanijo terg priſhel. Dvé ſeſtri, Marija ino Marta, ſte ga v' hiſho ſprejele. Marija mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet priſhel v' Betánijo. Obujéni Lazar ino njegove dobre ſeſtri, Marija ino Marta, ſi vſe persadenejo mu zhaſt ino hvaleshnoſt |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem |
| Oče naš (1854): | pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu |
| Revček Andrejček (1891): | nič zahtevala, pa sem si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tude tehiſteh, katire se posebej ſa enega takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter skus take ozhitne ſnamena ſa enega naurednega brata, inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel. “ Ko je bila Marta to isrekla, je ſhla, ino ſeſtro Marijo poklizhe, ter ji tiho na uhó rezhe: „Uzhenik je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli ljubo ſeſtro, ki s naſhimi novizami eno pot hoditi hozhe. Ena drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem več ničesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo v hišo. Na miglej smo že |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi |
| Zeleni listi (1896): | divil. Vendar so bile vesele in mnogo lepše, nego njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ločijo“. Mali Karl, ki je zraven matere stál, prime svojo sestrico jokáje in tarnáje za róko rekoč: „Le vesela bodi, ljuba |
| Pripovedke za mladino (1887): | nikdo k otrokoma. Pozno se zbudita in Janezek tolaži svojo sestrico: ,,Le počakaj, da luna zasije, potem bova videla drobtinice, katere |
| Pripovedke za mladino (1887): | 9. Bratec in sestrica. Bratec prime svojo sestrico za roko ter jej reče: „Odkar je mati mrtva, nisva |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Kako? Kaj je to, Sestričina! Tekla (grofinii). Prizanesite! Peti — Zdaj v muki tej, ka dušo |
| Valenštajn (1866): | tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji vam so znani |
| Valenštajn (1866): | treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj. Grofinja |
| Jerica (1859): | ta je neka Jerica z Zglavnika. « »Lej ga no, mojo sestrično! Ni da bi djal, lepo dekle; če to ustreliš, kar |
| Na stricovem domu (1860): | je Mina tudi čakala, da bi jaz napeljal govorico na sestrično; iz tega obotavljanja se mi je dozdevalo, da Mina ne |
| Na stricovem domu (1860): | in karkoli sem počenjal, mislil sem vedno na svojo ljubo sestrično. Ker sem vedel, kako žalostna je ona, tudi jaz nisem |
| Prvi sneg (1886): | za jedno mizo naši znanci: gospa Kolarjeva s hčerjo in sestrično, Mirko, Čermak in Ilovski. Bili so vsi dobre volje in |
| Prvi sneg (1886): | mogoče tudi, da ni bila. »Saj poznáš Ilovskega,« tolaži Ema sestrično svojo, »rad se razveseljuje in kakeršen je, nestanoviten in lahkomiseln |
| Prvi sneg (1886): | z izurjeno svojo roko tudi sama kaj prisluži. S svojo sestrično Emo, ki se je po smrti svojih roditeljev kar preselila |
| Dva adjunkta (1888): | gospodično Milko, hčerko prej imenovane, in davčni adjunkt z njeno sestrično, že skoro malo póstarno gospodično Sabino. Zgaga si je bil |
| V krvi (1896): | častilci, laskajoč se njeni krasoti. Ritmojster jo je predstavljal za sestrično svojim tovarišem, ki so tekmovali med seboj, kako bi bolje |
| V krvi (1896): | Vedel sem, da primeš takoj za vodico, ko ti pokažem sestrično. « »Kaj pa hočem! Spametovati se moram vendar enkrat ... mhe, evo |
| Divica Orleanska (1848): | svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zahvaliti; 4) po ino-Slovanskem; 5) po staro-Slovanskem; 6) po tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | prijetnost in lahkoto v eno. — Al tudi zuanja oblika vseh sešitkov je j ako lična. — Na prodaj se dobijo te pesmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno količino postavimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednja za jedno mesto dalje proti desni, ter jih potem seštejemo, kakor stojé; vsota je iskani kvadrat. N. pr. Kvadrat dekadnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b). c = (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z |
| Pripovedke za mladino (1887): | pač ter znate upiti, da človeka ušesa bole, tri zlate sešteti pa vam je že preveč. Kaj mislite, da vas bodem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | lahko na polinom. V ta namen treba le znake za seštevanje in oklepaje izpustiti ter predznake za računske znake smatrati. (+ a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok ta, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 60 + 20) + 5 + 4 = (60 + 20) + (5 + 4). Kakó je seštevati istoimenske izraze. § 13. Vsoto, v kateri se nahaja jedno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + a + a + a + a + a + a = 7a. Kakó je seštevati dekadna števila. § 15. Vsako večštevilčno dekadno število smatramo lahko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | d, i. t. d. Imenovana števila je môči le tedaj seštevati, kadar imajo isto ime; prav tisto ime dobi potem tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je še pomniti, da se morejo le jednote jednakega reda seštevati. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednic, desetic, stotic i. t. d. Kakó je dekadna števila seštevati, povedó izreki § 12.; le to je še pomniti, da |
| Fizika (1869): | takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali |
| Biblia (1584): | vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu |
| Robinson mlajši (1849): | ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar |
| Valenštajn (1866): | deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód |
| Botanika (1875): | vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tal mersla, inu vezh ſuha, koker mokra, vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender vſsi Fruhti posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | snęga, h' konzu dobra bres snęga, vender veliku vetra. Spomladanska Sętv. Je enu dobru jezhmenovu Lętu, ga veliku inu dobru rata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubite gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa pervo pomladanjſko ſetev vosite, ali zhe zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene, varje pred valam. 3. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe druge opravila dopolniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe jame bilka ſuſhiti in rijaveti. Dobro vdelaj njive sa ſétev, ſéj shito ob pravim zhaſu, pa ne v mokrotni kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mora osirati, kdor hozhe pravo mero ſemena ſi sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druga plasha med shitam rada raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. 4. Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu vremenu. 5. Na njivo, ki je sa ſétev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pade, drugi dan pred ſolnzhnim is-hodam ga pa savlezhi. Taka ſétev ti bo vezh dni popred selenila, hitreji raſtla, in do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka mokrina v semlji ſétvo koj oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi |
| Botanika (1875): | rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izmolzejo, in da je treba se veliko druzih okolišin pri setvi pred očmi imeti, da bomo, če kake posebne ujme ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kmetovavcom, ker se l. še več kot polovica semena pri setvi prihrani, 2. žito veliko lepši raste in tudi ojstra zima |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svoj dopolniti zamore; prelahki ne morejo valjati. Vali se po setvi, da se zemlja na verhu še nekoliko zdrobi in okoli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | morebiti tudi apno ali saje. Če bi 14 dni po setvi spet se ravno tisto, postavim, zelje, sejali, bi bolhe na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svetjejo umni in skušeni kmetovavci raji v jeseni namest ob setvi gnojiti, če je gnojiti treba. Če je pa prej korúzi |
| Razne dela (1870): | Bratje, sercu temu vpisani, Ste sami dovolj prebrisani, Žita v setvi znate zreti, Ali v prid bo žetva šla. |
| Holekova Nežika (1876): | me je iskalo vse in me rado imelo ob košnji, setvi in na vsakem delu. Tisto leto je bilo rodovitno; drevje |
| Od pluga do krone (1891): | najprej o ponesrečenem Vehovci, nató o vremeni, o žetvi in setvi in kar je drugega dela navadnega o tem času. Kadar |
| Od pluga do krone (1891): | vé kje, ko bi bil rajši prišel domóv ob ajdovi setvi pomagat? » «Kovač, kakeršen mož, takšne besede,» pravi Jaka. «Jurij se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor saſpanimu zhloveku po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bersh isſpod shivine na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mokrim ga ne gre ſejati. Ko bi bil she po ſétvi mras ali ſrén vſejano semljo ſpuhnil, ali persdignil, tako ſejanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljivo, na dneve, na meſze, ali na sasnamenovane zhaſe ob ſétvi gledati : ampak ſ. piſmo nam takó govorí : Kteri na veter |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | večkrat preorjemo, in je jo treba pognojiti, se gnoji pred setevjo. Zdaj je vprašanje: kako je boljši, globoko ali plitvo orati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa ob majhnem gorkem dežji poseva. Nekteri jo s setevjo vred gipsajo. Seje se zgodaj pomladi med ječmen, ali med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | media), žitu zlo malo škodjejo. Z dobro brano se pred setevjo lahko veliko škodljivih korenin z njive izleče in zatare, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | potrebujejo in najdejo. Nektero seme, če lepo vreme kaže, pred setevjo kak dan prej zmočiti, storí, da v zemlji prej kalí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pred setevjo večkrat preorje in premeša; naj se pred setevjo dobro pognoji; ni dopovedati kako lepo bo po tem vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | napije, naj se s poprejšnjo zgornjo pomeša; naj se pred setevjo večkrat preorje in premeša; naj se pred setevjo dobro pognoji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | take rečí, ktere delajo dolge korenine, oberniti, je treba pred setevjo dobro pognojiti, in ne več tako glo¬ boko, ampak le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pregosto, ali ne enako seje. Seme apniti ali pepeliti pred setevjo je koristno, ker apno in pepél imata živež za rastline |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manjši ali tanjši brazde režejo. Če njivo prašimo, in pred setevjo večkrat preorjemo, in je jo treba pognojiti, se gnoji pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vil bi bilo v tédni nar koriſtniſhi lotiti ſe. Sa ſétevjo in ſadam je potréba semljo rahljati , de jo srak preſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo. V mokrim vreménu je sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi drugazh pomagal. Şhkoda vam je, zhe gnoj dolgo pred ſetvo na njivo ſpeljete, ali zhe ga tam dolgo zhaſa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo brasdo priti. — Shitu ſe mora narmanj oſem dni pred ſétvo gnojiti. — Kdor shelji, kaj vezh od tega svediti, naj ſe |
| Biblia (1584): | je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | glagolov: „hoteti“? in sicer: a) v skrajšanih stavkih, na pr. „sevé, se zná“, namesti: „to se vé. “ Vzlasti prigovorov je veliko |
| Ivan Slavelj (1876): | ne imela nasprotnika v oni imenitni knjigi«, pravi, »ki je, seve, v visoki nemščini pisana. Tudi je tam pisano o učeni |
| Ivan Slavelj (1876): | in podpira svoje sorodnike. Dobra duša, dobra duša! — In naposled, seve, zaneso ga tudi tja v kot na pokopališče; in »žlahta |
| Testament (1887): | bilo; brez denarja, brez njenega imetja — kaj bo ž njo? — Seve, ko bi se našel pozneje oni tujčev testament — pa kaj |
| Vaška pravda (1892): | po žilah mu je zastajala kri, ko je slišal posvetovanje. Seve, Podgoričani so se grozili zato, da bi bolj prestrašili sicer |
| Svatba na Selih (1894): | hotela zvedeti od hčere, nego zakaj Rakarja ne mara. LeniCa sevé, iz prva ni hotela povedati; ko pa le ni več |
| Sama svoja (1895): | Pa vender je jako prijazen gospod! « »Ali prihaja semkaj? « »Seve, seve ... z njim je poštar velik prijatelj; kupčujeta zadružno. Vsaki dan |
| Materino srce (1896): | To je prava beseda! Njene krasne oči gledajo tako mrzlo. Seve, kadar pleše, takrat ... takrat — priznavam, tudi jaz sem čutil nekako |
| Slučaji usode (1897): | lastnostij, katere je grajščakinja prištevala glavnim hibam njegovega značaja. Pa, seve, tu je upodobljen Otmar le kot deček, je sklepala Malvina |
| Biblia (1584): | vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili |
| Kemija (1869): | atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki |
| Astronomija (1869): | nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki |
| Fizika (1869): | da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni se |
| Fizika (1869): | iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki jih vsak dan vidimo, ki |
| Botanika (1875): | zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Gozdovnik (1898): | angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo |
| Zlatorog (1886): | in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru |
| Valenštajn (1866): | vidi se, ali se zná, Da vojska od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle |
| Zoologija (1875): | ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta dvakrat, kajti na severji gnjezdi, meseca oktobra |
| Zoologija (1875): | dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali |
| Astronomija (1869): | polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer |
| Valenštajn (1866): | jezero ognjeno, I mislim, da poženem z Bogom kmalu Čez severnega morja ga valove. Na srci mi je le celota. Glejte |
| Astronomija (1869): | opazovalcu stoječemu v o pod. 26. To mesto je od severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej |
| Astronomija (1869): | severnega tečajnega kroga ef, oddaljenega za 23 ½ stopinje od severnega tečaja ta dan solnce celó ne zaide; dan jim traja |
| Astronomija (1869): | ves čas vsakdanskega vrtenja zemlje okrog svoje osí. Prebivalcem znotraj severnega tečajnega kroga ef, oddaljenega za 23 ½ stopinje od severnega |
| Zoologija (1875): | in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti na norveških, in le redko kedaj ga viharji |
| Fizika (1869): | nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva |
| Astronomija (1869): | polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba |
| Tiun - Lin (1891): | sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v ſéverní Ameriki) ſrovo maſlo ali puter delajo! Inshenírji Şhent-Jurſhke dershave ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani in „poduzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso |
| Zoologija (1875): | spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji |
| Botanika (1875): | posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena |
| Botanika (1875): | povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so bili v zapadu od Jadranskiga morja, drugi pa v severnim iztoku, in zadnje je on k Ilirii štel. Dandanašnji se |
| Astronomija (1869): | pod. 50. vidimo solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava |
| Astronomija (1869): | da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tam, da si vse ogleda in zapazi ; pa ostro oko Sevérovo je videlo vse to. Prišli so v prostoren štirivoglat prostor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor bi hotel ogledovati malo dolblino na oglu, pa pazljivo Sevérovo oko je videlo, da hoče neko znamenje v steno narediti |
| Tiun - Lin (1891): | prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta |
| Fizika (1869): | do oktobra vleče tam jugozahodnji veter, ostali letni čas pa severovzhodnjak. Na morskih obrežjih vlečejo vetrovi, tudi prav pravilno se premenjajoči |
| Fizika (1869): | jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever in severovzhodnjak, na zadnje spet vzhodnjak. Časih se sicer dogodi, da skoči |
| Fizika (1869): | kedaj se red preobrne, tako da bi za vzhodnjakom vlekel severovzhodnjak in sever. 229 Znamenito pravilnost kažejo vetrovi, ki se imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik |
| Tiun - Lin (1891): | in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni |
| Tiun - Lin (1891): | konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana |
| Tine in Jerica (1852): | odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida vojaška kopeljnica v peščanskih toplicah na Ogerskem. — Kdor praša po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zberó vsako zernce raztresenega mojega prahú in iz njih zopet sezidajo to-le moje telo, ktero pa ne bo več podložno, ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sezidajo vsi trije v 1 uri, b) v koliko dneh sezidajo vsi 1708 dm3 zidú, ako delajo po 12 ur na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tretji v 6 urah 281 dm3 zidú; a) koliko dm3 sezidajo vsi trije v 1 uri, b) v koliko dneh sezidajo |
| Oče naš (1885): | se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero |
| Valenštajn (1866): | briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tudi je dal kralj v Kejševem krasno cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin |
| Čas je zlato (1864): | pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno gojil in vedno več skup nanašal, kot pridna čbelica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Seznanil se je s starim ovčarjem, ki je bil pošten mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva |
| Maria Stuart (1861): | Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož |
| Oče naš (1854): | jih prosil, mu povedati, kako sta se s patrom Arkimboldom soznanila. Z navadno odkritostjo mu je Ménart vse povedal. Rad bi |
| Najdenček (1860): | mi je pustil in tako sva se bolj in bolj soznanila. Ko sva o pol dné v gostivnici se vstavila, me |
| Kemija (1869): | I. Neorganska kemija. Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v |
| Ferdinand (1884): | izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali |
| Zoologija (1875): | žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so |
| Kemija (1869): | takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji |
| Kemija (1869): | nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno ali drugo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v posebni knjigi doveršeno na dan. In |
| Botanika (1875): | so hoče z droboslovjem le nekoliko sam se svojimi očmi soznaniti, more to le s pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je |
| Rudninoslovje (1867): | posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi zhevlje isujeſh. ” Zeſarſki ſe puſti proſiti; gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | znotranja širjava lesa. Postavim, deblo meri po okoli 1 ½ seženj, notranja vprečna širjava ali debelost lesa bo znesla tedaj blizo |
| Potovanje krog Triglava (1860): | žlebiče in prekope, kakoršnih sva vidila od palca do čez seženj globocih. Se vé da ti razori morajo vsi proti eni |
| Ljubljanske slike (1879): | umetniški talent pri ljubljanskih gospicah tako redek, kakor ljudje čez seženj veliki. S 16. letom je naša gospodična zrela za svet |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pa treba imeti vajeno oko. To pa imajo jezerci. Poldrug seženj globoko bo stala in samo repno plavut kazala, pa izgubljena |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Metko in pred njo brezštevila drugih deklet. — Za Gradiščem leži seženj pod zemljo med kozolcem, potom in glogovim grmom velik zaklad |
| Dva adjunkta (1888): | rešen svojih skrbij. Ležal je v mokrem, blatnem jarku poldrug seženj pred kobilo; glasen cmok in tožen stok je bilo jedino |
| Moja hoja na Triglav (1897): | sem; zakaj na obeh straneh ceste me je spremljala nad seženj visoka, strma stena prvotnega in raz cesto nakidanega snega. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih |
| Astronomija (1869): | drugim méram. 1 zemljepisna ali nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim |
| Astronomija (1869): | toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 |
| Astronomija (1869): | milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali britofa sidali. Kdor je; ta moſt, ki je 15 ſeshenov nad Kokro, vidil, ſe je zhudil. Bres vſih ſtebrov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poddrúshniza (Filialkirche). Ena zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kam de je prišla ; če tedej pol lóta loja, ga sožgaje, razkrojí v kislic, vogelc in vodene, morajo tudi te tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zopet nazaj dobé. Če pa kdo hoče kako reč, jo sožgaje, razkrojiti, mora s posebno marljivostjo skerbeti, de mu nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s |
| Zeleni listi (1896): | Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če |
| Fizika (1869): | množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se sežgè en funt spodej imenovanega goriva, se zamore dodano število funtov |
| Pripovedke za mladino (1887): | zgrabi z rokovicami haljino, nese jo k ognju ter jo sežge. Drugi služabniki zopet zagodrnjajo, češ, sedaj je celo kraljevo svatovsko |
| Pripovedke za mladino (1887): | mu drugi, „ako kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj to pomaga, če kdo ve |
| Biblia (1584): | Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga |
| Biblia (1584): | poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo |
| Fizika (1869): | toplote da se dobi, če se določene množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se sežgè en funt spodej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | asbestove zvrsti vežejo s predivom ter tako stkavši oboje vkup sežgó pozneje predivo, pa ostane tkanina, koje se poslužujejo za obleko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po mladikah ali po deblu sagledaſh, odreshi, in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po drevji slésejo. 7. Zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo shivina v ravno tiſtim hlevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pajzhno k mladikam perprédeno perje s vertnimi ſhkarjami poſtrishi in ſoshgi. Kmalo ko mras nehá, jabelka in hruſhke zepi s jabelzhnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo kmetijſko |
| Botanika (1875): | pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve |
| Kemija (1869): | vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina |
| Kemija (1869): | schweissen, 423. Verbinden chem. , spojiti. Verbindung, spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre, sožigalna cev Verdunnen, razrediti, razblažiti. Vergoldung galvan. , 442 Verkohlen, zogljeniti (act |
| Kemija (1869): | 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345. Cev plinovodna, Gasentwiekelungsrohr. Cev sožigalna, Verbrennungsrohre. Chamaleon mineral. , mineralni kameleon, 427. Chemie, kemija. Chemie analytische |
| Kemija (1869): | Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom |
| Kemija (1869): | okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na krvnolugovi soli pod. 24. Pololiki tetragonalne piramide zovejo se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse |
| Kemija (1869): | sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki |
| Gozdovnik (1898): | jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se |
| Rudninoslovje (1867): | paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk |
| Zoologija (1875): | da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije |
| Stelja in gnoj (1875): | z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa s poprejšnjimi silnimi kupi. Ljubi rojaki! bodi vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še |
| Zlata Vas (1850): | bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu svet cvet; zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med tem postala zemljina skorija, čem kasneje se je tedaj shladila in zadosti skrčila, da se je mogel strop na novo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena krogla shladila se je sčasoma, posebno na površji. Težko raztopljive kemiške sestave |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per |
| Mineralogija in geognozija (1871): | boraksom dajejo v vnanjem pihavnikovem plamenu temno-rdeče steklo, ki pa shladivši se postane svitleje do brezbarvno, v notranjem plamenu kakor bouteillije |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posebno na površji. Težko raztopljive kemiške sestave, kakor kremeno-kisla galunina shladivši se jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razo dá lepo škrlatasto. Ako ga segreješ, pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidil. Enu poſhténu deklé, inu en Goſpod imata en ſ' hod pod to lipo. Jim bomo eno zhaſt narędili. Budalo. Ha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so |
| Astronomija (1869): | izstopa iz nje, in pokazalo se je, da ob času shoda, ko sta zemlja in Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi |
| Astronomija (1869): | nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b in h v pod. |
| Gozdovnik (1898): | bilo na obrazu, kako izredno in odkritosrčno se veseli tega shoda. Fabij stopi k Arečizi: Don Antonio de Mediana! hočete li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skušnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pomoči ne užival. U povzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dopisnik „od Save” — da to dela predsednik nalašč, da pri shodu nima druzih udov, nego samo svoje zveste ortake, kteri glasujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da tako sadje posušiti, in se v nezaduhlih in suhih shrambah več let dobro ohrani. Kako se da sadje še oberniti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ogerskem tako delajo. 38. Nevarnosti za žito v žitnicah in shrambah. Tudi v žitnicah čaka žita se marsikakšin sovražnik, namreč: 1. |
| Na stricovem domu (1860): | pohlevnim pastirjem. Šli smo okoli vseh voglov in po vseh shrambah in na zadnje v hlev. Stric so pokadili vsako živinico |
| Slovenske večernice (1865): | otroci pri hiši, ki sploh radi stikujejo po kuhinjah in shrambah. Opomniti pa moramo, da meso, ako je še tako ikravo |
| Kupčija in obrtnija (1872): | smela po tem izdajati, kolikor je kovanega denarja v svojih shrambah imela; tako je prišlo, da banka ni več v stanu |
| Marjetica (1877): | natrgam eno naročje in nasteljem po stanici in po vseh shrambah z njim. Tudi v hlev vržem nekaj perišč, da bi |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | ko sta hodila nocój, na ta sveti večer, po bogatih shrambah in živinskih hlevih, temveč on je brezčutno kropil, a tudi |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | navadi, kropila sta nocój mož in žena skupaj po vseh shrambah z blagoslovljenim vinom in vodo. Odkrit je hodil Branko s |
| Luka Vrbec (1890): | slepi in vam na sree govori, zadej po hišah in shrambah vam pa njegovi ljudje kradejo, kar ste si s pridnostjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi in |
| Maria Stuart (1861): | Potem, ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | poštenega moža. »Če me s kakimi tolarji iz svoje bakrene shrambe obdarujete, ali pa če sem zaslužil kazen, da me našeškate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Pesa je zrela proti koncu mesca oktobra in se v shrambi, kakor drugo korenstvo hrani, in ostane, posebno bela, dolgo časa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v roke vzamejo, in naj se vse orodje v spristni shrambi hrani, da se v potrebi lahko berž vzame in z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | orodje polajša in pospeši delo. Francozko klepálo, ki se v shrambi kmetijske družbe v Ljubljani lahko ogleda, je nar pripravniši za |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jih varno z receljni ali pecli obrati in v sapni shrambi na dilje na muhe postaviti, da se malo izhlapijo; v |
| Rokovnjači (1881): | sto tolarjev, in te so vsled hišne preiskave v njegovej shrambi našli. Tudi Brnjač je pričal proti njemu. A vendar ga |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | shranjeval, misli si Branko. Imam ga še skritega tam v shrambi nad hlevom, in to baš za njega prokletca. " V malih |
| Svatba na Selih (1894): | izbrisana, mize in stoli čisto omiti in orodje pospravljeno. V shrambi so se šibile police pod težo pogač in gibanic, od |
| Moja hoja na Triglav (1897): | da je sama odprla tujo hišo in tam stikala po shrambi in da je odnesla nad dve kili težko grebo presnega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | stebla začno zlo sušiti, se iz zemlje izkopa in v shrambo domú vozi. Če je dan izkopanja gorák, se krompir ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Na to je bil zadosti terd, da je bil v shrambo prenešen, kjer so ga poverhu z lanenim oljem mazali in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jo gorkota v peči na verh požene. Potlej se v shrambo na hlad postavi, da se smetena sprime in sterdi. Vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v zapertijah bi se skazile. Kadar zmerzovati začnè, se v shrambo varno prenesó, kjer ne zmerzuje, in se ravno tako položé |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vgojeno, potlej mu dober okus mine in ni več za shrambo. Tako sadje je treba poznati, da se o pravem času |
| Kupčija in obrtnija (1872): | shranjevati. Žiro-banke so denar, ki se jim je bil v shrambo prinesel, tem raje sprejemale, ker jim ni bilo treba od |
| Marjetica (1877): | zimo. In ječmenček se je obnesel in sočivja je polno shrambo, obleči imaš tudi kaj. Kaj hočeva še več ?" tolaži Srakar |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | kakor nočna pošast iz sobe v vežo, iz veže v shrambo, vzel ondi samokres ter šel na plano pod milo nebó |
| Svatba na Selih (1894): | premeni krilo in predpasnik. Lenica sluša in gré urno v shrambo. Dolgo se je mudila ondu, takó dolgo, da jo je |
| Čas je zlato (1864): | mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekom videl, tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni |
| Robinson mlajši (1849): | da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekdaj iz Jelodvora v Smrečnik pripeljal. »Jez sim vse skerbno shranila«, reče blaga gospa, »in zdaj bom vse v vaš grad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſpodobi , de bi mi njeh v'Zirkovno skrino , ali ladizo s' hranili: Sakaj tu je te kryvy plazhilu. Ouy ſo pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko sadja, kolikor ga imaš |
| Najdenček (1860): | je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roparji; tu so se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz ne- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | oboje sanje: od debelih ino shujšanih krav, ino pa od polniga ino snqtjaviga klasja. Tedaj Jožef |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin |
| Genovefa (1841): | Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen |
| Genovefa (1841): | go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil |
| Genovefa (1841): | peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme |
| Genovefa (1841): | ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Kočevar. Ivan Žuža. Franc Kapus. Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na |
| Rudninoslovje (1867): | SI. 68 kaže prizmo, (ploskve f) iz sl. 63, kterej so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | (Ca, Mg, Fe, Mn) 3 SiO + (Al, Fe, Cr) Si. Tu imamo tedaj dvojnati silikat pred sabo obstoječi na eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. str. 60.) SI. c. k. deželna vlada je z odpisom od 26. marcija |
| Gozdovnik (1898): | so razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že |
| Gozdovnik (1898): | Encepez krikne in na ta krik sibolerov se vzravnajo vsi spalci, ki še le zdaj izvedó, kaj |
| Gozdovnik (1898): | dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z imenom ter ga prebudno durne. »Kaj je? « vpraša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja |
| Ta male katechismus (1768): | Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le tri te perve: na ti drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje |
| Divica Orleanska (1848): | našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen |
| Stric Tomaž (1853): | bolj se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo |
| Ferdinand (1884): | se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen |
| Revček Andrejček (1891): | ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset |
| Sacrum promptuarium (1695): | Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' |
| Rudninoslovje (1867): | torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih |
| Fizika (1869): | spektralna, 153. Anatomie, anatomija. Angriffspunkt, prijemališče, grobišče. Anhangkraft, sprijemnost. Anker, sidro, maček. Anpassung, prilagojenje. Anziehung, privlaka. Anziehungskraft, privlačnost. Aequator, ravnik, ekvator |
| Tiun - Lin (1891): | ob obali, kjer smo videli lepo perotnino. »Lastavica« je spustila sidro in sedem nas je šlo na lov: Hinko, stari Jaka |
| Tiun - Lin (1891): | bili smo tali oprezni, da smo vsak večer spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo |
| Gozdovnik (1898): | potnika, ki se je bil dal takoj, ko je bilo sidro izpuščeno, k bregu veslati. Pepo je stal poleg opravnika Juan |
| Mineralogija in geognozija (1871): | roženčev škrilnik in porfir. Zvrsti njegovi sta porfirasti in škrilasti sienit. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit s posamnimi velicimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo v permski. V perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr, 72. Porfirasto, porphyrartig |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenskimi peticami plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam |
| Fizika (1869): | igle magnetnice začnejo nekako čudno nemirno gugati, če se severni sij pokaže posebno svetel, in drugič se ta severni sij pokaže |
| Fizika (1869): | so iskali zavetja pred viharjem in pred dežjem! 239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni |
| Fizika (1869): | 179. Budilo, Weckerwerk, 98. Bednik, Erreger. Buntfarbig, šaren. Burjava, severni sij , severni žar, Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie |
| Fizika (1869): | opazoval pri magnetičnej hudej uri. Na južnem polu se ta sij sicer tudi pokazuje, ali večidel je do zdaj bil opazovan |
| Fizika (1869): | tudi, da je z magnetnimi silami napravil enako svetlobo. Severni sij si moramo misliti kakor magnetično hudo uro, s ktero se |
| Fizika (1869): | severni sij pokaže posebno svetel, in drugič se ta severni sij pokaže tudi v méri, ki ide k magnetičnemu polu. Zadnjič |
| Zlatorog (1886): | Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda |
| Rudninoslovje (1867): | steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seséda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | dokazali. To sem čul z nekako zadovoljnostjo, ker je bilo sijajno opravičenje moje osebe. Še bolj mi je pa potolaženo razžaljeno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | a to še ni bilo vse. Lipniški gospod je priredil sijajno slovesnost, da s svojimi sosedi po končanej vojski pozdravi blagi |
| Postillion d'amour (1887): | Viktoria Pik, razteza se na dolgo in vzdiguje po rebrih sijajno mesto Hongkong, cvetoč emporij, ki je vzrastel na solidni podstavi |
| Gospa s pristave (1894): | za prebrisanega pravdnika. Imeli so tudi spremstvo za varstvo in sijajno nastopanje. Po daljšem posvetovanju so naredili ta načrt, da hočejo |
| V krvi (1896): | je poiskala na najlepšem trgu »Srbskega mesta« v lepi hiši sijajno stanovanje, katero je opremila z najdražjim pohišjem. Z nakupovanjem pohištva |
| Kemija (1869): | Bleichkalk, belilno apno, 415. Bleiessig, svinčeni ocet, 463. Bleiglanz, svinčnati sijajnik, 430. Bleiglas, 409. Bleiglátte, svinčeni glaj, 431. Bleioxyd, svinčeni okis |
| Kemija (1869): | pa antimonov trojni žveplec, SbS3, ki se z imenom antimonovnati sijajnik ali raztok (Spiessglanz) nahaja kot rudnina v sivih, sijajnih kristalih |
| Anton Janežič (1870): | da vredno počastiš in prosljavljaš dobrotnika tolikega, da javno in sijajno pokažeš svojo hvaležnost in omiko? Slovenci! Na smertnej postelji in |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | bogatstvu vredno opravil se, da bi v krogu svojih sostanovnikov sijajno izpolnil svoje mesto. K njemu pride stotnik Kaldi. »Kaj novega |
| Rastlinske svatbe (1877): | zastavica povoljno rešila, a teorija rastlinskega razploda se je poterdila sijajno na veliko radost Jussieu-ovo. Cvetni prah je preletel tedaj tri |
| Postillion d'amour (1887): | Evropcih simpatije zaradi naklonjenosti svoje do Kristove vére. Da bi sijajno pokazal dobrohotnost kristjanom in utrdil ž njimi prijateljske odnošaje, pisal |
| Vanda (1888): | ki je dotlej ni poznala. Drdranje po gladkih kamenitih pločah, sijajno razsvetljene ulice, množica hrumečega ljudstva, vse to je že med |
| Naši vaščanje (1891): | torej malone zastonj. Ob teh dohodkih res ni mogel živeti sijajno. Takšno ničevo ceno je pa provzročalo samó to, da sta |
| Gospa s pristave (1894): | Kakor komisar, tako so se potrudili tudi meščani, da so sijajno pozdravili novega vladarja. Iz radovednosti so prihajale velike množice v |
| Gospa s pristave (1894): | kar se le da, pokazati bogastvo Sforzove hiše, nastopati povsod sijajno in tako pokazati, da se ne straši avstrijskih snubcev. Naposled |
| Gospa s pristave (1894): | in so vriskali od veselja v trdni nadi, da bodo sijajno zmagali. V solncu se je lesketalo orožje in veselo so |
| Rudninoslovje (1867): | 5. biserno (Perlmutterglanz). Mnogokrat se kakost ne dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko i demantovo. Mnoge rudnine imajo |
| Rudninoslovje (1867): | biser, a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža |
| Rudninoslovje (1867): | Farbe). Gledé barve je treba paziti ima li rudnina kovinsko sijajnost ali ne. Rudnine kovinske sijajnosti imajo tudi kovinske barve (metallische |
| Rudninoslovje (1867): | kot steklo, vosek ali kot démant, i vlečejo na kovinsko sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta |
| Rudninoslovje (1867): | to kot demant, vosek, biser, i malo vlečejo na kovinsko sijajnost, ki se pa na nobenej svetlici ne nahaja popolnoma, i |
| Rudninoslovje (1867): | kristalih, sveti se kot steklo, a vleče malo na demantovo sijajnost; barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo nekoliko |
| Rudninoslovje (1867): | odsévajo nekoliko svetlobe, ki pada na nje, i to imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i |
| Rudninoslovje (1867): | enotirnim i zloženim rudninam. I. Rudnine z ozirom na svetlobo. Sijajnost (Glanz). Rudnine odsévajo nekoliko svetlobe, ki pada na nje, i |
| Rudninoslovje (1867): | kovinsko i demantovo. Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na razkolnih spet drugo, celo na raznih razkolnih ploskvah |
| Rudninoslovje (1867): | Art) i na jakost (Grad). Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3. tolščéno (Fettglanz), 4. |
| Rudninoslovje (1867): | je popolnoma rázkolen , lomi se školjkasto ali neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze |
| Rudninoslovje (1867): | svetlobe, ki pada na nje, i to imenujemo sijajnost. Pri sijajnosti je treba paziti na njeno kakost (Art) i na jakost |
| Rudninoslovje (1867): | rázkolen, lomi se več ali menj školjkasto ali pa neravno; sijajnosti |
| Rudninoslovje (1867): | železovec (Eisenglanz) se imenujejo kristalizovane ali zrnato zložene zvrsti kovinske sijajnosti; luskavi želézovec (Eisenglimmer) so zeló tenki ploskasti kristali; rdeči želézovec |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvah je časi sijajnost različna. Po jakosti razločujemo 5 stopinj sijajnosti, i sicer: 1. sijajno (starkglanzend), 2. svetlo (glanzend), 3. svetličasto |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 55. ploskev je dosti razločno rázkolen, lomi se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek |
| Rudninoslovje (1867): | paziti ima li rudnina kovinsko sijajnost ali ne. Rudnine kovinske sijajnosti imajo tudi kovinske barve (metallische Farben), i teh je 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v omare, očistjene peg, Blišečo volnino in platno ko sneg, Sijanja pridružiti blagu ne mudi, Se vedno trudi. Gospodar veselih očes |
| Oče naš (1854): | obedi sedeli in je vsim veselje in sreča na licah sijala, je prašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali Tvoje serce |
| Oče naš (1885): | obedu sedeli in je vsem veselje in sreča na licih sijala, je vprašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali tvoje srce |
| Genovefa (1841): | luna viſôko pod obnébjem plavala in v ſamôlno ſkalovito dolíno ſijála; kadar je po sími is votlíne zhes neismérno odêjo ſnegá |
| Genovefa (1841): | sh-njimi ?” je rekel ſantek in prijasnoſt mu je is ozhí ſijala. „Sakaj pa ne pridejo k nama,” je dalje govoril, „in |
| Genovefa (1841): | viſôko na nébu ſtala, in vſim ljudém jaſno in zhiſto ſijala, ſe bo vunder vama kervavo-rudézha sdéla! O poſluſhajta ſaj, poſhluſhajta |
| Zlata Vas (1848): | lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate |
| Genovefa (1841): | ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze |
| Genovefa (1841): | ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví |
| Genovefa (1841): | Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | žarko solnce , vreme jasno Preblage kapljice zori ; Naj solnce blagrov sija krasno, Nas uri, bistri in modri. Naj v ognji rodoljubja |
| Valenštajn (1866): | sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Genovefa (1841): | s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se |
| Kemija (1869): | lepim vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih in gotovih pšic. Daroval se je veselo njih hudi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kvišku in posluša. "Pst, bliža se nam neki sledni pes! " sikne Peharček, ki je z Lužanom vred obledel, a vender odločno |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poslušali hitro bližajoče korake. "Resnično, sam logar je prišel opazovat! " sikne Peharček, potem, ko je skrbno prežal skozi grmovje. "Ravno proti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne Tonetu mimo glave in le to, da se je mlinarjevi |
| Fizika (1869): | ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega |
| Fizika (1869): | v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo |
| Fizika (1869): | ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili |
| Fizika (1869): | bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une |
| Fizika (1869): | síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na |
| Fizika (1869): | njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako |
| Fizika (1869): | poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil |
| Fizika (1869): | en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže |
| Fizika (1869): | ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z |
| Ta male katechismus (1768): | druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | saj večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo |
| Zlata Vas (1850): | z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni |
| Oče naš (1854): | največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel |
| Viljem Tell (1862): | Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec |
| Fizika (1869): | telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga |
| Fizika (1869): | ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da |
| Fizika (1869): | pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med |
| Fizika (1869): | enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj |
| Zlata Vas (1848): | komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in |
| Zlata Vas (1848): | človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v |
| Oče naš (1854): | ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona |
| Fizika (1869): | nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22. |
| Fizika (1869): | tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi |
| Revček Andrejček (1891): | uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu v'miru vshivatu puſtil. Vrozhe kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejn kervi, satorej ſe neſme shilo puſhat puſtiti bres velke ſile. Gorke ſpishe gvirzane jeſti, inu en glash vina piti, tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka. To ſo ſile , ſo teshave ! Goſpá. Vęjſh, de ſantezh ní bres glave. Nęshka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pſhize podnévi ſhvigajózhe, Ne kuge, ki hodi o mráku, Ne ſile, ki opoldne hlaſtá. Glédat' daſh mi svelizhanje Tvoje. Saupanje v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino nima kaj piti. Bog mu pa ſpet pomaga is ſile. „Vsdigni ſe,“ mu je djal, „ino idi v' ˛Sarepto na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Piſano je: Ne ſkuſhaj Goſpoda ſvojiga Boga. “ Bres ſile namrezh ſe v' nevarnoſt podajati, ino vender upati, de naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak ſile reſhila. Brat je bil per volji mi toljko dati, alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci |
| Zlata Vas (1848): | skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim |
| Fizika (1869): | je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano |
| Oče naš (1885): | potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino |
| Oče naš (1885): | prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne |
| Oče naš (1885): | tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs per vſi hudi ſyli, Syn ſe ofra sa naſs tvoi. 3. Na Krishu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji |
| Zlata Vas (1848): | mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa |
| Oče naš (1854): | o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je |
| Fizika (1869): | sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo |
| Deborah (1883): | Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da |
| Biblia (1584): | notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava |
| Biblia (1584): | Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grobu sdihnil: Şhkoda ga je bilo ! Urno, kaj je noviga? (Şilo veliko bolnikov) she 2 meſza je pri naſ na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje polno vode. Şilo veliko ljudi je she poprej ſèmkej priderlo, hudimu vremenu oditi |
| Viljem Tell (1862): | se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli |
| Jela (1859): | bi ne bil po tej strani bežal, ko bi me silen opravek moral ne bil; zdaj sem opravil, vodjev za pravo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | postelji spanja išče. Ura udari eno, in krog gradu se silen krik vzdigne, da stoterno odmeva po bližnjih hribih. Mudijski in |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | pred sabo telegram. Da bi se ne zdel nesramen ali silen, se hitro odmakne, pa tujec, ki je navadno le malo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Filipovem. V nekoliko trenotkih se je razlegal pod nebesami tak silen tresk in grom, ko da bi spustil milijon čarovnic v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po sveti. Izgubiti tega prepísa ni smel, kajti imel je silen trud in dôkaj težav, da je dobil druzega, predno je |
| Dva adjunkta (1888): | kar krčevito svoje kotelete. V srci davčnega adjunkta je kipel silen srd, ali mladi mož se je premagoval. »Počakajmo! « dejal je |
| Od pluga do krone (1891): | še, ko bi bil človek vsaj zdrav, takó je pa silen križ. » «Lenka,» vzpne se Peterca, «če me vse ne moti |
| Ljudska osveta (1892): | Žena je trpela hude bolečine udarec konjskega kopita je bil silen. Še le proti jutru se je nekoliko zavedela. »Kje je |
| Očetov greh (1894): | v krivo prisego in da bode tvoj greh prav tako silen kakor njegov? « oglasi se koščena starka izza peči. »He, he |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od |
| Biblia (1584): | Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr |
| Biblia (1584): | notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku |
| Zlatorog (1886): | Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s ſmertjo rinat, inu bi biu mogu sa volo te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu |
| Zoologija (1875): | hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do |
| Zlatorog (1886): | krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od cesarja Duklijana (Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Na sveti večer, pišejo „Praž. Nov.“, smo bili tukaj v silnem strahu. Kmali po 5. uri zvečer je začelo v enem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojega Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo |
| Zlata Vas (1848): | morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je |
| Roza Jelodvorska (1855): | rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega |
| Tiun - Lin (1891): | pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in |
| Gozdovnik (1898): | na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naredil sem velik dolg pri nekem judu in mu obljubil silnih obresti; posojilo in obresti so morali tedaj že neizrečeno narasti |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti |
| Divica Orleanska (1848): | Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, naii v' flaſhe, poſtavi hladít; je dobra piazha. 221. Silipup. Vsami en maſelz ſmętane, en polizh dobriga vina, eno unzho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti |
| Divica Orleanska (1848): | trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih |
| Blagomir puščavnik (1853): | na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj |
| Valenštajn (1866): | pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor |
| Revček Andrejček (1891): | Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa |
| Gozdovnik (1898): | moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſta vabi; nas ti ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Deum ire cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje |
| Divica Orleanska (1848): | odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré v' Egipt. Med tém je shito pohajalo, in ozhe ſilijo ſpet ſinóve v' Egipt. Juda pa právi: „Moshu, ki ondi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | namrezh is ljubesni ſe mu je nad bratam. ˛Solse ga ſilijo; gré na ſamno, ino ſe isjoka. O, kako lepa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tako bi me bil Moric, de ravno me je govoriti silil, Bog ve kako dolgo ino kaj še poprašoval, naj bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ne veſsely vezh, pak eno drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę pela, tam vela. Lubesniva moja Nęshka, pridi dones |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkrivę omoshit ? tvojga Ozhęta toku reshalit? — Ali ſim te kedaj ſilil, Ansheta jemati? — — No , Mizka, nikar ſe ne jokaj ! nikar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Veliku vezh je ta hudobnik v' ſvoji hudobi lę napręj ſilil, inu po beſsędah tiga Apoſtelna s'ſvojmi nogami Şynú Boshjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po |
| Roza Jelodvorska (1855): | pak je bil nasproti siljen od svojih vitežkih del govoriti. Silila ga je sreberni kozarec, rujniga vinca natočiti, in na zdravje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil vrednega imel pred vas stopiti, če bi me ne silila ostra dolžnost. — Kako se vam hočem zahvaliti za dobroto in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedanjem tvojem stanji s teboj pričkati. Kaj ne, da boš silila Fulvija, naj dokaže, da si res kristijana? ” „Nikakor ne. Saj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj prvo zdaj drugo posebej, zdaj obé skupaj. Vsled teže silila so gosteja telesa niže. Ako bi bilo podobovanje ostalo pri |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zdaj sim zdaj tje moteč svojo ženo, da je zašel. Silila je v to, verniti se ter iti po veliki cesti |
| Gozdovnik (1898): | bi dobitje zlata pospeševalo. Moja puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
| Genovefa (1841): | sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi |
| Genovefa (1841): | grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | seboj, ino blagoslovita me še, preden gresta! “ Egipčanje so jih silili, de naj hité iz dežele. Izraelci so tedaj mogli v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da ima svoje modrovanje že več let spisano, so ga silili, da naj bukve na svetlo da. Ali dolgo dolgo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vedno bolj in bolj razširjevali, in kmalu celó v Evropo silili. Bali so se takrat posebno Bajezida, ki so ga po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | njih zvedeti želel. Ker se je bilo bati, da bodo silili s slovanskimi romarji tudi drugi v baziliko, izročile so se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' |
| Zeleni listi (1896): | da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati |
| Spomini (1860): | pa recite, da ne. ' Jaz ciganko začuden pogledam in se silim smejati, kakor da bi hotel misel na obrazu zbrisati. Ona |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | ve, da niso gotovi, pa v zakon te tudi ne silim. Bog varuj! To ti pa povem, da take neveste, kakor |
| Bore mladost (1862): | je ljubša, vzemj jo; toda s temi besedami te ne silim nikamur. Pripravno mi je pa bolj, ako ostaneš v gradu |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | ž njo in da se nič več ne zaveda. Vendar silim, da nas peljejo k njeni postelji; tam ukažem čuvajem postaviti |
| Nevera (1878): | ne naredi; hvaležni bodite, ako vam tako dam, ravno ne silim vas pa ne vzeti« — odgovori mu gospod hladnokervno. »Naj bo |
| Gospod Janez (1884): | mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in skrbno; »ako te ne miče |
| Brata (1888): | podaja brat bratu — ne také, odmikati se ni treba! Ne silim te nič; ako nečeš sprave, bodi, ali hudo mi je |
| Abadon (1893): | voljo dano trezno premišljati, predno se odločiš; zakaj jaz ne silim, celo niti ne prigovarjam ... Vem, nekaj te ustavlja, da bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | pravite, ni od vaše strani nobenega zadržka. Toda, oprostite, ako silim na to, da se tudi osebno prepričam o istinitosti vaših |
| Robinson mlajši (1849): | toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iše brez da bi spal, in ako ga na svitlo siliš, renči in se ti vstavlja. Njegove oči so kalne in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo le čez potegne. To tudi zapaziš, ako konja ritinsko siliš. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo |
| Robinson mlajši (1849): | drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini |
| Zeleni listi (1896): | za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil |
| Ta male katechismus (1768): | eno temno gerdo jezho vergl. Ponozhi je ta krej ena silnu velika svitloba od nebes ressvitlila, inu en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamujene gnade ſlo ostrashile, inu per sodbi se bosh ti silnu mozhnu tresl, kader se bode tebi taiſteh shtivilu pred ozhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu puſtè svojo glavo moj Syn ! ſakaj ta golfa tebe silnu mozhnu, kjer je unu tebi narbel nuznu. Bulshe, inu uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ojstre, sivne, nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo |
| Genovefa (1841): | in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ni ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem |
| Sacrum promptuarium (1695): | 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu h'padeinu nagnena, inu posnamo to mozh, inu ſylo naſhih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve tiga ſveita, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirim je bila tvoja ſveta glava v' tvoimo shpotlivimu, ali ſiunu bolezhimu kroneinu prebodena. Sdei pa poberemo tvojo rodovitno ſveto kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt tiga terpleina pa, katiru ſe je nemu perblishuvalu, je nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha, ta navarſhna tiga pogubleina ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj |
| Botanika (1875): | začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je |
| Maria Stuart (1861): | Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od |
| Kemija (1869): | mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji |
| Gozdovnik (1898): | na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začno pri bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se dalje potegnejo. Miriam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | planiti! Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver |
| Gozdovnik (1898): | in ž njim telebneta tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja |
| Viljem Tell (1862): | ugodne čakajo, Da pošljejo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite vojske, Izgovorom pravične kazni nam Zatarejo svobodo in pravico. Gertruda |
| Gozdovnik (1898): | trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta tako zaupno podstopila boriti |
| Gozdovnik (1898): | Kako pa veste tako natanko, da je umrl in tako silovite smrti? « »Ne vi, ne jaz nimava pojma o hitrosti, s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek |
| Čas je zlato (1864): | žalostno vpitje, med kterim se pogoste batine žvižgajoče brezovke slišijo. Silovito rojenje, preklinovanje, žalostni in mili glasovi preglašajo čudno godbo, – in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno mesto silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice. — Akoravno stoji Rabelj v sredi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v pričujočem letu — tudi vkljub takim, kterim geslo je razpor! — (Silvestrov večer) obhaja čitalnica z veselico po večletni navadi. — Tudi k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | današnjemu „liberalizmu”, to se ve da je „res per se”. — (Silvestrov večer) je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger. ) Silvestrov večer je dr. Zarnik poskusil svojo govorniško srečo pri „Schnallenwirthu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Jan. Kozler in Jan. Pajk za računske preglednike izvoljeni. — Družba Silvestrova in pa družba rokodelskih pomočnikov ste napravili lepi božičnici, pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | posebno ljudí na-se vlečejo: Vodnikova beseda, maškerada pustni večer in Silvestrova veselica. To se je tudi zdaj pokazalo, ker so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bodo, kakor je podoba, ledú? To to bode nadloga poletju. — (Silvestrova veselica. ) Tri zvezde so v našem čitalničnem življenji, ki posebno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu |
| Kemija (1869): | Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak |
| Zoologija (1875): | gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih |
| Zoologija (1875): | je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec |
| Revček Andrejček (1891): | Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| Revček Andrejček (1891): | bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili |
| Divica Orleanska (1848): | dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim |
| Stric Tomaž (1853): | bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria |
| Zlatorog (1886): | vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga od ozheta prevsame in tako gre to ime od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moraſh pa nekoliko bolj rasloshiti, ſizer te nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj |
| Biblia (1584): | supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli |
| Biblia (1584): | On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt |
| Biblia (1584): | jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony |
| Biblia (1584): | offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod |
| Ta male katechismus (1768): | Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli: Eni, de je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal |
| Genovefa (1841): | lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in |
| Genovefa (1841): | in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza |
| Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj |
| Biblia (1584): | odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan |
| Biblia (1584): | brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot |
| Biblia (1584): | letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob |
| Biblia (1584): | pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri |
| Divica Orleanska (1848): | Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že |
| Stric Tomaž (1853): | zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O |
| Sacrum promptuarium (1695): | je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit |
| Sacrum promptuarium (1695): | mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe |
| Genovefa (1841): | umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v |
| Genovefa (1841): | otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni |
| Genovefa (1841): | Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta |
| Genovefa (1841): | okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni |
| Genovefa (1841): | tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim |
| Genovefa (1841): | Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti |
| Ta male katechismus (1768): | uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega. 3. Katire je spozhet od svetega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim imel to ſręzho, de ſim bil sa otroka, ali ſyna Boshjiga gori vsęt: jeſt ſe hózhem tèdaj sadershati, kakôr en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Kdó ſe ſkusi tiga sgubleniga ſyna saſtópi, ſim vam vshę povędal, de ſmo namrezh my gręſhniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu jo proſsi, de bi gahotlana męſti njega sa ſvojga ſyna gori vsęti. Shena, pole, leta je tvoj ſyn. (Joan. 19.26. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več |
| Divica Orleanska (1848): | V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je |
| Zlata Vas (1850): | je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z |
| Blagomir puščavnik (1853): | k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila, ke sem is mojem Synam enu uwohnu ſhivlenje pellalla. Usmilenje sem jeſt od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on mene is Synam boſhjem noshezho othl skrivaj ſapuſtiti, toku mene on vonder reſglasiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu naprejſtaîlu, je meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jeſt sem govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | serze ima, S'gnado daruje vſe srote. S'ozhetam , no Synam je Vreiden zhasty, hvale vſe. 7. Kristus kral vezhne zhasty |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi ſama, kaj ſe s' nję Synam gody, inu kakuſhnim Synam? Tim nar bólſhim, tim nar lępſhim, tim nar lubesniviſhim, tim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od drugih ludy, ampak vidi ſama, kaj ſe s' nję Synam gody, inu kakuſhnim Synam? Tim nar bólſhim, tim nar lępſhim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija je tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam ſe perkrivati per dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog jim je dal ſhe veliko veſelje doshiveti nad ſvojim ſinam. ˛Stari Tobija poſhlje ſvojiga ſina na Madjanſko nekaziga ſtariga dolga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi po Kanánſkim pertiſne velika dragina. Jakop tedaj rèzhe ſvojim ſinam: „˛Stopite doli v' Egipt, ino nakupite nam kruha ali shita |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko leshezhe, ino ravno sa tega del ſe s' ſvojim ſinam ſpraviti hotel ni, ker je miſlil, de bi sa njegovo |
| Genovefa (1841): | mrasa ozhí ſtiſnila in od ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s |
| Genovefa (1841): | in simo je Genovefa vezh polétij in sim s ſvojim ſinam v puſhavi prebila, in sdaj je shé ſédmo simo doshivéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V temu ognju dvoje ljudí konez vselo; vdova namrezh s ſinam je hotla ſvoje goveda v hlevu ognju otéti, ktere ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krajnci. (Dalje sledi. ) Pogovor kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo |
| Divica Orleanska (1848): | me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš |
| Zlata Vas (1848): | okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega |
| Gozdovnik (1898): | Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majn so bli poſſani, katiri so Norberta teh Premonſtratenſarjov mojeh Synov Ozhaka faſhmaguvalli; inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pęno, ali is enem zęglam uwyl. En ozhe ima 12. synov. Usak syn ima po 30. otrok, katireh eni v' ardęzhemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik. Jakop je imel dvanajſt ſinóv. Naj boljſhi med njimi je bil Joshef. ˛Sheſtnajſt lét je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhí od ſtaroſti she otemnele, popráſha: „Ktéri ſi ti mojih ſinov? “ Jakop odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | méniſh, Peter! od koga jemljó posemeljſki kralji davek, od ſvojih ſinóv ali od drusih ljudí? “ Peter odgovorí: „Od drugih ljudí! “ Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa savoljo ſilnih del, in mnogoterih opravil per kmetovanju ſvojih ſinov, ki jih bote sa naſlednike poſtavili, ne morete ſami poduzhiti |
| Oče naš (1885): | ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég |
| Oče naš (1885): | prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini, Stanovitno bod' mo vdani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in mladi, domá v dalečini, Vsi naši prijatli, vsi Slavije sini Hvaležnosti serčne zaslišijo glas, Ki v delu, z besedo al |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi vsak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo |
| Oče naš (1885): | rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so tak polne Ko niso bile nikdar še. Zdaj je sinovam v glavo šló , De je zaklad nar lepši tó! Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak leshi? — povédite I «« »V vinogradu« — — še to, in več Sinovam mož ni mogel reč'; Žé vzela ga je huda smert |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče Bog Noetu ino njegovim sinovam, „prijazno zavezo naredim z vami ino z vsimi ljudmi, kar |
| Tine in Jerica (1852): | nikdar, kar je greh. Le greha ne! le greha ne! ” Sinovam je rekla: „Na zemlji nimate boljšiga prijatla, kakor svojiga očeta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vse. „Ali vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne naredí! Ona nas je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 24. Vinograd. Neki oče rečejo na smertnej postelji svojim trem sinovom: „Ljubi otroci! Nimam vam drugega zapustiti, nego to našo bajto |
| Gozdovnik (1898): | ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Komančeva. Ali znak mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri njih je stal sivi starček Dijogen s svojima korenjaškima sinovoma. Edino tolažilo mu je še ostalo: „Saj me ne poznajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogoče. II. Pod zemljo. Dolgo so že stopali Dijogen s sinovoma pa ptujci vred po podzemeljskem mostovžu s voščenimi svečami v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na poldne kazala, ko je stopil iz mesta s svojima sinovoma in tam že našel vse tri mladenče. Po dva in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in slama. Revna vdova se nekega večera s svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je |
| Robinson mlajši (1849): | otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški |
| Robinson mlajši (1849): | njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju |
| Zlata Vas (1850): | nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé |
| Oče naš (1885): | namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka |
| Gozdovnik (1898): | el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesikov, in ſe tako le glaſi : „Zeſarju Joshefu II. preſlavimu Şinu Franzovimu in Marije Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana |
| Biblia (1584): | rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn |
| Biblia (1584): | bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym |
| Biblia (1584): | supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr |
| Biblia (1584): | de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino |
| Genovefa (1841): | nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na goro. Na njej Bog govori z |
| Oče naš (1885): | da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je |
| Oče naš (1885): | lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je |
| Oče naš (1854): | šel; zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je |
| Oče naš (1854): | je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina |
| Oče naš (1885): | je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina |
| Oče naš (1885): | šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako |
| Od pluga do krone (1891): | Matej odide in se postavi zopet med poslušalce. Nandeta pa sindik, kot sumnjivega, človeka ki se brez potrebe vtika v sodne |
| Od pluga do krone (1891): | pravici in denašnjim običajem. In to, kar ukazujem kot mestni sindik, zakon Vam je vsem! » Stari Radič je vzkliknil te besede |
| Od pluga do krone (1891): | oblakih in se na metli zopet skozi dimnik vrnila domóv. Sindik je kar ostrmèl, dasi je po navadi malo verjel ciganom |
| Od pluga do krone (1891): | na pol in vrže sodnikom pred noge. «Pobijte ga! » zapové sindik Radič navzočim beričem, «zakon je prelomil, ker je raztrgal sodniško |
| Od pluga do krone (1891): | zadavi, potem šèle sežgè in raztrosi pepel po vetru,» pravi sindik. Polonico izpreleti smrten strah. «Umoriti me hočete, krivičniki, ne da |
| Od pluga do krone (1891): | vender ne moremo izreči v jednem dnevi! Kaj mislite, gospod sindik Radič? » «Res ne gré. Sicer pa mislim, da bi bilo |
| Od pluga do krone (1891): | da se ne dá popisati, pač pa čutiti, sostavljal je sindik Radič zatožbo proti Poloni, pisal povabila mestnim sovetnikom z opazko |
| Od pluga do krone (1891): | las žalega, dobrega pa že veliko. » «Odkod poznaš zatoženko? » vpraša sindik strogo. «Moj Bog kdo bi ne poznal Vehovčeve Polone iz |
| Od pluga do krone (1891): | za veljaven izgovor, ako bi ga bil drugo jutro vprašal sindik Radič, kje ima zatoženca. In to bi bil Radič tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor de bi bil rad vidil, de bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | revne gospe ne bilo, gotovo bi mislila, da je viteški sinek. ” Pri tih besedah otroka povzdigne in ga poljubi. — Bogomilo je |
| Zeleni listi (1896): | Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir |
| Stric Tomaž (1853): | Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cara pogubijo. Al jih prosi stari Bogdan sivi: Ne ne, sinki, ako boga znate! Ako danes cara pogubite, Kletva bo nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stari Bogdan sivi, Knjige bere, grenke solze toči: Ne ne, sinki, ako boga znate, Milica je Lazu prisojena In ostalo bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | devet Jugovičev Jaz že lahko pijem kupo vina, Samo mislim, sinki moji dragi, S čim bi mogel Laza obdariti? Jugu pravi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero se je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih |
| Genovefa (1841): | serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom |
| Roza Jelodvorska (1855): | toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje |
| Valenštajn (1866): | nam obrne lice. Trčka. O, da verjel bi meni bil! Sinoč Še le smo te zaklinjali! Ne daj Zvijaškemu Oktaviju skoz |
| Mlinar in njegova hči (1867): | In to gotovo pomaga, verujte mi! Črnot. Tako, tako. Glejte, sinoč mi je to spet v glavo prišlo, ker nisem mogel |
| Deborah (1883): | samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in |
| Zlatorog (1886): | Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v |
| Blagomir puščavnik (1853): | začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je |
| Stric Tomaž (1853): | pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek na sinovo čelo mu je bil odgovor na njegovo vprašanje. Kaj nek |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v pristanišču New-Plymouth. Toliko bolj veselo je bilo očetovo in sinovo snidenje. Pač je bilo tudi to še ogrenjeno, ker še |
| Astronomija (1869): | stopinj, najdemo število 0,5 to je: za ta kot je sinus polovica cele nespremenljive črte. Iz tega se vidi, kako se |
| Astronomija (1869): | nepremenljivo črto kota. Če poiščemo n. pr. v teh tabélah sinus kota 30 stopinj, najdemo število 0,5 to je: za ta |
| Astronomija (1869): | tangenta veliko zdatnejše raste pri enacem povekšanji kota A, nego sinus, in našel se je potem zakon, po kterem so se |
| Astronomija (1869): | iz enega njegovih krakov s pomočjo trigonometrijskih tabél dá najti sinus ali tangenta, kakor kaže sledeči primér. Pod. 18. V pod. |
| Astronomija (1869): | dotičnico) kota A. Kakor se iz tega vidi, sta toraj sinus in tangenta dve črti, ki ste v ozkej zvezi s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali kaolin, 43. Porfir, Aphanitov, Aphanitporphyr, 71. ,, kvarčev, Quarzporphyr, 72. ,, sinjčev, Glimmerporphyr, 72. ,, sienitov, Syenitporphyr, 72. ,, smolnikov, Pechsteinporphyr, 72. ,, glinati, Thonporphyr |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vunanje in Notranje gorice, Plesivec z Zablatmi, Bevke, Blatna brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja |
| Zlatorog (1886): | igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno |
| Blagomir puščavnik (1853): | moder poduk da. Zdaj stojim napravljen. Visok šop belih in sinjih peres se vgiba na moji svitli jekleni čeladi. Težki meč |
| Zlatorog (1886): | na durí, ¶»Ki nema me rad! »Kádar mu dôsti »Bo sinjih očí, »Kádar ga ljúbica »Nekdaj pustí, »Tákrat se bode »Domíslil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jenja. Križem roke premoženja, Vès oterpnjen, gleda konc. Prah in sip Je domovje. Divji vihti prosto rovje, V pustih linah okenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad valí se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junák za njim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Zapečatiti, gerichtlich in Beschlag nehmen. Palež, Brand (bolezen na terti). Sipa, Streusand. Habán, Klachel, Bengel. Čljad, Kinder eines Vaters. Golci (pl. |
| Stelja in gnoj (1875): | Javaljne se vé v naši deželi, koliko je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej |
| Stelja in gnoj (1875): | s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje”. Dobra sipa ima v sebi vse pepélne drobce, kakoršni so v zeliščih |
| Botanika (1875): | za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska prst, groblja in vrtna tla |
| Rudninoslovje (1867): | luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI. Lágovci. (Kuphite. ) Lágovci se približujejo kálavcem, toda od |
| Stelja in gnoj (1875): | je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje”. Dobra sipa ima v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v glavno mesto in po stari šegi denarje meče in siplje med ljud, gotovo tako željno ne hrepene po njih, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga |
| Divica Orleanska (1848): | kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni |
| Zlata Vas (1848): | Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla |
| Zlata Vas (1848): | Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga |
| Robinson mlajši (1849): | lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še |
| Zlata Vas (1850): | se je veliko časa zgubilo ali pa ni bilo časa, sir delati; zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak |
| Zlata Vas (1850): | lahko koj tisti dan seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je |
| Maria Stuart (1861): | célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v |
| Kuharske Bukve (1799): | daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni |
| Zlata Vas (1848): | je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Zlata Vas (1848): | nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko |
| Zlata Vas (1848): | sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in |
| Zlata Vas (1848): | dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse |
| Zlata Vas (1848): | Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku |
| Zlata Vas (1848): | ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te |
| Zlata Vas (1850): | nihče mislil ni. Namreč, ker bi bil vsak rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval |
| Zlata Vas (1850): | de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rudeči sneg se naredi z alkermežjim sokam, zeleni s špinačnim siram, (kako se perpravi, glej per zelenih rezancih (nudelnih), černi s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
| Kuharske Bukve (1799): | v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi |
| Kuharske Bukve (1799): | kose po vſim na verh sliejo. — Eni potręſejo s' ribanim ſiram, inu enmalo poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi |
| Kuharske Bukve (1799): | ojlam inu jęſiham, rasloshi zhedno v' ſklędo. 285. Krompir s' ſiram. Krompir ſkuhaj, olupi, rasręshi, s' ręsanim selenjam inu ſrovim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſrovim maſlam permęſhaj, shupe enmalo perlì, s' ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke |
| Kuharske Bukve (1799): | dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in |
| Kemija (1869): | 413. Cement, cement, 415. Campecheholz, kampeševina, plavi les, 486. Casein, sirnina, 495. Caesium, cézijum 345. Cedilo, Filter. Cellulose, lesna vlaknina, staničnina |
| Kemija (1869): | kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je vsa sirnina zakrkne ter se s tolščo vred izloči kakor sirasta stvar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih |
| Blagomir puščavnik (1853): | takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn |
| Sacrum promptuarium (1695): | pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru v Travniku izpustili. Ob 4. uri |
| Od pluga do krone (1891): | niti opazila nista. «Kam za Bóga pa vleče Janoš pijanega siromaka sedaj po gozdu. Ej, ej, ti vražja krtina, nikakor nimaš |
| Od pluga do krone (1891): | v čoln. Napad se je zvršil takó čudovito hitro, da siromaka niti klicati nista utegnila. Čoln se vrne po razburjenih valovih |
| Lisjakova hči (1892): | svojega. Majhen je še, pa se nam bode lahko privadil. Siromaka bi nama bila najrajši dala kar vse štiri; toda bilo |
| Lisjakova hči (1892): | gledališča sem; videla sem, da so v bolnico privedli nekega siromaka, pa se mi zdi, kakor bi ga poznala. Rada bi |
| Lisjakova hči (1892): | Ahnenfelsa. Tudi on je po vsi svoji opravi kazal, velikega siromaka; igral je posiljeno, toda imel je dober glas, in potrebovali |
| Lisjakova hči (1892): | vpraša, ali zastonj, odgovora le ne dobi. »Saj vidite, da siromaka mrzlica trese«, oglasi se mimogrede dobrodušen kmet, »poskusite, da ga |
| Lisjakova hči (1892): | srce. V tem pride mestni stražar in se zadere na siromaka, ki je v strašnih bolečinah bolj ležal nego čepel v |
| Gorski potoki (1895): | zmožni resnega premišljevanja; dosti je tudi takih, ki vidijo stradajočega siromaka, a srca jim tak pogled ne gane, in nekaj je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z ojstrimi besédami od sebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na glavi nosi — cela slovenska družba omolkne, ne upaju se siromaki več pogovarjati v svojem častnom jeziku! Ptujec se med nami |
| Zlata Vas (1848): | so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi dai sromakam da bojo sanje shebrali al bosh prei tako mainengo mou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v |
| Robinson mlajši (1849): | ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | foru, sedeli so Dijogen in njegova dva sina v svoji siromašni hišici blizo tega terga okoli ognja in priprave delali na |
| Gozdovnik (1898): | Ogleda se Tiburcio v siromašni bambusovi koči, v kteri je stanoval s svojimi zdaj umrlimi |
| Blagomir puščavnik (1853): | voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè |
| Divica Orleanska (1848): | Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam. – Komaj bom, Po siromaško le, ne po kneževsko, Previdil še kraljevo tvojo hišo. Karol |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in da vas je malo zunaj doma videti, da prav siromaško živite in kdo vé kaj še! ” „Znabiti, koliko smo temu |
| Zlata Vas (1848): | pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. |
| Zlata Vas (1848): | sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo |
| Zlata Vas (1850): | de je vsak svoj zaslužek iz hranilnice prejel, kdor je siromašnico zapustil in se eno leto brez beračevanja, brez ptuje pomoči |
| Zlata Vas (1850): | postave. Vsacimu siromašniku in osebniku je bilo na voljo dano, siromašnico zapustiti, kadar je kdo hotel. Samo skazati se je mogel |
| Zlata Vas (1850): | moč, de ni moč se ozdraviti. Gnjusi se mi, kolikorkrat siromašnico vidim. Toliko denarjev veljá in ni za nič, kakor de |
| Zlata Vas (1850): | bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga |
| Genovefa (1841): | angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince |
| Zlata Vas (1848): | čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je |
| Zlata Vas (1850): | prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Zeleni listi (1896): | sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per vaſ, ino vaſ bo vſe uzhil. Ne sapuſtím vaſ ſirót. “ „Ako me ljúbite, ſpolnujte moje sapóvedi. Kdor mene ljubi, njega |
| Genovefa (1841): | ſôdbo bódeta nekdaj mogla ſtati! ” „O, Ti ôzhe vdov in ſirót v nebéſih, omêzhi ſerza téh mósh, ki imâta tudi shené |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim |
| Deborah (1883): | Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal? Nič prida |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je |
| Sacrum promptuarium (1695): | en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zamolči! Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v'njeh nadlugi obyskati, inu bres madesha ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog vſe dobrote , Smilenu serze ima, S'gnado daruje vſe srote. S'ozhetam , no Synam je Vreiden zhasty, hvale vſe. 7. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej |
| Oče naš (1885): | Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Sacrum promptuarium (1695): | she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo |
| Kemija (1869): | Modrilo pariško, Pariserblau, 426. Molekul, Molekul. Molibden, Molybdan 345. Molke, sirotka, 496. Molybdan, molibden, 345. Morfijum, Morphium, 476. Morfin, Morphin, 476. |
| Kemija (1869): | telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina, sladka sirotka (Molke) zvana, se odtoči in odcedi, iz osoljenega tvaroga se |
| Divica Orleanska (1848): | pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti |
| Zoologija (1875): | pred katero po leti skoro nij mogoče skriti mesa; muha sirovka (Piophila casei) živi kakor ličinka v siru; muha črešnovka (Tripeta |
| Botanika (1875): | med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno rudeča |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj |
| Kemija (1869): | 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej |