Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 66

▶ predmestje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predmestja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr.

predmestje

Pomladanski vetrovi (1881):	prijel za roko ter ga s sabo vlekel v neko predmestje, kjer so se vršile take igre. Toda podjetnik teh iger
Postillion d'amour (1887):	daleč seza neizmerno porečje veleotoka, vendar velja Hankav le za predmestje, ki do zadnjega časa ni bilo obzidano in nima znamenitostij
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kosov vojaške uniforme. »En pleine parade« hitim na Sv. Petra predmestje v pisárno rezervnega poveljništva 17. pehôtnega polka. Ni mi dolgo
Iz življenja mlade umetnice (1890):	teh ulicah prideš obrnivši se na desno, v prej opisano predméstje. Tù so mali trgi in glasnó vpitje prodajalcev in prodajálk
Iz življenja mlade umetnice (1890):	I. Ono grdo, gostó obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z
4000 (1891):	je vrgel vikarij Luka ž njimi preko Gradaščice v trnovsko predmestje, kjer ga je ženstvo tudi sprejelo kàr najprisrčneje. Hipoma je
Od pluga do krone (1891):	sv. Petru, ko nas je šlo več šestošolcev na šentpetersko predmestje k mesarju po bob. Sedeli smo v gostilni pri poliči
Senanus (1892):	kàr zgane. Godrnjaje gré izpred hiše in zavije dalje na predmestje. Evo ga dičnega okenca, takó nežno zakritega z mladimi cveticami
Gojko Knafeljc (1899):	bil uničil. Proti volji je moral misliti tja na daljnje predmestje, na ono sobico, kjer morda ona zdaj v obupu vije

predmestji
- predmestmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ga ni popisati. Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč

predmestju

predmestji

Ljubljanske slike (1879):	večidel po njegovi, oziroma materni krivdi. 3. Hišni gospodar v predmestji (Dominus domesticus vulgaris). Ta je že bolj mogočen, se kaže
Postillion d'amour (1887):	duš, zdaj šteje dobro petino tega in večina biva v predmestji, katerega grozovita Taiping'ska vojska ni razdjala. V mestu so pa
Iz življenja mlade umetnice (1890):	in šli vsi trije med pritrkávanjem zvonov šentjakopske fare — po predmestji jedenkrat prázničnem — v cerkev. Tu so bila záme nebesa, tu
Iz življenja mlade umetnice (1890):	ter se zopet igrajo. Med to drháljo, v tem žalostnem predméstji smo stanovali mi. Ubogi smo bili, ali ko smo na
Iz življenja mlade umetnice (1890):	ljudje. O poletnih popóludnevih in večerih je sedelo v našem predméstji veliko in malo na ulicah pred hišami. V naše stanovanje
Iz življenja mlade umetnice (1890):	takšen zdel; saj ni imel kakor drugi možjé v delavskem predméstji žuljavih rók ali od apna bele obleke. Kaj je to
Od pluga do krone (1891):	kesneje zvedeli, da ste na sv. Petra večer rogovilili po predmestji in da je vas zató pobrala patrola ter vas poteknila
Senanus (1892):	preseliti drugam, v lepši del mesta, ne pa prebivati v predmestji, kjer nima človek nobenega razgleda, nego je živ zakopan med
Senanus (1892):	v spomin, danes se napoti v óno lično hišico na predmestji, da odkrije miljeni déklici, kar mu cvetè na dnù čuteče

▶ predmet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predmet

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik
Fizika (1869):	Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je
Fizika (1869):	raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi ravno tisti predmet imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le
Fizika (1869):	Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati
Fizika (1869):	med posebnimi mejami velikost vidnega kota, pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej
Zoologija (1875):	imenitne za nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej
Občno vzgojeslovje (1887):	s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga

predmeta

Fizika (1869):	velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na
Fizika (1869):	pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od očesa. Glede poslednje velja
Fizika (1869):	z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab
Fizika (1869):	mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči, da se prividna velikost predmeta izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi
Zoologija (1875):	prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh
Občno vzgojeslovje (1887):	z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in
Občno vzgojeslovje (1887):	da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga

predmete

Fizika (1869):	Pod. 166. Te živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če
Občno vzgojeslovje (1887):	njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in
Občno vzgojeslovje (1887):	naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki

predmeti

Občno vzgojeslovje (1887):	móči imenovati predmete, na katere se odnašajo kvalitativna čustva. Taki predmeti so: lepota, resnica in dobrota, dalje lastni in tuji jaz
Gozdovnik (1898):	čujo tihotno, legotno pacavanje po vodi pretokovi in štirje temni predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni

predmetih

Občno vzgojeslovje (1887):	premislil. Otrok sodi in pride tako do pravih pojmov o predmetih, popolnjevaje in popravljaje splošne podobe, nastale vsled domišljije. Mišljenje je
Občno vzgojeslovje (1887):	je treba posebnih dragocenih priprav. Lepo se more na najpriprostejših predmetih, v najubožnejši koči prav tako predočiti kot v palači. Čistota
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	odločene posebne ure, ker se ima gradivo obravnavati pri posameznih predmetih. A tudi pri tein pouku je mogoče mnogo storiti proti

predmetom

Občno vzgojeslovje (1887):	gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto
Občno vzgojeslovje (1887):	t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo

predmetov

Občno vzgojeslovje (1887):	oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s
Občno vzgojeslovje (1887):	urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi si mogla prisvojiti vsa bitja brez prikrajšanja ali

predmetu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo
Stric Tomaž (1853):	bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor
Občno vzgojeslovje (1887):	S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves

▶ predmetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predmetovih
Fizika (1869): Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni

▶ prednica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednica

Svetinova Metka (1868):	bila njena naslednica, in živela je po sebéj kakor njena prednica, tiho in mimo brez upa, brez straha, s pogledom obrnenim
Zadnji gospod Kamenski (1898):	denarja. Zato ga je iskal, kjer ga je mogel. Tudi prednica Ana pl. Gallenberg ga mu je dovolj izdajala. Ko pa
Zadnji gospod Kamenski (1898):	po gozdu. « Martin je takoj zapazil Katarinino vedenje, in ko prednica reče Cuclju: »Vi si tako sami poiščete živeža, vam ni
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Martin Cucelj? « popraša še jedenkrat pisar, nasmehnivši se predrznemu beraču. Prednica in druge nune so že izginile izpred Ijudij, ko je
Zadnji gospod Kamenski (1898):	s Kamna in Rotija. Pisar je klical imena, in gospa prednica je delila kruh, ki ga je bila velika kopica na
Kvišku (1899):	pred njo ter ji poljubila roko, predno ji je mogla prednica ubraniti. »Ti, ljubo dete moje! « je pogladila rahlo Gabrijela mehko
Kvišku (1899):	Margiti Ladičevi. »Koliko časa bodete pri nas ostali, gospod Ante? « Prednica ga je zvala po krstnem imenu, ker ga je poznala
Kvišku (1899):	Oskrbnik in mladi neznanec sta prav tedaj dospela mimo lipe. Prednica je ustavila oskrbnika ter vprašala zaradi nekih stvarij, na kar
Kvišku (1899):	dečka, ki je zahajal k strijcu na počitnice. »Prečastna gospa prednica, ne vem sicer natančno. Ali upam, da vsaj štirinajst dnij

▶ prednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednika

Mineralogija in geognozija (1871):	zvano skalo trdote tako po vrsti, da vsaki rani svojega prednika, njega pa ureže oni, ki pride za njim. Od najmečega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico je izkušal poravnati s prav posebno prijaznostjo in

prednike
- sprednike
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že

predniki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vero in krivo vero. Premagali so, hvala Bogu! naši vrli predniki; nismo bili vpreženi pod trdi jarem pogubonosnega protestanštva. Zgodovina tega
Občno vzgojeslovje (1887):	bolj usovrševalo. Na podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi

spredniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterih se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne

prednikom
- sprednikom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje
prednikov
- prednikov
  Roza Jelodvorska (1855): pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili
- ſprednikov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo

▶ predno veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predno

Valenštajn (1866):	oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali
Valenštajn (1866):	je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise
Valenštajn (1866):	Vse je živo, Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla
Zeleni listi (1896):	A oprostite, da zdaj grem. Drugače pride Zorko iz šole, predno bo šiba doma«. »Veste kaj, gospa? Ako dovolite, grem z

▶ prednost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednost

Kemija (1869):	ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad trajnosti vendar prednost mimo steklenih. Hidrat žveplene kisline je tekočina brez barve in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost, da se lažje in hitrejše izvrši in obveže, ker v

prednosti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz tvoje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri

prednostmi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši

▶ prednjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prvi človek; [sskj]

prednjak

prednjek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da

▶ prednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prednja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od zadnjih dveh in v tem pade tudi

prednje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona

prednjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem vêslu je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke

prednji

predni

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſukna tih sadnih dęjlov nima, inu de ſo ti prędni dęjli le s'eno bęlo shnoro vkup ſpahneni. ) Kaj hudizha
Kuharske Bukve (1799):	inu jeh prozh deni, de meſa ne naſmetę. Potle odręshi prędni konez, zhe ſe ga dershí, inu ga radeni v' ſklędo

prednji

Zoologija (1875):	za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako
Zoologija (1875):	gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji b pa korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino

prednjih

Zoologija (1875):	glavi, le nekateri so brez njih, v gornji čeljusti nemajo prednjih zob.
Zoologija (1875):	in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno prečno marogo in tudi ušesa so
Zoologija (1875):	na vseh nogah po pet členov. b. Raznočleni (Heteromera), na prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri člene. c. Četveročleni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	več številnih sorazmerij med seboj jednakih, ima se vsota vseh prednjih členov proti vsoti vseh zadnjih členov, kakor vsak prednji člen

prednjo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že začenja iti, toliko zaderžal, da pervega ogreneš; ali pa prednjo končnico z žrelom vred s kako ruto berž zakrij, pa
Človek toliko velja, kar plača (1861):	možje, in jo odneso v tisto posteljo, v kteri je prednjo noč spal ubežni Matevž. Ko so jo prinesli na prag
Slovenske večernice (1865):	Skoz te duri smo prišli do velike vojaške stražnice, ki prednjo terdnjavo varuje; pokaže se nam pa tudi zdaj moqni nasip
Žalost in veselje (1870):	pogumnost," djal je, nameril s svojo leseno sulico tigru v prednjo stran ter jo porinil z vso močjo skorej do polovice
Cigani (1890):	ki trdi, da so se od 7—9. veka v prednjo Azijo naselili. Tedaj ne stoji trditev Grellmanova, da so pobegnili
Gojko Knafeljc (1899):	rahlo prijela starko ter jo položila nanjo … Odšla je v prednjo sobico, ki je imela okno na cesto. Prav v tem
Vinjete (1899):	v široko odprtih očeh. Kadar je prišel domú, premeril je prednjo sobo z dolgimi koraki in sklonjeno glavo; nató je prižgal

▶ prednji pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najbolj prednji; kontekst

najprednejši
- najpredniši
  Gozdovnik (1898): bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo

▶ predober pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predobra
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe
predobre
- predobre
  Gozdovnik (1898): ju imenuješ Baraba in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla
- pre dobre(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi

predobrega

predobriga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nesrečniga Kumita v hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	letah, pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel

predobri

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Egipet Jožefa, da je potlej rešil ves rod. ” „Zares predobri ste tacemu nevrednežu! Ali ne bom se vam več zahvaljal
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	gospodinja taka; pa vi, draga gospodičina, bi bili za-me le predobri. Kje bi bile moje nadloge, kje tedaj moje zasluge, ko

▶ predobro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predobro

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta
Gozdovnik (1898):	zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita

▶ predočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predočijo
Občno vzgojeslovje (1887): besede so mu le prazen glas, ako se zadosti ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme
predočimo
Zoologija (1875): obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je

predočiti

Astronomija (1869):	zvezdno daljavo, in da našej domišljiji, ktera se zastonj trudi predočiti si tak nezmeren prostor, vsaj nekoliko pridemo na pomoč, opomnimo
Astronomija (1869):	nekterih prilikah težko, ali celó nemogoče brez nekterih drugih pomočkov predočiti si take točke in črte na nebu, in v tem
Astronomija (1869):	mesec raste, kedaj pa pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo
Občno vzgojeslovje (1887):	se more na najpriprostejših predmetih, v najubožnejši koči prav tako predočiti kot v palači. Čistota, red, pravilnost in somernost v opravi

▶ predokno samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k

polkno; kontekst

predokna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo

▶ predolbsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predolbel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev

▶ predolg pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predolga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj
Blagomir puščavnik (1853):	reče on, ako vam ni pot na Blagomirov dom nocoj predolga in pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran

▶ predolgo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predolgo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in dvanajst goved srečno odtmè; kér se pa s teletam predolgo mudí, brez de bi ga bil mogel oteti, vès opečen
Občno vzgojeslovje (1887):	smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim
Gozdovnik (1898):	zavetja na ploči. Poprejšnemu pobrežnemu stražarju se je zdelo pogajanje predolgo. »Santa Laureta, kako mučkajo ti ljudje tukaj. Rdoles, daj meni

predolgu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velike tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker ena zerglinska, ali karmeſinska avba
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvój: vſe letó inu tavshent drugih rezhy, katęre bi bilu predolgu israjtati, napihne tvoje ſerzę, inu leta napuh ſe ſposná v'

▶ pred on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pred njo

pred-njo

Genovefa (1841):	je Golo sopet priſhel. S divjim, rasmerſhenim oblizhjem je ſtópil préd-njo. „Sdaj ſe mi she dovolj sdi” — je djál — „zhe hozhete
Genovefa (1841):	téj enaka, v ktéri midva prebivava, in velik kamen ſo pred-njo savalili. Pa le pomiſli, préden je bil trétji dan, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar pred-njo vse se giblje, in stisne vogle skup. Veselo spèt skakaje

▶ predor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predor

Zoologija (1875):	v mezdri. Od vsake znojne žleze vodi polžasto zvit znojni predor, pod, 28, na površje. Znoj je nekoliko kisel in ima
Gozdovnik (1898):	Indijanca zajašeta pred zagradbo ter ustopita v notranjost utrdbe skozi predor, ki so jim ga bili naredili, odvezavši voze. Njijuni glavi

▶ predpasnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpasnik

Pripovedke za mladino (1887):	hočem tudi kaj domu prinesti,” ter si jih natlači v predpasnik. „Zdaj pa le od tod,” pravi Janezek, „da prideva iz
Revček Andrejček (1891):	da prileté Jerici v predpasnik. ) Jerica (ujame citre v svoj predpasnik. Smeje se). Oho, ha, ha. (Grešnika zasmehuje. ) Anže (pripelje kimpež
Revček Andrejček (1891):	kosce! (Vrže jih tako od sebe, da prileté Jerici v predpasnik. ) Jerica (ujame citre v svoj predpasnik. Smeje se). Oho, ha
Zeleni listi (1896):	prišla Ivanka ter jej stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od tamkaj je priletela Vida in se zahvalila za jopico

predpasnikom

Marjetica (1877):	in ima, hoteč zakriti svojo zadrego, mnogo opravila z belim predpasnikom in zavihanimi rokavci. Potem pa povzdigne oči in pravi: "Zakaj
Marjetica (1877):	številke v svatovski druščini in skrivaje si je vtrnila s predpasnikom svetlo solzo. -- Ko stopi Marjetica na hlevni prag, zamekečete kozici
Marjetica (1877):	je. " Marjetica plane kvišku, teče k oknu, obriše z belim predpasnikom roso raz šip in ozrevši se, na plan vzdihne: "O
Ljubljanske slike (1879):	opravljajo z golimi, morda celó pomazanimi rokami in s prtenim predpasnikom. Vendar pri takih delih utegne biti res usmiljen angel in
Pomladanski vetrovi (1881):	ko vidi svojo skrbno gospodinjo pred sabo stoječo z belim predpasnikom, v zraku vihrajočimi lasmi, nežnim licem nabranim v ljubeznjivo pozdravljajoč
Od pluga do krone (1891):	pred seboj. Vender se hitro ohrabrí, otare si solze s predpasnikom in reče: «Ali si kaj lačen, Matevž? Ravno smo pokosili
Očetov greh (1894):	pri peči, sam pa sede za mizo. Mati pobriše s predpasnikom nekolikokrat preko mize in potem za trenutek izgine iz sobe
Zunaj (1896):	in mater … oba! « je zaihtela in si brisala solze s predpasnikom. »Zakaj pa je vaš križ tukaj tako … tako grd? — Zakaj
Gojko Knafeljc (1899):	ob pismo, da je le-to rezko zaškrtalo. Brišoč si s predpasnikom mastne ustnice, se je pripognila ter pobrala list. »Kaj pa

predpasniku
Revček Andrejček (1891): si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si

▶ predpis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpisih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	sultana zavoljo tega s poti spraviti, ker ne vlada po predpisih korana in ga je volja vsem svojim podložnikom enake pravice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se zapazijo v tem kaki prestopki, je uredovati po domačih predpisih, ki zarad tega obstojé, ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	moramo si le misliti, da je on popolnoma neveden o predpisih volilnega reda. Če povem, da volilni zapisnik še pravilno ni

predpisov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó

▶ predpisovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpisovati
Robinson mlajši (1849): ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti imel? Ne ve li

▶ predpostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpostavljene
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene

▶ predpovodenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

predpovodenjskih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo

▶ predpravica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpravice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to

▶ predpreiskava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

predpreiskavi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tudi pozneje ne. 4) Gospá Dorotea K. je že v predpreiskavi obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje

▶ predpust samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predpust

Povodni mož (1855):	stare in mlade ženice na uho šepetati, de bo ta predpust taka poroka, de bo kaj, ker vse se tako kaže
Napake slovenskega pisanja (1858):	se le malo zlaga. Res da mi imamo v jeziku: „predpust, Preddvor“; ali to prav za prav ni zlaganje, kakor se
Marjetica (1877):	mora imeti nevesta, lastnoročno. Poslednje pa ni bilo majno delo. Predpust se je bližal vedno bolj in bolj, večeri pa so
Prvi sneg (1886):	nevesti svoji. Zima je tu, imeli bomo koncerte; prišel bo predpust, in tu treba za plese imeti kaj znanstva. Saj se
Lisjakova hči (1892):	razsojajočemu Mraku. Za sedaj se je še tolažil, da bode predpust skoro pri kraji in da bode potem že bolje. Nekoliko
Gospa s pristave (1894):	si je ne upam dobiti? Kdo pravi to? Še ta predpust se bom ženil. In moji ženi ne bo jednake na
Jarem pregrehe (1895):	Srečna bo vejčica, Kjer bo sedela. Narodna. Zopet je prišel predpust. Zima pa je bila huda tistega leta. Vsak se je
Jarem pregrehe (1895):	Rad bi bil videl, da se stvar dožene do konca. Predpust je kratek. Naposled pristavi: »I no, tudi prav: bodo pa
Vrt, vrt! (1899):	II. Predpust je mineval, govorilo se je mnogo — še preveč — o Koščku

▶ predrag pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrag
Viljem Tell (1862): se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož

predraga

Blagomir puščavnik (1853):	malih žarkih, ki so skoz dolgo luknjo pičlo noter zahajali. ”Predraga Bogomila! ” je večkrat zdihnil in solze ga zalijejo, ”gotovo nisi
Čas je zlato (1864):	bi se rad veliko, prav veliko naučil, pa šolnina je predraga, de me ne morejo moji ubogi redniki v šola pošiljati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Zdravnik ti je dal prav čudovito zdravilo, kakor je videti. ” „Predraga moja gospa, saj ga je res dal! ” Fabíola se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	In ti je zató ne ljubiš? ” „Ljubiti? Kaj vendar misliš, predraga! sužnjo ljubiti? Se vé da, obdarovala sem jo bogato, čeravno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sovražilo tvoje blago serce, gotovo je kristijane. ” „To je res, predraga Neža! pa če bi bila vedela, da sta ti in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu dokažem neslanost in hudobijo tega dolženja! ” „Kterega dolženja; moja predraga? ” „No, da si kristijana. ”
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zmanjševati, kar vi toliko cenite, ampak pokazati vam hočem le, predraga gospodičina, koliko smo še za tem, kar bi se dalo
Deborah (1883):	Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef. Predraga žena!

predrage
Blagomir puščavnik (1853): kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim

predragi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric
Sveti večer (1866):	časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da
Deborah (1883):	štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se tebe, vselej blagoslovem te, Vse moje

predragim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vse ti ponudi; Le jemat' od nje ne zamudi! ” S predragim slovnikom vred, se mi zdi, Da Vodnikov duh se zdaj

predrago

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	drisko. Kdor veliko psov redi, temu pride kermenje s kruhom predrago: boljši kup je kerma, ki obstoji iz kruha in ovsenega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolno živinče ne ozdravlja dovolj dolgo in stanovitno, kar bi predrago prišlo. Zakaj zdravila, ki kako pomoč razodevajo, bi bilo treba
Maria Stuart (1861):	hiši Častí na dvoru nismo pridobili. Pošteno delaj. Ne kupuj predrago! Ohrani čisto vest! Mortimer. Kaj mislite? Kaj vam je v
Trtna uš (1881):	zadržka množila in širila. Tukaj je vse zastonj, ali vsaj predrago, da bi se trtna uš zatrla, posebno se takrat, kedar

▶ predramiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrami

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	tudi tu pomagati. Ono se tedaj iz svojega dolgega spanja predrami, za meč zagrabi, in spet svoj pogum dobi. Serčnost prešine
Razne dela (1870):	Jo tare zlo skeleči mar, De rahli stop ga ne predrami. Ker večkrat ta dremota kar Goljufna je, de druge mami
Marjetica (1877):	jo vsliši, saj je zapuščena sirota nesrečna Marjetica. Ko se predrami, ozre se v visoko nebo in tja v dolino na
Pomladanski vetrovi (1881):	Po noči ga nekdo rahlo prime za ramo. Ujetnik se predrami, mane si oči ter pri slabej razsvetljavi zagleda pred sabo
Pomladanski vetrovi (1881):	posteljo. Njo je zamišljen dolgo gledal. — Trkanje na duri ga predrami iz zamišljenosti; vrata se odpró in noter stopi — gospod župnik
Obljubljena (1881):	molim vsak večer za tvojo srečo. « Kakor iz sanj se predrami mladeneč pri teh besedah, desnico deklici podá in z veselim
Pomladanski vetrovi (1881):	že blizu vrha privozita, kjer se cesta zopet navzdol zabrne, predrami ju nenadoma strog in zapovedujoč glas iz spanja. „Stoj! " veli
Prve hiše (1896):	neznosno. Pa res ni prijetno, če se človek po noči predrami ter se nikakor ne more iznebiti mislij o rečeh in
Slučaji usode (1897):	Noč postaja hladna, opominja Otmar črez nekaj časa. Njegov glas predrami Malvino. Ona se prekriža, vstane. — In — kaj bode ž njim

predramijo
- prodramijo
  Valenštajn (1866): kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.
predramim
Blagomir puščavnik (1853): zadene in padel sim omamljen na tla. « — O polnoči se predramim iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji

▶ predrekaje prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k

polglasno si ponavljati; nemško-slovenski slovar

predrekaje
Robinson mlajši (1849): oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se

▶ predreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predre

predere

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	samok od hriba isvira, in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklina včasi zgubi, in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te bolezni tirja posebno znanost in opaznost in se

predre

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Oteklina se pri benceljnu, ali nad kopitom, ali na strani predre, in rjujavkasta, smerdljiva sukrovica teče iz nje, ktera tudi nekaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako gnoj v peti prej zapaziš, kakor rog preje in predre, ne smeš čakati, da bi si gnoj sam luknjo napravljal
Maria Stuart (1861):	sanje ona, Ki tu zazidana umira živa, Do ktere ne predre tolažni glas, In ne odmev prijatelski iz doma Premilega, ki

predrejo

predero
Blagomir puščavnik (1853): Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako

predrejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života, ktere se predrejo, in sukrovico izcejajo. Včasi se zapazijo podolgaste otekline, ktere se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	krog sebe razjedajo. Včasi se bule najdejo, ktere se ne predrejo.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sukrovico izcejajo. Včasi se zapazijo podolgaste otekline, ktere se zdaj predrejo, zdaj ne. Včasi ta ali uni del života oteče in

predreti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako predreti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najti. Treba je oteklino, prej ko je mogoče, goditi in predreti. Zatorej se oteklina vsaki dan enkrat z gosjo mastjo ali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	predreti, da gnoj lahko iz luknje teče, torej se mora predreti na spodnji strani. Vribanje masti tako dolgo terpi, dokler ni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako predreti, da gnoj lahko iz luknje teče, torej se mora predreti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	libri kervi odcediti. Potlej je treba oteklino naglo ognojiti in predreti. Ognoji se naglo, ako čebulne koščke v medu pečeš, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v rano, in mesto, kjer hoče pletiljka ali palica kožo predreti, se zaznamova. Na tem mestu se tako globoka zareza napravi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na rečeno vižo ozdravljati. Vred je dobro na spodnjim kraju predreti, da se gnoj ložeje izceja; vselej je treba paziti, da

predri
- prederi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok

predrl

prederl
Čas je zlato (1864): se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko.

predrl

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar iz škornice kuka, In s kašte
Mineralogija in geognozija (1871):	od druzih masinih kamenin, ki smo jih že imenovali je predrl vse notri do terciarnih utvarov celó, samo kvartarni so se

▶ predrt pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklemanski; PLeteršnik

predrto
- predertu
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na ſtran. ) Pravda je dobléna, je rekla, ſe mi sdy. Predertu deklé! ſdej ſpet ne vęjm, zhe ſim krop, al ſim

▶ predrto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklemansko; Pleteršnik

predrto
- predertu
  Kratkozhasne uganke (1788): jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje.

▶ predrugačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrugači
Botanika (1875): narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila
predrugačiti
Ferdinand (1884): kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se

▶ predrzen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrzen

prederzen

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Zavoljo te časti pa Peter ni bil nikakor ošaben ali prederzen, ampak še bolj prijazen in priljuden je bil vsakimu, tako
Blagomir puščavnik (1853):	ali glavo mu odsekati ukazal. Tudi na vse te marnje prederzen mladeneč nič ne porajta. Storiti hoče s božjo pomočjo, kar
Čas je zlato (1864):	je ravno zraven bil in vse početje gledal – »to je prederzen dečko! Moram le viditi, kaj bo iz tega! « Ni mu

predrzne
- prederzne
  Divica Orleanska (1848): mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim
predrznega
- prederznega
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega — to bo že kaj zdalo. Naji bo vezala

predrzni

prederzni
Maria Stuart (1861): zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In

predrzni

Tiun - Lin (1891):	v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev
Tiun - Lin (1891):	da bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako

prodrzni
Valenštajn (1866): Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno

predrznim
Tiun - Lin (1891): vedel sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati
predrzno
- predersno
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je

▶ predrznež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrznež
- prederznik
  Maria Stuart (1861): vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora

▶ predrzniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrznem

prederznem

Roza Jelodvorska (1855):	od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi
Roza Jelodvorska (1855):	milostiva gospa, eno besedo za Marjanco reči, ker, akoravno se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli

predrznil

prederznil

Tine in Jerica (1852):	gospodarja skerbelo, de bi se Mihec še kaj več ne prederznil, kadar ga on videl ne bo. Zatorej si je večkrat
Blagomir puščavnik (1853):	kmalo enaka temnica vaše plačilo. Bricu bi se jaz ne prederznil, tacih burk vganjati. Presneto je terd, človek mu je kakor
Čas je zlato (1864):	Gospod! milost! nikdar več se ne bom kaj tacega storiti prederznil! « »Je že dobro – poberi se mi spred obličja in ostani
Sveti večer (1866):	logarjem na lov šel, bil se je kmalo na to prederznil, da je šel sam in brez logarjevega dovoljenja v gozd

predrznil

Verske bajke na Dolenjskem (1881):	kmetov so tudi vaše dolžnosti, gorje tistemu, ki bi se predrznil kaj ugovarjati in se protiviti. Tako so izgubili Dolenjci svojo
Šaljivi Slovenec (1884):	vzroki, kteri njuno zločinstvo obtežujejo, kajti prvi tat se je predrznil v svitlem dnevi krasti, drugi pa je v mirni noči
Šaljivi Slovenec (1884):	se je okrepčati s spošteno božjo kapljico, predno se je predrznil potrkati na nebeška vrata. Mnogim se je primerilo, da jim
Agitator (1885):	priliki — kdo vé, je li koketna žena ni sama pospešila? — predrznil se je tudi stopiti korak naprej z ognjeno izjavo, da
Vanda (1888):	ji tega nikakor nisem mislil očitati. Le to bi se predrznil opomniti, da je ta gospá vendar nekoliko prestara in da
Grajski pisár (1889):	prepričan, da bi visokorojeni gospe gotovo ne ugajalo to delo. Predrznil sem se še celo in sem razložil, da bi se
V krvi (1896):	doktor! « je pozdravil zlatar ter se priklonil skoro do tal. »Predrznil sem se prinesti vašemu blagorodju naročeni lišp za milostljivo gospico
Moja hoja na Triglav (1897):	malo občeval z ljudmi. Tudi bi se nihče ne bil predrznil pred menoj govoriti o Trinosu, ker so vedeli, da sem
Zadnji gospod Kamenski (1898):	poslal naprej, mislil si ni, da bi se ga kdo predrznil zasledovati in zato je počasneje hodil s svojim izbranim oddelkom

predrznila
- prederznila
  Roza Jelodvorska (1855): ne bil sporočila poslal, de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s

▶ predrzno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrzno

prederzno

Robinson mlajši (1849):	pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala

predrzno
Revček Andrejček (1891): Ti strela ti, kako sem ga držal! Matija (ponosno in predrzno neumno bahaje se). Ker kozel ni bil zadosti, oropal sem

▶ predrznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predrznost

predersnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſ bo Bog ſ' ſvojo pomozhjo reſhil, to je pregreſhna predersnoſt. ˛Satan ſhe ni jenjal, temuzh ſe loti tretje ſkuſhnjave. Na
Genovefa (1841):	mozhno, ji ſvôje napzhnoſti sakriti. Pa szhaſama ſe je njegova predersnoſt naraſhala in poſlédnjizh je bil takó neſrámen, de jo je

prederznost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da bom jutri — ali čuj! na kapitolu čuvaj že

predrznost

Marjetica (1877):	Če le enkrat pomisli na se, poplačati mora stotero to predrznost s strupenimi bodali opravljivih in zavidnih jezikov. Tudi Srakarju vaški
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	božje milosti. Grozovito me je zmotila in zapeljala moja brezumna predrznost! Na vsakem koraku so mi se množile strahote in prikazni
Šaljivi Slovenec (1884):	žejen, zato sem si mislil, da noče vina piti. « Velika predrznost Nek trgovec pripoveduje svojemu prijatelju o nekem goljufu ter naposled
Veliki grof (1885):	bodi. " Položaj konjikov pred gradom pa je bil vedno sitnejši; predrznost silne množice je postajala vedno večja, in zdaj pa zdaj
Vanda (1888):	Pa že je on poprijel besedo rekoč: »Gospodična, odpustite mi predrznost mojo, da sem Vam pisal listek in ga Vam poslal
Senanus (1892):	ako vam ni nič? Sevé, da je obšla mêne takšna predrznost, to bi klicali sléharno kazen náme, vam pa je vse
Vaška pravda (1892):	da bodeš pomnil še dolgo to vasovanje. « »Kaznujmo ga za predrznost njegovo! « kriče nekateri vročekrvneži. Matevža neki neprijeten čut obide po
Vaška pravda (1892):	črtil Žabarja, pravi: »Kaj, tako malo bode kaznovan za toliko predrznost? Naložimo mu jih z gorjačo, da se bode vedno spominjal
Abadon (1893):	ker se boje preziranja; in velika duševna zmožnost jim je predrznost, ki se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere

predrznosti
- predersnoſti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni

▶ predse zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predse

pradse

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† JESUS † Maria † JOSEPH † CASHPAR † MELHAR † BOLTESHAR. Naiprei stori pradse 3 Krishe † † † ksazhomov krishi rezi v jemeni boga ozketha † inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN

predse

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je

pred se(združena oblika)

Zlata Vas (1850):	z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bodo za odvernjenje dragine; mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo se je
Tiun - Lin (1891):	dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni

pred-se

Lohengrin (1898):	meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se
Lohengrin (1898):	sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v

▶ predsebek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

predmet; kontekst

predsebek

predſebik

Pozhétki gramatike (1811):	glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange la souris, mazhek jé
Pozhétki gramatike (1811):	je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj
Pozhétki gramatike (1811):	ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor
Pozhétki gramatike (1811):	nekoga lubiti, poſtavim. j'aime Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s'
Pozhétki gramatike (1811):	Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu, kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat mange
Pozhétki gramatike (1811):	je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako posnamo ta predſebik? O. Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi? kader s'

▶ predsednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predsednik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole
Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	26. dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran
Čas je zlato (1864):	Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga vèn! « Zdaj nekdo požvenklja. »Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na
Čas je zlato (1864):	prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite

predsednika

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi mesca maja, ko bo veliko pomenljiva nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za predsednika te sodnije gosp. stolnega prošta dr. S. Ladinik-a, — za svetovavce
Čas je zlato (1864):	se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa! « zavpije pisar. »Aló verzite ga

predsednikom
- predsednikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih

predsednikov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	L. Say-om, Freycinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	Meseca novembra hotel je Gambetta sostaviti ve liko ministerstvo 4 predsednikov z L. Say-om, Freycinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti

predsedniku

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu predsedniku deržavnega zbora na Dunaji, napravili bakljado. Laško. Neprenehoma mečejo sedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	zopet daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ni imel časa se v razgovor spustiti z volivci in predsedniku dr. J. Bleiweisu ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku MakMahonu, ki je hotel biti bolj samostojen, pa je nasprotoval

▶ predsedstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predsedstvom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	češki jih ne bode več volil za poslance. Ogersko. — Pod predsedstvom cesarjevim je bil v Peštu zadnje dni u. l. zbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še molčé o sklepih njegovih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da temu poverjenstvu bode minister dr. Pražak predsednik. Pod takim predsedstvom upati je povoljne rešitve. Rudolfovo železnico, ki je do lani

▶ predsodek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predsodek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pa vam, gospod, trdim, da je to, kar vi imenujete predsodek, le junašk čut, katerega bi se tudi Nemec ne smel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih, temuč da nič žalega ne
Deborah (1883):	zmota, Katero oni so porabili, V njegovih prsih vžgali sum, predsodek; V besedi slišala, v njegovem brala Pogledu sem britkosti in

predsodke

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si pa meni to prikrivala? ” „Zato ker sem poznala tvoje predsodke do kerščanstva in kako slabo misliš od nas: da smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	je bila prva „Slavčeva” produkcija v — gledišči Goriškem. Kdor tukajšnje predsodke pozna, ve, kaj to pomeni. Da se je za omenjeni

▶ predstava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstav

Občno vzgojeslovje (1887):	spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S
Občno vzgojeslovje (1887):	v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek
Občno vzgojeslovje (1887):	primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi
Občno vzgojeslovje (1887):	nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak
Občno vzgojeslovje (1887):	se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno
Občno vzgojeslovje (1887):	v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva
Občno vzgojeslovje (1887):	imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera
Občno vzgojeslovje (1887):	in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza predstav, v kateri je utemeljena dotična strast. Ta krivi „jaz“ apercipuje
Občno vzgojeslovje (1887):	je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si svoj „jaz

predstava

Občno vzgojeslovje (1887):	ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov
Občno vzgojeslovje (1887):	to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj

predstavah

Občno vzgojeslovje (1887):	bi se predstava osamelosti in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma
Občno vzgojeslovje (1887):	čustvi tesno zvezana in imajo kakor le-ta svoj sedež v predstavah. Zato ni dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor
Občno vzgojeslovje (1887):	umetne potrebe. 18. Duševna poželenja. Vse poželenje ima pač v predstavah svoj sedež. Vender se duševno poželenje razlikuje od čutnega v

predstavam

Občno vzgojeslovje (1887):	osobito neugodno čustvo, katero se nenadno in silno upira našim predstavam. Ta neugodnost ostane stalna, in šele povoljno iznenadenje jo izpremeni
Občno vzgojeslovje (1887):	ali naposled, da je zavest pod vplivom volje odprta vstopajočim predstavam. Z oziram na to razločamo troje vrst pazljivosti, namreč a

predstavami

Občno vzgojeslovje (1887):	se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa se nova predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo
Občno vzgojeslovje (1887):	dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje

predstave

Občno vzgojeslovje (1887):	sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa ne moremo domisliti
Občno vzgojeslovje (1887):	sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo
Občno vzgojeslovje (1887):	notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti, kakor nekaj zunaj stoječega pristopajo v
Občno vzgojeslovje (1887):	dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih predstave ter se združi v trajne kroge predstav. Ti krogi predstav
Občno vzgojeslovje (1887):	kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v zavesti
Občno vzgojeslovje (1887):	izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in
Občno vzgojeslovje (1887):	pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi
Občno vzgojeslovje (1887):	takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se
Občno vzgojeslovje (1887):	obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo

predstavi
Občno vzgojeslovje (1887): neprijetno, pristopna je zavest najbolj oni pri vzbudi čustva merodajni predstavi in njenim pomočkom, — ali pa se jej zaprè in pusti

predstavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nerada sliši in ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	radostjo čujemo, da namerava v kratkem občinstvo iznenaditi s telovadno predstavo. — Kozé so pri nas hude; vsak dan imamo po enega
Občno vzgojeslovje (1887):	zavedamo, govorimo o čustvu. Navadno pa pazimo najbolj na ono predstavo, katera je merodajna pri vzbudi čustva. Z ozirom na to
Občno vzgojeslovje (1887):	in izključljiva mér zavesti na nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se provzroči na več
Občno vzgojeslovje (1887):	sámo. Spominjamo se, kadar se zavedamo, da smo prav tisto predstavo, katero imamo sedaj, imeli že preje. Ako se samohôtno spominjamo
Občno vzgojeslovje (1887):	da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v posamnem delovanji volje najde zopet

▶ predstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavi

Stric Tomaž (1853):	kar je raji slišal, da bi Tomaža več ne mučil. Predstavi mu vse, koliko zgube bi zavolj tega imel, ker je
Občno vzgojeslovje (1887):	je vsprejemljiv po nekoliko le za ono, kar se mu predstavi v čutni obliki. Ravno tako hoče, čuti in želi le

predstavil

Mahmud (1870):	Božidar. Teodozij je povedal opatu vse svoje prigodke in mu predstavil Mahmuda. Opat je bil vesel in poljubil je Mahmuda na
Gospod Janez (1884):	gosta. Zardela je nalahko v lice, ko ji je soprog predstavil sodnika. »Včeraj ste bili v kopeli! « dejala je in za
Gospod Janez (1884):	znanka! Potem ga je začelo jeziti, da se ni bil predstavil in da nje ni povprašal, kdo je in kaj in
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	službo kvitiral neki oficir, potem pa, ko se ji je predstavil v civilni obleki, ni ga hotela nič vec poznati, češ
Senanus (1892):	pa skoči nejevoljen kvišku. Kolika brezumnost, da se ji ni predstavil kot Pavel Vodè, komptoirist v pisárni gospoda Zorca; takó bi
Gorski potoki (1895):	odprl v Ljubljano se preselivši Nemec, kako se je tam predstavil in so ga sprejeli s predlogom, da bo štirinajst dni
Zunaj (1896):	vendar sem te ljubila že takrat, ko si se mi predstavil, iz vse duše, iz vsega srca! — Ti pa nisi vedel
Moja hoja na Triglav (1897):	pred družbo in mož mi je roko stisnil prav prisrčno. Predstavil sem tovariša in opomnil, da gospodična laže govori laški nego
Gojko Knafeljc (1899):	Grahorjevo družino, ki je bila došla včeraj zjutraj iz Ljubljane. Predstavil ga je bil v oskrbnik Šahar. Nekaj časa mu je

predstaviti
Gozdovnik (1898): je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje

▶ predstaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postaviti pred; kontekst

predstavi

predſtavi

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	rose, vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle

predstavijo

predſtavio

Pozhétki gramatike (1811):	de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt
Pozhétki gramatike (1811):	de druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus
Pozhétki gramatike (1811):	le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama

▶ predstavljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavljanja
Občno vzgojeslovje (1887): oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše
predstavljanju
- predstavljanji
  Občno vzgojeslovje (1887): je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne

▶ predstavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavlja

Astronomija (1869):	pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo
Astronomija (1869):	59. Pod. 60. 70 Mesečevi mrkovi. V pod. 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša
Astronomija (1869):	plamenom vsi enako vsaksebi začrtani na zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je
Mineralogija in geognozija (1871):	v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s
Zoologija (1875):	opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali

predstavljajo

Kemija (1869):	ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da postavimo znak za
Zoologija (1875):	dospeli smo do najnepopolniših živih stvorov, ki pod imenom praživali predstavljajo zadnji red živalstva. Z imenom praživali pa nij rečeno, da

predstavljala

Astronomija (1869):	ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte
Astronomija (1869):	bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok
Ferdinand (1884):	oči zagledajo neko podobo na steni, kar obledi. Podoba je predstavljala moritev nedolžnih otročičev v Betlehemu. Pogled na nekega vojaka, ki

▶ predstavljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

postavljati pred; kontekst

predstavlja
- predſtavla
  Pozhétki gramatike (1811): Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

predstavljajo

predſtavlajo

Pozhétki gramatike (1811):	Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio
Pozhétki gramatike (1811):	ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam

▶ predstavnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstavnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Kadar deželi kakoršna kolj nevarnost pretí ali žuga, ima vsak predstavnik svoje može v orožje poklicati; kdor ne pride, naj ga

▶ predstojnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predstojnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	starašina ali ga opravlja, plača 10 tolarjev; sodnik pa, predstavnik (predstojnik) ali starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	društvo, pevski zbor ital. telovadskega društva in mestni župan kot predstojnik meščanske bande, umetnik Krežma, violonist Frontalli iz Treta, g. E.
Ferdinand (1884):	redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski predstojnik, kakor mi piše, jednega najvrednejših bratov svojega samostana, o. Antona

predstojnika

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dreves na svojim zemIjišu, ali na kakšnim drugim od srejnskiga predstojnika v ta namen odločenim kraji, posaditi. V zastavo, da bo
Ferdinand (1884):	kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k
Ferdinand (1884):	le Bogu. Če mi dovolite, hočem iti tje ter prositi predstojnika v vašem imenu, naj vas pride obiskat, ali pa naj

predstojniku

Trtna uš (1881):	njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti političnej gosposki, katera potem da
Trtna uš (1881):	navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti političnej
Ferdinand (1884):	da je grof v velikej nevarnosti, napisal je precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega

▶ predstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prednost; Pleteršnik

predstvo

predstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí

predſtvo

Pozhétki gramatike (1811):	isrezi kakor naſh maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati, predrasúmiti; ktiri dve beri: preſéanſe, preſuposè. D
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snamnjem ˅ ſe prihrani h, kar je po vſaki zeni predſtvo tega pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi

▶ preduh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preduh

Mineralogija in geognozija (1871):

Urgebirge oder Grundgebirge, 99. Praproti, Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno

preduha
Mineralogija in geognozija (1871): ravno mečočega vulkana, pod. 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki
preduhov
Viljem Tell (1862): Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se

▶ predviden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

predvidene
- previdene
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati

▶ predvideti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

predvidel

prevideu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naſh lubesnivi JESUS je ſvojo ſmert prevideu, inu sa volo strahu pruti tiſti s' ſmertjo rinou. O

predvideti

previdit

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	maliga Travna. Satorej ſe more s' kermo sa shivino dobru previdit, slaſti, katęri Ovze jimajo, kir to Silno ſe nemorjo nizh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bode vender malu, al zelu nizh, satorej ſe more poprej previdit. Vinu. Aku poprej to Lętu ni blo prov dobru, toku

▶ predvsem členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

predvsem

pred vsem(združena oblika)

Čas je zlato (1864):	bom vidil de si priden, bom ....... no bomo že vidili! Pred vsem si zapomni: de je čas zlató! – Z Bogom! Kader
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dogodki se pa vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno
Občno vzgojeslovje (1887):	Lažnjivost je navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim
Gozdovnik (1898):	No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih peterih mož, vršečo se

predvsim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav

pred vsim(združena oblika)

Zlata Vas (1848):	Dela so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim na njih starost gledati, kér se mora mladim drugač
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer ga ni

pred vſim(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 16. Od usrokov bolesin ſploh. §. 17. Kaj ſe ima pred vſim pomiſliti, kadar kak konj sboli? §. 18. Nekoliko vashnih

▶ predvzetek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetek
- predsevzetku
  Robinson mlajši (1849): považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil

▶ predvzetje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

namera; nemško-slovenski slovar

predvzetje
- predsevzetje
  Robinson mlajši (1849): den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo
- predse vzetje(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): času v globokih milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom

▶ predzadnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predzadnji

predsadni

Pozhétki gramatike (1811):	povém, que j' émaille, que je travaille. 4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik
Pozhétki gramatike (1811):	góshovka, bonnête, poſhten, procès, pravda. Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader
Pozhétki gramatike (1811):	v' beſedah, ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in

▶ predzgodovinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predzgodovinskih
Mineralogija in geognozija (1871): tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in

▶ predznak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

predznak

Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obče pomikati se v nasprotno mer, kakor jo zahteva subtrahendov predznak; število, do katerega na ta način v številni vrsti pridemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je jednaka ničli

predznakom

Aritmetika za učiteljišča (1885):	korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z x1

▶ preenostaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

preenostavna
Gozdovnik (1898): na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom

▶ prefekt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgojitelj (v internatu); [sskj]

prefekt
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju sporočat, kaj se je zgodilo in

prefekta

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta, kteremu je bilo skerbeti za hišno pravico vsakterega, on je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi meni ljub; ktera sta? ” „Eden je Tiburcij, sin bivšega prefekta Kromacija, drugi nek mladeneč, Torkvat po imenu. ” „Torkvat? ” zavzame se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čudno mu je bilo serce in se kerčilo. Sin mestnega prefekta je tù stal ko berač med berači; sin mestnega prefekta

▶ pregača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregače
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kožuljo iz céliga brez moderca in rokavov; nikoli je brez pregače (zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in

▶ preganjalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preganjalcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je poskrival po rojanskem potoku , imenovanem „Mastezin”. Tako je ušel preganjalcem. Še dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namreč pri malnih v
Oče naš (1885):	vso moč ni se bal, da bi se tako svojim preganjalcem izdal. Vse je bilo zastonj. Po Avguštinu ni bilo ne
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Vender bi bil pa Tone ubežal svojim preganjalcem, če bi ne bil v tem hipu, ko je stopil

preganjavcem
Blagomir puščavnik (1853): seboj, in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše

preganjalci
- preganjavci
  Stric Tomaž (1853): kolikor ga piti hoče! “ Z velikim vpitjem in vrišem odidejo preganjavci na lov. Kasi in Emelina, ki ste že med tem

preganjalec

Gozdovnik (1898):	razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem
Gozdovnik (1898):	oprime konja za uzde, okrene ga nazaj in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg

▶ preganjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganjane
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane Cerkve in molil je, da bi njegova smert zmanjšala terpljenje
preganjanemu
Stric Tomaž (1853): krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči

preganjani

Zlata Vas (1848):	to dobro zdélo, če so bili Ožbè in njegovi prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne
Tiun - Lin (1891):	sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja
Gozdovnik (1898):	še dolgo jahal, kar najde onega, ki ga je iskal. Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi

▶ preganjanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preganjancev
Tiun - Lin (1891): Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost po džunki

▶ preganjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganjanja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	smo že, da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	tudi najemniki in rokodelci, ki niso bili Latinci. O času preganjanja sv. cerkve kristijani niso bili nikdar varni pred zalezovalci. Mnogi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	V Trstu kakor drugod je tekla mučeniška krv. V dobi preganjanja kristijanov sv. Mohor ni več zahajal v mesto, ali če

preganjanje

pregajnanje

Ta male katechismus (1768):	ſakaj oni bodo otrozi boſhji imenuvani. VIII. ſvelizhani so, katiri pregajnanje terpèe ſa pravize volo, ſakaj njeh je neheshkuKrayletsvu. Matth. 5.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni) moj Syn! zhes uſſe ſaſhmaganje, zhes uſſe ſashpotuvanje, inu pregajnanje, kader bode uſſe sovraſhneke teh Mashnekov v' vezhno smert iſrozhil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje je bilu moj uſſakdane kruh, katirega je Buh meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XVI. Poſt. Groſa pred greham je k' dobremu enu veliku pregajnanje. XVII. Poſt. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. XVIII. Poſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji, inu v'Lyſtru: kakerſhnu pregajnanje ſim terpov, inu is uſſiga tega je mene Goſpud reſhuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu uſſi, katiri othe brumnu ſhiveti v' Chriſtuſu JEsuſu bodo pregajnanje terpelli. Evangelium S. Joannesa na 15. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v'Ikoniji

preganjanje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je
Stric Tomaž (1853):	blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga še
Oče naš (1854):	verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje in smert zadene dostikrat vérne. O ljubi
Oče naš (1885):	verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje in smrt zadene dostikrat vérne. O ljubi
Gozdovnik (1898):	Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih

preganjenje
Biblia (1584): korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri

preganjanju

preganjanji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preganjani. Kdor tedaj hozhe reſ dober biti; mora per vſim preganjanji zhednoſti sveſt oſtati, ino perpravljen biti savoljo nje vanati ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	suſa, ino preganjali njegove verne. Pa ravno v' preganjanji, ki ſo ga verni terpeli, ſo ſvojo zhednoſt naj lepſhe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sreča in da bi jaz postala perva cvetlica v tem preganjanji. ” Hotela je urno naprej, pa Boštjan jo malo ustavi. XI.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite

▶ preganjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preganja

pregane
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa

preganja

Divica Orleanska (1848):	Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér
Oče naš (1885):	tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te

proganja
Viljem Tell (1862): Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag

preganjajo

preganajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pravic. Jez sim pravica, in vsi, ki me sovražijo in preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih

preganjajo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem djal, de modre si glavice. — č.
Divica Orleanska (1848):	Ki z maševanjem vam grozijo strašno – Francozje tam, ki vas preganjajo. Jovana. Kar mora biti, me zadelo bode. Remon. Kdo živeža
Sveti večer (1866):	O moj Bog! ” reče stara mati jokaje, pod starost nas preganjajo z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila

preganjal

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je
Blagomir puščavnik (1853):	in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj

preganjala
Blagomir puščavnik (1853): vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo združena in zedinjena. ” Tako Miroslav. Bric se veselja joka

preganjali

pregajnali
Branja, inu evangeliumi (1777): imęnu bodo ony hudizhe vonisgajnali: s' novemi jesikami govorili : kazhe pregajnali : inu aku bi kej ſtrupeniga

preganjali

Biblia (1584):	Kadar vas bodo pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſtanovitèn oſtal, tá bó isvelizhan. 23. Kadar vaſs bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vam djal: Hlapez ni bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih

preganjamo
Gozdovnik (1898): on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi

preganjaš

Divica Orleanska (1848):	sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš

preganjaſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Jas ſim Jesuſ, kteriga preganjaſh! ” Pavel ſpet popraſha: „Goſpod, kaj hozheſh, de ſtorim? ” Goſpod mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen vpraſha: „Goſpod! kdo ſi

preganjati

pregajnati

Kratkozhasne uganke (1788):	eri grosh, alisovd in, ked poprej v'arſhatu. XLVIII. JVodlaie pregajnatï. Uſami snega sejmena, inu nekaj na drobnu ſſaneh fig, tu
Kratkozhasne uganke (1788):	si je on bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se
Kratkozhasne uganke (1788):	mrovlinze reſtrositi, se bo she laglej gosenz ſnebil. L. Mrovlinze pregajnati. Aku na svojemu vertu enu mrovlinzhenu gnęſdu narajmash, tok ki
Kratkozhasne uganke (1788):	Aran loſhi toku dolgu, de sprelgſhe, XLIX. Gosenze is ſelneka pregajnati. Obberi gosenz en lonz, te dobru pokrij, ter njeh k'
Kratkozhasne uganke (1788):	urat obvęſhi: tok bo bolezhino, inu ottok pregnalu. XXVII. Griſho pregajnati. Na drobnu welęga popyra reſręſhi, kolker otshesh; tedej te kosze
Kratkozhasne uganke (1788):	talerju ſmerſnela. XVII. Mishe, inu podgane bres misheze, inu ſtrupa pregajnati. Roshtaj majhene kofetelze mezesnove gobe v' maslu, ter njeh kje

preganjati
Občno vzgojeslovje (1887): zato, da ga more uživati, — sovraštvo zato, da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in

▶ pregiba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregibanje; Pleteršnik

pregibo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in

▶ pregibati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregibajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega

▶ preglavica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preglavica

Zoologija (1875):	obsežniša. Termitje časih potujejo in na tacem potu so velika preglavica ljudem, ker razdenó in uniče vse, kar nij od kamena
Zoologija (1875):	živé v vodi in sicer na ribah, katerim so velika preglavica. Imenujemo jih ribje uši. Omenjamo: krapovo uš (Argulus), jesetrova uš

preglavice

Marjetica (1877):	šivala svatovsko perilo. Poslednje jej je delalo mnogo in največ preglavice. Sklenila je namreč izdelati vsa krila, in vse, kar mora
Povestnik v sili (1883):	Vedno hujše, gospod Teodozij, vedno hujše! Komtessa Vam dela mnogo preglavice, nadaljujem jaz pomilujoč jo. Oh, ko bi me le še
Zvezdana (1883):	gosposko vrano korakati proti samotnej žagi. Poslednje je delalo precej preglavice radovednim vaščanom, ker si niso mogli takove žagarjeve imenitnosti prav
Arabela (1885):	da hodi gospa o takem nezdravem vremenu od doma. Največ preglavice pa jej je delalo to, kaj ima sploh židinja v
Od pluga do krone (1891):	Nande, tisti poredni Nande, ki mi je dostikrat delal toliko preglavice zaradi moje neotesanosti! » «Nič ne dé, prijatelj! Hudega ti nisem
Svatba na Selih (1894):	ni hotel, ker bi Dragar preveč zbesnel. »Oh, Lenica, kakšne preglavice nam napravljaš! Nikar ne bodi takó svojeglava in lepo se
Strte peruti (1894):	bilo vedno prav dobro. Tudi šola ji ni delala dosti preglavice, ker je imela malo in že večjih deklic. Kadar jih
Dušne borbe (1896):	izročil stavcu razpravo, ki mu je še včeraj delala toliko preglavice. Prav iz srca se je veselil novo prerojenega brata, in
Slučaji usode (1897):	beseda, če mu je tudi nemščina, za-nj »tuji« jezik, delala preglavice! Kako uljudno in dostojno se je vedel! Res, priprosti služabnik

▶ pregled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregled

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja
Zlata Vas (1848):	vtikati. In prej, kakor je mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega v
Mineralogija in geognozija (1871):	Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost
Botanika (1875):	vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak

pregleda
Zoologija (1875): uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda.

pregledu

Mineralogija in geognozija (1871):	Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi
Mineralogija in geognozija (1871):	glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako
Mineralogija in geognozija (1871):	jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena
Zoologija (1875):	jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi:

prigledu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Joſhefa pogmirati, inu vas na pot perpellati po treh svetemu prigledu vashe ſhivlenje viſh ti, taiſtega posnemati, inu ſa njimi hodi

▶ pregledan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregleda

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne kashe; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedno trudi. Gospodar veselih očes Iz visociga hišniga verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha
Stric Tomaž (1853):	mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v
Fizika (1869):	da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj

pregledajo
Zlata Vas (1848): spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki

pregledal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan sim vse zidovje in ozidje na našim otoku pridno pregledal, pa vesel sim bil, de nisim nikjer nobene poke našel
Zlata Vas (1850):	mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Korvin z fora, je še po tleh vse na drobno pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko

pregledala
Spisi Krištofa Šmida (1883): da boste brali veliko veselih poročil ondi. ” Mati je urno pregledala časnike in brala, da bo kervave vojske kmalu konec. V
pregledali
Kmetijske in rokodelske novice (1844): že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so

pregledalo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših
Astronomija (1869):	d. S hriba, ki je, 10.000 čevljev visok, bi se pregledalo 2364 milj zemlje. Zemlja se zavrti okoli svoje osi enkrat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	petih poskusih in primerljajih, ko se je dne 24. maja pregledalo, kako se je cepljenje sponeslo, nepovoljen. Od št. 1 prijelo

pregledamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni, krepki in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših

pregledati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh
Robinson mlajši (1849):	ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil
Fizika (1869):	oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj
Gozdovnik (1898):	pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso gladino. Naenkrat vzklikne Bôb poln veselja; njegovo

preglej
Kmetijske in rokodelske novice (1843): gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite

preglejte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ispyó, sa katerih Angele varhe ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spoznati; SSKJ

pregledati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na tó

▶ pregledati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; SSKJ

pregledal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sosédu otel, in Bog mi bo že dal, de bom pregledal in ozdravil”. Tako miloserčno delo zasluži v zlatih bukvah zapisano

▶ pregleden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledni
Zoologija (1875): teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse

▶ pregledovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

pregledovalci

Trtna uš (1881):	imeli. Kajti mnogo skušenj nam je uže pokazalo, da so pregledovalci trtno uš na obleki, z obutalom, z orodjem prenesli v
Trtna uš (1881):	trtne uši. Tukaj je omenjeno pregledovanje še prav nevarno, ker pregledovalci trtno uš lehko dalje zatepejo in jo spravijo v vinograde

▶ pregledovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine

▶ pregledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregledoval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): imenovan tako po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih
pregledovala
Genovefa (1841): zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in
pregledovali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala Dolenska stran z novo vélko césto
pregledovalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): meso po ukazi gosposke tako, kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je zdravo ali ne, kdo pameten bi se branil

pregledovati

preglednoti
Robinson mlajši (1849): je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav

pregledovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	derveſih na vertu ſtorjeno, ſe mora vſako jutro, po ſlami pregledovati in metuljke, ki na ſlami in med ſlamo ſedé, pomoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine ſo ga nagovarjali, de bi ſvoje peſmi

pregleduje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi takó govori : „Lej! lej
Stric Tomaž (1853):	nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če se vendar ikre

progleduje
Valenštajn (1866): mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej

pregledujejo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz

▶ pregledovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregledati; Biblija.net

pregledujejo
- pregledujo
  Biblia (1584): inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori

▶ preglobok pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregloboka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga

▶ pregloboko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pregloboko
Zlata Vas (1848): smejali, kadar jo je kdó iz pivnice prilomil, ki je pregloboko v kozarček polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa

▶ preglodan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

preglodani
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri kteri so slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako

▶ pregnan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnan

Pozhétki gramatike (1811):	krat ſamo s' ſamim imenvavnim, poſtavim: je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je bil pregnan od Petra
Pozhétki gramatike (1811):	je bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je bil pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo
Pozhétki gramatike (1811):	je li peter pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim, je

pregnana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder ostanem pravica pravic. Jez sim
Divica Orleanska (1848):	ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me ne rotite, gledate me milo? – De, vse

pregnanimi
Maria Stuart (1861): Ste vidili Morgana, Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta

▶ pregnanstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnanstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	je bil leta 1848 odstavljen in je v Gmunden-u v pregnanstvu živel, je prišel na Ogersko spet nazaj. — V nove županije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v pregnanstvu živi v Italiji, hočejo imeti v svoji sredi ter da

▶ pregnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregnal

Kratkozhasne uganke (1788):	kolkerkrat se tebi polube, inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v'
Kratkozhasne uganke (1788):	aku be ſhe ondi bli, tok njeh bosh skus tu pregnal. XXII. Varuvati, de se mleku naissire. Verſhi notri v' mleku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dęnu, toku ta duh bode is tojiga Traunika vſse kerte pregnal. Zhe toj Mejazh toku nozhe ſturiti, nej pa ſhkodo terpi
Pozhétki gramatike (1811):	je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon
Pozhétki gramatike (1811):	rezhi: je bil pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal. Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pripomozhkov ljudje ſvetujejo soper mole, tóde nar bolj jih boſh pregnal, zhe boſh shitnizo takó napravil, kakor je bilo ravno rezheno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet pregnal. ” „Kadar goſpodar umerje, ſe morajo vſi panjovi v uljnjaku in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pač ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in se je s pečenko mastil. Kerčmarju je sicer gostove pregnal, pa kerčmar se je mogel sam nad tem smejati in

pregnala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Petrovo pervo soznanjenje na póti. Že je zora tamoto noči pregnala in zlato sonce začelo izhajati, ko se je Peter zbudil
Roza Jelodvorska (1855):	bi se pred Bogam pregrešila, ako bi revno iz službe pregnala, in svojo srečo tako hotla na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa
Oče naš (1885):	bode božja roka solze obrisala in revščino iz teh dolin pregnala! “ Barba ga je vesela in vpokojena pogledovala. Stari, krepki Ménart

pregnali
Divica Orleanska (1848): Pri živim Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori

pregnalo

Blagomir puščavnik (1853):	hitro bo Vaše bolno in otožno stanje kako nepričakovano veselje pregnalo. ” — „In vender
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v „Presse” razjasnuje ta umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj

pregnati

pragnati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. KAPITL. Hvde dvhove pragnati morash takv? sveshjiestiem trejemi besiedami takv bojo svesani ASERONABEL † ASTOLOT
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI

pregnati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni dala pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili
Tiun - Lin (1891):	predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol

prežene

preshene

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	je nar ta bolſhi gnoj, inu dobru ſtolzhen h'Prahu preshene na vſsih Flanzah, inu Lenu bovhe, inu da raſt. Bovhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tàmmó is vaſhe pameti preshene. Troſhtar ſvęti Duh prebivaj notri v' vaſs, inu vaſs s'

prežene

Kemija (1869):	kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno
Deborah (1883):	mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in

preženejo
- preshenejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek, ker
- preſheno
  Ta male katechismus (1768): Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne
preženemo
- pregnemo
  Fizika (1869): Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne lege pregnemo proti l in ga potem samega sebi prepustimo, začne se
preženeš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o hudem

preženi

presheni

Kuharske Bukve (1799):	lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga

▶ pregodnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prezrelost; Pleteršnik

pregodnosti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje

▶ pregorek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pregorke
Kmetijske in rokodelske novice (1845): jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja
pregorkih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): res, de dostikrat živína od tega zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je

▶ pregoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregore
Kmetijske in rokodelske novice (1843): leshé, bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi

▶ pregost pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregosta
- pregosta
  Kemija (1869): v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se
- pregoſta
  Kuharske Bukve (1799): meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe
pregosto
- pregoſto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in

▶ pregosto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregosto

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	med dvema rutama, očisti cukra kolikor ga hočeš, pa ne pregosto, pohladi ga, zloži lupine v steklenico in vli cuker nanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	posebno če se ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni
Botanika (1875):	nas že zavolj tega skorej povsod nemogoča, ker je zemlja pregosto naseljena. Skušnja je pokazala, kako je v vsakem posebnem kraji

▶ pregovor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregovor

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó , de niso za vojaški stan, in res je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zlo pokvaril, pravijo, da se bo letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bilo še tisti večer pomagano. Kako lepo se je tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je
Roza Jelodvorska (1855):	rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zabavljica, da se „ne derži”! Tù pač resnično veljá stari pregovor: „svet po sili hoče goljufan biti, naj se tedaj goljufa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, če s palico ne dobi”, še
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri

prigovor

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is Dolenſkiga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne more dobrotljivi Bog

pregovora

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	obžalovanje le zavoljo lastne škode, vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pride péš domu, in večkrat je ponavljal svojim otrokom resnico pregovora, ki pravi: „Nemarnost v malih rečéh Pripravi te v škodo

prigovora
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo

pregovore
Kemija (1869): zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo po obliki, delu in dobroti

pregovori

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmetovski pregovori za Kimovec. (Ta mesec ima 30 dni. Poletje h koncu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih šestih znamnjih: Jezi se brez

pregovorom
- pregovoram
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi

▶ pregovoriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregovori
Zlata Vas (1848): v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó

pregovoril

Najdenček (1860):	in sim mu tudi iz serca priveržen bil, me je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernemo, toliko dnarjev dati
Valenštajn (1866):	Karafa i šest drugih generalov Pogreša se, on je je pregovoril, Da so za njim pobegnoli. To vse Pri sebi pisano
Ferdinand (1884):	priprostega brivca tako vrlo prekanil. Rad bi bil prekanil in pregovoril tudi še samega sebe, češ, dejanje, ki ga namerava, ni
Zeleni listi (1896):	vedno le Milan. Milan si je zmislil kako nerodnost ter pregovoril potem tudi Bogdana, da mu je pomagal. Pri hiši je

pregovorila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori ženki mož. O tem zmiraj
pregovorili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi
pregovorite
Deborah (1883): Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono pregovorite –

pregovoriti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel
Genovefa (1841):	go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je
Robinson mlajši (1849):	svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v
Blagomir puščavnik (1853):	v svoje posestva nazaj šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let
Oče naš (1854):	pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo
Roza Jelodvorska (1855):	dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «

▶ pregovoriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spregovoriti; SSKJ

pregovore
Sveti večer (1866): se je in zobje so mu mraza šklefetali. „Ukogi Tonček”, pregovoré mati; „tako te zebe, da komaj govoriš, in lačen in
pregovori
Čas je zlato (1864): »Kralj gleda debelo. »Posoditi! « pregovorí, »ne čuješ, de mora pes moj biti? « »Presvitli kralj! tako

pregovoril

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

mučeniškemu vencu, znabiti bo tudi meni. ” Nekaj trenutkov ni nihče pregovoril; menda je bilo ljudstvo potolaženo. Lep, hraber mladeneč, njegov navdušeni

pregovorili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi
pregovoriti
Blagomir puščavnik (1853): omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga

▶ pregraja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrajo
Botanika (1875): čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da

▶ pregrd pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrdo
- pregerdo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem

▶ pregreha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreh

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva.
Ferdinand (1884):	bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo, častilakomnost in svetni blišč

pregreha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor. In ponozhi ſe mu je v' ſpanji vedno sdelo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril! Kako slo ſim greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je

pregrehah
Zlata Vas (1848): vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in

pregrehe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe pred durmi kamre tiga bolnika vſe njega hudobie inu pregręhe v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je, da bi ga

pregrehi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſemi, katiri tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per
Roza Jelodvorska (1855):	ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o nji pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera

pregreho

Sacrum promptuarium (1695):	de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ſvetu ſe boſh klatil! “ Kajn sdaj vidi ſvojo veliko pregreho ino veſ plaſhen ino sdivjan sakrizhi: „Oh, kaj ſim ſtoril
Mlinar in njegova hči (1867):	in dan na nič druzega ne mislim nego na svojo pregreho, in kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel

▶ pregrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prestopek; [sskj]

pregrešek
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej
pregreška
Tine in Jerica (1852): tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.

pregreške

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	všeč, ako otrok svoje starše vselej spoštuje, ino celo njih pregreške poterpežljivo preterpi. Noetovih mlajšev se je sčasama velik narod zaredil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ne pripusti. (Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje. ) Od motjenja vere. Hudodelstvo motjenja vere stori

pregreškov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala
Oče naš (1854):	bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile

▶ pregrešen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešna
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O

pregrešnega

Marjetica (1877):	pamet, koliko je vredno to in ono posestvo, koliko tiči pregrešnega dolga na njem, koliko se plačuje upnikom obresti. A kaj
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	velike narode. V vsej zgodovini skoro ne nahajamo bolj popačenega, pregrešnega zločinca nego Cezarja Borgija — in vendar ga Macchiavelli, ki ga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	me veseli ljudska hvala, ne tajim. Ali to ni nič pregrešnega. Vsak kristjan ima dolžnost, skrbeti za dober glas in lepo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	čut mi žališ, ako si domišljuješ, da jaz na kaj pregrešnega mislim, če z njim, poštenim človekom, govorim! Zakaj bi ne
4000 (1891):	prilika in odkazati ji je mesto, kamor ne sezajo valovi pregrešnega vsakdanjega življenja. In kje bi bila varnejša nego v hiši
Lisjakova hči (1892):	pa sodi, da izvršuje le svojo dolžnost, ako te svari pregrešnega življenja, zlasti ker me pozna, kako sem zaljubljen vate, pa
Vaški pohajač (1893):	je črtil, ne ljubil. « »Bog ti ne štej za greh pregrešnega govorjenja! — Kaj ti je pa storil žalega? « pravi mati, hoteč
Svatba na Selih (1894):	je lepo, da take pregrešne rečí počenjaš z lovcem. « »Mati, pregrešnega ni bilo nič! Rada ga imam in on mene, bolj
Vinjete (1899):	slabega ... Če niso bile moje prisege resnične, to ni nič pregrešnega in nenavadnega; take prisege že od nekdaj ne prihajajo iz

pregrešniga

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):

ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o

pregrešnih
Izidor, pobožni kmet (1887): vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da

▶ pregrešenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

pregrešenja

pregreſhenja

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k' odreſhenju od unega pregreſhenja, katiru je pod pervem teſtamentam blu, ti, katiri ſo poklizani
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je sdaj, ena smęſhana ręzh od dobriga inu hudiga, od pregreſhenja, inu lejpih zhędnoſt. Njegova duſha,

▶ pregrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreši

pregreshy
Ta male katechismus (1768): vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali

pregreši

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ob času kuge na pašo goniti. Kdor zoper to prepoved pregreši, bo ojstro kaznovan. 8. Tudi na to je gledati, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ne sme nobena živina iz Češkega na Saksonsko; kdor se pregreši zoper prepoved, plača 10 do 100 tolarjev ali pa pride
Mlinar in njegova hči (1867):	Micka. Ne pregreši se o meni, Janko, Bog daj, da bi našel na

pregrešijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo

pregrešil

pragrieshov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv

pregrešil

Divica Orleanska (1848):	vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov
Viljem Tell (1862):	Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo

pregreſhil
Branja, inu evangeliumi (1777): rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti

pregrešila
Roza Jelodvorska (1855): grešila; ali se ni ravno tako tudi trudila, kar je pregrešila zopet popraviti? Ali ni mar zvesto pomagala, še, kakor ste

pregrešili

pregreshili

Ta male katechismus (1768):	ſakrament ſa taiste, katiri so se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo
Ta male katechismus (1768):	glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v'

pregrešili
Tine in Jerica (1852): vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila samo z besedo pokregana, ali velikoveč

pregrešiti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino

▶ pregrešno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešno

Zlata Vas (1850):	boljših jedi in hrami polni nar žlahnejših vin biti. Tako pregrešno so se ljudjé pogovarjali. Bogastvo pokazi serce, pa tudi ubožtvo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	grehov noč In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči. Ne nečisto, ne požrešno, Nevošljivost naj

▶ pregrešnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrešnosti

pregreshnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj

▶ pregreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregreje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa mènj, ko ilovna ali mozhna semlja. Apnenka ſe kmalo pregreje , gorkoto tudi dolgo dershi; satorej je med gorke semlje ſhteta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na

pregreli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nam,— pa brez zamere, ali se vam niso nekoliko možgani pregreli, saj vendar voda stvarí, ki se vanjo veržejo, seboj doli

▶ pregrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pregrnjena
- pregernjena
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je bilo tu blaga
pregrnjeni
- pregernjeni
  Genovefa (1841): obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti

▶ pregršče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prgišče; kontekst

pregršče
- pregerše
  Robinson mlajši (1849): ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec gerst — pregerše — pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž nje

▶ prehajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehaja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ, ko je to govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dež, mraz in sneg razgraja, ker jesensko vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v
Kemija (1869):	C4H4O4. Aldehid je toraj posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja v ocetno kislino. Razgreješ li aldehid z amonijakom in s
Astronomija (1869):	pri spodnjej pičici začenši, okrog mize. Vidimo namreč, da luč prehaja vsa sozvezdja. Da reže ekliptika polutnik v kotu 23 ½
Kemija (1869):	pipi k odtoči katran, ki je za mnogovrstno rabo. Plin prehaja zatem skozi več predelov v kterih je po mahu potreseno
Mineralogija in geognozija (1871):	epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs, sienit, porfir in ima tele zvrsti: Porfirasti granit
Mineralogija in geognozija (1871):	da se premeni v drugo ali kakor pravimo, da skalovje prehaja. Po tem sklepamo, da tako kamenje ni več v svojem
Mineralogija in geognozija (1871):	titanit, leucit, tinjec, v geodah in puhlinah večidel zeoliti. Kamenje prehaja v trahit, pa tudi basaltu se bliža. Kot zvrsti razločimo
Zoologija (1875):	nevarni protivniki. Dvanajsti razred: Kitovci, Cetacea. Glava pri teh živalih prehaja tekaj v truplo, prednji udje prestvarjeni so v plavute, a

prehajajo
Mineralogija in geognozija (1871): bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti

prehajati

Mineralogija in geognozija (1871):

Farnkräuter, 88. Predalce, Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se

▶ prehiteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehitel

Genovefa (1841):	bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel. Zatorej neprejenljivo misli, kakó bi mu škodo naklonil in cesarsko
Zlata Vas (1848):	nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več
Ferdinand (1884):	Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku

prehiteli
- prehitali
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej ostal, in ne več slane vode si
- prehitili
  Divica Orleanska (1848): koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti
prehiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Preden pa ſam va-njo pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko

▶ prehitro prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehitro

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do
Gozdovnik (1898):	očeta. Sodili mu bomo pač, ali zgoditi se ne sme prehitro, nepremišljeno dejanje. « »In ta Diaz? njemu naj se tudi ničesar

▶ prehladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehladne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): driska gnati, mu ne dajaj solí med vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga

▶ prehladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehladi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſpishe jęſti, tudi varvati, de ſkus merslo pijazho shelodza ne prehladi. Pelinov vov, al Weinrutizo pred jedijo, sjutrei vsęti, je sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne prehladi. Zhe pa ni tekozhe vode bliso, ſe mora pa shivina

prehladil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſi ne boſh ne glave, ne perſi ali nog prehladil, de te ne boſta kaſhelj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skerbni kmetovavec pozimi na to pazil, de ne bo živino prehladil. Prehladí se pa živina, če jo ob časih, preden sneg
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre

▶ prehlajenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehlajenja

prehladenja

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jezik, kolikor je eno kurje jajce veliko. Kedar kašelj od prehladenja pride, se da živinčetu zjutrej in zvečer en maselc pogretega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	VIII. Poglavje. Kašelj. Kašelj izvira iz prehladenja, od sena, ktero je na travniku, na kterim večkrat voda
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in se po sledečih znamnjeh spozna. Živinče

prehlajenja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja varovati, ga vendar ne prevroče imeti. Vsaki dan naj dobiva

prehlajenje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo

▶ prehnit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

prehnit

Mineralogija in geognozija (1871):

Kammer, 105. Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet

▶ prehod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehod

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo prehod od Jutrovljanov do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich
Fizika (1869):	se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost
Mineralogija in geognozija (1871):	ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride

prohod

Botanika (1875):	mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali
Botanika (1875):	sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali

▶ prehoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehoden

Fizika (1869):

Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren

prehodno

Mineralogija in geognozija (1871):	poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za tem pride druga tvorba, drugogorje ali sekundarno gorovje
Mineralogija in geognozija (1871):	Preduh, Schlott, 96. Predzgodovinsk, vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82.

▶ prehoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehodi

Biblia (1584):	Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	49 kilometrov, pošlje se od ravno tam drug kurir, kateri prehodi po 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se od ravno tam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se iz B, skozi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	26 km? 51.* Iz A v B gre kurir, ki prehodi po 12 milj na dan; jeden dan pozneje pošlje se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz B, skozi katero mesto je šel, drug kurir, kateri prehodi po 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov na dan, tedaj 28 kilometrov več

prehodil
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98 kilometrov. Ker prehodi drugi po 77 kilometrov

prehodili

Astronomija (1869):	tje, od koder smo izšli. S 180° zemljepisne dolgosti smo prehodili pot okol ene zemeljske poloble in smo dospeli do največe
Gozdovnik (1898):	drugi ljudje, pa to nič ne dé. Mislim, da ste prehodili že mnogo sveta. Je-li poznate morda postave gora, travane, molčeči

prehodilo

Fizika (1869):	razvite, kakor znanstvo prirode. Hodimo tedaj po poti, ktero je prehodilo poslednje. Najstariji čas. Najstariji narodi so prirodo le rabili in
Fizika (1869):	končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je prehodilo že 15 čevljev, ima na dalje končno hitrost od 30
Fizika (1869):	dobim, da je telo, ki je dve sekundi dolgo padalo, prehodilo pot od 15 + 15 + 30 = 60 čevljev. Ako ravno tako

prehoditi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kurir za njim, po koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x, tedaj x = 3 1/3

▶ prehraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehranijo
Zoologija (1875): zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in

▶ prehud pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehudo
- pre hudo(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil

▶ prehudo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehudo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne

▶ prehvaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prehvaliti

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga
Roza Jelodvorska (1855):	dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom

▶ preimeniten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preimenitna

Kemija (1869):	hrano neobhodno potrebna. Ali še tudi v drugem obziru je preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah
Kemija (1869):	ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji, ki so preimenitna za vesoljno spoznanje prirode, zlasti pa zemlje in njenega okrožja
Kemija (1869):	strojena koža je vlečna, vitka, brani se gnjilobe in je preimenitna tehnična tvarina, usnje zvana. Za stroj se jemlje navadno čreslovina
Kemija (1869):	je stanovitno barvana. Za tega del je glinica v barvariji preimenitna tvarina. Galun (Alaun latinskega: alumen) je súsol iz žveplenokisle glinice

▶ preiskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskal

Oče naš (1854):	svojega prijatla vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in enkrat je šel po poti nazaj, po
Maria Stuart (1861):	ko se nesreča je zgodila, V Fotheringhaj, kraljičine je shrambe Preiskal, našel — Leicester. Kaj? Mortimer. Začeto pismo Kraljičino do vas — Leicester
Oče naš (1885):	svojega prijatelja vse storiti. Ko se je dan storil, je preiskal ves gojzd in še enkrat je šel po poti nazaj

preiskali
Gozdovnik (1898): je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli
preiskati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti

preišče

Maria Stuart (1861):	hiša je Odperta. Burleigh. Vsem sovražnikom angleškim. Aubespine. Naj se preišče. Burleigh. Varite se tega! Aubespine. Jaz sem razžaljen, z mano
Občno vzgojeslovje (1887):	kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati
Zeleni listi (1896):	Ko odide, pogreši Ljudmila svojo rdečo svilnato ruto. Vse kote preišče, ali rute ni nikjer. Da je imela ruto še pred

preiše
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin zares Tukerjeva

preiščejo

Stric Tomaž (1853):	mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se
Občno vzgojeslovje (1887):	pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora

preišejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pri ministerstvu oglasiti; ono pošlje potem komisijo zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo

preišči
- preiši
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in z nogami se po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim

▶ preiskava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1) Ana Aleksander je bila v Augusta L. zaljubljena

preiskava

Sveti večer (1866):	še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in
Astronomija (1869):	sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne

preiskavah

Kemija (1869):	arzenovo sokislino spoji v neraztopno, človeku neškodljivo tvar. Pri sodnijskih preiskavah je mnogokrat potrebno znati, ali je kdo bil z arzenikom
Kemija (1869):	vseh spojinah je vedno ista, le kislec se menja. Pri preiskavah je šlo za to, da se izvé koliko kisleca se
Kemija (1869):	njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče ali manjše nepopolnosti v delu nekoliko zmerom v
Botanika (1875):	podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah se priporočajo tedaj dela, ki obširno učé uporabo mikroskopa, kakor

preiskave

Astronomija (1869):	in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje
Mineralogija in geognozija (1871):	od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in
Mineralogija in geognozija (1871):	večidel še dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih

preiskavi

prediskavi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	možá; — mati Wurcel pa je bila — tako se je pri prediskavi govorilo — zoper to ženitev, zato ji je móglo prav biti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da

preiskavi

Kemija (1869):	truplu otrovanega človeka otrov poišče in jasno pokaže. Pri skrbnej preiskavi izbljuvanih jedi želodca in črev se večkrat najdejo arzenikovi drobci
Zoologija (1875):	trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami

preiskavo

Fizika (1869):	je, ne le radovednost, ampak tudi veselje za bolj natanko preiskavo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na Odsojah”), iz Mosenthalove poslovenjena po Ogrincu
Gozdovnik (1898):	k pisalni mizi, ter zapišite vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo

▶ preiskavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskaval
- prejskaval
  Astronomija (1869): za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je

▶ preiskovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

preiskovaje
Kemija (1869): kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih

▶ preiskovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preiskovalci
Botanika (1875): se bo pa gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske

▶ preiskovalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskovalni

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	iz svoje listnice košček papirja in pišem na-nj sledeče: „Slavni preiskovalni sodniji v L. — Naj se pošljeta naglo dva zanesljiva agenta
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	in vse količkaj pomenljive dogodbe v spomin, kar sem postal preiskovalni sodnik v J. na spodnjem Avstrijskem. Stoj! tam je bilo
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	peljati na železnico, in se odpelje. — — — —--------— — — — — — — — Jaz sem bil takrat preiskovalni sodnik v tistem mestu. Ura je tekla proti desetim zjutraj
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	razumljivo. „Govoriti moram ž njim, naj velja, kar hoče. Ta preiskovalni sodnik ima pasji nos. " Ni jej bilo dolgo čakati, že
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	kajti mestice M., kjer sem bil jaz ta čas pomoćni preiskovalni sodnik, ker je moj prednik že več časa bolehal, — je
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	zvedel, da pravega hudodelnika niso še zasačili; pač pa je preiskovalni sodnik prijel jih več, katere je pa čez par dni
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	si pri tej priliki naklonil. — — Bil sem že par let preiskovalni sodnik v P., in ker sem imel po mestu in
Gospa s pristave (1894):	je obravnavalo pred vojsko. A dotičnih pisem niso mogli najti preiskovalni sodniki; sedaj pa mi piše kancelar, kje so, in da
Gospa s pristave (1894):	je na mah stopilo pred oči: umorjeni oče, rajni soprog, preiskovalni sodniki, vojaki, ječe, in jo razburilo tako, da ni mogla

▶ preiskovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskovanja

preiskavanja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim
Kemija (1869):	najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz
Zoologija (1875):	po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé

preiskovanja
Botanika (1875): da se organska snov predrugači. To misel so pa najostrejša preiskovanja in opazovanja popolnoma pobila; ampak gotovo je to, da razkroj

preiskovanje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bal se je, da bi ga njemu ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne
preiskovanjih
- preiskavanjih
  Zoologija (1875): in sluh večidel nij moči najti posebnih organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi

preiskovanju

preiskovanji

Mineralogija in geognozija (1871):	Pri tem preiskovanji je sedaj najbolj gledati na to, ali se proba brž
Botanika (1875):	150 gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom

▶ preiskovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preiskoval

preiskaval

Tiun - Lin (1891):	nekaj, kar je bilo podobno mesu, česar pa nisem natanjše preiskaval. Razjaren po tej novi razžalitvi pograbim slugo, ter ga ž
Gozdovnik (1898):	da pride pred četo k don Estevanu. »Sled sem že preiskaval Drži tjakaj v gozd. Sedel je pri nočnem ognju. Pa
Gozdovnik (1898):	obrazu, kakor ga je opaziti pri takem, ki je uspešno preiskaval težki predmet. »Ah! Je-li smem prašati, kdo so bili vaši

preiskoval
Sveti večer (1866): čeravno so se terdno nadjali. Stvar bom bolj na tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n.

preiskovala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. )

preiskovali

preiskavali

Fizika (1869):	narodi so prirodo le rabili in vživali, pa ne pobližje preiskavali. Morali so se vsega še učiti in zato vidimo pri
Botanika (1875):	teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na drobno preiskavali sostavine rastlinske in spoznali se s tistimi poti, po kterih

preiskovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni
Fizika (1869):	Kolika množina stvari, kolika raznovrstnost prikazni! Kje bi začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina
Botanika (1875):	in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in

preiſkovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti

preiskuje

Občno vzgojeslovje (1887):	Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj
Gozdovnik (1898):	hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat preiskuje pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po

preiskujemo

Kemija (1869):	dveh kovin enako vredne ali ravnomočne (aequivalent). Ako še dalje preiskujemo, koliko je kake druge kovine treba, da se more spojiti
Botanika (1875):	opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica

preiskujeta
Fizika (1869): in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki

▶ preiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preide

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo gnoj preíde; savoljo tega ſe mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni semlji; sa voljo

prejde

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Národna serbska. Poslovenil M. V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja

preidejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli

prešel

Najdenček (1860):	tudi kmeta prašal, ali ne ve, kam je moj pes prešel ? Pa gerdo mi je odgovoril kmet, ali je mar čuvaj
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njeno lice, spomnila se je vsih bratovskih poljubov. Dan je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred
Gozdovnik (1898):	No, njih strpljivost je imela prestati trdo poskušnjo. Dan je prešel, noč Pretekle, tudi jutro se je razkadilo, ne da bi

preſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozheta v' nebeſih vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	laſti ali poſeſtva eniga v poſéſtvo drusiga ali vezh drusih preſhel. Şposnano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik. 11) Ko pa

prešla

prejſhla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sapuſtila. Nobeden graſhinſkih ſe ni sa njo smenil, kamo je prejſhla; niſo mu vedili povedati, kje bi bila, in tudi ni

prešla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca
Kemija (1869):	vsakdanji kruh« in v tem zmislu je ta beseda tudi prešla v narodove izreke in pregovore. Vsak kruh, naj si bo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel, kam je prešla.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	deklica je vse izpolnjevala, kar ji je grofica naročila. Ni prešla ura, da bi se ne bila spomnila opominov odhajajoče gospè

prešle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy

preſhla

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza ne bo preſhla od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo

prešle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Nebo in zemlja boste prešle, moje beséde pa ne bodo prešle”. Luk. 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta

prešli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in lepši prišli bodo, ako Bog dá
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otrocih, kajti nikdo ji ni vedel povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že

prešlo

prejshlu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mojega ſhivlenja je v' ſhaluvanju, inu v'solſah prejshlu, inu moji ſhivi dnevi so bli polni grenkobe, inu britkuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v molitvi. Tu je moje ſhivlenje goriderſhallu, ke ni minute prejshlu, katiro be nabila v'molitvi dapernesla. Jeſt sem ſhe
Abecedika ali Plateltof (1789):	s'vſimi greſhnimi perloshnoſti ſe anati, to, kar je she prejshlu, bol ked bol ſgrevati, inu ſpokoriti, ter nigdar vezh tvoj

prešlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno

preſhlo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidili, kakſhni ſo bli; blèdy, koker sid. Al to je preſhlo , koker ena meglá; pozhaſsi ſo pak ſpęt rudęzhi, toku rudęzhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prime. ) Sej me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je

▶ preizkušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preizkušen

skushan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je skushano svo velko barti. TA 66. KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Karozham videti al vedeti. TA 57. KAPITL. Spet satatuino an skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo

skvshan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vesjevo gorei vſtajenje kvenzhnomi lebne. TA 17. KAPITL. Spet an skvshan Sveti shegen Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sin † Bveg S. Dvh † Amen. TA 16. KAPITL. An drvji skvshan S. Shegen na an pot jas N: grem vboshjam jemeni

preizkušeno

skvshano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha

▶ preizkušnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preizkušenj
- preskušinj
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj
- skušinj
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún
preizkušnja
- preskušnja
  Aritmetika za učiteljišča (1885): tedaj dobimo enačba. Ako to jednačbo razrešimo, dobimo x = 65. Preskušnja. 1/5 od 65 je 13; 65 – 13 = 52.
preizkušnjah
- preskušnjah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Časnik „Mitth. d. Forstu. d. öst. Alp. ” piše o teh preskušnjah, da se je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se
preizkušnjam
- preskušnjam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je

preizkušnje

preskušnje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno

▶ prej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prej

pred

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo, v našo pratiko vklatili, se je več glasov zaslišalo
Tine in Jerica (1852):	človek narpred s strahovanjem krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se

predi
Kemija (1869): organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo, da so taka telesa izgorna in da pri

prei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v jemeni Boga Ozheta † inu sina † noi Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei dershi al tu prapovei dablek kar gorei na odujo prei daboda zhiſto sanuzan. TA 55. KAPITL. Spet an dober Mittel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano. TA 28.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui. MOLITVA. O sguerna

prej

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roko stisne, ko Hifaks pride. Jubala mu je bila že prej pravila, da jo je Evrota pred njeno možitvijo snubil in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si
Astronomija (1869):	20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
Astronomija (1869):	bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 zemljinih polmerov
Astronomija (1869):	j. 23.072 zemljinih polmerov (prej 24.043) ali 205-77 solnčnih polomerov (prej 214.42).
Gozdovnik (1898):	ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na

preje

Zoologija (1875):	redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same
Ferdinand (1884):	pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj

▶ preja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pred ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſeshnje naprede; vlezhejo pa domazhi ravno takó, kakor ti. ” 5) „Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhikih slo ſliniti, bo terji

preje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo

prejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje, sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene peg, Blišečo

▶ prejasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejasnemu
- prejasnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski
prejasni
Valenštajn (1866): cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez. Valenštajn. Slušajte, ali drugim Ne pravite, kar vam sedaj

▶ prejem samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejem

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga. Vsak prejem se vknjiži z vsemi bistvenimi okoliščinami z izneskom vred na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere so v blagajniški
Aritmetika za učiteljišča (1885):	15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima

▶ prejema samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejem; Pleteršnik

prejema

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladeneč po §. III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov. Presoditev, ali ima mladeneč po §. III. terjane lastnosti

prejeme
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per
prejemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mladenšnico. V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga plačila

▶ prejemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki

prejemajo

prejemajo
Ta male katechismus (1768): skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje

prejemljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene

prejemal

Pozhétki gramatike (1811):	bi konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes bi prejémal, jes bi prejel; je rendis, ſim vernil, je rendisse, jes
Pozhétki gramatike (1811):	vous reçussiez, Qu'ils reçussent, Pretekli. Que j'aye reçu, de ſim prejémal, prejél itd. Que tu ayes reçu, Qu'il ait reçu, Que
Pozhétki gramatike (1811):	Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, Davno doverſhen. Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd. Que tu eusses, reçu, Qu'il eût reçu, Que
Pozhétki gramatike (1811):	recevriez, vi, vé, vé Ils recevroient, oni, one, one bi prejemal, e, e bi prejeli, e, e Pretekli. J'aurois reçu, jes
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, prejémal, prejél, a, o Prihodno. Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel. Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor
Pozhétki gramatike (1811):	prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que tu reçusses, Qu'il reçût, Que nous reçussions
Čas je zlato (1864):	obračati. Pa kako? Malo plačilice, ki ga je kot hlevarček prejemal, mora svoji teti odrajtovati, tedaj v šolo ne more hoditi
Sveti večer (1866):	logar Novograjski oskerboval. ” Da bo kako počitno plačo ali penzijo prejemal in o sinovi službi ni bilo besedice v pismu. Le-to

prejemaval
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov

prejemala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca
prejemale
Kmetijske in rokodelske novice (1845): de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za

prejemali

Pozhétki gramatike (1811):	e Nous recevrons, bomo Vous recevrez, bote Ils recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom
Pozhétki gramatike (1811):	o Nous recevions, ſmo Vous receviez, ſte Ils recevoient, ſo prejémali, e, e Pretékli dokonzhan. Je reçus, ſim Tu reçus, ſi
Pozhétki gramatike (1811):	Ils auroient reçu, oni, one, one bi bili e, e prejemali, e, e prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga rokodelstva v to razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim

prejemam

Pozhétki gramatike (1811):	naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem.
Pozhétki gramatike (1811):	il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous

prejemamo
Ta male katechismus (1768): nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker

prejemaš

prejemaſh

Pozhétki gramatike (1811):	s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous
Pozhétki gramatike (1811):	Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous

prejemate

Pozhétki gramatike (1811):	nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que
Pozhétki gramatike (1811):	Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo

prejemati
Izidor, pobožni kmet (1887): vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta

▶ prejemnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejemnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846): entrichten 24 kr., halbjahrig 12 kr.” — Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž

prejemnikom

prejemnikam

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape

prejemnikov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): odgovorimo letó: Kakor se kaže, bojo letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala

▶ prejet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejete

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ljudi poslal, ki nama bodo pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja
Izidor, pobožni kmet (1887):	da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in

prejetem
- prejetim
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): vſtau, per katiri vezhirji je biu sa tim prejetim grishlejam kruha Judesha Ishkarjota hudizh obſedu, de je poprei od
prejetim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhih gręhov ſe sna enkrat napolniti, inu zhe bomo po prejetim ſposnanji tę reſnize radovolnu greſhili taku sa gręhe obeni oſſer
prejeto
- preieto
  Sacrum promptuarium (1695): ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj
- prejeto
  Oče naš (1885): obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen v hvaležnim spominu ohraniti. „Barba,“ je začel Ménart, ko

▶ prejeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejel

Biblia (1584):	pomagalu, de bi vus ulni Svejt dobil, inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi
Biblia (1584):	vsame, v'imeni eniga Pravizhniga, ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsame v' imęni eniga Preróka, tá bó plazhilu eniga Preróka prejęl; inu katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri gori vsame eniga pravizhniga, tá bó plazhilu eniga pravizhniga prejęl. 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih
Zlata Vas (1848):	blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od K. Goloba v Kamniku 600 gl. v gotovini
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija

prejeu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga tiga krivizhnu vkup sprauleniga blaga: katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebeſih ma svoi tron , K'dir ni pred nym krivizhen Prejeu bo velik Ion. K'dir pa se v'grehu snaide

prejev
Branja, inu evangeliumi (1777): Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami

prejela

Tine in Jerica (1852):	sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela; zato sta tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž
Oče naš (1854):	le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje glavni kapital je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razstavi londonski leta 1851 sta omenjena moža za to znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to

prejella

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti moj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku od Boga prejèlla. Tudi na temu svejtu se nabo tebi zhes pomankanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu ſanuzala, inu h'gorijemanju moje

prejele

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

Oznanílo kmetovavcam zavoljo brošča (Krapp, Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L.

prejeli

Biblia (1584):	budite gori te Mèrtve, isgajnajte Hudizhe: Sabſtojn ſte je vy prejeli, sabſtojn je tudi dajte. Vy némate Slata, ni Srebra, ni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	obudite tę mèrtve, ozhiſhujte tę góbove, Hudizhe isganjajte: sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam
Zlata Vas (1848):	drugi. Potem so zopet sirovo maslo in sir eniga dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9.
Divica Orleanska (1848):	le, nar višjimu vladarju Dobívajo francozki kralji krone. Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo

prejelli

Ta male katechismus (1768):	imamo temistem, od katireh smo mi ſa Bogam nashe ſhivlenje prejelli, shposhtuvanje,
Ta male katechismus (1768):	uſſe te tvoje boſhje dary, katire smo od tvoje dobrute prejelli. Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga Ozhęta, inu ſo djali: leti poſledni
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſvoji oblaſti ohranuv: temuzh vi boſte muzh S. Duha prejęlli, katiri bo zhes vaſs perſhov, inu boſta moje prizhe v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	vezh prejelli: al ony ſo tudi le uſſak ſvoj dnar prejęlli. Inu kader ſo ony taiſtiga prejęlli, ſo mermralli zheſs hiſhniga
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ſo bli okuli enajſteh najeti, ſo uſak ſvoj dnar prejęlli. Perſhli ſo pak tudi ti pervi , ter ſo menili, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	prejelli, de bi ſe mogli supet bati, temuzh vi ſte prejelli Duha tega goriusetja k' boſhjem otrokam, v' katiremu mi klizhemo
Branja, inu evangeliumi (1777):	kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po
Branja, inu evangeliumi (1777):	oppominamo v' Goſpudu JEsnſu, de vi, koker ſte od naſs prejelli, koku imate hoditi, inn Bogu dapaſti, toku tudi hodite, de

prijeli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe

prejeti

prejet'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tvoi ſveti Oltar s'Drugmi brumnimi kristiaui, No tebe tamkei prejet', Kir ſmo mi s'grehi obdani, Ti pa JESUS! vezhnu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo Sacramentu, Od tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta

prejeti

Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vuzhę, kakú moremo my vſhafani biti, zhe hozhemo S. Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je
Zlata Vas (1850):	tisti dan, ko je pravico dobil, iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto
Oče naš (1854):	poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so
Oče naš (1885):	bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta

prejme

praime
Sacrum promptuarium (1695): pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona

prejme

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę molitve sa ſvoje isdajanje. Inu kaj sa enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſe tukaj ediynu Jęsus Chriſtus v' miſel vsame, inu prejme? Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve

prejmejo
- prejmejo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto
- sprimejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih

prejmem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega književnega jezika piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar

prejmemo

Ta male katechismus (1768):	tebe: de skus njega Mater Mario Divizo vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſlushi, ali de naſs poſkuſsi, ali de naſs poſhtrafa. My prejmemo tó dobru bres hvalęsbnoſti, inu tó hudu bres isrozhenja v'
Pozhétki gramatike (1811):	reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez, prejémate, prejmete Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo
Pozhétki gramatike (1811):	de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de

prejmeš

prejmesh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se tvoja mlazhnuſt poprave, inu serze v' tesnobah odahne. Tukej prejmesh ti uſſe dobre svjete, inu te narbulshe noter dajanja kader
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja maſanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de imash uſſe od Boga, inu uſſako minuto kaj dobrega prejmesh, naodlashej tedej, ſdajzi per njemu poniſhnu se ſahvalliti, zhe notshesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is lubeſniveme ſhellame eno Angelsko zhiſtoſt tvojega ser za imash. Prejmesh ti pak taiſtega le is navade, toku se veliku prida
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	MAria! JOſhef! de od njeh na smertno uro dobro pomuzh prejmesh. Zhe otshesh ti mene prov popolnema lubiti, moresh tudi mojega

prejmeš

Maria Stuart (1861):	križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec tvoj”. Zdaj pošverka s svojem bičem, ga

prejmeſh

Pozhétki gramatike (1811):	oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit, prejema, prejme Nous recevons, prejémamo, prejmèmo Vous recevez
Pozhétki gramatike (1811):	Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh Qu'il reçoive, de prejema, de prejme. Que nous reçevions, de

prejmete
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote

prejmi

Pozhétki gramatike (1811):	prejemail, e, e Veliven. Bres perviga lizu edinjíge. Reçois, prejémaj, prejmi Qu'il reçoive, naj prejema, naj prejme Recevons, prejémajmo, prejmimo Recevez
Pozhétki gramatike (1811):	finis, konzhám; veliven finis, konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi je rends, vernem, veliven rends, verni. Isjémamo ſhtir glagole: je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doseči? Ko serce topi se Tvoje V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce
Oče naš (1854):	„Prejmi lé z mirnim sercom,“ ji je rekel, „kar nama je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	k manjšimu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih

prejmite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino

▶ prejokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejokali
Blagomir puščavnik (1853): gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj

▶ prejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prejšnja

prejšne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pri nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je

prejšnja

Maria Stuart (1861):	Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil
Valenštajn (1866):	Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi
Valenštajn (1866):	Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor
Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (opazi Grešnika, boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen

prejšnje

prejshne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh

prejšnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim
Rudninoslovje (1867):	da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to
Lohengrin (1898):	Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Toda danes je že prepozno, ponavljam svoje prejšnje svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že

prejšnjega

Kemija (1869):	ogelj se po zunanjih, kakor po kemičnih lastnostih loči od prejšnjega. Ne gledé na živalsko tolščo ali mast, ki je v
Fizika (1869):	vse ne, in valj se potopi na dno. 91 Iz prejšnjega razviti in po njegovem najdecu Arhimedovi imenovani zakon se glasi
Mineralogija in geognozija (1871):	se potem votlina napolni z drugo tvarino, dobi tvarina podobo prejšnjega kristala. Pseudomorfoze se poznajo po tem, da se njih notranji
Zoologija (1875):	bi jih gledé na to lehko stavili nad mnoge živali prejšnjega oddelka. Njihovo črevo je namreč popolnoma odločeno od ostalega trupla
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné. Drugo jutro, dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in takisto ravnaj z vsakim naslednjim kvocijentom, dokler ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ali izgube, kakor je zadnje imenje večje ali manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	produkt razdeliti s 1000. Za s in p dobimo iz prejšnjega sorazmerja enačbi. Izrazi tudi te dve formuli z besedami, Procentne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	potem delimo kakor pri a). N. pr. enačbe. Dostavek. Iz prejšnjega je jasno, da je zavisna številčna vrsta v kvocijentu le

prejšnjem
Mineralogija in geognozija (1871): različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške

prejšnjemu

Kemija (1869):	C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v vsakej od teh dveh vrst si
Botanika (1875):	staničji vsacega cevnega povezkă naredi nov cevni povezek. Ta poslednji, prejšnjemu v vsem podoben, se tedaj vtakne med njegov ličji in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ob jednem najm. sk. mnogokratnik vseh danih števil. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. l.* Kolik je najm. sk. mnogokratnik števil a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c > d; ondaj je a + c > b + d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge. Izračunaj vrednost téh-le vsot za a = 2, b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	c < d, ondaj je a / c > b / d. Dokaz je prejšnjemu podoben. Naloge.

prejšnji

predni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne
prejšen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Moric še z drugim dobrotami svoj ženiten dan olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil

prejšni

Divica Orleanska (1848):	odíde. Pričijoči ostermijo in opanjeni za njo gledajo. ) Dvanajsti nastop. Prejšni brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi
Divica Orleanska (1848):	Voglarica. Čuj! Kdo bliža se? Drugi nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Prejšni. Vitez prihiti. Karol. Kaj je? Vitez. Čez Marno prišel je
Divica Orleanska (1848):	nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da

prejšnjej

Kemija (1869):	svojih kemičnih lastnosti, kajti razproščene tvari se pokažejo spet v prejšnjej skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo.
Astronomija (1869):	OB visokost stolpa, ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor

prejšnji

Valenštajn (1866):	Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra? Živo Sem čula
Valenštajn (1866):	Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn
Valenštajn (1866):	Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je! Ne
Mineralogija in geognozija (1871):	t. j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj
Deborah (1883):	Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t

prejſhni

Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe Davno doverſhen. Je
Pozhétki gramatike (1811):	Ils ont eu, ſo imeli, e, e Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni. J'eus eu, ſim imel, a, o Tu eus
Pozhétki gramatike (1811):	al tombées, Ils sont tombés, al elles sent tombées. Pretekli prejſhni. je fus tombé, ſim padel, kakor sgor. Tu fus tombé
Pozhétki gramatike (1811):	Ils ont été, ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli prejſhni. J'eus été, Tu eus été, Il eut été, Nous eûmes
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, ſte Ils ont reçu, ſo prejeli, e, e Pretekli prejſhni. J'eus reçu, ſim prejél itd. Tu eus reçu, Il eut
Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons rendu, Vous avez rendu, Ils ont rendu, Pretekli prejſhni. J'eus rendu, ſim vernil itd. Tu eus rendu, Il eut
Pozhétki gramatike (1811):	bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut fallu, treba je bilo Davno doverſhen. Il avoit
Pozhétki gramatike (1811):	Nous avons fini, Vous avez fini, Ils ont fini, Pretekli prejſhni. J'eus fini, ſim konzhal itd. Tu eus fini, Il eut

prejšnjih

prejšnih

Jerica (1859):	tudi zdravnika! Morebiti se je tudi nekaj grenkega iz svojih prejšnih dni spomnil. Janez je premembo na učiteljevem obrazu dobro zapazil
Potovanje krog Triglava (1860):	za cirilski grobopis! Pisano je bilo menda v nemški pisavi prejšnih časov. Tu je naju zapustil mladi tovarš. Lep večer je
Vetrogončič (1860):	tovarša iz otroških klopi. — — Kakor serna plane Od lovcov v prejšnih časih ostreljena, Ko spet se strelcov struma ji zelena Prikaže
Domen (1864):	bi starka ne bila berljava od dela, skerbi in terpljenja prejšnih let, videla bi bila kako je sinu lice zatemnelo, kako
Slovenske večernice (1865):	okoli klati po vasi umazan in razcapan, zapuščen od svojih prejšnih prijatlov in prijatlic, k večemu, da ga kdo mimogredočih nagovorí
Razne dela (1870):	nasprot, Postavi vred pred mestam trume jake, Opomni jih premage prejšnih zmot; Nastazija, de vidi zgodbe take, Se v izbico podá
Razne dela (1870):	zamolčala? Izabela. Poslušajte račun molčanja môga, Začujta kak de setva prejšnih časov Današni dan veseli plod rodí. Fantiča sta še šibka
Razne dela (1870):	ji boginja tak, zbudivši ji v sercu hlepenja Znancov do prejšnih, do vad, do doma, do perviga moža, Urno zavita v
Razne dela (1870):	prinesete To hudo znamnje v naše mirno kraje? (Jovana v prejšnih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stoje se približa

prejšnjih

Divica Orleanska (1848):	prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	x2 – 2; tedaj x1 + x2 = 6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo

prejšnjim
Revček Andrejček (1891): Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in

prejšnjo

prejšno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj

prejšnjo

Fizika (1869):	en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako
Botanika (1875):	njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi

prejſhno
Pozhétki gramatike (1811): od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim: fruit de

▶ prek prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prek

Robinson mlajši (1849):	je na to mislil, da bi mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zató kèr v časeh huda létina potegne, ali kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo

▶ prek predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne viſijo. 6. Tudi naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure deleč v Zaverh podá
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki jih niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel

▶ prekaniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevarati, ukaniti; [sskj]

prekanil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in ob jagnje pripravil. Pavliha pa se
Ferdinand (1884):	vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof

prekaniti

Stric Tomaž (1853):	Klar, je ona ravnala in se nikakor od žalostnih novic prekaniti dala, marveč je skrivej skerbno popraševala, dokler da ni prišla
Ferdinand (1884):	Prepričal sem se, da vas, učeni gospod zdravnik, ne morem prekaniti. Hočem vam toraj vse prav odkritosrčno povedati. Le neka stava
Ferdinand (1884):	za to polovico stavljene svote. V dokaz, da vas nečem prekaniti, prinesel sem novce vže sè seboj. Tu-le jih imate! Ali

▶ prekanivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

prekanivši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije

▶ prekanjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjen

Pozhétki gramatike (1811):	snanje dan; épuiser, issajéti, ſprasniti, amusant, krakozhaſen, ozhém vgóden; (:rusé, prekanjen, svit, ima dolg perci slog:) 5. Dolge ſo beſéde konzháne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn. Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije. Se med domače čede skrije. Pa

prekanjeni

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zastavi? V starih časih ljudje niso bili tako hudobni in prekanjeni, kakor so zdaj, posebno kmetje, in s temi je Pavliha
Ferdinand (1884):	bi človek korali kaj tacega mislil! « Na to mu reče prekanjeni Peter tako: »Prepričal sem se, da vas, učeni gospod zdravnik
Revček Andrejček (1891):	malenkosti naj bolna revica nima nikakih sitnosti! Grešnik (zase). Ti prekanjeni slepar, ti! Jeklen. Le nikar se ne jezi, Andrejček, in

▶ prekanjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjeno

Maria Stuart (1861):	Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da
Valenštajn (1866):	i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na

▶ prekanjenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekanjenost

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi

prekanjenosti

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bel golobček je podoba nedolžnosti. Golobček ne pozna zavisti, ne prekanjenosti, on ni potuhnjen; tudi noče več veljati, kakor je. Nebeški
Ferdinand (1884):	pa je še bil grof Alfonz zavoljo svoje zvitosti in prekanjenosti. Napeli so vse žile, da ga spodrinejo in spravijo v

▶ prekapati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; [sskj]

prekapati

Fizika (1869):	Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer
Fizika (1869):	126. Prevodnik elektrike, Elektricitätsleiter, 162. Prežigalna posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna

▶ prekapen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

destiliran; SSKJ

prekapna
Fizika (1869): plasa, Erdzone. Pasolnce, Nebensonne, 151, 200. Passat, Passatwind, 192. Pečnica prekapna, Destillirofen. Pendel, nihalo, kolebalo, 56. Pendelbewegung, nihanje. Pêrec, mrena, grauer

▶ prekapina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekapina

Fizika (1869):

toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos

▶ prekarjati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prerekati se; Pleteršnik

prekarjejo
- prikarjejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke

▶ prekasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekasno
- prekasno
  Gozdovnik (1898): lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem
- pre kaſno(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s

▶ prekat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekat

Fizika (1869):

Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65.

prekata

Zoologija (1875):	je pridvor in lpr. Zaklopnica zk loči pridvor od dotičnega prekata, a vendar tako, da se kri iz pridvora lehko izliva
Zoologija (1875):	se namreč srce skrči, stopi jasno rudeča kri iz levega prekata v veliko odvodnico v. od pod. 42 ter se po

▶ prekiniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekine
Lohengrin (1898): svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se

prekinil

Lohengrin (1898):	provodu iz palasa. Ker se je po zmešnjavi provod spredaj prekinil, stopita kralj in Lohengrin živahno naprej. ) Možje. Zdrav! Zdrav, kralj
Gozdovnik (1898):	kterimi je risal vse nevarnosti in doživljaje. Nobeden ga ni prekinil in ko je že vse izpripovedal, ostalo je še dolgo

▶ prekis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekis

Kemija (1869):	Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure, hipurova kislina, 470. Ilo, Letten, 419. Ilo suknarsko, Walkererde
Kemija (1869):	Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za
Kemija (1869):	ali pa rožaste. Rabi se v steklarnicah. Žarimo li manganov prekis s kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v
Kemija (1869):	Manganov prekis (Manganüberoxyd), MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se

▶ prekisel pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

dioksiden; splet

prekisli

Kemija (1869):	lepo bagreno (škrlatasto), ker se je spojina prevrgla v manganovo prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna
Kemija (1869):	ocetnokisli, essigsaures Kali, 463. Kalij ogljenčevokisli, kohlensaures Kali, 404. Kalij prekisli manganov, ubermangansaures Kali, 427. Kalij ščavnokisli, oxalsaures Kali, 461. Kalij

▶ prekislina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

v zvezi manganova prekislina = permanganat; splet (http://dict.tu-chemnitz.de/deutsch-spanisch/)

prekislina

Kemija (1869):

Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine

▶ prekladati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekladati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene

▶ preklan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklani
Mineralogija in geognozija (1871): imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so

▶ preklati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklalo
Tine in Jerica (1852): in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče

prekolje

Pripovedke za mladino (1887):	Tu naš junak zgrabi sekiro ter z enim samim mahljejem prekolje naklo, pri tem priščipne v sredo starčevo brado, da se
Gozdovnik (1898):	Benito po nož segaje obrnil, da bi lokavega Antilopo prebol, prekolje mu tekun glavo do ramen. Na to skoči Indijanec na
Gozdovnik (1898):	ni prenehal zvesto bdeti. Glavarjeva sekira je že padala, da prekolje Indijancu glavo, ko Antilopa prime Črnotiča za roko. »Veliki vodja

▶ preklet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kri tvojiga brata vpije s' semlje do mene. Ino sdaj— preklet ſi na semlji, ktera je sinila, in píla kri tvojiga
Divica Orleanska (1848):	se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim

proklet
Valenštajn (1866): zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker šalil sem poprej se presvobôdno? Proklet je, kdor s hudičem šali se! Ilo. Če bila je

prekleta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo
Maria Stuart (1861):	Paulet. Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na

preklete

klete
Maria Stuart (1861): Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem

proklete

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji leži brezzakonstvo: Mlajši ne poštuje starišejga, Ne ubogajo
Valenštajn (1866):	se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb

prekletem
- prekletim
  Divica Orleanska (1848): pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen

prekleti

prekleti
Sacrum promptuarium (1695): v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi: Maledictus, qui non honorat patrem ſuum, & matrem
pre kleti(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Baron. Pre klęti ſant! Vrat mo bom savil , zhe ga ſhe enkrat

prokleti

Zerkviza na skali (1855):	ktere ſi imaſh prineſti zheſ devet gora in devetero morje! ” „Prokleti! ” je saſhkripal rudezhi. Hubert pa je dalje govoril; „Tudi mora
Viljem Tell (1862):	Drugi. Prokleti tat! Ušel je! Prvi (pastirju in ribču). Pomagala Sta k
Deborah (1883):	trpenja njenega naroda, ljudij zavrženih od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom
Lohengrin (1898):	mi! Oblagáni knezi! Stojte mi! Možje. Kaj čè tá tu? Prokleti, beži z mesta! Kralj. Kljubuješ jezi moji ti? Miroslav. O

prekleto
- prokleto
  Deborah (1883): Hudobna žena! Nemaš dosti še? Zmotila si mi sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je

▶ prekletev samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prekletstvo; Pleteršnik

prekletev
- prokletev
  Deborah (1883): blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen

▶ prekleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na svoje ušesa, in vidil s svojimi očmi, kako je preklela Peruna in vse mogočne bogove, in se dala kerstiti. Drugi
prekolješ
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zemlji ali koj nad zemljo; prevezi ga pa, preden ga prekolješ, da se ti ne *) Kako je to, da se nam

▶ prekleto pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekleto
- prekletu
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej

▶ prekleto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekleto
- prokleto
  Valenštajn (1866): Butlar. Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na

▶ prekletstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekletstvo

prokletstvo

Valenštajn (1866):	se je Naroda svojega sovražnikom, V nadlogo treščil lastno domovino? Prokletstvo bila je njegova plača, Odmeščevalo gnjusom ljudstvo je Zlonosno, nenaravno
Deborah (1883):	Krčmarica (mu seže v besedo). Prokletstvo! Učitelj. Padel je, predno je to besedo izrekel. Kaplja ga
Gozdovnik (1898):	vendar mislil dolžnega, mrtvečevo ženo obvestiti o tem. « »To je prokletstvo zlatá. Moje krasne tratovine so mi tisočkrat dražje, nego vsi

▶ preklican pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklicana
Revček Andrejček (1891): križanega, tebi je slabo! (Podpre jo. ) Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek

▶ preklicati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklical
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da
preklicati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov

▶ preklicevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklicevali
- preklizovali
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bolji od goſpoda. Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla

▶ preklinjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklinjanja

preklinovanja

Svetu pismu noviga testamenta (1784):

pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak s' nevmitmi rokami

preklinjanje

preklinanje
Biblia (1584): ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'

preklinovanje

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó

preklinuvanje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj

▶ preklinjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preklinja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne koli v deržavi obstoječe vere moti
Blagomir puščavnik (1853):	Vitez čuti, da ga nekdo močno vdari, divje pred njim preklinja in ga s tim zbudi. Skalodvorčan stoji pred njim. ”Končali
Mlinar in njegova hči (1867):	greh otroku preklinjati svojega očeta morilca. Micka. Kdor svojega bližnjega preklinja, ovira sodbo božjo, pravijo gospod žúpnik, in kteri greh bi

preklinjal

Genovefa (1841):	ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal. Grôf je bil doſlèj tako otóshen, de ſe ſo sa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bova bogata ali pa mertva. ” Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hudobnež se je kar penil od jeze, rotil je in preklinjal viteza. „Ta grozovitnež edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik

preklinjali
Genovefa (1841): konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati

preklinjati

Mlinar in njegova hči (1867):	zakaj si se pa branila preklinjati ga? Micka. Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je greh otroku preklinjati svojega očeta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	služabnikom obderžala na postelji. Zdaj pa zdaj je začel strašno preklinjati, Boga in ljudi, ali vpiti: „Vode mi hočejo dati! Vode
Mlinar in njegova hči (1867):	Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je greh otroku preklinjati svojega očeta morilca. Micka. Kdor svojega bližnjega preklinja, ovira sodbo
Mlinar in njegova hči (1867):	ga ti nisi hotela vzeti, zakaj si se pa branila preklinjati ga? Micka. Ker je preklinjati greh. Črnot. Kaj? Ali je

▶ preklinjevaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preklinjevaje
Tine in Jerica (1852): hotel poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici

▶ prekljuvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekljuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od vréle vode. Zhes 21 dni ſi mala piſhka lupino prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim

▶ prekmalu prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekmalu

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le urno na delo, da nas logar in njegovi pomočniki prekmalu ne iznenadijo! " sili tedaj Peharček in se urno verže na
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Ondi pa med petjem, igranjem in pitjem Tone žalibog le prekmalu pozabi svoje nesrečne žene, pozabi vse svoje dobre sklepe in
Lohengrin (1898):	mi? Doklej še tu se baviš? Skrb mi temní okó; Prekmalu me ostaviš V nesreči tu samó! Lohengrin (živahno). Dražest ti

▶ preko predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

preko

Viljem Tell (1862):	Slušajta me. Jezéru na levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji
Fizika (1869):	vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do
Ferdinand (1884):	ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom
Revček Andrejček (1891):	boječe zase). Jezus, Grešnik! Dvanajsti prizor. Jeklen. Prejšnja. Jeklen (gre preko odra, hoče v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad
Gozdovnik (1898):	z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem

▶ prekop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekop

Robinson mlajši (1849):	se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč
Robinson mlajši (1849):	Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala bar tri
Robinson mlajši (1849):	kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A kaj je to

prekopa

Bore mladost (1862):	tega gradiča od viteških s tlako zidanih poslopij. Ni imel prekopa in ozidja, ampak sred cvetečega verta je bil postavljen, kot
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	jedno v mestnem logu, drugo v Prulah tik sedanjega Gruberjevega prekopa, kjer spominja še majhen jarek na to, da so jemali
Od pluga do krone (1891):	in katerih drugi bi moral imeti potrebni drobiž za kopanje prekopa! » «Ekscelenca, vse se bode dobilo! Za prvega možá že vem

prekopu
Robinson mlajši (1849): lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem

▶ prekopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekopano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni

▶ prekopati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekopati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podá, je treba semljo sopet 5 do 6 pavzov globoko prekopáti. 3. S semljo ogrebſti ſad, kadar je v lepimu raſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſad ſhe majhina, je tréba semljo enkrat — dvakrat plitvo prekopati; to ſtoriti ne gre ne ob obilno mokrimu, ne obilno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	od debla dva do treh čevljev okrog zemljo do korenin prekopati in z dobro udelanim ali s cestnim blatom namešanim gnojem
Trtna uš (1881):	dela. Najpoprej moramo napadeni prostor v gorici globoko rigolati ali prekopati, to pa ne samo, kder smo trtno uš našli, ampak

prekoplje

prekopa

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se prekoplje, preden se obseje ali nasadí. Če se ne prekopá, naj se s sajenki nasadí. Pa še dovelj tacega sveta
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	hoče nov saden vert napraviti, naj ves tak svet globoko prekopa, in naj iz sadnega sadišča drevesca, ktere so za to
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se, kjer se to vidi, zemlja v več krajih berž prekopá, da voda odteče. Na ilovni zemlji se taka požlepca narraji
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	parst iz mej , ali če se kaka tratna poravna in prekopá; ravno tako parst iz host, gajev in gojzdov, in spod
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je zlo pusta zemlja, se prej, če je le moč, prekopa, pognoji, in kaj druzega ondi vseje, iu potlej še le
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ampak zrelo seme še nabira. Kar je praznega, naj se prekopá in gnojí, in za prihodnje leto pripravlja. — Na sadnem vertu
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	o pravem času vode prav obračajo, ali se kak prag prekopa, i. t. d. Veliko rečí pa naših rok čaka, ki
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in dobro je, če se tudi vsa zemlja okoli jamic prekopa, kamor bodo potlej koreninice segale in si živeža iskale,. Vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je kako šavje prerastlo, kakor rado, naj se iztrebi, svet prekopá in ali s tistim šavjem, ali pa z listjem, ki

▶ prekopavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekopavati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je

▶ prekoračiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekoračil

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	so vojščaki vedno čuli, da ne bi sovražni sosed meje prekoračil. Zmirom je imel po dvanajst starih, poštenih in posebno razumnih
Dragojila (1864):	zatiravec omike in svobode, kteri je hrovaške meje že tolikokrat prekoračil, slovenskih pa še nikdar ni prederl; ta se spet podviza
Žalost in veselje (1870):	popoldne citram cent tobaka čez mejo. Sotlo sem bil že prekoračil in nobenega leblajtarja nisem srečal nikjer. Ko sem že večo
Bolna ljubezen (1874):	grobov. Tudi jaz sem se odmenil proti domu. Ze sem prekoračil vrata, kar pridrdra prednje bogat voz. Vlekla sta ga tolsta
Cyclamen (1883):	bi bil sam, pa oditi ni mogel prej nego drugi. Prekoračil je več sob, pa povsodi so bili glasni razgovarjajoči se
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	shodu ni smel zapraviti nihče. Ako je kdo to vsoto prekoračil, moral je zanj plačati "oče", nadzornik redú in poštenega vedênja
Grajski pisár (1889):	sedlu in skokoma pridirjal nasproti pisarju, ko je ta komaj prekoračil ozki most. Z veliko plašljivostjo je spoznal Jošt v njem
Slučaji usode (1897):	II. Kmalu na to je prekoračil Vincenc pl. Kolar z velikim kupom uradnih spisov pod pazduho
Moja hoja na Triglav (1897):	so mirno odgovarjale: V nedolžnosti si perem jezik, ko nisem prekoračil danega navodila. Ženski vihar ga ni spravil iz ravnovesja, in

prekoračiti

Sveti večer (1866):	so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti v onstran ležeči gozd — in

▶ prekosan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prekosani
- prekoſani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga

▶ prekositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekosi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	krompírjevec) žene in se le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača
Občno vzgojeslovje (1887):	kar so; človeka pa vodi moč vzgoje vedno dalje, — „učenec prekosi mojstra“. 3. Možnost vzgoje. Čim živejše se zavedamo visoke vzgojne

prekosil

Vetrogončič (1860):	stareji med vsemi, še vedno krepko poganja, ki je vsigdar prekosil vse druge, k narodu, čigar jezik sam imá moč v
Vetrogončič (1860):	sam tudi prevzel kake osebe, ker on bi bil gotovo prekosil dohtarja. Na to Vetrogončič: »Dohtarja bi sicer ne bil prekosil
Vetrogončič (1860):	prekosil dohtarja. Na to Vetrogončič: »Dohtarja bi sicer ne bil prekosil, akoravno tega vertnarja ni tako težko igrati, pa jaz se
Cvet in sad (1877):	kakor mlad deček osmih let, katerega je v šoli tovariš prekosil, kakor strastno prisegal maščevanje in jezo tistemu, ki je bil
Vanda (1888):	so poročali o nenavadnih delih posameznih junakov, ali vse je prekosil kapitan Bronislav Borovski. S stotnijo vojščakov je na ogledih zadel
Od pluga do krone (1891):	mislih zabit z drinovim klinom, naj bi v matematiških vedah prekosil razumnega plemiča stare korenine! In vender ju je, pa še
Naši vaščanje (1891):	Bogá in barva ves vesel, zakaj prepričan je, da je prekosil Tilha, ki je barval zeló počasi. Prijatelj ga opominja, naj
Naši vaščanje (1891):	za prvenstvo v umetnosti svoji. Izvestno bi bil podobar Satanček prekosil Tilha, da mu niso bila leta izmerjena toli kratko. Takó
Moja hoja na Triglav (1897):	izvirnosti Črtomira krstil s Triglavovim ledom ter na tak način prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset let na veselje vsem, ki

prekosili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki
prekositi
Blagomir puščavnik (1853): vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi

▶ prekrasen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrasen

Slovenske večernice (1865):	je na hribu daroval sina; pozneje so zidali Bogu Izraelci prekrasen tempelj, ki mu ni bilo para na vsem svetu; kraljica
Razne dela (1870):	zgol, Kaj te grudi, kteri bol? Ti si mračen, knez prekrasen, Ko deževja dan nejasen, Žalovati tak, zakaj? Dobre volje bodi
Razne dela (1870):	brez zamud Se približa mu labud. "Zdravstvuj, knez ti moj prekrasen, Kaj si čmer n in clo bezglasen? Le odkrito mi
Razne dela (1870):	se v zahod, Sred kipečih morskih vod. Tam otok leží prekrasen, Grad na njemu slave glasen, Cerkev poln, poslopij, hiš, Vse
Pomladanski vetrovi (1881):	mojo nesrečo, morebiti v moje pogubljenje. 13. julija. Bil je prekrasen poleten večer. Lunina svetloba je bila razlita čez tiho okolico
Zvezdana (1883):	znanca. Tako dospe transport vrhu pogorja, od koder je bil prekrasen razgled na morje in tja na dalmatinske planine. Tu je
Prvi sneg (1886):	je bilo konec in Ida je zopet stopila pred klavir. Prekrasen šopek je za ta čas poverila Ilovskemu, sedla, in ko
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	nemško »Krainberg«) je to, podružnica fare svetega Lenarta »pri Studencih«. Prekrasen razgled po okolici Beljaški, proti Rožni Dolini in celo gori
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je čulo skrivnostno šepetanje po bližnjih sadnih vrtih. Bil je prekrasen večer. Pavletu, kteremu je postala v gostilni glava zeló težka

prekrasna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v
Valenštajn (1866):	dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in berž

prekrasnega
Lohengrin (1898): vè sponah me imá? Kakó mi koprni srcé, Zrem li prekrasnega možá! Lohengrin (privedši Elzo h kralju in izročivši jo njegovi
prekrasnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje

prekrasno

Roza Jelodvorska (1855):	so mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi
Valenštajn (1866):	gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali

▶ prekrasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

prekrasno
Kmetijske in rokodelske novice (1846): umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z

▶ prekratek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekratko
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim

▶ prekrhek pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

prekrhkega
- prekerhkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de

▶ prekriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrilo
Robinson mlajši (1849): vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar

▶ prekrižan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekrižane
- prekrishane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane.

▶ prekrižati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prekriža

Marjetica (1877):	jo vslišala. V take misli se vtopi Marjetica in se prekriža, kakor se je križala nekdaj stara mamica. Med tem pa
Marjetica (1877):	kakor se jej je velelo. Med potjo pa se pobožno prekriža in ponavlja prejšnje očetove besede. Med tem pa se jame
Planšarica in pastir (1881):	stran se jej ni svet odprl. V takem strahu poklekne, prekriža se in moli. Ko je dolgo molila, popustila jo je
Od pluga do krone (1891):	klobuk, za njim pa petelinovo péró. Deček obstojí pred nami, prekriža za sabo roke in nas ogleduje zvedavo. »Kje si pa
Od pluga do krone (1891):	bilo po nji, polagoma so odložili vilice, ko se Meta prekriža in odmoli z družino vred, kar se duri odpró, in
Lisjakova hči (1892):	proti vratom. Pri kropilnem kamenu se snideta. Sključeni starček se prekriža, ali ko zapazi sina, pogleda ga bistro, ne da bi
Senanus (1892):	razburjena duša njegova! ... Oprezno položí gospod Gregorij knjižico na mizo, prekriža roke na hrbtu in meri sobo s težkimi koraki. Takó
Lisjakova hči (1892):	je ravno odzvonilo k prvi maši. Ko se pri kropilniku prekriža in pogleda po cerkvi, vidi v zadnji kapelici pred bronasto
Slučaji usode (1897):	Otmar črez nekaj časa. Njegov glas predrami Malvino. Ona se prekriža, vstane. — In — kaj bode ž njim, reče oklenivši se lakta

prekrižajo
- prekrishajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi

prekrižal

Antonio Gleđević (1873):	malo, zapuščeno in skalnato domovino! « Potem pa se je zamislil, prekrižal čez prsi roke in nagnil glavo. Od morja pa je
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	v bran postavil. Najprej je v koši vstal in se prekrižal, ali ne po nemško, ampak po latinsko ali vlaško, ker
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	misel, ki me je rešila peklenske sile. Pobožno sem se prekrižal in začel moliti angeljsko češčenje, katero sem bil na potu
Grajski pisár (1889):	prišel, da bi se pri vratih samo s cerkveno vodo prekrižal; ta bo odnesel Dobničanu nekaj renskih goldinarjev. « »Če ne denarja
Iz arhiva (1890):	ki se ga je menda naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal nogi. »Ker že nekaj véš, védi vse,« opomnil je Kodràn
Naši vaščanje (1891):	Ko so se sporekli drugič, pehnil je od sebe óblič, prekrižal roke na hrbtu in srdito stopical ob skobelniku. Mica je
Gojko Knafeljc (1899):	strani. »Zdaj pa le pogum! « je šepnil ter se naglo prekrižal. Skoro nato je samokres nastavil na sence. Mrzla cev se
Vrt, vrt! (1899):	je Košček dobro potegnil sapo vase, zaprl steklenico v omarico, prekrižal se in legel. Legel je in že je spal. Pil
Gojko Knafeljc (1899):	vrnil sinoči domov, je bil sedel leno v naslanjač ter prekrižal noge črez kolena. Lica so mu plamtela od zadovoljnosti, in

prekrižamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Hvaljen bodi Jezus Kristus! ” „Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči

Svetinova Metka (1868):	mater tako pred seboj, ne more se dalje držati, zdrsne prednjo na kolena, skrije obraz v njeno krilo, ter med ihtom
Od pluga do krone (1891):	od peči ob steni in prisede k možema. Vehovec postavi prednjo poln kozarec, sam se pa spravi na hlebec, katerega najprej
Senanus (1892):	Haha, vender pa bi bilo čudno, ako bi hipoma stopil prédnjo — kakó neki bi se vêdla? Hej, ali bi ji srdito
Očetov greh (1894):	svojem stanu. »Hočete li z menoj? « vzklikne on in stopi prednjo, prožeč, ji obe roki. »Helena, ali greste z menoj? Da
Stari dolg (1897):	stare gospodarje; sprejela je tudi tiste desetake, katere sta vrgla prednjo mladi in stari — pa je šla, težko skrivaje solze. Na
Gojko Knafeljc (1899):	da je pljusknila včasih celo čreznje, tedaj je stopil Gojko prednjo ter ji podal roko. Kako mehka, kako prožna je bila

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 66 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice
Valenštajn (1866):	se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin na kolena predenj, zahvali se mu za bogato darilo in ga prosi, da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vladimir, gospa Vida in Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad
Ferdinand (1884):	Anica pade predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	moč, da se bode z lepa vršilo vse; mirno stopi pred-nje, vljudno in prijazno, kakor bi te vabili na gostijo. Moriturus
Aritmetika za učiteljišča (1885):	krajše na ta način, da zapišemo občno število le jedenkrat, pred-nje pa postavimo število, kažoče, kolikokrat se nahaja občno število kot

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to S. S. Troizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa teſti shaz is shegnano vodo pokropi noi

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 66 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —