▶ prekucevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik
prevračanje; Pleteršnik
- prekucevanja
Mineralogija in geognozija (1871): njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.
prekucevanje prekucija prekucniti prekuha prekuhati prekupiti prekvasiti prelahek prelaz prelec prelep preletavati preleteti preležan prelit preliti prelivanje prelivati preljub preljubezniv prelom prelomitev prelomiti prelomljen preložiti preluknjan prelužast premagalec premagan premaganec premaganje premagati premagljivo premagovalec premagovati premajhen premakjnen premakljiv premakljivost premakniti premali premalo premehek premehko prememba premena premeniti premenivši premenljiv premenjanje premenjati premenjava premenjen premer premeriti premešan premešati premet premetavati premeten premeteno premičnica premičnina premija premik premikajoč premikanje premikati premikovanje premil premilostljiv premislek premisliti premišljajoč premišljanje premišljati premišljen premišljeno premišljevaje premišljevalen premišljevanje premišljevati premlačiti premlad premlatiti premnog premnogo premnogokrat premo premoč premočan premoči premočiti premočviren premoder premog premogov premogoven premojstriti premoker premonstratensar premonstratensarski premoštrati premotiti premožen premoženje premožnost premražen premrl premrzel premrzlo premrzniti prenagel prenagliti prenaglo prenagloma prenaredba prenarediti prenarejati prenašalec prenašati prenehanje prenehati prenehljaj prenerodno prenesrečen prenesti prenešen preneumen prenočišče prenočiti prenos prenosen preobilen preobilno preoblačiti preobleči preobleka preobložiti preobraziti preobrazovati preobrniti preokoren preopasti preorati preoravati preostajati preostati preoster preostro preozek prepad preparjen prepasnica prepasti prepečen prepečenčen prepečenek prepehan prepeljan prepeljati prepeljavati prepeljevati preperel prepeščen prepevaje prepevanje prepevati prepičel prepičlo prepih prepir prepiranje prepirati prepirenga prepis prepisanje prepisati prepisnik prepisovati preplačati preplašen preplaziti preplesti prepletati preplitvo prepočasen prepočasi prepogosto prepoln prepona preponižno preponka prepostiti prepotiti prepoved prepovedan prepovedati prepovedovati
| Mineralogija in geognozija (1871): | njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa ne rimski, ampak napolitanski vladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | se to zgodí, kar bukve te zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo dražijo, da se prekucne in vse iz sebe spravi. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dolgo, se voz zverne, midva se na cesto pod nja prekucneva, hlapca pa precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je po poti v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja |
| Divica Orleanska (1848): | privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci vred videča? Tedaj preklet, ki vredno in visoko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spoštuje Espartera, ki je sicer naj bolj pomagal puhlo vlado prekucniti, potem pa tudi s krepko roko berzdal in pokrotil brezpostavne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vorgeschichtlich. Prehajati, übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gorki Vipavi sončna toplota že v grojzdji vinski sok dobro prekuha, — da v tukajšni gorki jeseni mošt že tako do dobrega |
| Kuharske Bukve (1799): | ga odzędi, perdeni ſhe preſjaniga zukra eno pametno ręzh, ga prekuhaj, de ſe sagoſtí, ſpęt na maręlze vlì, inu savęshi glashe |
| Kuharske Bukve (1799): | Ako s' zhaſam poſtane zuker prevezh vodęn, ga ſhe enkrat prekuhaj, inu ſpęt na kutine slí. 235. Marelze hraniti v' zukri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solate odtergaj debeliši perje, čisto jo operi, v vodi malo prekuhaj, odcedi in z zelenim cukrenim graham v srovim maslu z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | opraniga in debeliga perja osnaženiga ohrovta v slani vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi, z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj. Namesto majerona tudi čebulo vzamejo in potimtakim dve žlici jesiha |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 3 periša malvnega perja, in jih v bokalu vode dobro prekuhaj. Potem odcedi kuhovino in ji prideni 2 periša soli. Lete |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se po duhu spozna. Ta ojstra stvar se ne dá prekuhati v želodcu in gré z blatom vred od živine, tako |
| Stric Tomaž (1853): | s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo, ino pa bersh bersh gredó vſi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo, ker prezgodne in prelahke ženitve in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive |
| Kemija (1869): | 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v resnici |
| Zoologija (1875): | lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k pajkom, ravno tako tudi dve črti dolgi knjižni ščipavec |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni ſe sdy, de je raven tvoj shęnen, doli per prelasi v'rinke hodi, koker de bi ſerſhęne v'ſebi imel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' deklętam govoril; v'eni uri ſe imava tam na pręlasi snajti — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vſi, Lubza! Miz. V'eni uri naj ſe tam na prelasi snajdejo; jeſt jih bom na vèrt noter spuſtila, kader bodo |
| Zoologija (1875): | prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero v |
| Zoologija (1875): | mora vso to dragoceno tkanino dobivati od drugod. Gosenica svilnega prelca hrani se listjem bele murve, levi se štirikrat, v 4 |
| Zoologija (1875): | brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175 |
| Zoologija (1875): | K prelcem spadajo še nadalje : nočni pavlinček (Saturnia carpini); borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca |
| Zoologija (1875): | Atlas) v Indiji. Zatem je tu najkoristniša žuželka, namreč svilni prelec (Bombyx mori), pod. 189, katerega je v šestem stoletji cesar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se učim, Za Vile slovenske Živim in gorim”. Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj |
| Zeleni listi (1896): | podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I, tako! Kake pa so ?« |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ako jo zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k piru ličen Na zvoniku zvon doní. Pa življenja god prelepi Tud končá življenja cvet. Z ogrinjalam se razcepi Krasno mnenje |
| Divica Orleanska (1848): | uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo |
| Rudninoslovje (1867): | Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od prelepih barv. Hitro grém tje, da si jih veliko naberem in |
| Pozhétki gramatike (1811): | naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči sté se tega še tóliko veselile |
| Gozdovnik (1898): | je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu ni treba zhes hribe in okoli dolin |
| Zeleni listi (1896): | dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je |
| Deborah (1883): | danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noviga sakona, ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na nekriſtjáne. Ne jénja pred, doklèr ni sádnja ſrága Kerví prelíta, doklér njih kdo ſôpe , Ki jim je ſtárſhov véra bla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konzháno nijno je in marſiktéro Shivlênje, krí po Kránji, Koratáni Prelita, napolníla bi jeséro. Gnijó po pólji v bójih pokonzháni Trum |
| Oče naš (1854): | kaplico kervi bi bil oblagoslovil, ki bi bila za Vas prelita! “ |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | bila dragocena kri tvojega Sina Jezusa Kristusa za me zastonj prelita; večja je namreč, o Gospod, tvoja dobrotljivost ko moja hudobija |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | novięa Te« ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli |
| Divica Orleanska (1848): | stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov |
| Tiun - Lin (1891): | bil preverjen, da na »Lastavici« ni kaplje krvi ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví in solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu ta sveta Krisha praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ro si ti per nasrazhenomi kronenj praliv jas se sapezhieram stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stiſto prasveto kerjo, katero si ti pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vro kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter vto kri, kate |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino umerl! Ko je Jesuſ umerl, ſe sagrinjálo v' tempeljnu |
| Genovefa (1841): | vmóril — sató mi morajo tudi glavo odbiti. Nedolshno kri ſim prelil — pogléjte lé mojih rok; vſe ſo kervave — gléjte zhes in |
| Genovefa (1841): | naſhih gréhov. On je ſvôjo kri v odpuſhanje naſhih préhov prelil. Zhe rezhemo, de nimamo grehov, ſe goluſamo, zhe pa ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naš Zveličar živel in budil in kjer je svojo kri prelil, — ki tiste kraje ogleduje, se jih dotikuje, jim čast skazuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Jezus za nas nesel ga, Nja kri za nas prelil; Ti si nam obljubil sveti raj, Si nam ga obljubil |
| Stric Tomaž (1853): | ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri prelil, ne sv. Duha in sv. kerščansko katolško cerkev, v kteri |
| Roza Jelodvorska (1855): | je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na križi prelil, de bi nas večne pogube rešil. Ravno tako moramo tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | celó svojo zadnjo kapljico kervi sem voljen preliti, kakor sem prelil pervo, da se le ohrani naša deržava; uklonila se bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nebes savershene, sa nas hudizhove podloshnike ſe trudiu, terpeu, kry preliu, gaishlan, kronan, krishan biu, inu sraunu tiga s' laſtne vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dapadeine, tiſto je on sa sbriſſeine naſhih grehu preliu, inu tebi veſs doug sa naſhe grehe plazhou. Hitimo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de mi reſnize na govorimo, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | posabio, temuzh tudi to roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tistiga gnade prejet' v'Novimu Testamentu. Kristus je svojo kry preliu Sa ta sveit , debi reſhen biu. 2. Od Divize rojen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sposnamo , Kar je terpeu tvoi Syn: Vſo kry je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla |
| Blagomir puščavnik (1853): | Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se |
| Kuharske Bukve (1799): | putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra |
| Genovefa (1841): | mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga |
| Robinson mlajši (1849): | spe, pak vsaki posebi; na noge, pokúsimo, če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne dostanemo. “ So šli, ino Petek |
| Rudninoslovje (1867): | žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne |
| Zoologija (1875): | krt (T. inaurata) ima bliščečo dlako, ki se iz zelene preliva na zlato. Zvezdorilcu (Condylura) se špičasti rilec na konci zvezdasto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je veselo njih hudi ostrini, ki bodo pile in prelivale njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v |
| Gozdovnik (1898): | don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. « |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota |
| Robinson mlajši (1849): | zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda |
| Stric Tomaž (1853): | z lastnimi očmi mogel gledati! Zadnje, kar sim Se od preljube matere slisal, je bil njih jok in stok. Oh, kako |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | per vezherji marſkaj shnjim pogovarjal. Med tem tudi od ſvoje preljube shene in tù mu je ta romar tako na ſerze |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse ob enem: slavne rojake, kerščanske junake, otroke ravno tiste preljube matere sv. cerkve, ktere sinovi ste tudi vi, ki so |
| Ferdinand (1884): | pretrgala nit upapolnega življenja. Še jedenkrat hoče videti truplo svoje preljube neveste. Odprejo krsto. Bolezen je hudo popačila njeno lepoto. Srce |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukaj černa podertina na gorečem posipu. ” „Tako tedaj nisim samo preljubega očeta, zgubil, temuč bil sim tudi ob vse svoje premoženje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in vendar navdušeno plameče bilo jej je oko: kakor bi preljubega ženina pred seboj videla in slišala njegov glas. „O marsikaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zopet dobodeš rudeča lička? Ali hočeš mar punčko, ali tistega preljubega Janezka? Micka. Ne, oče, saj vem, da vam je zopern |
| Ferdinand (1884): | bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj ſtudi nad greham, de ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin, ki imam dopadenje nad njim: njega poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | učila ― ki smo jo ravno takrát péli, ko so vas, preljubi oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v |
| Oče naš (1854): | potem se je Avguština spomnil in žalostin je rekel: „O preljubi prijatel! Ko bi pač pri meni bil! “ |
| Roza Jelodvorska (1855): | dovoljenja storiti. Z žalostjo sim čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | PREPISANIZA ALI PREDGOVOR na Brate, inu Sestre Bratovshne S. Joſhefa Prelubi Bratji, inu Seſtre ! Moja misl, de sem te buqve na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi mi en sazhetik njegove ſtvary bli. Vęſte moji prelubi bratje ! Bodi pak uſſaki zhlovek hitr k'poſhluſhanju : keſan pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite zhes tó moji prelubi. Poglejmo letę rezhy od blishej. Jeſt ſi morebiti sgol prasne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragi oče v tem bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vso to gotovino? Koga si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te hvdobni sovrashenk sanjo hodov oh nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadovol obiokati noi vmisov vseti oh naposhribana bolazhina oh moi pralvbesnivi Jesvs jes tabe prosim skves te kervave sovse dovoshi moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtelna na Thimotheusha na 4. Poſtavi. P Prelubesnivi! jeſt ſprizhujem pred Bogam , ino Chriſtuſam JEsuſam, katiri bode ſoduv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tednu. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 5 Poſtavi. Prelubesnivi! ſpoſnajte edn drugimu ſvoje grehe, inu molite edn sa drugiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | S. Paula Apoſtel. na Timothea na 2. inu 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud JEsus Chriſtus is Davidoviga ſejmena je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Cantate. Branje is Piſma S. Jakoba Apoſtel. na 1. Poſtavi. Prelubesnivi! uſſaki ta narbulſhi davk , ¡nu uſſaki popolnema dar je od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Piſma S. Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Branje is 1. Piſma S. Petra Apoſtel. na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi |
| Oče naš (1854): | zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno |
| Oče naš (1885): | zemlji! Osramoteni so se Podgojzdjanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego, kot njih vesti in svobodi nasprotno |
| Rudninoslovje (1867): | ali porceljanka (Porzellanerde) je gručav, lomi se neravno i na prelomu je prhâk, mèhek je (tr. = 1•0) i mèlek, 2 |
| Kemija (1869): | ognjišča, razna posoda, pa tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko, ne dá |
| Kemija (1869): | kajti se dá lahka stolči v prah. Bel je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v |
| Kemija (1869): | drat (žico) raztegniti in v tenko pločo (pleh) izvaljati. Na prelomu je rogljasto in sivo, dá se pa izgladiti in potem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug |
| Botanika (1875): | lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi vsak otrok. “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jé ga tudi on. Tako ſta tedaj boshjo sapoved prelomila, ino pervi greh je ſtorjen. Per tej prizhi jima je |
| Genovefa (1841): | maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila in s ſhibkimi hvojevimi ſhibinami je takó manjſhi dél na |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred menoj tako |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da se je prav daleč lehko slišalo, ko se je prelomila. Ne da bi se ozerl, je li ga logar vidi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi |
| Ta male katechismus (1768): | vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo |
| Ferdinand (1884): | mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje |
| Botanika (1875): | dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počasi prelomi; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z golimi očmi šopki cevi kakor |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | všeč, da kar nisem strpel, da bi jih ne bil preložil. Dober in pobožen duh je v njih, kakoršnega bi morali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſe sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na ſtrashi, ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove mozhí. Vojaki, ki ſo bili na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe bíje svéſto, Al morebít' pod hládno ſpí gomílo, AI premagavez mu je vsél nevéſto, Al shíva, al mèrtva je, svédit' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi |
| Čas je zlato (1864): | se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal |
| Stric Tomaž (1853): | še enkrat, da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej |
| Pripovedke za mladino (1887): | velike zaklade. Mladenič iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu pokaže |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane dabojo vsi moji sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa- |
| Genovefa (1841): | osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna |
| Tiun - Lin (1891): | Ko se je premaganec zopet zavedel in z zobmi škripaje vstal, spravil je že |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti |
| Roza Jelodvorska (1855): | očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir |
| Roza Jelodvorska (1855): | Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli |
| Fizika (1869): | kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava |
| Gozdovnik (1898): | pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te ipſum. Premagei ſam ſebe, Premagei tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja Alelvja Alelvja. TA 22. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so |
| Ta male katechismus (1768): | Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le |
| Divica Orleanska (1848): | posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | blizo mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes |
| Divica Orleanska (1848): | Vriskaje je, ko de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko, ſo Ilirze premagali, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam |
| Divica Orleanska (1848): | še živeti. – Spomnite Se stvarnika! Talbot. Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro spoznali, de bi se do njih, |
| Oče naš (1885): | zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Ali-Paša-ta in njegovih 10 tisuč divjih Turkov oteplo in popolnama premagalo. Od kar je pa nadvojvoda Karol okoli leta 1580 v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti menei tvdei mvezh dajas vse moje fainte bom mogov pramagati bodita vidiozh al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navidiozh oabnm stvojo S. gnado samogov nie pramagati kaker si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov svet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti, v' katiri ti moreſh saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premagan biti. Ta ſtanovitna molitu ima mozh Boga ſylit, inu premagat satu, kyr tiſta nemu dopade. Ali, o lubesnive duſhe! koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dobrimu perprauleno neſhli. Boshje dobrute ſe napuſtijo od naſhe radovolnoſti premagat. Vezh ko ſe bomo naſhim sheliam odpovedali, dalei bomo od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti in mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa |
| Divica Orleanska (1848): | varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe |
| Ta male katechismus (1768): | ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | in tistih besedi: da ona Matevžu ničesar ni dolžna. Pa premagovala je ljubezen tetina do Matevža, in že je Reza premišljevala |
| Domen (1864): | grozno zakolne. Stara mati, ki se je dozdaj še nekoliko premagovala, morda zató, ker je upala še kaj izprositi, bila je |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | jo k hladnemu grobu. Trud in obnemoglost sta že Branka premagovala, ali ti žalostni glasovi so mu dajali zopet čilost in |
| Dóra (1885): | ne morem govoriti. Bil je jok, katerega sem po sili premagovala. Štiri bo kmalu, oglasijo se oče črez nekaj čaša in |
| Dóra (1885): | A kako je bilo meni pri srci! Da-si sem siloma premagovala svoja žalna čustva, da ne bi z žalovanjem še bolj |
| Vanda (1888): | kakor strela z vedrega nebá. Na vso moč se je premagovala, da ne bi izdala strašne žalosti, ki je potresala vso |
| Vanda (1888): | hotela z žalovanjem množiti skritega trpljenja in takó se je premagovala, da si le po bledem in upalem lici mogel soditi |
| Gospa s pristave (1894): | trgala srce, solze so ji zalivale oko, vendar se je premagovala še dokaj krepko, izročajoč pozdrave vsem znancem in znankam v |
| Slučaji usode (1897): | pa si je očitala, da je preveč govorila, premalo se premagovala. A v mladem možu je bival danes neki uporen duh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler bode kej vojske in kaj meča na svetu |
| Milko Vogrin (1883): | užalilo se je materi srce, da se ni mogla več premagovati, in to noč razkrila je hčerki svoje sočutje. Obljubila jej |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | je bila óna podoba slična — Vekoslavu. Branko se no more premagovati. Še predli° se dokonča polovica,, službe božjo, splazi se na |
| Agitator (1885): | je bilo, da je izgubil vso moč, zatajevati se in premagovati. »Sami véste, da govorite neresnico! « zavrne ga Koren; »slučaj me |
| Dóra (1885): | pokazal ne veselja ne obžalovanja: on se je vedno znal premagovati. Meni pa ta sklep ni celo nič bil po volji |
| Pegam in Lambergar (1891): | mu je teklo vse dotlej! Nikakih ovir ni bilo treba premagovati; nikake zapreke ga niso silile prenarejati prvotnega načrta! Skoro se |
| Gospa s pristave (1894): | to jako jezilo, in ker se ni znal in hotel premagovati, izkušal je svojo jezo stresti nad onimi, ki so zakrivili |
| Slučaji usode (1897): | razburjalo. Kako sem otročji, je dejal čestokrat sam sebi, a premagovati pač ni mogel svoje nevolje. Nenadoma se ustavi sredi pota |
| Slučaji usode (1897): | uresničile, prikipi njena žalost do vrhunca. Ni jej več moč premagovati se. Solze jej silijo v oči, najprej tihe, ki pa |
| Slučaji usode (1897): | V Malvini vzkipita jeza in sram. Ne more se več premagovati. Prepričala se je tudi, da od brezsrčnega in podlega človeka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubesen! Ko ſi je Joshef obras ismil, pride nasaj, ſe premaguje, ino rezhe: „Jedí sdaj na miso dajte! Poſadite jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeló meſtnih ne vſtraſhijo ; pa vender ſhtevilo mojſtrov ˛Skás povſod premagúje. Na desheli ti ni treba daljezh iti. de bi vidil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v |
| Astronomija (1869): | 8.932" (mogoče, da je ta številka za 0.032" prevelika ali premajhna). Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za |
| Rudninoslovje (1867): | so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike ali pa premajhne. Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pri pod. 84, kjer je del A B C D premakjen, ali je pa od zdolaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Gospod Poženčan skoraj celò hoče, de bi za naprej po premakljivih lunnenih mescih, kakor v starimu zakonu, čas merili, ne pa |
| Fizika (1869): | se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav |
| Fizika (1869): | tedaj kazalec D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de bi se dali od poti pravičnosti na kako vižo premaknili; ne tako, kakor po kmetih, če kdo za kak potent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 |
| Genovefa (1841): | in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S |
| Fizika (1869): | premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor ga je premalo. Goſpoſka sdaj nima na nizh drusiga glédati, kakor de je |
| Zlata Vas (1848): | posebno dobro. Kadar so v gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni |
| Zlata Vas (1848): | lesá imelo, so toliko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne |
| Zlata Vas (1850): | nepobožno vpitje očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ubito; kar ga je, ne more zavolj mokrote in premalo gorkote zrejati. Bog nam daj le lepo gorko vreme saj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vendar je tudi v tem, kakor povsod, nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veleva: Naprej! Bodi Bogu milo, da po slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je treba zavoljo njegove mehkote bolj merkati, ker ne sme premehak biti. Pečeno stegno divje koze. |
| Rudninoslovje (1867): | 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam je premehák, zato se mu dodaja nekoliko svinca, toda po zakonu ne |
| Zeleni listi (1896): | med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep |
| Roza Jelodvorska (1855): | te zapeljivosti varuje. « »Res je,« pravi vratar Rozi, »ti si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega |
| Kuharske Bukve (1799): | med peretnizami inu med kobilzo; to velá, kader pezhenje ni premehko; ſïzer herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in jagnjetino v bokalu mesne župe dobro skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupljene kutnje na kerhlje zreži, v vodi kuhaj, pa ne premehko, in odcedi; deni potem na en funt kerhljev tri unče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in peteršiljevo koreninico, tanko in podolgama zrezano, pa vunder ne premehko, potresi z eno kuhavnico moke in perli potem, ko se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa ne premehko, in obloži z njim kraj ne preplitve sklede okroglo in |
| Kemija (1869): | in stavitelje; samo za ceste ni prav posebno, ker je premehko. Ogljenčevokislega apna je nekoliko tudi v živalskih kosteh, hišice polžev |
| Kemija (1869): | se splošno rabi za novce (denar). Ker je čisto srebro premehko, bi se gredoč iz rok v roke prehitro oglodalo in |
| Kuharske Bukve (1799): | ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to ſrędno ven |
| Kuharske Bukve (1799): | dvoje, odberi pezhke, puſti poſębej na vodi ſkuhati, pa ne premehko; jeh vendeni v' merslo vodo, olupi, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | mnogo rečí. Odbor je sklenil več za bolnišnico ljubljansko važnih prememb, ki jih je odboru predložil prejsni začasni vodja gosp. dr. |
| Fizika (1869): | zdaj manji. Od kod pridejo ti razločki? Večidel od toplinskih prememb, ki se godé visoko v zraku. In res so v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tjè gori proti Gradašici. Treba bo, da bo magistrat to premembo kmali o klical, da se ob pravem času po deželi |
| Čas je zlato (1864): | opravila prevzeti moral. Zeló se je veselil nad to naglo premembo, še bolj pa, de je kraljeviča poslušal in se po |
| Fizika (1869): | namesto njih dobé stvari vse drugačnih lastnosti. Prikazni z bitno premembo pri tem udeleženih stvari imenujejo se kemijske prikazni in znanost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pravila Matična, vsaj se pravila dadó Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | soditi — ta oddelek zapusti, bode Primorska duhovščina imela vzrok, to premembo obžalovati. Še bi znal kaj povedati o g. Winklerji, kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave večkrat takó opovirajo, da se dalje časa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §. 86). Zvrsti njegove so |
| Tiun - Lin (1891): | privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene |
| Blagomir puščavnik (1853): | prah in da se boš kakor jaz zopet v prah premenil! Kakor roža na polji je človek, ki v jutro lepo |
| Zerkviza na skali (1855): | svediti, kaj ſe mu je nakljuzhilo, de ſe je tako preménil ; Hubert je oſtal molzhezh in shaloſtin. Tako ſo mu pretekli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in zakljenkalo mu bo. Škof orleanski je svoj pastirski list premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se primenila, tedaj se ne more vzdržati. S čim več predstavami pa |
| Valenštajn (1866): | me v bolečinah videli, Nezgodonosna mi naključba vas Iz ptujca promenila naglo je V zaupnika. Stotnik. Bojim se, da se vam |
| Deborah (1883): | njegovo to obličje ni; Zaznamovala ga je božja roka, Milobo promenila mu v ostudnost, Raztrgan z njega je božanstva pečat; Nevredni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ohlanze, ali hodnizhno predivo preſti, ni treba vretena in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer |
| Fizika (1869): | tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo ne le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti |
| Zoologija (1875): | smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje mesto proti okolici, to je proti stvarém, ki se |
| Kemija (1869): | si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v žveplenokisle kovinske okise, drugi pa to storé le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in mestno vrednost, katera ji gre po mestu ter je premenljiva. Takó pomenja n. pr. v številu 4404 vsaka veljavna številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo premenljivo vrednost; ta premenljiva vrednost zove se kurz ter ni le od nominalne vrednosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Pozhétki gramatike (1811): | predhdni v' ive, ome, one, poſtavim: alternative, na isméno, peverſtama, premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome, sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par |
| Zoologija (1875): | se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v |
| Fizika (1869): | prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. |
| Astronomija (1869): | zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v |
| Astronomija (1869): | proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske |
| Fizika (1869): | popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do |
| Astronomija (1869): | za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni |
| Botanika (1875): | prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta |
| Astronomija (1869): | različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj. |
| Astronomija (1869): | pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen |
| Astronomija (1869): | vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj |
| Astronomija (1869): | zemljinih premerov. Ker je pa mesec le za 30 zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v |
| Botanika (1875): | ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle ſe otlazhi ena limona notri kolikor je tręba, ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj. Za poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni slive vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela božja, ali je tak zateleban kmet menda |
| Viljem Tell (1862): | ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | takrat pa se je Fulvij brez spanja po svoji postelji premetoval in za terdno sklenil, da se bo od zdaj ogibal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | blazini. Pijanost mu ni dala stati in serce ne pokoja: premetoval se je tje in sem in milo milo stokal. Sramota |
| Zlata Vas (1848): | čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega |
| Tiun - Lin (1891): | prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se vsakemu |
| Astronomija (1869): | sploh, menili. — . Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil |
| Astronomija (1869): | je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali |
| Astronomija (1869): | s samim gledanjem skozi daljnogled niso mogli spoznati, da je premičnica. |
| Astronomija (1869): | solnčne, Sonnenflecken, 275, 321. Perzej, 271. Plamen, Protuberanze, 322. Planet, (premičnica), Wandelstern, 266. |
| Astronomija (1869): | še celó to, kje na nebu da mora biti ta premičnica. Po tej čisto teoretičnej poti so našli Neptuna, ki se |
| Astronomija (1869): | zemlji. Saturn ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko obročev, in sicer 5 ali 6; kterih sta dva |
| Astronomija (1869): | in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam najbliža premičnica Mart znatno temno-rdečo svitlobo, ktero pripisujejo zeló visocemu in gostemu |
| Astronomija (1869): | bistroumno, da mora biti naprej od njega še ktera neznana premičnica; izračunili so še celó to, kje na nebu da mora |
| Astronomija (1869): | videti brez pomočka, le najostrejše oko zapazi kterikrat Vesto. Največa premičnica je Jupiter, čegar polutnikov premer meri 20.018, os 18.661 milj |
| Astronomija (1869): | do misli, da mora biti med njima še ktera neznana premičnica, in vsled tega so res našli male premičnice: Palado, Junono |
| Astronomija (1869): | Merkurija. Merkurij je izmed večih premičnic najmanjša, a solncu najbliža premičnica, in solnce mu sveti skoro 7krat živeje, kot nam. O |
| Astronomija (1869): | svojega premikovanja na nebu, ktero je še veče kot pri premičnicah, kajti repatice se nam včasih kar hipoma prikažejo, in zopet |
| Astronomija (1869): | in Vesto, ktere imajo za kosove kake veče premičnice. O premičnicah v najnovejšem času najdenih, nam je do sedaj še premalo |
| Astronomija (1869): | je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago, menice, ki se mu imajo izplačati, terjatve (aktivni dolgovi), premičnina (hišna oprava, orodje, i. t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je v zalogi toliko blaga, kolikor ga izkazuje blagovnik. Premičnina in pohištvo naj se postavita v račun po njiju prvotni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Terjatev 178 gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k zmiraj večji pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k |
| Astronomija (1869): | je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa |
| Astronomija (1869): | tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev |
| Astronomija (1869): | videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z |
| Fizika (1869): | pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin |
| Astronomija (1869): | sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje zemlje |
| Rudninoslovje (1867): | pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je Jozve solncu stati zapovedal, gré misliti, da se solnce premika; Kopernik pa narobe uči, toraj je krivoverec! ! Ko bi bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z druzimi svetovi, posebno z zemljo. Toliko se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | potegovala, je na enkrat zapazila, da se stopáj pod njo premika. Ozre se, in vidi, da je že daleč od kraja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kopitu stoji, je vendar benceljnovi člen naprej nagnjen. Pri hoji premika konj zgornjo nogo, kakor zdravo; spodnjo nogo nekteri konji naravnost |
| Astronomija (1869): | da sledé repatice privlačnosti solnca, v čegar bližici se hitrejše premikajo in živejše svetijo. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor |
| Kemija (1869): | njegovi delki tako slabo med sebo vezani, da se lahko premikajo — zato je živo srebro tekočina. Zarad njegove velike rabe pri |
| Astronomija (1869): | v večej méri in s tem razločkom, da se ne premikajo samo v ravni ekliptike, ampak da se od vseh mogočih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se posebno na to, da se vsi planeti in trabanti premikajo v ono stran in se okoli svoje osi vrté v |
| Astronomija (1869): | središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo |
| Astronomija (1869): | stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja gledé solnca natanko v istej ravni, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trume, ki ſo ſe zhes Ilirſke deshele gôri ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nje; ona je odgovarjala, in ko jej je zastal glas, premikovale so se le še ustni in se pritiskale na križ |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ušesih milo vpitje Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka |
| Fizika (1869): | spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana |
| Zoologija (1875): | proti stvarém, ki se okoli nje nahajajo, in more tudi premikati svoje posamezne ude, in sicer po svojem lastnem nagonu, neodvisno |
| Astronomija (1869): | 1727.). Njegova je namreč misel, da je eden glavni vzrok premikovanja nebeskih teles njih medsebojna privlačnost, ktero je imenoval težo ali |
| Astronomija (1869): | ki kakor rep hodi za zvezdo, deloma pa zavoljo svojega premikovanja na nebu, ktero je še veče kot pri premičnicah, kajti |
| Astronomija (1869): | je leto dopolnjeno. Dokler niso bili ljudje prepričani o tem premikovanji zemlje okrog solnca, so mislili, da je zemlja v središču |
| Astronomija (1869): | drugej najbliže. Nasledek te medsebojne nateze (privlačnosti) so nerednosti v premikovanji dotičnih premičnic, in teh nerednosti, ki jih imenujemo motenje, ne |
| Astronomija (1869): | imenujemo motenje, ne smemo prezirati pri računih. Iz nerednosti v premikovanji, ktere so zapazovali na Uranu, so sklepali vrlo bistroumno, da |
| Astronomija (1869): | 80. — 247.9 čevljev. Končno hočem še omeniti, da po naprej premikovanji (praecession) enakonočišč dolgost leta postane v 100 letih za 0.595 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti gojilnici zasijala, in kmalo se je pokazalo, de ta premili dar blagoslovne poganjke žene, ktéri se vedno bolj od leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi hvala ! Kar je bilo , da nam še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj da več |
| Robinson mlajši (1849): | je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima te besede: „Bog vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska |
| Zlata Vas (1848): | izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1855): | Šnakšnepkovski je mel tako zaupanje v me, da brez kakega premisleka ime: "subpedenovissimobarbatus" skuje. - Aphodius subpedenovissimobarbatus, dobro, bo že! Pa kar |
| Svetinova Metka (1868): | reč je vendar treba malo premisliti. « »Kaj je tu treba premisleka! Z obema rokama se okleni sreče, ki se ti ponuja |
| Svetinova Metka (1868): | mora biti, kar ti brani, da se ne poprimeš brez premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | Naj ostane torej pri dobrem, dokler mogoče; naj pa brez premisleka rabi slabe pomočke, če jih deržavno stanje zahteva. Vendar tega |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | l. c. 321) onim neustrašljivim jeklenim senatorjem, kateri so brez premisleka tudi najsvetejše vezi raztergali ter najslajša čutila z nogami teptali |
| Šaljivi Slovenec (1884): | mogel prenesti pri najboljši volji, ampak prosil je za malo premisleka, potlej je pa rekel, da jih ima dosti in da |
| Od pluga do krone (1891): | temu — ali saj sam veš, kakó je. Stvar je vredna premisleka. Dolgá res ni kdo vé kaj pri hiši, toda dve |
| Spletke (1894): | kam se zaženo vsi, mi pa tavamo za njimi brez premisleka. Toda sedaj smo ujeti: jaz sem že obljubil, da navozim |
| Najmlajši mojster (1896): | Ravnajte se natanko po naročilih svojega izpovednika in zavrzite brez premisleka vse knjige, katerih vam ne dovoli. « »Kaj naj storim torej |
| Gozdovnik (1898): | sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh. Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z nevoljo ne zmanjšaš bolečin, in če le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh ta narvezhe dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na tu spominesh, kar se uzhirej napremislenu govoril? dobru tedej spremisli, od kajſene rezhy, kaj inu prizha koga ti govorish, ter |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo en par hlazh narędili? Glash. Sakaj pak ne ? Naj premiſlijo, dę je vſe drago — Vinu je vshę po petizi — de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de jim nemorem povędat. Inu vſe to saſtojn, naj premiſlijo, sa-aſtojn ! — Smeſhnava. Uh oſli! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami premiſlijo. Oni ſo dami priſhli, naſsajéni, de naſs Bog obari; po |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | al né — Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blatu in po blatu delal. Da bi saj vsak gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina |
| Revček Andrejček (1891): | se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka |
| Razne dela (1870): | petama dal Obžaloval al čas je stekli, Poboljšanja zgubljeni up? Premislila al so ga pekli O djanju te divjosti skup? Molčanju |
| Viženčar (1881): | bi res ne bilo potreba, in zdaj upam, da si premislila, kaj je prav, kaj ne. " Izgovorivši nagne se proti deklici |
| Arabela (1885): | preudarjanji in potem, ko sem več kot tridesetkrat prečitala in premislila, kar sem našla napisanega. « Tako končuje Arabela in zloži pisma |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | knjigami dobim to knjižico. Najprej sem jo mislila uničiti, vender premislila sem si hitro, mené, naj ostane, da se bodem še |
| Lisjakova hči (1892): | bi šla k teti, vender tik hišnega praga se je premislila. Bilo je je sram, če bi teta ugenila, kaj jo |
| Zmota in povrat (1892): | Brž so ji izpolnili željo, da bi se zopet ne premislila. Cerkvenik je šel potolažen s Poličarjevim vozom po gospoda župnika |
| Na krivih potih (1893): | jo: »Zakaj ne odgovoriš? Kaj je treba tu takega premišIjevanja? « »Premislila sem si že,« odgovori deklica, »in preudarila vse dobro. Vaše |
| Gospa s pristave (1894): | se bo premislila; a ravno nasprotno: ganjena je bila, a premislila se ni. Pokazala je grofu poslednje Viljemovo pismo, katero je |
| Vzgoja (1899): | že bila pri nas za par mesecev, da bi si premislila, ali Angela, Angela. « »Res je; prav praviš. « »Ko bi se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpleine naſhiga Odreſhenika ſaki dan le skus en kratki zhas premislili, inu obshaluvali, inu tiſtu h' dobrimu naſhih duſh obernili, obeniga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá |
| Ferdinand (1884): | na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi |
| Sacrum promptuarium (1695): | in omnibus. Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de S. Joſeph je bil taku Bogu dopadezh, de v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozhete enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu |
| Sacrum promptuarium (1695): | tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kashe v' tem Meſti Magonza. Leta Fazonetel vam shenkam, ter premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti: on ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je |
| Divica Orleanska (1848): | Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol |
| Deborah (1883): | Lovre. Lovre. Dete moje! to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | niemu ſmeiali, inu dialli, Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Goſpuda JESUſa Chriſtuſa v' naſhimu ſpominu ponoviti, inu tiſtu brumnu premiſliti nas ta shaloſtni zhaſs tega ſvetiga poſta vabi; nas ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsu Chriſti, Terpleine Goſpuda naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hozhem jeſt danàs per njęj gori dershati, inu s' vami premiſliti, kaku malu ſadú is beſsęde boshje v'ſedajnih dnęh sadobę |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj dęlati v' duhu tę pokore. Leto hozhemo my danàs premiſliti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njemu inu s' njim zèlu veliku. De letó saſtópimo, moremo premiſliti, kaj sa eno mózh je ſvęti Duh pèr tęh ſkasal |
| Sacrum promptuarium (1695): | en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel |
| Robinson mlajši (1849): | umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje |
| Jerica (1859): | v obupno otožnost. Vpadejo mu udje in na glasoviru sloné premišlja cele ure svojo nesrečno osodo brez upa jo poboljšati. Pride |
| Vetrogončič (1860): | že dosti hudega. Vsede se na stol, in premišlja in premišlja svojo nezgodo, pretresa svoje pretečene dni, pa bolj mu še |
| Vetrogončič (1860): | je navadil že dosti hudega. Vsede se na stol, in premišlja in premišlja svojo nezgodo, pretresa svoje pretečene dni, pa bolj |
| Dragojila (1864): | za lep denar prodati. Puah je mož, ki dolgo ne premišlja: kar sklene, štori. Dragojilo spravijo v ladijo. Mož, ki jo |
| Mahmud (1870): | ne upa ženi tega braniti, ker jo ljubi. Mnogokrat to premišlja, pa misli si, ko dete doraste, postane Muzulman. Vezir Alibeg |
| Križ na poti (1891): | hoče imeti, in ne morejo se ji upirati. Ves večer premišlja Hugon o Evdoksiji. Vedno mu je pred očmí, in ne |
| Od pluga do krone (1891): | lepó, in bodisi kakorkoli, temu se mora priučiti. Ko takó premišlja, pokliče ga gospodinja k mizi: «No, kaj si se pa |
| Jara gospoda (1893): | a potem reče povešenih očij: »Uradnik je. « »Kakov uradnik? « Zopet premišlja. Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravná in potegne šal še |
| Vaški pohajač (1893): | in tolažili. Malo pred poldnem se vzbudi Jerom in leže premišlja, kaj bi storil: ali bi ostal doma, ali pa šel |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel |
| Sosedov sin (1868): | ali popuščavanje kvišku. Matka je gotovo med delom nekaj prijetnesga premišljala, kajti gubánci po obrazu so se nekako gladili ter na |
| Svetinova Metka (1868): | Čez nekaj časa zopet začne mati: »Jaz sem že večkrat premišljala in primerjala, kaj bi in kako bi, da bi bilo |
| Cvet in sad (1877): | ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič nij več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je zašumela skozi debelo, redko |
| Beatin dnevnik (1887): | nego dobre pol ure hodá, a meni je bila kratka. Premišljala sem: dolgo je tudi leto, toda meni se zdi kakor |
| Na obáli (1891): | te besede na prvi hip, ali ko sem potem sama premišljala, pravilo mi je srce, da ni res, da te še |
| Lisjakova hči (1892): | slabe volje. Po stari navadi je sedla v naslanjač in premišljala usodo svojo. Po sobi je starinsko pohištvo še zmiraj stalo |
| Lisjakova hči (1892): | vzbudila in ni imela pravega počitka. Ko je drugo jutro premišljala o sami sebi, zdelo se ji je, da so se |
| Spletke (1894): | Štefana in Metko v živahnem pogovoru. Sedeč na stopnicah je premišljala, kako bi začela, da bi se ji bolje vezalo in |
| Mara Rendića (1897): | nihče vesel; tudi čuvstva matere so bila različna, ko je premišljala usodo, ki čaka njenega deteta, ki mu je vtisnjena na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se vrši apercepcija takó, da si stopajo navadno starejše |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | mogel domov. In tako sáma sedeča na vodi začne Grimislava premišljati, kako zeló se je Strahomer nji nasproti zadnji čas izpremenil |
| Beatin dnevnik (1887): | poznam. Ali res bedim? — Kde hočem pričeti, kaj povedati najprej? Premišljati mi ni môči, preslaba sem za vse. Vedno, neprestano, brez |
| Dva adjunkta (1888): | tovariša iz blata, in potem sta jela ogledavati voz in premišljati, kako bi ga spravila zopet na trdo cesto. A vspeh |
| Vesela vožnja (1889): | mački, ki ne razumévajo, kaj pomenja beseda »kéc«. Začel je premišljati, kaj se je bilo zgodilo v tunelu. Žal mu je |
| Od pluga do krone (1891): | bi mu tudi ugajalo vse drugo. Tudi Jaka je jel premišljati, česa bi se lotil, da bi imel kàj stalnega pôsla |
| Senanus (1892): | mu je premočno vkoreninilo v srce — ali dovòlj; grešno je premišljati o tisti dôbi na ta slovesni dan, nekaj hipov, predno |
| Očetov greh (1894): | zakaj je sedaj drugače, zakaj vse prepada, o tem neče premišljati in nikogar neče obsojati. Plemenita nrav mu brani takšne misli |
| Gospa s pristave (1894): | veliko, veliko više. Četudi utegne biti za čitatelja nekoliko težko premišljati dolgo vrsto zgodovinskih dogodkov, ne moremo drugače zvršiti svoje naloge |
| Stari dolg (1897): | z obrvmi kar najspretneje. Mladi Prašnik je molčal in začel premišljati... Huda zima, slaba pota, neugodno vreme, morda so tudi tastove |
| Divica Orleanska (1848): | vredno in visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | osobito neprijetna izkušnja, popravlja zmote in učí otroka, da sodi premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja |
| Valenštajn (1866): | ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel? |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | postelji svoje matere sedel; oba zdaj hladna zemlja pokríva! Tako premišljevaje ni mogel dalje iti, vsede se poleg steze. Lepo jutro |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nadomestíte mi očeta, in nikar me ne odprávite! “ Vitez Teobald premišljevaje postojí, se po svoji navadi za podbrádek derží, in molčé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | druzega biti, kakor to, za kar jih je Bog vstvaril. Premišljevaje pridem nazaj v Rozmanovo gostilnico. Noč je že in za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno premišljevaje to, kar sem včeraj doživel in danes zvedel iz ust |
| Gozdovnik (1898): | v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko zlatov bo stržil za lahko dobljeni prstan. Ta stražnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | reči, da izraz in njih obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | vec kakor jezik in kozolce. Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, kako burno se verti med |
| Bore mladost (1862): | saj s samimi mislimi nič ne moreš popraviti. Tvoje dolge premišljevanja ti jemljejo le mir in spanje. Jaz sem brez mnogih |
| Moč ljubezni (1865): | resnične ljubezni. Pa kam smo zabredli v otožna in resna premišljevanja? Čas poteka in naša povest se bliža koncu. Pretekla je |
| Na Žerinjah (1876): | stran obrnena. Gernau je stoprv v tem trenotku prišel do premišljevanja svojega čudnega položaja. Čepel je za drevesom in niti dihati |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | izključno na dvor in dvorne malosti, njemu je predmet globokega premišljevanja narod in deržava, katero vsestransko opazuje. Vsake 2—3 mesece |
| Mešana gospôda (1881): | kdaj učila se tudi sama sebe hladnokrvno presojevati. Iz žalostnega premišljevanja jo zdramijo znane stopinje očeta Justina. Hčerka naglo obličje prevedri |
| Iz arhiva (1890): | Včasih, ko je, beroč stare listine, zatopil se v razna premišljevanja, vzplavala mu je še pred dušenimi očmi krasna podoba Koprivčeve |
| Gorski potoki (1895): | biti brez zaslužka in brez kruha, ker niso zmožni resnega premišljevanja; dosti je tudi takih, ki vidijo stradajočega siromaka, a srca |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in zatrl je v sebi zlovoljne misli. Iz tega mučnega premišljevanja ga je vzbudil prihod Matijčev. »Zdrav mi bodi, dečko, odslej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od Boga je ena kratkozhasnoſt te lubeſne, inu katire ſna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shl, zhe nabosh svojem dellam taiſtega dne enu majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus uſſe oppravke viſhalu; letu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dijanje. Koku dobre so della enega zhloveka, kader njeh viſha premishluvanje dobreh rezhy. Od lete same ima tu vunajnu svojo podobo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh naſamoresh. Molitva bres premishluvanja ni gorka, ne merſla, inu premishluvanje bres molitve je skorej bres uſſega fruhta, inu ſgol ſabſtojn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhes uſſe britkega terplenja ſhe naprejpovęduval. Glej moj Syn! koku premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | della premishluvati. Zelu, inu samu veſſelle moje dushe je blu premishluvanje sveteh rezhy, inu meni so ſmirej vezhne resnize te vire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimash. ti vonder virvati, de sleherna misl be ſhe enu premishluvanje bila; ſakaj una plava le gori ſgur koker ena kapla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so Svetniki imelli k' popolnemaſti pridti, inu ti se podſtopesh premishluvanje sveteh rezhy vonspuſtiti? Uſſake dan se ki enu malu na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune napelje. Luna, ud sveta, se premika v sočutji z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati nam naprot! Premišljevanje , kako se prihodnjič povodnjim ubraniti. Strašna škoda, ki so jo |
| Fizika (1869): | njena moč se razdeli na dalj časa. Pod. 81. To premišljevanje vodi nas do primerne naprave na vseh naših urah, ki |
| Astronomija (1869): | d'm'b' in pa dva topa kota a'm'd' in c'm'b'. Netežavno premišljevanje nas dalje uči, da okoli jedne dane točke ne morejo |
| Astronomija (1869): | resnic, in da je velik kos delovanja opazujočih zvezdoznancev le premišljevanje kotov. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnozih v njih skritih okamnelih rastlinskih in živalskih ostankih; naše premišljevanje se bo tedaj takole vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje |
| Botanika (1875): | vsacem vzbudilo to misel, da je velike djanske vrednosti znanstveno premišljevanje poljedelstva, in da se pravo obdeljávanje pólja le na znanstveno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni! « To premišljevanje mu je naredilo dobro voljo in spusti se v pogovor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 5. Vzgojstvo in viri njegovi. Prejšnje premišljevanje je pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr Mati, Hzhy, inu Nevęſta, shaluje, ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samotiji pa cele dneve in noči z molitvijo in s premišljevanjem preživé pa z delom svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | brali Boštjanov svarilni list in potem z molitvijo in svetim premišljevanjem se pripravili na bližnjo nevarnost. Mark in Marcelijan sta že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila v'premishluvanju Iſaia Preroka, kjer je prerokuval, de ima is ene Divize |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Mate, ter se vuzhè, kaj tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premishluvanje sveteh rezhy Boga k'sebi potegne. Glej , de v' premishluvanju sem jeſt poſtalla Boſhja Mate, ter se vuzhè, kaj tebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ozhy na obernili, skus leta pogled naſh spomin h' premiſhluvainu teh ſkriunoſti negoviga britkiga terpleina na sbudili, naſho pamet h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de v' premiſhluvainu tiſtiga ſe je zela zhloveshka natura na nemu preſtraſhla, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dèrhali tih Judov sa norza dèrshàn. Danàs gręmo v'naſhim premiſhluvanji ſhe vſelej dalej, inu vględamo Jęsuſa pred Piiätusovim ſódnim ſtolam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bomo od tega pogleda v'ſèrze prebodeni v'tim danaſhnim premiſhluvanji tvojga terplenja, ta edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju moje govorjenje, inu vam ne bóm vezh pravil, kaku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh tu is troshtam pokushal, kader pojdesh v'hisho |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde |
| Stric Tomaž (1853): | spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas |
| Stric Tomaž (1853): | Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč, njegove ude in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni |
| Valenštajn (1866): | mi, da varno ga ujamem? Gardon, (ko je nokoliko časa promišljeval, britkostno). Če to je tako, kakor pravite — Če je izdal |
| Valenštajn (1866): | namenjeno. Valenštajn (vstane). Od té straní še nikdar tega nejsem Promišljeval. Takó je. Moja roka Služila je cesarja v tacih delih |
| Valenštajn (1866): | ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu poſtava te miloſti je na njenimu jesiku. Ona je premishluvala ſtese ſvoje hiſhe, inu ni v' lenobi ſvojiga kruha jędla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojim domazhim, inu shpendio ſvojim deklam. Ona je premishluvala eno nivo, inu je njo kupila: ol ſadú ſvojeh rok |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſmirej is ſhnablami majalla, toku sem vonder ſmirej boſhje skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe, kar se je godilu , ohranila, inu v' svojemu serzu premishluvalla. Dvakrat bosh ti neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla ter sem prekladala, ſakaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Synu pogledala, sem jeſt njegove kakershnoſte, inu taiſtu preveliku oppravilu premishluvalla, katiru dakonzhati je on na ſemlo doliſtopil, ſatu se k' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišlo nikoli na misel; da je tak, ker je kristijan; premišljevala je le: kako zamore take lastnosti imeti, akoravno je kristijan |
| Genovefa (1841): | obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda |
| Genovefa (1841): | bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér |
| Sacrum promptuarium (1695): | uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je premiſhlovala Maria. Mater ejus conſervabat omnia verba hæc in corde ſuo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili |
| Genovefa (1841): | in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo beſédo poſluſha, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu |
| Fizika (1869): | zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je |
| Deborah (1883): | to je kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ker vam še dovolj časa pustim viteške dela svojega življenja premišljevati. Spomnite se tudi včasi tistega dneva, ko sva se pred |
| Roza Jelodvorska (1855): | dokler ljubi Bog ne pomaga. Jest hočem med tem tukaj premišljevati, ako bi ne mogel tudi z božjo pomočjo kakiga pomočka |
| Najdenček (1860): | serca. Ko sim molil iu se Bogu zahvalil, sim začel premišljevati, kaj bi s svojimi dnarji začél in česa ki se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | profesor rudninskih vednosti v Freibergu, je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako |
| Genovefa (1841): | ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſirliv, kaj pravesh, inu kaj Buh k'tebi govory, tu premishluj ti v'resnizi. Namoli, dokler nise une misle na ſtran |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prihodnjiga dneva ti tudi tvoji starši ne morejo obljubiti. — Zato premišljuj nekoliko pretečeni dan; sprašuj se, kako si ga preživel. Vprašaj |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | deželi in drugej s pripravnimi pripomočki ne koristila. Zatorej ne premišljuj i ravnaj se pri vzreji sviloprejk, po vodilih, koje ti |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in velikimi bolečinami, premišljuj, koliko so morali sveti mučeniki trpeti za Jezusa Kristusa, kako |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušni prid in blagor! Amen. 22. — Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire se v' lenobi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhe niso ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtati od truda, inu shlaku nej mogal jeſti, inu ſpati, premishluje kaj miſli karsnar, de taku hudu shnim andla, ter milu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa |
| Viljem Tell (1862): | bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Tell. Kdor |
| Gozdovnik (1898): | vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto |
| Valenštajn (1866): | primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj bode to? Saj znani so i meni Vsi tega |
| Valenštajn (1866): | je moj Začeto poročilo. Prosim vas, Povejte vse mi. Stotnik (promišljuje). Vojvodičina, Bolesti poročilo ponovi. Tekla. Sedaj sem mirna — in ostanem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri |
| Trtna uš (1881): | še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se po njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči |
| Divica Orleanska (1848): | ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu |
| Sveti večer (1866): | čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt |
| Mineralogija in geognozija (1871): | seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih le modro premiſhlujemo, ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj svetega beresh, kader premishlujesh, kader beſſedo boſhjo poshlushash, kader sè per S. Mashi , kader |
| Sveti večer (1866): | mu čez nekaj časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj zhe shelite enu dobru lejtu imeti, leta dua fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis |
| Roza Jelodvorska (1855): | govorila: Ljubeznjivi oče! ne bodite terdovratni! Nikar tako dolgo ne premišljujte Rozniga očeta iz ječe rešiti! Saj tudi Roza ni premišljevala |
| Gozdovnik (1898): | drzovito,« odgovori Rdoles. »Pojdite z nami k vašim konjem in premišljujte, da sodniki travane so drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci |
| Genovefa (1841): | ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam |
| Sacrum promptuarium (1695): | sa novu lejtu vam shenkam, v' lejtiga vednu gledajte, inu premiſhluite, inu poſhlushajte, kaj vam pravi: Exemplum dedi vobis. &c. Satoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z vodo nekoliko časa v hlevu, de se voda nemalo premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo |
| Zlata Vas (1850): | zeta, kot mlinarja. Jes pak sim rekla: de sim še premlada in de čem še eno leto čakati; ostala sim pri |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo |
| Zoologija (1875): | posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Kejševci zavidali, da je tebe zadelo v mesto iti. Le premnogokrat ne vidi človek lastne sreče. « |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vesti se že zgodaj obudi v otroškem srci, a le premnogokrat ga preslišimo. Vsled poželenja in strasti vest celó ogluši. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v obratnem redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | število dnij s številom delavcev obratno, s številom m3 pa premo sorazmerno, vidimo takój, da sta k x dnem in 14 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redu, kakor so števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in to zato, da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzih vrst takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj dve vrsti števil premo sorazmerni, ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste |
| Gozdovnik (1898): | je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga |
| Oče naš (1854): | kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti |
| Biblia (1584): | jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in |
| Gozdovnik (1898): | jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je premogla. “ — Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze, kakor pa na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore ino hozhe, kar je per preroku od njega piſano: kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše svoje imé in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa ljubi Bog premore! « odgovori mati. »Jaz storim le to, kar on hoče, jaz |
| Gozdovnik (1898): | Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu , inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani , de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſſe, kar imam, inu premorem, ſtoj meni s'tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | perporozhim jeſt mojo duſho, tellu, inu vſe, kr imam, inu premorem, ſtoj meni s' tvojo S. Gnado na ſtrani, de bom |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnavi tvoje nar vezhi oblaſti zhes nas, ſe mi kulker premoremo, vſi naſhi voli odpovemo, inu tiſto kakerſhna kol bodi, vſelei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe lubimo, zhaſtimo, inu hvalimo. Amen. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti ſtori; bodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. Festetič je poslal iz Ogerskega bivolov, ki so edini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je |
| Genovefa (1841): | ni nizh vidil in de ſo ſolsé vſe Genovefino piſmo premozhile. Védno je klizal: „Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je |
| Robinson mlajši (1849): | delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati smel, kaj |
| Kemija (1869): | stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. Steklo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oder Kammerz. Greisen, tinjčev kvarc, 70. Grez, Schlamm. Grobkohle, zrnati premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ali zase važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Polšiški okolici je tudi na dnevu dokej sledí ali žil premoga (Steinkohlen), *) in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kterim je voda. Kuri ſe vezh del le s premogam (Steinkohlen) , pa tudi s dervmi , kakor ſe té rezhi loshje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako niso peči prav dobro zamazane; v kl e |
| Kemija (1869): | o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz jezer in zatoraj jih vidimo kot kotline zemske brez premogovega apnenca, včasi ravno na drobu ali granitu ležeče. Sem spadajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da se na dolgo vlečejo kakor |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili zlasti porfiri, koje z melafiri vred |
| Kuharske Bukve (1799): | kúhina v' apothękah. Kuharji ſo prevezh brihtni otli biti, shęnſke premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Spomladanska Sétov. Aku Spomlad je premokra, toku, de ſkorej vſsaki dan deshúje, toku glej, de sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejana biti na tako semlo, katera ni preſuha, inu ne premokra. Len inu Konople bodo dobre; al Konople mejhene oſtanejo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en mlad Premonſtratenſar se je drusheno teh Angelov ſaſluſhil, ke je toku andohtlivu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega svetega upanja imeti, kader bosh koker moj Godfrid en Pręmonſtratenſar s'Kappenperga reki: Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so Ludolfa enega Premonſtratenſarskega Shkofa v'jezho, inu panoge vergli ſa pravize volo, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku tudi ſdruſhba s'temi brumnemi, inu bogabojęzhemi. Joſheſa Hermanna Premonſtratenſarskega Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izmišljeno, in de ga ni bilo nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Ljubi fantič! ti hočeš k svojimi stricu iti; poznam ga; premožen pa tudi dober mož je in svest sim si, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je tako pod oknom stal, vidi, de je v hiši premožen kmet, ki je ravno s semnja prišel, kjer je par |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel zeló premožen. In kaj se storí pri nas v Avstriji za mnogo |
| Oče naš (1885): | in se pošteno živiti. Po njegovem nagovarjanju mi je dal premožen kmet svojo dobro hčer, svojega edinega otroka v zakon, in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odžaliti ni moglo. Glej! sim sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta naprava pač kmalo začela in |
| Zlata Vas (1848): | vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliko blata ni. In Bog njih dela blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pojedizhna ſladko ſneda. ˛Stariſhi njeni ſo pervo ſhtazuno v' nekim premoshnim meſtizi imeli. She is mládiga ni mogla, alj le ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moſt manjka, jih ne bo teſhko dobiti, zhe bi: 1. premoshni goſpodje, ki ſo shé nekaj dali, ſhe kaj perdati hotli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | — tudi drugi premóshni , ki ſo s vſim obilno obdarovani, bi nar hitrejſhi rejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe reja murv in ſvilnih goſenz na Şlovénſkim rasſhirila ; naj premoshni prasnim rokam delati, in potrebnim saſlushiti dajo; naj kashejo pót |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih deshelah veliko préd sazheli ; naj |
| Zlata Vas (1848): | in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa tudi dobil navadni ukazan groš saj od šolarjev bolj premožnih staršev , z kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jedí, za ktere so nekdaj še clo v dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maſhino malim kmetam priporozhovati, ampak grajſhinam, velikim farovsham, in takim premoshnim kmetovavzam, k i per delujejo shita na k upe. Taki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó tebi povedati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez |
| Zlata Vas (1848): | so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po poravnanji vsih dolgov vlastniga ostane. Tega je bilo |
| Zlata Vas (1848): | sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil |
| Zlata Vas (1848): | niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | imenovaniga mesca v vsim za 273 milionov In 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec imenovaniga mesca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot se mu je zdela ženitev; ker je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj premoženja. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó tebi povedati. Pojdi tedaj, inu glej de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva. Ali ſe vam morebiti uni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in |
| Zlata Vas (1848): | so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali. |
| Divica Orleanska (1848): | Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti |
| Zlata Vas (1850): | vas; silno veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, pa premoženje je bilo pri vsih hišah. Zdej pa je bilo, razun |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mojo prazno vero hudo kaznoval. Bolezni so mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da bi se ljudstvo najbolj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in žlahtna rodbina, po čemur ste hrepeneli, in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | grajščino, ali glej! to so posedli vojaki in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tak že svoj denar zapravil, zdaj hoče ravno tako s premoženjem druziga storiti. Gotov je tedaj pregovor: „v španovii pès cerka |
| Stric Tomaž (1853): | dni preteklo, si je že naznal nevesto, krasno Orleanko, s premoženjem blizo 10,000 dolarov. Kmalo potem so tudi ženitvanje obhajali in |
| Roza Jelodvorska (1855): | Vaš oče, mila gospodična, je prost; njegov grad z vsem premoženjem mu zopet povernem. Krivico sim mu storil. Oče, ki je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Torkvata pripravljena in na nji mala culica z vsem njegovim premoženjem. Prišlo je obilo prijateljev, da se poslové; eni ga opominjajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | so še ostali, posojevali so na obresti, ter so s premoženjem gospodarili tako pošteno, kakor s cerkvenim. Vzeli niso druzega plačila |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | drugimu dva, inu timu tretimu eniga; uſakimu po njegovimu leſtnimu premoshenju, inu je sdajzi naprejſhov. Taiſti pak, katiri je bil pęt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dan more notervsęti ob zaiti te kuge po perloshnoſti, inu premoshenju. I Rec. I. Quintelz dujiga zheſna h' prahu ſtolzhenga, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | razrejeno v hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je |
| Zlata Vas (1850): | vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni berači ne bili nadlegovali. Tudi me |
| Zlata Vas (1850): | de bi taki ljudjé kadaj pomerli. Če se je bolj premožnost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacih. Ženili in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pahnili. — Tukaj stanuje oni bogati stric, kteremu imamo zahvaliti svojo premožnost, kteri mi je na moževsko besedo posodil denarjev, da mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in Černi gori, ne le po eno, ampak vsaki po premožnosti svoji tudi po več od teh knjig uzel in komur |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pomočkov v roko, gotovo si bo začel sam prizadevati, do premožnosti priti; pridnost in delavnost se bote v njem zbudile in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na njegovem lastnem svetu in dajmo mu pomočkov v roko |
| Genovefa (1841): | ſo ji dolgi slaténkaſti laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel |
| Zlatorog (1886): | On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smolika prime. — Varite se tedej kmetje! de vaša živina nikoli premerzle pijače ne dobí — že clo pa takrat ne, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo zmiraj v hlevu stati; ampak vsaki dan, ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če |
| Maria Stuart (1861): | rešiti jo, pa nismo Strašljivci taki. Leicester. Vi, mladeneč, ste Prenagli, ternjeva je taka pot. Mortimer. In prepočasni vi, ko gre |
| Maria Stuart (1861): | poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj se ne prenagli s sodbo, Da s svojo milostjo slepari svét. Mordá s |
| Valenštajn (1866): | Prenagli se! zaklinjam te, za vse Na svetu: Oče, ne prenagli se! Oktavij. Zlo pot je lezel tihotapno; lezlo Za njim |
| Valenštajn (1866): | Maks. Oče, ne Prenagli se! zaklinjam te, za vse Na svetu: Oče, ne prenagli |
| Valenštajn (1866): | Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini |
| Razne dela (1870): | me s tem; kaj reči misliš, knez? Bojim se, de prenaglil si se v čim. Don Manvel Poslednih mescov bolj pogosto |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | zmoto. Ona je vaša žena. « »Cela stvar nič ne de. Prenaglil sem se malo, a lehko bode popraviti. Takih dogodkov je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | bi le količkaj sumičil, če bi se jaz le količkaj prenaglil. Samemu prijeti ga bilo bi mi težko, ker je močnejši |
| Pomladanski vetrovi (1881): | poprosi krojač, ki se je zbal, da se ne bi prenaglil. „Jaz sem le mislil -" „Nič misliti! Storite, kar sem Vam |
| Luteranci (1883): | in Strmolski grajščak sam se je prepričal, da se je prenaglil s katoliškim pogrebom, ker je bil od Kamniškega sodnika napačno |
| Hudi časi (1894): | Sinúrja in ga prosil, naj mirujejo, da se je on prenaglil. A na misel mu je prišel zaprti Gregorič, in sedel |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | dobili tatu, ne more se še trditi, da sem se prenaglil. Če sem storil komu krivico, lahko jo še poravnam. Dotlej |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | solznimi očmi ter ga prime za roko. „Če bi se prenaglil ..." „Nič se ne bom prenaglil! Jasno je kot solnce! Pusti |
| Gojko Knafeljc (1899): | Tedaj se je pa začel kesati, da se je morda prenaglil, ko je napadel Ano tako nujno s svojimi ljubezenskimi naskoki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja; v ſuſhni letni jo kamenje prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Narodni list” je razodel pravila, po kterih Čehi zahtevajo vladne prenaredbe, da zadobí narod pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | osnovi nove tiskarnice v Matičini hiši in vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | 1874. Ker so se tudi na Kranjskem pričele razprave gledé prenaredbe občinske postave, bode gotovo zanimival ta govor poslanca Hermana; kajti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih |
| Mlinar in njegova hči (1867): | kako bi najhujšo kazen rad trpel, ko bi mogel zdaj prenarediti, kar se je zgodilo. To ni mogoče; zatorej, tudi ne |
| Zlata Vas (1848): | in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako |
| Astronomija (1869): | imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. 4.) je izrezan polokrog, ki je na 180 stopinj |
| Astronomija (1869): | 238. Teža, (težnost), Schwere, (Gravitation), 308. Točka, Punkt, 233. Transporteur, prenašalec 234. Transversale, poprečnica, 242. Trigonometrija, trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto, trig. |
| Astronomija (1869): | meriti kote amc, amf, cmf in gmb, trebali bi le prenašalec tako polagati, da bi ležalo središče polokroga ravno v vrhu |
| Astronomija (1869): | načrtati, za to nam rabi neko enostavno orodje, ktero imenujemo prenašalec (transporteur) , ki je navadno napravljen iz rumene medi. Prenašalec (pod. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boju padli, domače in ptuje — cel dan ljubeznivo obvezuje in prenaša, in se nevtrudi, dokler ga noč k počitku ne primora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi veter prenaša rodovitni prah od cveta do cveta in storí rodovitne rastljine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro |
| Robinson mlajši (1849): | terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvirajoče iz nagonov. S pomočjo vladanja se privadi gojenec, da prenaša to, kar mu bode v bodoče prenašati, in da dela |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo nezaupnost, in ako |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | goni turbino in daje tako mehanično delujočo silo, ki se prenaša v mesto. Turbina goni namreč v Mühlavski strojarni postavljene tokobudne |
| Fizika (1869): | našega telesa, ki pa pri navadnem zračnem tlaku prav dobro prenašajo to silo. Ali v visokosti od 24000 do 26000 čevljev |
| Botanika (1875): | gledé podobe svojega telesa, in vzamó na-se lastnosti, ki se prenašajo od rodu na rod. |
| Zoologija (1875): | 3000 do 4000 meterkilogramov. Čutni vtisi se lehko neznansko hitro prenašajo na zavest in ravno tako hitro se tudi izvrši po |
| Zoologija (1875): | žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na brazde istega cveta, ali pa na brazdo druge |
| Zoologija (1875): | medom od cveta do cveta na svojem dlakovem telesu prah prenašajo in oddajajo. |
| Viljem Tell (1862): | morem se muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se |
| Robinson mlajši (1849): | z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu pomoči |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si |
| Roza Jelodvorska (1855): | obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni |
| Roza Jelodvorska (1855): | grad; služila je pri vratarici, in je vse terpljenje voljno prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla |
| Ferdinand (1884): | hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli. Zakaj ljudjé pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſlushba Jęsuſa Chriſtuſa vędnu pred ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto, kér ima to lastnost, de od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd |
| Fizika (1869): | privlačita ona dva magnetična valjarja. Kader se električni tok pretrga, preneha magnetična privlaka in pisalni vod se potegne sè zmetjo f |
| Botanika (1875): | rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo popolnoma, če ne bi listje vedno vode izparivalo in se |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ali čuj, ravno zdaj se eden o meni jezi, in prenehati moram. Prav žal mi je, de sim ti te napake |
| Gozdovnik (1898): | Ko je zažigalka mimo prihajala, moral je malo prenehati, je pa potem meril s toliko večjo gorečnostjo. Fabij vidi |
| Astronomija (1869): | ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit |
| Blagomir puščavnik (1853): | in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel |
| Fizika (1869): | n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju |
| Fizika (1869): | se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen |
| Zoologija (1875): | gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe s' ſmeham je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne |
| Fizika (1869): | živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | j. izlezla iz stare kožice; i potom še le jih prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | sem tertje še ktere mladike, i ko bodo zlezle nánje, prenesi jih na take lese, na kterih so gosence, ki tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči. ) 4.) Neznanko oprosti njenega koeficijenta; v ta namen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oklepaji le nakazujejo. (Razreši oklepaje. ) 3.) Vse člene, imajoče neznanko, prenesi v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v prvi del ter jih potem skrči; znane člene pa prenesi v drugi del ter jih tudi skrči. (Prenesi in skrči |
| Pripovedke za mladino (1887): | Račica, oj racka bela, Kaj dolgo sva že tu sedela; Prenesi naju črez vodo, Storiti to ti ni težko. ” |
| Divica Orleanska (1848): | Ne smem ostati. – Prenesite, Fastolf, Na drugi kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta |
| Divica Orleanska (1848): | Vojšak (na straži. ) Kaj? Alj perute ima? Jo je burja Prenesla dolj? Izabó. Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje |
| Blagomir puščavnik (1853): | potem naj te zadene, kar koli hoče, vse boš lahko prenesla. ” „In ako zveš, da se divji Brie bliža naš grad |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bote vsako nesréčo, ki vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali kelder ali v drug varn kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima |
| Stric Tomaž (1853): | svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri |
| Stric Tomaž (1853): | se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Toliko Fabiola ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta dajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se sad za- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pot se mu je zdela ženitev; ker je bil pa preneumen, da bi se bil sukal in vedel po imenitnih družinah |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre |
| Blagomir puščavnik (1853): | brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ljudje v hiši delajo, in ali bi morde ne dobil prenočišča. Ko je tako pod oknom stal, vidi, de je v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pa se hočeta nad njim maščevati. Pod krinko pobožnosti hočeta prenočišča prositi na njegovem gradu, po noči pa hočeta ustati in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | večer sta poterkala dva romarja na grajske vrata in prosila prenočišča. Nosila sta temnosive romarske halje in imela v roki dolge |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | večer pride Pavliha zopet v neko vas, de bi tam prenočil. V vasi pa ni bilo nobene kerčme in kmetje so |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer je prenočil. Mislil si je: Dostikrat sem že slišal, de neprinesó ljudje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ravnoſt v' hiſho njegoviga brata perpeljal! “ Ondi je s' shivino prenòzhil, pa ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko |
| Genovefa (1841): | Star vites, v ktériga gradu je Volk s ſvôjimi konjniki prenozhil, mu je povedal, de pobôshni ſhkôf, ki je bil Genovefo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak |
| Deborah (1883): | je ukazala: V štirskej deželi ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abrahamov brat. ˛Slame ino klaje je obilno per naſ, tudi prenozhiti proſtora dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga ozheta? “ Mu odgovori: „Batvelova hzhi ſim, ſinú |
| Fizika (1869): | Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt |
| Fizika (1869): | očesni, Augenkammer, 144. Premér, Durchmesser, Diameter. Prenos, Fortleitung, Transmission, 65. Prenosno vratilo, Transmissionswelle, 65. Presek, prerez, Durchschnitt. Presecišče, Durchschnittspunkt. Presledek, Intervall |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V ognji domovine svoje ! Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati; vezhkrat pa tudi od prevelike neſnashnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi |
| Deborah (1883): | dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete |
| Ta male katechismus (1768): | v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode |
| Kemija (1869): | Jemlje se posebno v ta namen, da se veže s preobilno želodčevo kislino, na pr. kadar človeka gorečica ali zgaga dere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živine, tako, da začnó živino nogé boleti, ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem |
| Ultra! (1867): | pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Pozhakej en malu — — jeit ſe morem preblęzhi. Goſpá. Sej ſo domazhi ludję; poglej , kakòrſhna ſim jeſt. OŞSEMNAJSTI |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader ſim ſkusi okno ſkozhil; sa to ſim ſe mogel preblęzhi. Baron. Eno zęlo uro ſi ſe preblazhil ? — poglejte , ti poſli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil, da bi mu ne bilo |
| Na stricovem domu (1860): | živo pomenkovale, in ko je prišla domú, se je nekaj preoblekla in še južine ni čakala, ker tako je šla iz |
| Cyclamen (1883): | so nocoj v prvič šampanjca pili. Nevesta se je bila preoblekla v navadno popotno opravo, kajti po polunoči sta nameravala novo |
| Prvi sneg (1886): | lesketa od samega sijaja! Tù vidiš gospodično, ki se je preoblekla za kmetsko nevesto, ali vsa njena oprava je tako dragocena |
| Prvi sneg (1886): | stopal v red z vitko maškaro, ki se je bila preoblekla za grško boginjo; njima nasproti pa sta se postavila rudeči |
| Vanda (1888): | da si je z njeno pomočjo odvezala klobuk in se preoblekla. Ali besede nisi mogel spraviti iz nje. Žiga je večkrat |
| Jarem pregrehe (1895): | je varihinja molčala o njem. Ko pa se je Agata preoblekla in prišla v kuhinjo, kjer je Polona ječmenček devala v |
| V krvi (1896): | se je vrnila, ji je pomagala Ana, da se je preoblekla. Takoj nato pa je prišla frizerka. Tončka je morala sesti |
| Pod streho (1897): | ni mačeha z njo niti besedice. Ko se je mati preoblekla, ji je rekla jezno: »Daj mi ključ! « Odslej ni Roza |
| Kotanjska elita (1898): | sobi, je ona spravila povsem ravnodušno svoje reči skupaj, se preoblekla, vzela čedno in okroglo vsotico iz blagajnice. Med tem se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej |
| Zlata Vas (1848): | de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so mu |
| Zoologija (1875): | a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se mu |
| Zoologija (1875): | se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne |
| Ta male katechismus (1768): | je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' temu tesnemu, inu ostudnemu kraju |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę. Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Joela Preroka na 2. Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gnoijo, debelle Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav, ker ſe gruzhe ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah saſejála. 2. Zhe ſe po letnih njivah plevél saſéje , preoraj in prekopaj jih ob ſuhim zhaſu, in ob prahi, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo globoko preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj brani; ne tako na peſhénki. Ilovnata semlja po letu preoravati, kadar je mokro, ni prav, ker ſe gruzhe ali grépe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de |
| Botanika (1875): | Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz |
| Kemija (1869): | železnega okisa. Razžaren izgubi hidratno vodo in čist železni okis preostane. Hidrat železnega okisa se rabi za zdravilo, zlasti dobro deluje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kar preostane, ako pasivno imenje od aktivnega imenja odštejemo, imenujemo čisto imenje |
| Valenštajn (1866): | vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me |
| Gozdovnik (1898): | Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni mogel drugači misliti |
| Gozdovnik (1898): | opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Gozdovnik (1898): | sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na |
| Genovefa (1841): | ſkosi goſti, saraſheni, tamni gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna |
| Najdenček (1860): | jemlejo. Skozi to pečovje priti je silno nevarno. Čez vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se |
| Gozdovnik (1898): | pogorja, drugi za drugim, iz temnikaste barve jutranje mračnosti. Med prepade okroglo nakopičenih gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | prineso žalostno novico, da so našli moža ubitega v globokem prepadu. Bilo je sred posta, ko prineso merliča domu. Ni se |
| Razne dela (1870): | alj konj pobije. Nastazija pa dvigne puško čudno, K vostinskimu prepadu z njo hiti, Na skalni breg se brezdna vstavi studno |
| In vendar —! (1878): | harmonija. Čemu bi javkal, da sem srečno odšel nevarnosti in prepadu, v katerega sem se bil skoraj pogreznil. In tako je |
| Viženčar (1881): | zastonj. Vrneta se in strah ju prešine, ko zapazita ob prepadu, kjer je ležal klobuk, odrušeno peščeno zemljo, kakor da bi |
| Planšarica in pastir (1881): | slišali večkrat na rovtih koso klepati, ali pa v kakem prepadu, kamor kamenje mečemo, ječati ali se oglašati, ko prileti kamen |
| Viženčar (1881): | in reče: "Ne zamerite, jaz sem čul nenavaden šum ob prepadu ter mislim, da se je zopet kakova svojeglava koza prekucnola |
| Grajski pisár (1889): | taval po ledenem potu in prišel bližje in bližje k prepadu. »Pazite, pisar, da ne padete! « ga je svaril grof, in |
| Očetov greh (1894): | doslej še nikdar tako tik brezdna sreče ali pa ob prepadu nesreče! Ali sedaj je iskal, želel, hrepenel po pomoči. »Moj |
| Gojko Knafeljc (1899): | zašel v svojo strast, noga mu je zdrknila nazaj proti prepadu ter obtičala globoko doli pod robom. A v tako stanje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kedaj. To se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' menoj ſe poſkúſiti? “ Le viditi ga, ali pa ſliſhati, prepade she ſtrah Israelze. Ko David Filiſhzhana ſe tolikanj uſtiti ſliſhi |
| Roza Jelodvorska (1855): | obide, in s slabim korakom se bliža. Kak strah jo prepade, ko vidi v sredi dvoriša Strašimira, na lepim, visokim konji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli. Peter, veſ ſam is ſebe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih lahko tudi z belim ali pisanim cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali v peči pečeš. Kupčiki iz ocvertiga telečjiga mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni jo v skledo ter jo z drobnim cukram potresi. Prepečenčna (biškotna) torta. V osem lotov prav drobno stolčeniga cukra sčasama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Podnevni in ponočni angleški cmok. Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor je gorka vipavska dolina |
| Blagomir puščavnik (1853): | romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi ga ne spoznal |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti. Vendar |
| Biblia (1584): | prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega |
| Blagomir puščavnik (1853): | pretežavna, vas prosim, da bi me na uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali pa do tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve pomnoshijo, ko |
| Ultra! (1867): | ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga |
| Sveti večer (1866): | angeljem božjim, kteri svojega stvarnika spoznavajo in se ga veselé, prepevaje mu slavne pesmi. Človek je na zemlji edina stvar, ki |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vonjavo. Po vejah in germovji so se gnjezdili veseli ptički, prepevaje sladke pesmice od jutra do večera. Jeseni pa so bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa to pa, kér ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko veſêlja mi delajo, Şpomlad in po léti mi ſladko prepevajo, v jeſeni mi pa druge s ſvojim pétjem vabijo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani še veliko, veliko lét pri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe pesmi, ki jih je sam zložil, ino je per |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor v zavetji Narviš'ga prebiva, Kdor pod slémenam Vsigamogoč'ga noči |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne za tega voljo, da bi mu po nevrednem hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter |
| Oče naš (1854): | Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je |
| Ferdinand (1884): | pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil si je: »Bolje bi bilo za-me, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in tebi slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogo blagodarov vživali, se jih serčno veselili, tebi, Bogu, slavo sprepevljali: Slava! slava trikrat slava Bogu večnemu! Matija Majer. Nekaj kemíje |
| Deborah (1883): | logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je |
| Robinson mlajši (1849): | natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel gde kake, jazvine — otline |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vzrok bolezni treba paziti. Ako garje pri odrašeni živini iz prepičle kerme izvirajo, se mora živini obilne in redivne klaje pokladati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali grint. Garje ali grint izvirajo pri postarni živini iz prepičle kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa visoka, mi je imenovana peč vonder prepičlo gorkote dajala, dokler si nisim nadloge popravil, ki me je |
| Gozdovnik (1898): | ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav |
| Fizika (1869): | da nam plamen kaže, v ktero mér da teče zrak. Prepih dimnikov in lamp ima svoj vzrok v tem, da se |
| Fizika (1869): | sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh, prepih. Luknjica, Pore, 22. Luknjičav, porös, 22. Luknjičavost, Porosität, 22. Lupe |
| Fizika (1869): | Še hitreje začne toplota gibati zrak, in to, kar imenujemo prepih, je gibanje zrakú, ki ga napravijo razlike v toplini. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz sobe pa tudi z Evrotom bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir? |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom |
| Zlata Vas (1848): | naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in |
| Zlata Vas (1848): | prazna reč. Med zakonskimi ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | stori dolgo dobro, temoč deležnike prej ali poznej u hude prepire zavleče. Pa naj bo, da so tovarši tvoji pošteni in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi prav druzega nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | društvo”, „Mohorovo društvo”, imate mnogo časopisov, ki marsikaj pišejo, imate prepire med seboj, prepire z nemškutarji in lahoni, in ko bi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram |
| Ta male katechismus (1768): | kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso vredni, de bi jih brali. — Rad beri |
| Fizika (1869): | vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira, ali kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on bó ſodbo nevęrnikam osnanuval. 19. On ſe ne bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv |
| Kranjska nevesta (1864): | Ravno tisti dan, ko sta se stari Polani in zlatar prepirala zarad dolga in Vidoslave, sedela sta Giulio in Vidoslava sama |
| Sosedov sin (1868): | vštric tebe iti? " „Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva še nikoli in zalega ti menda jaz nisem |
| Gospa Amalija (1875): | slabosti. Bila je močno podvržena jezi in večkrat sva se prepirala, če sem po nerodnem razrušil kako vazo, ali če jo |
| Kobiljekar (1878): | pri nas še ravno tako, kakor dandanes. Kadar sta se prepirala dva soseda ter se grdo zmerjala, tedaj je drla vsa |
| Obljubljena (1881): | cesta ljudij je hitela na trg, razgovarjala se o kupčiji, prepirala in smejala ter bila kakor navada ob takej priložnosti dobre |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | jaz sam prevzel oskrbovanje. Dostikrat sva se s svojim tastom prepirala, zakaj ne povekša fužin, zakaj si ne omisli novih strojev |
| Od pluga do krone (1891): | slutnje. » Naša dva znanca bi se bila morda še dolgo prepirala o slutnjah, da niso prišli bolnični strežniki z zdravniki vred |
| Pogreb na morju (1894): | čumnati, a tu jo je presenetila smrt. Mornarja sta se prepirala in ugibala, kako sta neki na ladiji ostali samo dve |
| Usoda ka-li (1895): | hčer k sebi, a ta, ne slušajoč je, se je prepirala z Marijo, ker sta hoteli sesti obe zraven Poljakove gospe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se |
| Zlata Vas (1848): | slišala Ožbeta s starši glasno govoriti, kakor de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz |
| Zlata Vas (1848): | bil tadaj sploh eden zoper druziga in vedno so se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje |
| Zlata Vas (1848): | je minulo, de ne igram, ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó |
| Biblia (1584): | je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite |
| Sacrum promptuarium (1695): | on pak je djal de ne ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo |
| Sacrum promptuarium (1695): | kuſsu, katere ſi dial de ſo drusgi? Supet ſe sazhneta preperat, inu spet jo she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel”. Prepírati sta se začela, in ker je krajač tudi še dve |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tedaj vsi priti in se z njim v učenih rečeh prepirati; šolski vodja bi imel prašanja mu dajati. Po šolskepi pisarji |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svojeglavnim prepiralcem! Zarad kake majhne stvarí začno upiti in se prepirati, in kaj dobijo naposled? Nič drugega, nego da se osramoté |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Namesto da bi se neumneža krasnega jutra veselila, začneta se prepirati, nazadnje celó pretepati, in obá prideta kervava in jezna domú |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova Mina vſa vſa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu se zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je |
| Robinson mlajši (1849): | Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo, zapisati stran, na kateri se prepis nahaja. O fakturni knjigi |
| Čas je zlato (1864): | Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z zaporedoma tekočimi števili. Pri vsakem prepisu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | polne knjig in pisarij. Pri mizi je sedel mladeneč in prepisoval iz velicega zvezka. Ko zagleda ptujko, zapre bukve in je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prepis nahaja. O fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni |
| Revček Andrejček (1891): | Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je preplačal. Kaj je bilo torej storiti? Prodal sem mu ga. Ker |
| Blagomir puščavnik (1853): | pripravljeno. Pojte noter, da se odpočijete, in akoravno vašega petja preplačati ne morem, vam hočem vendar po domače postreči. ” Ravno tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | opat s spoštljivim glasom, »ki se ne dá z zlatom preplačati. Tisuč in tisuč malenkost nas na tem svetu obdaja, za |
| Roza Jelodvorska (1855): | Strašimir pa ves preplašen kakor kamen ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bilo pervo, kar je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič |
| Oče naš (1885): | in to bogastvo je veliko. “ „Oj bogatinci! “ je rekla Barba preplašena. „Ali ima ta bogati mož res tako dober namen, kakor |
| Povodni mož (1855): | naročje pade z besedami: Oh, oče, varujte me! varujte me! Preplašeni se ozrejo in vidijo moža ksomatega, velikega, kakor smereka, oči |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | padejo še vrata dol. Pustivši denarje na mestu, zbežé sedaj preplašeni roparji. Pavliha zleze z drevesa, pograbi tolarje skupaj in jih |
| Kranjska nevesta (1864): | na čelu. " „Ali je imel progo na čelu? " poprašal je preplašeni Giulio. „Da, Giulio. Ali ga morda poznaš? " „O ne, ne |
| Sosedov sin (1868): | hipu prideta oni dve nazaj. „Nikoli nikjer je ni! " rečeta preplašeni in prestrašeni obe z enim glasom. „Jezus! kaj je? " vzkliknejo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | glavo! V vsem obližji so se prebudili ptiči in Metali preplašeni sem ter tja,, ne vede v . nočni in gozdni tmini |
| Postillion d'amour (1887): | Dà, to ni upor, to je strah pred gotovo smrtjo! Preplašeni obraz ne laže. Ubogi Čin, posebnega poguma nisi nikdar kazal |
| Obljuba (1894): | togoten, dobri njen Tone, skrbni oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni minila hrabrost. Hitro skoči k ognjišču |
| Svatba na Selih (1894): | med ljudi: »Kje je Rakar? Kje je? « Ljudje se mu preplašeni umaknejo. Ko ga spoznajo, ostrmé; nekateri bolj babjeverni mislijo, da |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | čolnarska zadruga razpuščena in nekdanji dobri čolnarski zaslužek popolnoma uničen. Preplašeni čolnarji so brž primerno zahtevam tedanjega časa predelali svoja pravila |
| Gozdovnik (1898): | znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor dobiti na svoje vprašanje. Skoro na |
| Divica Orleanska (1848): | nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo. Zakonske nosijo bele, od prednje plati klekane počele (avbe), ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po nozhi , ali zlo bliso ognja ne morejo, ali pa prepozhaſi; doſtikrat pa vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojeglavni; s prepovedjo se jim mnogokrat okrepča poželenje po prepovedanem; prepogosto povelje je brez vspeha; prevečkratno poučevanje rodi radovednost; hvala provzročuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojna sredstva, sosebno močnejša, uporabljaj varčno; ako bi jih rabil prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri ti priči spozna. ”Že gre, že gre, zavpije v prepolnem veselju Blagomiru : Bogomila! moja draga! je že! In komej te |
| Blagomir puščavnik (1853): | je noče dalje v nje pobožnosti motiti, jo zapusti v prepolnem veselju, komej pričakovaje jutranjega dneva. Dospe v Ljudomilovo stanovališče ter |
| Blagomir puščavnik (1853): | rame posadile. Kako hitro skupej prideta, ji poda sivček v prepolni radosti roko in reče: ”Bodite pozdravljeni, draga moja Bogomila! Trudni |
| Stric Tomaž (1853): | in čutila premočne, da bi se bilo vpeljati dalo. V prepolni radosti stopi gospa Tu k Jurju in z klicom: „O |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | je tudi zdaj pokazalo, ker so bili gorenji prostori vsi prepolni tako, da jih je moralo še mnogo oditi, ker niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | more najbolja letošnja predstava dramatičnega društva imenovati. V vseh prostorih prepolno gledališče je tudi to priznalo z gromovito pohvalo, ki so |
| Oče naš (1885): | domov. Štefan je še ostal. Njegovo srce je bilo še prepolno. Še toliko je imel moliti in prositi. Renata je pokleknila |
| Zoologija (1875): | trebušne otline, pokrit s trebušnico (kožo) ter oddaja veje v prepono, želodec, jetra in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlovézhi natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per ti rézhi v' bukve vvedli |
| Pozhétki gramatike (1811): | qu'il Iui arrive: glej (mu rezhe) kaj ſe mu ſgodí. Prepóne. Polni pomén govorjenja ſturi v' piſanju en ſtròk beſedi! ſtrok |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſhézh. Sploh je réſ, de te novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj lahko najdemo pravo pót, zhe ſe po narlépſhih |
| Pozhétki gramatike (1811): | manj v' ſtroku poſtati in ſi oddahniti. Te ſnamina imenujemo prepóne. 1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména perlóge in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje želodca. Pri tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar pri sopenju lakotnice malo giblje. Včasi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe kíſliza rasſęka, inu popręd v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori |
| Kuharske Bukve (1799): | na drobno rasſękaj, v' ſrovim maſli s' enmalo moke preputi na sherjavzi v' kosi, perlì meſne shupe, daj ſhe maſla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje |
| Zeleni listi (1896): | dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano bilo. Zdej pa smo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | plés v kteri koli obleki, tedaj tudi škric (frak) ni prepovedan. — Ogerski škof Jekelfalusy, ki je bil leta 1848 odstavljen in |
| Sveti večer (1866): | najde v gozdu ter mu reče: „Divji lov je ostro prepovedan. Če vas, dragi moj gospodič, lov veseli, pridite kakor doslej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | je bil v resnici, pa tudi po vsej cerkveni pravici prepovedan, ker je kot zasednik in razbojnik na uboj čakal svojega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zapisano bilo: „Vkljub temu, da je pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi mu perpuſtil, ne jeſti tazih jedí, ki ſo Judam prepovedane. Tudi trijé drugi mladenzhi, Ananija, Azarija ino Misael po iménu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Judam v' njih poſtavi prepovedane. Tedaj, proſi véliziga kraljeviga hiſhnika lepó, de bi mu perpuſtil |
| Zlata Vas (1850): | zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél in ošaben |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi mu perpustil, ne jesti tacih jedi, ki so Judam prepovedane. Tudi trije drugi mladenči, Ananija, Acarija ino Mizael po imenu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | greh štel. Nektere jedi namreč so Judam v njih postavi prepovedane. Tedaj prosi veliciga kraljeviga hišnika lepo, de bi mu perpustil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | * Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet v cesarske dežele. * V Varšavi je izdal Venarsky |
| Sacrum promptuarium (1695): | bom saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri |
| Ta male katechismus (1768): | velikanozhnemu zhasu S. Reshnu Telú prejeti. V. Ti nasmesh ob prepovedaneh zhaseh, koker v' Adventu, inu velkemu postu svatovshne derſhati. Kaj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | spovędati, inu ob velikanozhnemu zhaſsu S.Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędaneh zhaſeh koker v' Adventu, inu velikmu poſtu nekar ſvatovſhne dershati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati |
| Ta male katechismus (1768): | Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake, katire na eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa so ga le malo pridelali. V Švecii je ojstro prepovedano, korúna iz dežele na prodaj peljati, zató kér ga jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat. On je vse sam obstal |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo, ji to terdó prepové. „Bolnici“, pravi, „se ne bo nič več oboljšalo, ne bo |
| Ta male katechismus (1768): | ali drugo viſho svojega bliſhnega reſhallejo. Kaj sheshta: Nekar napreshtvej? Prepovèe nazhitost, preshtvu, inu uſſe nazhednu naperpushenu dijanje, s' eno beſſedo |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti? Ta ſapovd prepovèe, inu ſaverſhe uſſe malikuvanje, vejshzhuvanje, Bogovanje, pobaranje skrivneh rezhy, bajanje |
| Ta male katechismus (1768): | 2. buq. Moyſ. 20. inu 5. buq. Moyſ. 5. Kaj prepovèe ta perva ſapovd: Ti nimash drugeh Bogov ſraven mene imeti |
| Ta male katechismus (1768): | druga: Ti nimash boſhje imé napridnu v' usta uſeti? Ona prepovèe uſſh hudo navado, inu nashposhtuvanje imena boſhjega, kar dapernashajo krivi |
| Ta male katechismus (1768): | svetega, iskrunèe. Kaj prave ta peta: Ti nimash uwyati? Ona prepovèe uſſh vunajno silo, ludumorstvu, inu uſſe krivize, katire be se |
| Ta male katechismus (1768): | Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi |
| Ta male katechismus (1768): | katire se Kristianska lubeſn resdira, inu ta bliſhne ozegane. Kaj prepovèe osma ſapovd: Nagovori ſovsh prizhe? Fovsh krive prizhe, lèſhèe, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. |
| Biblia (1584): | bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta |
| Zeleni listi (1896): | jabelk. Veš tudi, da sem ti to še pred kratkim prepovedal. Ker pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si |
| Sacrum promptuarium (1695): | tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem, de one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo |
| Zlata Vas (1848): | strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski |
| Oče naš (1885): | stariši žive na Francozkem. Vrh tega so švicarski kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha |
| Stric Tomaž (1853): | branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna |