Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 64

▶ potrebščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potreba; [sskj]

potrebščina
- potrebšina
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti
potrebščinam
- potrebšinam
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se ta naprava pač kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani

potrebščino

potrebshno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod s' navarshno, inu potrebshno obdani, kader ſami sa ſebe molimo? kai sa eno ſkerb
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto delat. 1.

▶ potrebušina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ

potrebušino

podtrebuſhino

Kuharske Bukve (1799):	odręshi lęvo obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje
Kuharske Bukve (1799):	dolgo. 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo

▶ potres samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potres

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lahko zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in
Divica Orleanska (1848):	glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki divje clo zverine tak oplaši, De krotko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko
Mineralogija in geognozija (1871):	Porphyr, 72. Porphyrartig porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge

potreſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe perkasuje. Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik potreſ je! Angelj Goſpodov, ſvetel kakor bliſk, pride is nebeſ, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno, kaj je noviga? (Potrèſ v Dobrovniku. ) 14. kimovza je bil ſtraſhán dan sa meſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkode. — Tudi v Terſtu in v Réki ſo te dni potreſ zhutili. (Kamniten desh. ) Na ˛Shpanjólſkim v vaſi Tores je 2.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi v drusih krajih Dalmazije, slaſti na otókih ſo velik potreſ iméli. ˛Sheſtnajſtiga kimovza ſo ſe Dobrovnizhani ſhe le vpokojili in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	del pokonzhal. Poſledne novize is Dobrovnika piſhejo , de ſe je potreſ 16. 24. in 26. pretezheniga meſza sopet povernil in de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo proti Bogu, de bi ſe uſmilil. Ako ravno je potreſ ſilno velik bil, pa ſe vunder vezhji neſrezhe ni primerilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pobegnili. 15. kimovza je bil tudi v Zelu na ˛Shtajerſkim potreſ, tode malo zhaſa in bres ſhkode. — Tudi v Terſtu in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj bil, de je to meſto vezh del pokonzhal. Poſledne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru. (Shelesno zerkev), nar pervo take ſhege, sidajo ſedaj

potresa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo, de bi jim gospodje od več krajev od tega potresa pisali, potlej bi se lahko zvedilo, kakó na dolgo in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vsega hudiga! Od vsega greha! Od svoje jeze! Od šibe potresa! Od nagle in neprevidene smerti! Od skušnjav hudičevih! Zavit oklepaj
Revček Andrejček (1891):	veš, kaj ti pravim. Tisti, ki mi na kruh mišico potresa, še vedno ni tako poreden, kakor pa ta, ki mi

potreſa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	otéli. Od 6. ure popoldne do polnozhi ni bilo vezh potréſa. To je Dobrovnizhanam ſerze ſtorilo in v ſvoje prebivaliſha ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nizh vina piti: je vezhidel dovelj, ſe te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir je v temu meſtu okoli 5000 prebivavzov ob zhaſu potreſa ob shivdjenje priſhlo. — 10. Şvezhana je bil potreſ v Sadru

potresi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gore spluvajo, so okoli njih in deleč po deželah hudi potresi; velikrat se pa tudi zemlja strese, brez de bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	strese, brez de bi se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njega naredi, ž jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en

potresu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	20.000 lir, slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér

▶ potresati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potresaj
- potreſaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s njo dobro sméſhaj, 2. S lahkim ſlamnatim gnojem jo potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj
potresajo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): bi gotovo tegane bili storili. Zgoli iz veselja nam potresajo tudi drobtinic, imamo tedaj tudi hrano, res smo prav preskrbljeni
potresajte
- potreſajte
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na

▶ potresavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

potresavati
- potresovati
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati. Znamnja pljučne kuge so pa sledeče

▶ potresen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potresen
Divica Orleanska (1848): kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko de bi
potresena
- potresene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre
- potreſena
  Genovefa (1841): ſhe pot je. bila s zvetlizami in s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo
potresene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).

potreseno

potreseno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter

potreſeno

Kuharske Bukve (1799):	en zhas s' kuhalnizo v' ſklędi; Potle ga deni na potręſeno dilo, rastęgni ga s'
Kuharske Bukve (1799):	ſturi teſtó, inu ga sgnedi; deni ga na s' moko potręſeno dilo, svalaj ga na en perſt debeloſti, vręshi ga s'

potroſeno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in

▶ potresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrese

potrese
Gozdovnik (1898): indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče

potreſe

Kuharske Bukve (1799):	sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mozhvir odtozhi, zhe ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi

potresejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funt jeter, ktere se na rezine zrežejo, z moko dobro potresejo in na maslu otrejo, eno precej veliko, podolgama zrezano čebulo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	korenine daj, ktere se z njo lepo zarumené, z moko potresejo in zopet s polivko zalijejo; to potem skozi cedilo precedi

potreſejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ali pa kar je ſhe boljſhi ſe s drugo perſtjo potreſejo in pokrijejo. Koſhize pa ſe morajo ſaditi ne ſejati , in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od tert nekoliko odkopati, potem ſe korenine s imenovano preſho potreſejo, in potlej ſhe le s odkopano semljo saſuti. Zhe ſe

potreseš

potreſeſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo. Ako vmedeniga in rasdrobljeniga ſuſhka po mozhirni ilovnati semlji potreſeſh, ji bo s prizho ſuhotne laſtnoſti ſlushil. Dober gnoj s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kokoni ſo, kteri ſo zhverſti in terdi, in ko jih potreſeſh, ragljajo. Şlabi pa tiſti, kteri ſo mehki, nedodelani in dvojzhki

potresi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na pleh položi, z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi, dokler vse breskve na dno ne pridejo. Čez dva mesca
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem en kos špeha
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem pa en polič vina in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja

potreſi

Kuharske Bukve (1799):	ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na
Kuharske Bukve (1799):	naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro
Kuharske Bukve (1799):	zri, pa ne prevezh maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami
Kuharske Bukve (1799):	kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh
Kuharske Bukve (1799):	kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi
Kuharske Bukve (1799):	inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam
Kuharske Bukve (1799):	shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno
Kuharske Bukve (1799):	polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj

potresla

potreſla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe je potreſla. Plameni v' podobi ognjenih jesikov ſe vidijo nad vſih glavami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhes polnozhi 15. kimovza ſe je semlja sopet tako mozhno potreſla, de je vſe ljudſtvo v kviſhko planilo. ˛Starzhke, bolnike in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bejshati. Od tiſtiga zhaſa, ko ſe je semlja pervi pot potreſla, ſo bile zerkve odperte in molili ſo proti Bogu, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v 2 urah ſe je semlja ta dan 5 krat potréſla, kar je prebivavze tako oplaſhilo, de ſo is meſta pobegnili

potreslo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se je enekrat, in če pràv imam, od

potresti

potreſti

Kuharske Bukve (1799):	snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan
Kuharske Bukve (1799):	na hlad. Snaſh s' enmalo sręsanim lupkam od lemon potręſti. 121. Lashka ſalata. Vsami marinirane ribe, rasręshi jeh zhędno v'
Kuharske Bukve (1799):	torte, inu oſtane gori, kamerkol ga prevlęzheſh; potle jo snaſh potręſti s' preſjanim zükram, inu jo poſuſhi v' pezhi. — Ako ozheſh

▶ potreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potare
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe ſe potáre, ino morje ſ' ſtraſhnim hrupam savesne Egipzhane. Vosovi ino konjniki
potrejo
Stric Tomaž (1853): ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške postave z nogami teptajo! “ „Pa
potreti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po
potrli
Valenštajn (1866): strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je! Tak miren

▶ potrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrgal
Zeleni listi (1896): roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk. Veš tudi, da sem ti to še

▶ potrjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrjen

poterden

Ta male katechismus (1768):	sam is sebe, temuzh skus Kristusovo gnado v' S. Duhu poterden ſna, inu ſamore tok delezh, kar stan prizhnega ſhivlenja perpusty
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader rad notshe, de, aku nabo od gnade Boſhje poterden, inu se moshku naſaderſhy, zel lohka pade. Jeſt moj Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	oſlabiu, taku je tudi biu sa volo nas v'mozhy poterden. Premagou pa je biu ſvojo ſlabuſt, kyr je od ſvojga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poterden, temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	slaboſt padu, de more od eniga Angela mozh prejeti, inu poterden biti? ali ni on tiſti, od katiriga ta Prerok Isai

poterjen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Poroka bo. Ko je bil s Franzosam na Dunaji mir potérjen, ſe je tudi v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in kako bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po Novicah, leto 1846, stran 59 in 74 sledeči pomoček poterjen: Prasčiki se po celem životu, svinja pa po rivcu z

potrjen
Fizika (1869): tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi.

potrjena
- poterjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): berž po misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le

potrjene

poterjene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1. Gosp. Fr. Ahačiču in njegovimu sinu, fužinarjama v Teržiču
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. L. Aíchholcerju, fužinarju na Koróškim. 2. Gosp. J.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1. Gosp. Kajet. Dašu, puškarju v Gradcu. 2. Gosp. Baron
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1. Fužini gosp. kneza Auersperga v Dvoru poleg Žužemberga. 2.

potrjenega
- poterjeniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo poterjeniga noviga orodja radi popríjeli, ako delo boljši in hitrejši opravi

potrjeni

poterdeni

Ta male katechismus (1768):	serzhnust na dushi doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be
Ta male katechismus (1768):	ſhjo pomuzh poterdeni, inu pred svejtam, mèſſam, inu hudizham obvarvani bli, de be

poterjeni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov

potrjeno

poterjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jabelko, ali hruſhka, ali vinſka terta li sa edino pleme poterjeno. Ob zvetenju, kadar ſe ima ſadje sarájati, ſe prikashe na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe bo prihodnizh sgodilo; sakaj v temu sboru je bilo poterjeno, de bo she sa pribodno léto 1845 nova pratika na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke poterjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku

▶ potrjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

potrjeno
- poterjeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): učeniku (šomaštru), ki tudi v cerkvi orgla, vsako leto vnovič poterjeno radovoljno biro mnogiga žita in druge prikuhe obilno 50 gold.
- potrjeno
  Fizika (1869): v vseh stoji kapljina enako visoko nad dnom. To nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji

▶ potrjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrdilo; [sskj]

potrjenje

poterjenje

Blagomir puščavnik (1853):	pisanimi cvetlicami potrošena. Ljudstvo jih od vsih krajev obstopi. V poterjenje vsega tega pokaže Blagomir svojimi Sokolovski gerb, ki ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kot morivec. Vse sodbe na smert se morajo njemu v poterjenje predložiti; njemu gré oblast pomilostenja. Kdor ovádi (zatoži) sodnika, da

potrjenje

Mineralogija in geognozija (1871):	je prvi začel o tem premišljevati in spodbujati druge. Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe

▶ potrjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrjuje
- poterjuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci
- potrjuje
  Kemija (1869): tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin
potrjujeta
- poterjujeta
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli

▶ potrjeven pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potrdilen; kontekst

potrjevnim
- poterjivnim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da

▶ potrkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrka

poterka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko sim to dopisal, poterka nekdo pri meni na duri. Pri nas človek ne veš
Blagomir puščavnik (1853):	s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki — poterka na duri brodnik — Nikolajeve hiše,

potrka

Mlinar in njegova hči (1867):	ne moči pomagati? Ne! Hvala Bogu, da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko
Deborah (1883):	Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti

potrkajo
- poterkajo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali
potrkal
- poterkal
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Oršavo na meje bugarskovlaško-sedmograške kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših
- potrkal
  Zeleni listi (1896): priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel
potrkati
- poterkati
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan! ! * * Iz otoka poleg Bleda na

▶ potrositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrosi
- potrosi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo
- potroſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe

▶ potrošek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potroške

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico hodijo, in si

potroſhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nilo majhne potroſhke, ktére pri reji drevja ima. Marſikaj bi pa tudi otrozi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krajzerjev od ſtó, ki jih je aſekuriral, drushbi sa mnoge potroſhke poſébej plazhati. Od prejetiga létniga plazhila, ki ſe konez vſaziga

potroški

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de jima
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko bolj po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže

potroſhki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred paſhno shivino obvarvati , ſizer bi bilo persadevanje saſtonj in potroſhki bi bili savérsheni. Shivi plot mora biti s drugim ſuhim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako maſhino je snajdel Janes Seidel v Ameriki in

potroškom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička

potroškov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili sedajni časi slabeji od starih, ko še kmetje takih potroškov poznali niso! Vselej me serce bolí, kader toliko ptujiga blaga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne gré meriti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje, in kolikaj večih potroškov ne zmoremo. J. K. Zlate bukve. V Plešivci v Škalski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema izrejencov

potroſhkov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delavzov potrebuje in savoljo tega pri velikih kmetijah tudi veliko potroſhkov oſnuje, ſo ſi she davnej kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22 krajzerjev dohódkov imela, potroſhkov pa 6054 goldinarjev in 39 krajzerjev. Goſp. Ferlanova pinja je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sanje poſebno kozho imeti. Taka kozha ne bo nikomur veliko potroſhkov persadela, naj bo sidana , ali leſena, ali s protja ſpletena

▶ potrošen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrošenih
- potroſhenih
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo

▶ potroštan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP

potroštan

potroshtan

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nobenega od mene puſtila, katire be nabil veſſel, reſvesellen , inu potroshtan od mene shl. Tudi kader nisem mogla v' dobrudelnemu dijanju
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas ludy. Inu vunder ni biu odi obeniga zhloveka objiskan, potroshtan, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu

▶ potroštanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

tolažba; kontekst

potroštanje

potroshtanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' G.Boga, inu sturè dobru, inu bosh uſſellej imel tu potroshtanje, inu mnyr v' tvojemu serzu. Hodi ſa mano. XIX. POSTAVA
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru, inu

▶ potroštati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

potrošta
- potroſhta
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,
potroštajte
- potroshtajte
  Sacrum promptuarium (1695): noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte

potroštal

potroshtou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ob perloshnim, inu pravim zhaſſu, h' pomozhi perſhu, inu tebe potroshtou. Tu nam naſh s' ſmertnim rineinam obdani Odreſhenik kashe s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bilu obeniga s'manoi, iskou ſim, debi biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na semli leshy, inu vunder obeniga ni, katiri bi nega potroshtou! O debi tudi obeniga na bilu, katiri bi nemu negovo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ti britkuſti naſhe ſmerti zhes nas vſmiliu, inu nas potroshtou. Satorei pokleknimo pred nega doli, inu rezimo Affectus. O ti

potroštat
- potroſhtat
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): damu ſhli — vidiſh, Mizka, kok shaloſtnu ględajo — pojdi jih malu potroſhtat. Miz. Kaj jim kaj ſaly? — Naj bodo dobre vole — dones

potroštati

potroshtat

Ta male katechismus (1768):	Abotne, inu perproste poduzhiti. III. Zviblajozhem dobersvejt dati. IV. ſhalostne potroshtat.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno

potroſhtat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	potróſhtat, pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęj prizhi pod semlo tę dolge shele tęhiſtih ſvętih duſh potroſhtat, katęre ſo vezh ſtu lęjt na Ödjſeſhenika tiga ſvęjta, inu

potroſhtati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal poglihati? nepriatelov, katęre bi snal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gviſhna arznia, katęra samore vaſhe teshave potolashiti, inu vaſho shaloſt potróſhtati. Ràs-ſuj tvoj shęgen o moj Bog zhes vſe tęiſte moje

▶ potroštati se glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

potroštajte se
- potroſhtajteſe
  Sacrum promptuarium (1695): je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor

▶ potrpeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpeti

poterpeti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še ni tako godin, de
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	uživaj, kar ti Bog daruje; V vsakem stanu mora človek poterpeti, Unkraj groba pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v

potrpeti
Zlatorog (1886): Bog, »To vzel gospod je«. »Torej«, reče kmet, »Veljá mi potrpeti«. – »Nì tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko

potrpi

poterpi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je

potrpi

Mlinar in njegova hči (1867):	mesto ne, dokler pri mojem bratu kaj zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko
Zlatorog (1886):	Gospod imá le dobro in lehkó, »Pustínjak s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi
Gozdovnik (1898):	spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in

potrpite

poterpite

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil tako lep, in

potrpite

Pomladanski vetrovi (1881):	se zbirajo okoli moje glave nadejajoč se obilne pojedine. Čakajte, potrpite še malo! Prišla je ona; prišla je z objokanimi očmi
Pomladanski vetrovi (1881):	ogledovali. „Ne žalujte tako neizmerno, draga Ljudmila! " poprosi stara gospa. „Potrpite še malo, da vojske ponehajo, in da se tudi v
Agitator (1885):	To mi je neumljivo! « »Dozdeva se Vam tako; a le potrpite, gospodična! Želel bi skoraj, da bi Vam bilo zabranjeno tako
Lisjakova hči (1892):	naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite, da ga operem in oblečem ter pošteno nahranim, potem bode
Očetov greh (1894):	iz teh besed. »Ali res, Janez? « vpraša veselo presenečena. »Le potrpite! Jutri, jutri povem več! A za ženitev je pač še
Očetov greh (1894):	vivček in tobačni mehur iz žepa in si tlači pipo. »Potrpite, oče! « veli sin in gre odpirat kovčeg. »Kaj pa imaš
V krvi (1896):	Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite samo še tri mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je
Najmlajši mojster (1896):	popraša hlastno pekarica, igrajoč se v roki s popisanim listom. »Potrpite, gospa vdova! Kakor veste, bila je sveta cerkev vedno zaščitnica
V krvi (1896):	ječala: Usmiljenje! — Vdova sem — beračica postanem jaz z otroki vred. Potrpite, gospod doktor — kakor se Bog prosi, tako vas prosim — potrpite

▶ potrpežljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpežljiv

poterpeshliv

Branja, inu evangeliumi (1777):	Goſpudu vaſhimu Bogu: sakaj on je en dobrutliv, inu miloſtiv , poterpeshliv , inu velikiga uſmilenja, inu dolgu persaneſſe hudobiji. Kedu vę , aku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſim en otrok, en ſyn boshji: jeſt hózhem pravizhen, vſmilen, potèrpeshliv, dobrótliv, ponishen, bogàbojezh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en ozhe ſvojmu ſynu pridiguje, kakú ima on pohlęven inu poterpeshliv biti, ali k'malu potle, ſe noſsi ravnu leta ozhe

poterpežljiv
Robinson mlajši (1849): napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega

potrpežljiva
- poterpeshliva
  Sacrum promptuarium (1695): samerka, kaj pomeni, namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza

potrpežljivi

poterpeshlivi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo, inu zaſtimo tiſtu tvoju ſvetu li-
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! bodite uſſi ene miſli v'molitvi, poterpeshlivi, bratovski v'lubesni, miloſtvi, pohlevni, inu ponishni: napovrazhajte hudiga sa

poterpeshljivi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je bil vedno med njimi

▶ potrpežljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpežljivo

poterpeshliu
Sacrum promptuarium (1695): ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor
poterpeshljivo
Genovefa (1841): terpljênje je tudi moj krish. Po tvôjim isglédu ga zhem poterpeshljivo sadéti în védno moliti: „Ozhe! Tvôja vólja naj ſe iside

poterpežljivo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si poterpežljivo neštevilno bolečin terpel!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Vse to si poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti

potrpežljivo

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš olajšal bolečine, časno kazen, ki bi te
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se lahko v duhu udeleži svete maše in lahko daruje potrpežljivo in udano Bogu vse svoje bolečine in nadloge. Bolnik naj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal

▶ potrpežljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpežljivost

peterpeshlivoſt
Sacrum promptuarium (1695): ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s'

poterpeshlivost

Sacrum promptuarium (1695):	vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno Xantippio, de
Sacrum promptuarium (1695):	kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete
Sacrum promptuarium (1695):	Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt

poterpeshlivoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojo barko zimpral, pokora osnanujemo, ali vy zhakate na boshjo poterpeshlivoſt. (I. Petr. 3, 20.) On shuga ludęm, de imajo od
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bodi v'ſrędi med njih dershino, de bo tam krotkoſt, poterpeshlivoſt, inu myr goſpodaril: ta myr taiſtu nepreſhazanu blagú,

poterpeshljivoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voljen je terpeti, perpravljen je umreti. Kako boshje molzhanje, kaka poterpeshljivoſt! 43. Jesuſ krishan na kalvárii. Sdaj ſo vojaki Jesuſa prijeli
Genovefa (1841):	ſo vzhaſih kakor otrozi jokáli. Genovefina poboshnoſt, njeno terpljênje, njéna poterpeshljivoſt; njéne beſéde in njéni sglédi ſo bili zéli deshéli velik

poterpežljivost
Stric Tomaž (1853): boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,

poterpeſhlivoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pohlevnoste je v' tvojeh rokah. Hodi ſa mano. IV. POSTAVA. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. 1 Doſti hudega se je meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bila imella moja dusha od telesa lozhiti. Vonder nisem jeſt poterpeſhlivoſt nekol od sebe puſtila.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku so ſvelizhani. Nezh slajshega nabosh ti neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te brumnoſte ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V.
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſveitu biu, je blu tu boshtvu, ta ponishnoſt, ta poterpeſhlivoſt. Satorei gledeimo, kai proſimo? inu smiſlimo, s'kom dershimo? ali

potrpežljivost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem znana. Dosedaj je bil g. Winkler „kultni minister
Oče naš (1885):	sebe otežil. Kakor je mogel, jima je nagajal in njih potrpežljivost skušal. Ménart in Barba sta stanovitna ostala. Večkrat jima je

potrpežljivosti

poterpeshlivoſti
Sacrum promptuarium (1695): na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto

poterpežljivosti

Oče naš (1854):	tim več, ker so Podgojzdani, slavno premagani, tudi v terdni poterpežljivosti in verni serčnosti v božjo voljo izgled bili. III. Zgôdi
Oče naš (1854):	hčeri pomagala. Pri izreji in podučevanju otrok je bila izgled poterpežljivosti in pridnosti, in Bog vé, koliko se ji imamo zahvaliti

poterpeſhlivoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	upanja vezhne zhafty, na katiro zhakash, prenesesh. En hipz te poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leta lubeſn gospodare, tamkej meſſu, ta tyran te tugente, inu poterpeſhlivoſte nezh drugega napokuse, koker sladzhize, dusha pak pride ob tu

potrpežljivosti

Revček Andrejček (1891):	za njim in uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi ona je milost Božja, in udaj se popolnoma

potrpežljivostjo

poterpeshljivoſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je Jesuſ hodil od ſodnika do ſodnika. Med tem ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vam le laſ ne bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila

poterpežljivostjo
Roza Jelodvorska (1855): zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat
potrpežljivostjo
Ferdinand (1884): trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo

▶ potrpljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpljenja

poterplenja

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	praſno stury. Pokaſhi meni enega Svetnika, katiri be bil bres potérplenja v' nebesa notershl. Moj Syn, inu jeſt sma uſſem en
Kratkozhasne uganke (1788):	dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja on mene jutri

poterpljenja
Divica Orleanska (1848): lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

potrpljenje

poterplenje

Ta male katechismus (1768):	ſeni? S. Pavi nam taiste toku naprejshteje: Lubeſen, veſſelle, myr, poterplenje, dolgu ſanashanje, dobruta, pervoshlivost, krotkust, vira,
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji, v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe zazhetk. Gliha ſe rada sgliha. Poterplenje ſhelęsne vrata prewye. Po ſturjęnimu dęlu je dobru pozhivati. Katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu vender, aku bi bila ti vidila njegovo krotkoſt, njegova poterplenje, inu njegovo lubęsen! Njemu ny ena nevolna beſsędiza is vuſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	termo, inu falerji. Moji lubi otrozi nikoli ne posabíte, de poterplęnje, krotkoſt, ena lęjpa glihenga, inu ta myr Jęsuſa Chriſtuſa je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Pręjdèn vam vſe letó ob kratkim ràsloshym, vaſs próſsim sa potèrplęnje. I. Dęjl. S Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá Ozhęta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. Jakoba noi ta Ivbiesn noi gnada Johanasa inv ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ezh ti mene dai poterplenje, kariere je dar S. Dvha inv vtvojei gnadi ti mene
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred ozhi poſtavim, de ſe bodo ſmejali, inu s menoj poterplenje iméli. Zhe bom shivel, ozhem ſhe katiro noro med ludi

poterpljenje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje imeti, jim pomagati , če se jim naše besede spodtikujejo. De
Tine in Jerica (1852):	Še več si lahko za večnost prislužiš, še dalje svoje poterpljenje in stanovitnost skažeš. Jerica. O ko bi mogla skorej umreti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od serca povem, tudi meni ne dopade; ali treba je poterpljenje ž njim imeti, ker je še-le spreobernjen. Z božjo pomočjó

potrpljenje
Viljem Tell (1862): bi za delo vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli

potrpljenjem

poterplenjam

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	taiſte na misli, katire na uſſe ludy zhaka is velikem poterplenjam. On klizhe, inu nobeden napride; on vabe, inu malu njeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	meni na svejtu pergodilu, kar sem jeſt is nar vezhem poterplenjam prenesla. Moje ſhivlenje koker unu mojega Syna ſhivlenje je blu
Branja, inu evangeliumi (1777):	najejnej, bodi perloshnu , ali naperloshnu , oppominej, proſi , ſvari is uſſem poterplenjam , inu naukam : sakaj pride en zhaſs, kader nabodo othli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſamy od Bogá ſproſsiti, inu poſluſhajte danàs radovolnu, inu s'poterplęnjam. I. Premiſhluvanje. Hiſha inu blagu ſe od ſtariſhov prejme, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	troſhtam, de me bóte danàs inu jutri ne ſamu s'poterplęnjam, ampak tudi s'veſselam poſluſhali.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſerdaman. Saſliſhite vſe leto s'enim isvelizhanſkim ſtraham, inu s'poterplęnjam. I. Dęjl. Od vſęh ozhitnih ſodbâ ſe meni obena hujſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	navuzhili, kakú ſe imate med ſabo lubiti, preneſti, inu s' poterplenjam mras, vrozhino, lakoto, shęjo, vboshtvu inu vſe ſorte nadloge preterpęti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi eden tiga drusiga popravila, inu pobolſhala , s'krotkoſtjo, s'poterplęnjam s s'dobrim exempelnam, katęriga bi ſi eden drugim dala

▶ potrpljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrpežljivost; [sskj]

potrpljivosti
- poterpljivosti
  Robinson mlajši (1849): Otče! — to je vse, za kar te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-

▶ potrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrt

potert

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naključja. Jokal je tako dolgo, da je vès vtrujen in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nadejala, da si tako daleč zabredel! " Tone je bil ves potert in obupan. Bled kot merlič, tresoč se po vsem životu

potrt

Mahmud (1870):	glavo, kako se more še kdo veseliti, ker je on potrt in žalosten. Ni pa tudi pravega veselja, ako je samo
Milko Vogrin (1883):	nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih in zamišljen. Nikdar pa ni črhnol o tem ne
Senanus (1892):	na svetu, učaka pač tisti dan, ko bode stal Vodè potrt pred njim in se bridko kesal brezumnega hipa, ko je
Na krivih potih (1893):	več k življenju! Grajščak je stal nekaj časa osupel in potrt. A to je trpelo le malo časa. Strese z glavo
Na krivih potih (1893):	ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na duhu. Čutil je še vedno
Gospa s pristave (1894):	očmi, da bi spoznala z obraza, kako je. Bled in potrt je bil grof, a premagoval se je dokaj in se
Usoda ka-li (1895):	se postavi zadnji v vrsto. V njem je sedel Gruden, potrt, zroč nepremično pred-se. Prebral je bil ravnokar listič, na katerem
Stari dolg (1897):	je zgodila nesreča. Iz ječe se je vrnil tudi oče, potrt in obupan, a o zvezi z Minico ni hotel slišati
Gojko Knafeljc (1899):	molčala! Jaz pa sem bil od dne do dne bolj potrt, od dne do dne neznosnejši … In v tistem času je

potrti
Valenštajn (1866): zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu

▶ potruditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrudil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	kar šiba njihove ljubljence. Ker se je tudi gosp. Kam potrudil vstrezati občinstvu z dobro postrežbo, se veselemu občinstvu ni nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	da bi se „Slavec”, ko se bode v prvo izkazoval, potrudil za nepremožne pripravljanke za učiteljstvo v tukajšnjem izobraževališči, ker se

potruditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki ſe v tej

▶ potuha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potuho
Divica Orleanska (1848): na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo! S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me

▶ potuhniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potuhne
Deborah (1883): jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej nje potuhne strijc Abraham in ujec Mozes. Krojač. In danes šiva in

▶ potuhnjeno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potuhnjeno
- potuknjeno
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat

▶ potuhnjenost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potuhnjenost
Zlata Vas (1848): pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše

▶ potujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potujočim
Gozdovnik (1898): je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek

▶ potujoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potujoč
Gozdovnik (1898): Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami

▶ po tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

po tvoji

potvojei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga stvarnika, dati tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh

▶ poučen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučni
Občno vzgojeslovje (1887): postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti
poučno
Občno vzgojeslovje (1887): razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le

▶ poučevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučevanja

Občno vzgojeslovje (1887):	otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno
Občno vzgojeslovje (1887):	premišljeneje in previdneje, pouk pa naj doda svoje. Najboljši način poučevanja je vsekako ta, ki vspodbuja učenca, da sam išče in

poučevanje
- podučevanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se
- poučevanje
  Občno vzgojeslovje (1887): šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.

▶ poučevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučevati
Občno vzgojeslovje (1887): idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'

poučuje

Občno vzgojeslovje (1887):	proizvodi mišljenja, — otrok je, kakor pravimo, še nerazumen. Vrhu tega poučuje otroka vsakdanja izkušnja, da so sklepi, na ta način izpeljani
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	rumena za alkohol. V III. in IV. letniku učiteljišča se poučuje kmetijstvo. Ko učitelj govori o poljskih pridelkih, lahko opozori gojence
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	boji zoper alkoholizem v namen, da se ljudstvo probuja in poučuje, da bode človeštvo tem lažje premagalo uničujočega sovražnika.

▶ poučilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navodilo, napotek; [sskj]

poučila
Občno vzgojeslovje (1887): bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot

poučilo

Občno vzgojeslovje (1887):	katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja
Občno vzgojeslovje (1887):	srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim

▶ poučiti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučil

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	poklical ga je k sebi, da bi ga posvaril in poučil. Dokazoval mu je, daje zablodil na krivo pot, ki ne
Slovenski svetec in učitelj (1886):	šele zdaj poznamo velike vojne pobede, odkar je ta Metod poučil Moravane in naše ljudi, zlasti poljane in meščane v kristijanski
Postillion d'amour (1887):	se je odpeljala dotična péstunja z gospó Seamens v Shanghai. Poučil se je tudi, da je tam središče evropskega življa, da
Od pluga do krone (1891):	slutila nì trohice! Kako in kje se je brat Odilo poučil, tega ne vem. » «Kakó sem se poučil, to je moja
Od pluga do krone (1891):	je Skrinar takoj drugi dan poklical k sebi in ga poučil, kakó in kaj. To je bilo tudi vzrok, da je
Od pluga do krone (1891):	pretepaču tiste dobe, Fricu, pruskemu kralju. Vender ga je Daun poučil po bitki pri Pragi, katero je bil dné 6. maja
Od pluga do krone (1891):	bodeš tajil? » «Tudi te tajim, čeprav me je nedavno stotnik poučil drugače. Ukral sem bil kmetu prasè, katero smo spekli in
Kolésarjeva snubitev (1892):	pravi dirindaj po hiši. Urša se je hotela upirati, toda poučil jo je že prvi poskus, da je vse zastonj. »Kaj
Gospa s pristave (1894):	dalo kaj povzeti. Grof Herman naj bi Virido o tem poučil in jo vodil pri teh obravnavah. Sitna služba je bila

poučiti

Občno vzgojeslovje (1887):	izhajaš n.pr. s svetom, ne rabi povelja, in kadar moreš poučiti, ne kaznuj. Telesnemu pokorilu privajen gojenec ne občuti graje ali
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju.
Lohengrin (1898):	le jo vera da? V moj idi dom! Daj se poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti

▶ poudarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poudarja
Aritmetika za učiteljišča (1885): črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 in sama

poudarjal

Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	se tudi jeden drugemu namuznila, kadar je France gospodovo spretnost poudarjal. Ali še drugo pripravo za loviti smo imeli s sebój
Rokovnjači (1881):	Pa tudi Baselli bil je istih mislij, kakor njegov tajnik. Poudarjal je posebno, da francoska vlada vender ne sme takoj v
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	vselej vozača kriva, zmirom bolj trde besede so padale in poudarjal je France vedno, da tako slabo vozita, da še gospod
Rokovnjači (1881):	naznanjeno, da preišče malo one kraje. Oskrbnik je še jedenkrat poudarjal, da brdski, maire dr. Burger, odvrača vso odgovornost v primeru
Pomladanski vetrovi (1881):	drugo, z desno roko mahal po zraku, da bi bolj poudarjal svoje govorjenje, zraven pa prste na levi grizel. To je
Izza mladih let (1882):	časi po 14 dnij nista pod streho spala in posebno poudarjal strogost tega gospoda o gozdnih pregreških. Od mnogih pripovedek ostala
Milko Vogrin (1883):	in stadije. Grof, moj soprog Vas je zeló hvalil in poudarjal, kako pride, da je tako dobra moč brez službe državne
Šaljivi Slovenec (1884):	kradla in sta zasačena prišla pred porotnike. Državni pravdnik je poudarjal, da se imata oba ostro kaznovati, ker pri obeh se
Senanus (1892):	misel se mu ni porodila še nikoli, nego vselej je poudarjal slovesno in zadovoljen sam s seboj, da se živí prav

poudarjov
Branja, inu evangeliumi (1777): ripousdigniti : temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt

poudarjati

Občno vzgojeslovje (1887):	že v prejšnjih odstavkih (29. in 30.). Ostaja le še poudarjati, da deluje šolski pouk mnoga vspešneje, nego domači. Šolski pouk
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat) manjšo napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih

▶ pouk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pouk

Občno vzgojeslovje (1887):	življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk
Občno vzgojeslovje (1887):	jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola
Občno vzgojeslovje (1887):	časa, dokler ga ne doume vsestransko. Ako je ves početni pouk nazoren, ako se brzda in urejuje zlasti otroška domišljija, katera
Občno vzgojeslovje (1887):	in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi
Občno vzgojeslovje (1887):	Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje
Občno vzgojeslovje (1887):	mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da učenci, kjer le možno, sami delajo
Občno vzgojeslovje (1887):	k mišljenju. Domišljijo vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v
Občno vzgojeslovje (1887):	presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi
Občno vzgojeslovje (1887):	poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji

pouka
Občno vzgojeslovje (1887): zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da

poukom

Občno vzgojeslovje (1887):	Najbolj se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da
Občno vzgojeslovje (1887):	uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa

pouku

Občno vzgojeslovje (1887):	je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu
Občno vzgojeslovje (1887):	popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem
Občno vzgojeslovje (1887):	igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji
Občno vzgojeslovje (1887):	se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz

▶ poulehčati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomiriti; kontekst

poulehčal
Robinson mlajši (1849): nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so

▶ použiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pojesti; [sskj]

použije

použije
Zoologija (1875): scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih
povshije
Kmetijske in rokodelske novice (1843): satorej je med gorke semlje ſhteta. Gnoj taka semlja hitro povshije , satorej ſe ji mora doſti gnoja perdájati; maſten in mozhán

povžije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj
Stelja in gnoj (1875):	mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to

použijejo
- povshijejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha
použijemo
Zoologija (1875): samo, da vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a

použil

povžil

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	po Izraelskim. “ Kar ogenj se je z neba uderl, ino povžil je darilo, dreva ino kamnje, ino pa tudi vodo poliže
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj

použila

povžila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jedi — tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni

použiti
Robinson mlajši (1849): mer grahu, kar je bilo vêč ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti kakor previden gospodar je na to mislil, da
použiva
- povživa
  Stelja in gnoj (1875): naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se

▶ povabilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povabilno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in

▶ povabilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povabilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči

▶ povabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povabi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu
povabijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa k

povabil

Divica Orleanska (1848):	začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški most Povabil ga, kjer oče mu je padel, De bíjeva na smert
Zlata Vas (1850):	ni vedil, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. In vsi pridejo v tamni noči v njegovo hišo, kakor

povabuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu poslednu męſtu: de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu de ki ta napride, katiri je tebe, inu njega povabuv, inu k' tebi rezhe: vogni ſe letemu: inu ti bi

povabila
Zlatorog (1886): ti ima gostílno, »Poljá dovolj, a krav nad sto gotovo! »Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če
povabili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): gostovanje, h kterimu so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da
povabim
- povabem
  Ta male katechismus (1768): inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na
- povabim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę
povabiti
Roza Jelodvorska (1855): miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli.

▶ povabljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povabljen
- povablen
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nagnenji, ali ti o moj Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú

povabljena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	čemur bi utegnil nazoče občinstvo razne vrste žaliti. — Na „besedo” povabljena, da ljubega miru ne kaliva, sva šla z gosp. dekanom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	jo napravijo na strelišču tukajšnji gospodje oficirji, je čitalnica bila povabljena. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že

povabljeni
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali

povabljenim

povablenim

Branja, inu evangeliumi (1777):	nezh na tu odgovoriti. Tok je pak she tudi tim povablenim eno pergliho pravu , ke je viduv , koku ſo ſe te
Branja, inu evangeliumi (1777):	on druge hlapze vonkej poſlov, inu je rekuv: povęjte tim povablenim: glejte! jeſt ſim moje koſilu she perpravuv, moji volli, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſlov je pak ob uri te vezhirje ſvojiga hlapza tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe je she perpravlenu. Inu

▶ povaljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povaljanega
- povalaniga
  Kuharske Bukve (1799): resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni

▶ povaljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povaljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in jih

povaljal

povalal

Kuharske Bukve (1799):	to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu povalal v' drobno sręsanim peterſhili zheſni, ſhtupi inu v' ſoli. To
Kuharske Bukve (1799):	od ſhpeha, katiriga ſi naręsal sa navlęzhenjè inu v' diſhavi povalal; tudi ſe dęnejo sraven ene ſhtir telęzhje noge zhędno omavshane

povaljati

povalati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potlazhi, de ſe prehitro ne poſuſhi. Dobro je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povalati, in lahko jo boſh gladko pokoſil. Semlja, ktero hozhete povalati mora ſuha biti, de ſe perſt na valar ne nabira

▶ považiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pretehtati; kontekst

považiti
- považil
  Robinson mlajši (1849): mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je reči razumno považil — potehtal — premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku

▶ povečalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

povečalnim

Mineralogija in geognozija (1871):	Sem ter tje se kristalinski stan še le razloči s povečalnim steklom, kjer pa ne, pravimo da je mineral nekristalinski ali
Mineralogija in geognozija (1871):	očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je kamenje tako

▶ povečan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povečan

Aritmetika za učiteljišča (1885):	na pamet in algebrajsko. 1 . * 5kratnik nekega števila, za 23 povečan, je jednak 88. Katero število je to? 2 . * H kateremu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem slučaji

povečana

Mineralogija in geognozija (1871):	zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga lomijo za v zid. Ti apnenci hranijo
Zoologija (1875):	umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana. Da je lov vspešniši, pletó skoro vsi mreže iz tencih
Zoologija (1875):	netopir; Plecotus auritus. Pod. 58. Lobanja navadnega netopirja V.murinus; 2krat povečana. pod. 59, in rjavega slaninskega netopirja (Vesperugo noctula), pod. 60

povečanem
Fizika (1869): prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se

povečano

Fizika (1869):	plošče v oknu dopuščajo nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda
Fizika (1869):	z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto
Fizika (1869):	sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in

▶ povečanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povečanje
Fizika (1869): Povečanje metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da

▶ povečati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveča

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota za prav toliko. Ako zmanjšamo drugi sumand
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene

povekša

Kemija (1869):	kemičnih spojin. Toda njihovo število in njihova raznovrstnost se še povekša s tem, da se ne spajate samo po dve prvini
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo povekša. Ko je drugi dan memo njive šel, stopi vdova s

povečajo

Fizika (1869):	najmanjih delov, ki se atomi imenujejo. Imamo povečalna stekla, ki povečajo dvanajst- do šestnajststokrat. Kakor kemija uči, morajo oni atomi biti
Fizika (1869):	tega imenujejo daljnogledi sè zrcalom ali teleskopi in ki nenavadno povečajo, kakor po imenu Herschelov imenitni velikanski teleskop, ki ima 5
Botanika (1875):	druge lastnosti prsti, ki njeno vrednost za poljedeljstvo še bolj povečajo. Ona ima namreč zmožnost, vodo iz zraku privlačiti in jo
Botanika (1875):	mastno olje. Listi se teh rastlin, če so obdelujejo, jako povečajo in dajó nam naše najnavadnije prikuhe. Naj omenim le glavnato

povečal
Občno vzgojeslovje (1887): delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal in ojačil: tedaj se bode v gojenci prav gotovo pojavila

povečala

Stric Tomaž (1853):	je bilo v dnu ranjeno. Posebno se je njena žalost povečala, ker je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	1852. — 1887. poraba čaja, kave in kakave v isti meri povečala, kakor se je pomanjšala poraba žganja.

povečam
Aritmetika za učiteljišča (1885): s 3, dobim prav toliko, kakor če je za 3 povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega
povečamo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 5) = (700 – 200) + (40 – 30) + (8 – 5). § 25. Ako povečamo jeden sumand za 1, 2, 3, ... , poveča se tudi vsota

povečati

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	to kmalo zapazil. Skrivaj je to nezadovoljnost pri svojim bratu povečati skušal, kar mu je toliko vstreglo, de se Arto proti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	7kratnika od 87. 2.* Katerega števila 3kratnik treba za 20 povečati, da dobiš 167?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljeno misliti moremo, imenujemo količino (Grösse). Vsako količino je môči povečati in zmanjšati. Znanstvo o količinah imenujemo matematiko. Ako si mislimo

▶ povečava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povečavo
Fizika (1869): spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te

▶ povečevalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povečevalno
- povečalno
  Botanika (1875): v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno povečalno steklo, se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav

▶ povečevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povečuje

povečava

Fizika (1869):	da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred dobiva zaprta para
Botanika (1875):	njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej

▶ povedan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povedan

Pozhétki gramatike (1811):	honneur, ta zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor od sianja. Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	fantov in deklet je konzhano ſholſko leto zhes 60 obiſkovalo. Povedan dan ob 9tih pred poldne ſo ſholarzhki imeli v dehantiſki

povedana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 21. 33. Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé

povedanega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta; ako ni kaj prav, naj popravijo Istrijani blagovoljno ). Iz povedanega*, mislim , da se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno
Botanika (1875):	Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek

povedaniga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus

povedano

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je gospodični Frančiški Kaban pravila, da je
Kemija (1869):	v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober

povedanu

Ta male katechismus (1768):	Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi ukaſal
Branja, inu evangeliumi (1777):	je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi
Branja, inu evangeliumi (1777):	rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi

poviedano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami sase imeli shribane inu te bukle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo tabei sagvishno pokasov zhei je dnarje sakopov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi

poviedanu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate

▶ povedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pove

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al ſe vunder povę , ſakaj ne. Nęshka. Tudi to ſe ne povę ! Matizh. Toku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka
Genovefa (1841):	obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu? Pové, pové! ino nič mi ne zamolči! Kdo pravi, de bi
Divica Orleanska (1848):	de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bi ta ženska bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo
Stric Tomaž (1853):	radovedna, zvediti, kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da

povei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſmert preſtau. Poſluſheimo, kai nam S. Joannes cap. I.pokashe, inu povei: Ecce Agnus Dei, ecce qui tollit peccatum mundi. Pole tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu Joannesa, inu je sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Pilatus. Mi doſtikret ſliſhimo, de ſe nam ta reſsniza povei, tudi ſami veliku dobriga beremo, ali mi le taku ſliſhimo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	negdei ofruvali Te pervi, dopadliu. Melchis'deh nar poprei, Kokar piſmu povei, Je kruh , no viuu h'oſru tebi Bog! dau naprei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezh nasai. 2. Meſu more strohniti, Tu nam ta ſmert povei. Kedai pa mormo vmreti, Sa tu oben navei K'dir

povej

Sacrum promptuarium (1695):	naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje

povedal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	yſhejo. 48. On pak je tęmu, katęri je njemu tó povędal, odgovóril, inu djal: Kdó je moja Mati, inu kdó ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi povędal. Baron. Skorej me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' Saverhe ſhel, de bi njo ſhe sahvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro ſtorila; alj ona je bila she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih hebrejskih bukev (nar učenejši hebrejski Rabi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tega nisem rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rekel. ” „Ali je? Pa že ni bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih čaka (kar bode on sam dobil, tega

povedel

Robinson mlajši (1849):	k drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino
Robinson mlajši (1849):	res bilo! si je vzdehnol, ino to svojo menjenje Petku povedel, kir je tude tako sodil, da bi lehko res bilo
Robinson mlajši (1849):	môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba

povedou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta zhlovek, je niemu od sazhetka negoviga ſtvarjeina Bog povedou, kader je h' Adamu gen. 3. reku: Palvis es, & in
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi ti sdei ſturiu, kader je h' tebi reku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kdu ſhpotlive beſede, leshnivu ozhitvaine, inu krivizhnu obdousheine pred lyze povedou? s' kai sa enimi ozhmy? s' kai sa enim ſerzam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti morash sam Iashati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Tv dovi donkenje je pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh

povedov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse halufije inu potam trezhijam barenie daijemu obshid inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?

povedala

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom vshę povędala. (Matizhek grę. ) SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron. Nęshka. Naj nesamerijo. Baron
Genovefa (1841):	dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj povedala. Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima
Zlata Vas (1850):	si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam prišel, in mene pri Očetu
Tine in Jerica (1852):	Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga
Tine in Jerica (1852):	otrokam vsaditi. Predin je otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil nek ptujec Evrota. To je bil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako mi je to mogoče
Deborah (1883):	pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho jemati, tukaj, v tej
Zeleni listi (1896):	oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava

povedla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane

povedale

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je pa že spét ena hrovaška. ” Če bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se slovstveno zdramili in oživeli. Lepe stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú. Kmalo po novim létu se misli spet

povedali

povedale

Stric Tomaž (1853):	storile in kako se jima godi, vsaj mu niste nič povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno
Stric Tomaž (1853):	ste deleč od gojzda in močirja v kakem varnem kraji. Povedale mu pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju

povedali

Branja, inu evangeliumi (1777):	je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še nekaj od tega povedali. Dr. Bleiweis. Velki letni zbor c. k. krajnske kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih
Tine in Jerica (1852):	ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.
Tine in Jerica (1852):	se je k očetu stisnuti, pa oče so ravno tako povedali. Nekaj dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla
Tine in Jerica (1852):	Mart. Brat mi je pravil. Njemu so mati povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju
Fizika (1869):	pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo povedali v astronomijskem oddelku. Ravno tam izvemo pa tudi, da vsled
Oče naš (1885):	jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse

povedalo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Manjšina je. Prosim torej, da bi se le ob kratkem povedalo. Poslanec Herman: Rogaško okrajno sodstvo namreč pravi, da je le
Kemija (1869):	denarja naznanilo se je dozdaj s tem, da se je povedalo, koliko po številu se tega ali onega denarja kuje iz

povedalu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt

povedat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is Preroka Isaia, de bómo my naſhe isvelizhanje is ſtudenzov
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?

povedati

povedat
Ta male katechismus (1768): sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam

povedat'

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro krívo, De
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole, Tam dobre
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	roké. Smo skušene, umetne, kér hod'mo po sveti, Ter vemo povedat', kakó gre živeti : Nas vsak rokodelic z veseljem bo bral

povedati

Genovefa (1841):	vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti
Genovefa (1841):	je ta ſin vſe savolj naſ ſtóril, ti ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	hočete 20 kron za-nj? ” Odgovori mu Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je samo omotica, v uni če

povedeti
Robinson mlajši (1849): je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj

povedo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima paſtirji povedó, de jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od tega nam Vodnikove Novize v letu 1798 tó le povedo: „Dolgo ſo Gorenzi menili, de ni per njih nobeniga kraja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	No Štajerc! naj ga tudi Oní pokusijo in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsak en nauk; poglejmo, kaj nam kaj „Novice” še druziga povedó. — k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki
Stric Tomaž (1853):	se še v hujši zatiranje in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel tako, da, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas

povej

povedaj
Sacrum promptuarium (1695): Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de

povedi

Napake slovenskega pisanja (1858):	da. “ Bere se: „ko sem vidil, kdo da je tam; povedi mi, kje da so oče? “ To je laški, tudi starim
Najdenček (1860):	nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev si bil
Najdenček (1860):	enkrat. Iz nebes ne prideš, zakaj ostal bi bil ondi; povedi mi, ali prideš tedej iz pekla? prosim te, verni se
Maria Stuart (1861):	je — morivec! In tu še konca ni — Moj Bog! Marija. Povedi vse! In pred oltarjem sem mu roko dala! Kenedi.
Domen (1864):	pogodili, saj pravite — —" „Da bi te vrag jezik, če misliš povedi, ali pa nič! " zavpije dolg nesterpljiv mož, eden mlajših izmed
Svetinova Metka (1868):	Zlati moj, ne tako! Ne govori več, nego je res! Povedi mi le, ali si mislil kedaj tako prav iz srca
Sosedov sin (1868):	misel, m pozábeljši sam sebe s stohom pravi: „Ne, ne! — Povedi, kaj ti je na mislih? Menda vendar ne ..." Pevajoč žensk
Svetinova Metka (1868):	misli name, naj bo zdrava! Želim jej 'z srca zdihujoč. Povedi, naj mi sladko spava, Prijetno sanja, — lehko noč! O srečna
Deborah (1883):	in zdaj bo tukaj, V dolino živeža je vbogim peljal. – Povedi, Jožef, kde si bil tak dolgo? Jožef. Na pravem mestu

povei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha

povej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj bo pak dones na vęzher ? al ozhem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Alj bi rad, naj bi ti s' zhem vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj
Divica Orleanska (1848):	vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	smerti pomanjkanje terpéti, pojdi k svojimu stricu, očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti
Tine in Jerica (1852):	Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej, kakšni kravi ste bile? Deček. Jez mislim, de tvoji. Paljčar
Sveti večer (1866):	No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti je pri nas všeč? ” — „Verlo mi je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas? ” Korvin je nekaj jecljal
Izidor, pobožni kmet (1887):	prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu

povejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom

povejta

povedita
Valenštajn (1866): Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se
poveita
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku

povejta

Biblia (1584):	je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jęsus je odgovóril, inu je rękal k' njima: Pojdita inu povęjta supet Joannesu, kar ſliſhita, inu vidita. 5. Ti ſlęjpi vidio
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo
Oče naš (1854):	Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je rekel Štefan

povejte

povedite

Valenštajn (1866):	več treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj
Valenštajn (1866):	Tekla (živo). Da, tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji
Valenštajn (1866):	kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma potem se opravičim.
Mlinar in njegova hči (1867):	morda od kacega druzega ne. Micka (ki tete ni poslušala). Povedite mi, teta, ali je mlinarica stara? Županja. Saj sem ti

poveite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v'

povejte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po potu, zakaj so se naše „Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne
Stric Tomaž (1853):	ali ga vidili, ali kako drugače kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede izgovorim, polijejo svetle solzice
Maria Stuart (1861):	Leicester. Povejte mi najprej, kakó je to, Da tako je na sercu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar je pravil Skaver
Gozdovnik (1898):	iz njih spoznati nekako zadoščenje. »Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi

povem

poveem
Ta male katechismus (1768): poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal,

povejm

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne snam toku lepu govorit, koker ti. Al to ti povęjm , de sunej mojga moshizhka ne bom obeniga lubila. Matizh. To
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Kaj pak de ! — Jeſt mo vſe povęjm; le to ne — kar vędit ne ſmęj. Baron. (poſmeheozh. ) Lubesniva
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Shush. Vaſha Gnada , naj ne samęrijo , de jim po pravizi povejm. Meni je shol , de ſim zhes ſanta govoril; jeſt ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je prozh ; roshe ſo pohojene , dine vſe pomèſhkáne — Jeſt vam povęjm, Matizhek; de potler nebote mene kriviga delali. Nęshka. (tihu

povem

Biblia (1584):	shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta je pravizhnejſhi na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo, katęro bódo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſim naſhel vaſi, de bi imela, — dobro poſluſhajte, kar vam povém— de bi imela ſheſt oſhtarij, pa le pêt oſhtirjev. „Prasna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj zastopi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem. ” „Ali nisi zvesti služabnik mojega očeta, komur me

poviem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pobrali noi mov nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu use kar bosh tou vidati jas tabe she tu poviem kader bosh petelina pokopov, jidi mou panzh sad napolei dabili

povemo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime tako piſano viditi sheli in
Mineralogija in geognozija (1871):	Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč
Mineralogija in geognozija (1871):	ne dá tako dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten

povesta

povieſta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj so ti dnarji skriti: noi kakv bese ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh resnizo povieſta, kar jas ozham vedeti inu vidati inu mena krei noi

poveste

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	odgovori: „Zato vam bodi kdor hoče hvaležen, de kaj drugač poveste, kakor mislite; vaših misel neznam uganiti; če bi bil jez
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	to zvedel, djal je: „Dobro tedaj! Po tem, kar mi poveste, vidim, da je pravica na vaši strani. Jutri zjutraj, ko
Gozdovnik (1898):	»Ah, kaj mi poveste! Je-li dejanje priznal morilec? « »Ni, in sam je tudi ne

poveš

povejſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti. — Matizhek , povej mi sdej, kaj
poveš
Kmetijske in rokodelske novice (1844): je , ki kaže kar rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo

poviesh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nu moje shale poviesh N. N. N. noi to resnizo klor vedeti nash? pridi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozheta inu Boga sina noi Boga svetiga Duha dati mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden

▶ povela samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

ukaz, povelje; kontekst

povelo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enkret zhes nas reku te beſede, katire ima skus tvojo povelo sapiſſane ſveti Joannes Apoc. 3. Quia neque frigidus es, neque
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Od Kershanskiga vuka po versti TEGA KATECHISMA, katiri je na povelo Zeſarske Svetlusti na deshele vun poſlan Sraunu eniga Perdauka teh

▶ poveličan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveličan

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	išejo, nej se v veliki sreči veselijo, in nej reko: Poveličan bodi Gospod! kteri ljubijo Tvoje zveličanje. Jest sim pa revin
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	cveteče rože, vidile so se le tenki sklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem je bilo vpisno znamenje posvečenja in zedinjenja

poveličano

Blagomir puščavnik (1853):	napravil. ' Naj bo z vsim, kar narava da, vaše veselje poveličano, naj bodo vsi pričujoči vaše sreče, vašega veselja priča in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podložno, ne vam, ne komu drugemu: prosto bo, veselo in poveličano! To je terdno moje zaupanje! ” „Kake divje prikazni žive, jutrove

▶ poveličanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveličanja
Oče naš (1885): tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana
poveličanje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Jezus mnoge besede pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti

▶ poveličati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveličaj
- povelizhaj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To
poveličal
- povelizhal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): mi ukasal. Toraj povelizhaj me sdaj, kakor ſim jas tebe povelizhal na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe

poveličala

Maria Stuart (1861):	Aubespine. S krepostjo vsako si, kraljica slavna, Prestol kraljevi poveličala: Le spolu, kterému si v večno slavo, Izglede dajaj še
Maria Stuart (1861):	osrečili. Kako mogel je Pozabiti, da ga ljubezen vaša Je poveličala čez druge vse? In vender je pozabil, nehvaležniki!

▶ poveličevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveličeval
Gozdovnik (1898): samo eden stoji pri kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj
poveličujem
Blagomir puščavnik (1853): ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj sin je

▶ povelje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povelj
Stric Tomaž (1853): je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in prava ženska skerbljivost. Njenih povelj je
Gozdovnik (1898): njega, druga polovica pa je stala onstran brega, čakaje njegovih povelj.

povelja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih

povelje

povele
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov

povelje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	udov odgnala, de bi on s novo mozhjo ſhe dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se k Artu podal, in mu rekel, de je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma
Maria Stuart (1861):	reči Orodje slepo in brez lastne volje. Oznani jasno mi povelje svoje: Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom? Elizabeta. Ime
Ferdinand (1884):	Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel

poveljem
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk

povelju

povelji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gospodarjem Verhniškiga kantona se da na znanje: de po vikšim povelji od sedaj gosp. Peter Leskovic v Ljubljani asekurancijo tudi za
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle

povelju

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tebi bodo vſi narodje na semlji oblagodarjeni. “ Abraham je boshjimu povelju per tej prizhi pokoren, ino ſe koj ſpuſti ſ' Saro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe vernejo v' ſvoj kraj, ino
Najdenček (1860):	v njegovo stanico iti. Služabnik mi je prinesel po gospodovim povelju vina in kruha. Ko sim si jez dal dobro dišati
Občno vzgojeslovje (1887):	zato se pojavlja povelje kot zapoved ali prepoved. Namen pedagogičnemu povelju je, učiniti v gojenci neko določeno dejanje. Táko povelje nadomestuje
Gozdovnik (1898):	Pepo stori po povelju, in grof Arečiza ustane od tal, na kterih je ležal

▶ poveljnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveljnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	milijonov frankov na posodo in izvoli naj se višji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110 odbornikov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ni Hofer nič o tem zvedel, da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je
Gozdovnik (1898):	bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je prelomil dano besedo“, je

poveljnika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tem enoglasno izgovorilo svoj „amen”. Dufour je bil za višjega poveljnika, Freiherose pa za glavarja generalne komande izvoljen. Od vseh krajev
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika mavritanskim strelcem! ” „Zares vsega spoštovanja vreden mož, gotovo! Da bi

poveljnikom
Tiun - Lin (1891): sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to

▶ poveljstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveljstvo

Valenštajn (1866):	osodo svojo — Obraz od hudobije naj obrne, I vzame se poveljstvo mu na tihem, Umekne se cesarjevemu sinu; Prognanstvo častno na
Valenštajn (1866):	lovec! To so prave beséde, Konjika fridolanskega vrédne. Prvi lovec. Poveljstvo mu nej za dolžnóst ali dar, Ni za oblast, katero
Valenštajn (1866):	car vas takrat je poslal Ponižno prosit kneza, naj prevzame Poveljstvo. Kvestenberg. General, ponižno prosit? Imel ukaza nejsem tacega, I niti

poveljstvom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000

▶ poverjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poverjeni
- povereni
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor

▶ po ves predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

po vseh
- povſih
  Pozhétki gramatike (1811): vuzhenik me gleda, to je, gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali

▶ povesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povesi

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet
Zlatorog (1886):	z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le ga vtakni za klobúk

povesila

Na Žerinjah (1876):	In ko bi bilo ravno nasprotno žrtev, grofica? " Veronika je povesila oko na lahko. Čutila je, da je bilo v Vinkovih
Iz življenja mlade umetnice (1890):	ni znala svoje naloge. Vprašaje jo, se je li naučila, povésila je nekoliko plavokodrasto glavíco, ugriznila v spodnje ustno z zgórenjimi
Iz arhiva (1890):	prišlo na misel, da bi ne bilo nápačno, ako bi povesila oči, in storila je tako ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo
Naši vaščanje (1891):	in se zardí, česar pa Anica ne vidi, ker je povesila očí. Vréčico vrže raz glavo in hoče oditi. »Anica, nikari
Svatba na Selih (1894):	Lenico, toda ne vidi ji v obraz, ker ga je povesila. »Hm, to se pravi, Janez bi se rad oženil? « méni
Mara Rendića (1897):	oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji Alfred ni bil več indiferenten
Gojko Knafeljc (1899):	nekam preočitno samo do Ane, tako da je ta večkrat povesila lepe oči. Ko se je družba razhajala že nekam pozno
Gojko Knafeljc (1899):	Weber ter se izkušal izmakniti njenemu žarečemu pogledu. Ona je povesila glavo ter za nekoliko časa umolknila. Stopala sta dalje, dokler
Kvišku (1899):	pozdravil zmedeno, starica ga je pogledala na lorgnon, hčerka je povesila glavico, da ji je črni pajčolan zakril lice, požurila korak

▶ povest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povest

povedka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ

povest

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma
Blagomir puščavnik (1853):	Bog ga živi še dolgo milega, pobožnega očeta. ” Romarja ta povest v serce gine. ”Tedaj, reče on, ako vam ni pot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	enega gerla baramo. Ptujec nam začne praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago
Sveti večer (1866):	sem ter tje in beračim; kaj druzega mi je začeti? ” Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva
Zlatorog (1886):	pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V

poveſt

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tim kraji ſe je gódila. ” Otroka ſta bila prav radovedna, poveſt saſliſhati, ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro
Genovefa (1841):	bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha poveſt. 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niſmo pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov

povesti

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte, kterih
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega
Blagomir puščavnik (1853):	toliko bolj, ker najdeš v nji zraven mične in kratkočasne povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo
Blagomir puščavnik (1853):	omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan na dan nevarniše. Hudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri ima razun

poveſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	boshje pravize in boshjiga uſmiljenja ta korz tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje, ſpodkopuje ! Dr. Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi

povestjo

Stric Tomaž (1853):	v mnogo slovanskih jezikih. Eni se čudijo nad zares lepo povestjo, ki nam pravo kerščansko ljubezen predstavlja, drugi nad nenavadnimi dogodki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to, kar je le bolj zvedencu namenjeno, če ni s povestjo samo v ozki zvezi; vendar je ostalo, kolikor je bralcu

▶ povesten pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tak kot pri povesti, pripoveden, epski, zgodovinski; [sskj]

povestni
- poveſtni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in
povestnih
Blagomir puščavnik (1853): Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo

▶ povestica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

manjšalnica od povest; [sskj]

povestica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zato se imenujejo „pontiški orehi”. (Konec sledi. ) Novo leto 1824. Povestica. Spisal Davorin Terstenjak. Ni bilo solnca viditi na starega leta

▶ povestnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povestnica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno

povestnice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pri svoji rodovini čez zimo ostal in perve vezke češke povestnice v češki jezik prestavljal. — V Parizu nosijo nove dežnike (marele
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	reveže pri sv. Trojici. Današnjemu listu je 1. pola „občne povestnice” kot doklada Novic priložena.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Slavni Palacky v Pragi je izdal 1. razdelek 5. dela povestnice češkega naroda; le en glas velike hvale je tudi temu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	izvedeli resnico in da se bo moralo marsikaj zbrisati iz povestnice, kar se je do zdaj celó neizvedeni mladini zoper katoličanstvo

povestnico

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	skoraj v tisk prišlo. * Ravno je 2. del arhiva za povestnico jugoslavensko natisnjen. * Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled računov od
Fizika (1869):	in potrpežljiv. Takih pak najdemo le malo, ako pogledamo v povestnico narodov, ki so živeli v starodavnih časih. Takrat je bilo

▶ povestnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

povestnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in

▶ povešen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

povešenimi

Veliki grof (1885):	in Eizingerjeva brata sta odstopila od kraljevih vrat in s povešenimi očmi stala kakor okameneli podobi. Vrata so bila zaklenena. Z
Testament (1887):	korakov pred velikimi cerkvenimi vrati in mimo njih hite s povešenimi očmi dekleta iz vse fare, pade marsikaka ostra, dovtipna beseda
Dušne borbe (1896):	tudi meni prav,« odvrne Feodora s tihim, negotovim glasom in povešenimi očmi. »Meni je še posebno zato prav, ker bode s
Ženitna ponudba (1897):	huje. »Oh, kam naj sesedaj denem, kam naj pogledam! S povešenimi očmi bom moral stopati po trgu, v tla bom moral
Gojko Knafeljc (1899):	volje. Nekaj dni potem je stopal vedno čemeren in s povešenimi očmi po svoji prodajalnici ter vedno godrnjal. Ogibal se je
Kvišku (1899):	se je zopet vanj, pogledala ga s tistimi očitajočimi in povešenimi očmi, katere je Ante poznal dobro, davno — a jih skoro
Vinjete (1899):	je zaprla vrata za seboj in obstala pred njimi s povešenimi rokami in s tiho poželjivim, neodločnim smehljajem. Ves obraz je
Vinjete (1899):	stran od črne ebenovine ... Rado je stal pred oknom s povešenimi rokami in velikimi, napetimi očmí ... Odložila je ogledalo, obrnila od
Vinjete (1899):	v srcu čakam, kdaj pride trenotek, da se zgrudim s povešenimi rokami in zatisnjenimi očmí v naročje njegovo. Krepko me oklene

povešeno
Zeleni listi (1896): S povešeno glavo, kakor pravi grešnik, lezel je proti hiši. Bogdan, kateri

▶ povet pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

posut; kontekst

povet
Kmetijske in rokodelske novice (1845): b' znal biti tud' trijet. „Oh s cukricam prav gost' povet; „Ja dobriga zna bit' vse sorte, „Ne mara, de clo

▶ povezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povezane
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče

▶ povezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveže

Stric Tomaž (1853):	na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj
Zeleni listi (1896):	velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane vejice skupaj in šiba je bila gotova. c) Kaj

povežejo
Gozdovnik (1898): so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo sedla, ter je

poveži

poveshi
Kuharske Bukve (1799): shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj

poveži

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali ličjem, in čuj, de ju ne izmakneš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žene, in nit prevozka postaja, malo odnehaj in drevesce rahlejši poveži. Drugo spomlad vse vezilo proč verzi, kér je rana lepo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nudelne) zrezanim špeham, natakni jih na raženj, z nitmi jih poveži, polivaj jih s smeteno, putram in dobro župo in speci
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jo vmedi z jesihom, na bolno nogo položi in dobro poveži. Leta oklad ali pogosto z pomakovaj, da vedno vlažen ostane
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nogo za en palec debelo s to kašo, in dobro poveži. Leta oklad pomoči večkrat z jesihom in ga 24 ur

▶ povezek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povezek

Botanika (1875):	stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli
Botanika (1875):	pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih prašnikov iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni
Botanika (1875):	deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek

povezke

Botanika (1875):	ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se
Botanika (1875):	ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih
Botanika (1875):	debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3.

povezki
Botanika (1875): ali manj pravilni in popolni krog (pod. 61.). Ti cevni povezki narejajo na prerezu nekterih praprot lične podobe; tako so n.

povezkov

Botanika (1875):	se ima pri praprotih (filices), ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali
Botanika (1875):	njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih povezkov na videz brez posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na
Botanika (1875):	zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni

povezku
Botanika (1875): posebnega reda porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic

▶ poveznik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveznik

Fizika (1869):

vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's

▶ povezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveznejo
- povesnejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh

povezni

poveſni

Kratkozhasne uganke (1788):	inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash
Kratkozhasne uganke (1788):	ſatisni gerlu dobru is pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti vinu v' to is vodo nopolneno

poveznil

Zlata Vas (1848):	je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko
Tiun - Lin (1891):	sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo

▶ poveznjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poveznjenim
- poveznenim
  Revček Andrejček (1891): se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji in si škaf z glave
poveznjeno
- povezneno
  Tiun - Lin (1891): Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi

▶ povezovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povezovanju
- povezavanji
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec

▶ povideti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

povidi
Robinson mlajši (1849): vnêla — razpoléla. Hotimir. Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi — povidi — dopade. Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral

▶ povijalo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

povoj; Pleteršnik

povijalo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v naši povesti, služila je že Miriamini materi za vnanjo povijalo sv. zaklada; in nad vse jo je cenila tudi hči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so imenovali „orarium” in tega zopet v drugo bogato okinčano povijalo; vse to pa še doma priperli in hranili v mali

▶ povišan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povišan

povikshan
Ta male katechismus (1768): vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme
povikšan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za podlajtnanta. Opoldne so oficirji v kosarni gostili vojake, ki
povikſhan
Branja, inu evangeliumi (1777): ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S.

poviſhan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	domu . . . 27 19. Nedolshni Joshef v' jezhi . . . . . 29 20. Joshef poviſhan . . . . . . . . 30 21. Joshefovi bratje v' jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa kralj imel ſánje. Sdelo ſe

povišana

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več tišala in
Maria Stuart (1861):	želi? (Sname perstan ter ga zamišljena gleda. ) Celó kraljica ni povišana Nad prosto ženo! Znamenje enako Dolžnost enako ji in službo

povišena
Fizika (1869): vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se kuhajo po naših kuhinjah, ima

povišano
- poviſhanu
  Biblia (1584): na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj

▶ povišanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povišanje
- povikšanje
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov
- povikſhanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſebno pa zeſar Franz, neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo

▶ povišati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povišajo
- povikšajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dajo, če se ondi, kjer se kamenje in pesek dobí, povikšajo, na obéh stranéh pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se
- povišajo
  Valenštajn (1866): ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se nizki — Al za sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje

povišal

povikſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	njega v'zhaſty teh Svetnikov glih ſturuv , inu je njega povikſhov, v'ſtrahu teh ſovrashnikov , inu v'njegovih beſſedah je on
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſzer do ſmerti tiga krisha. Satu je tudi njega Bog povikſhov : inu je njemu dal enu imę , katiru je zheſs uſſe

povišali
- povikšali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera jo

▶ povišek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povišek
- poveršek
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali literaturo. — Učitelju je odločena plača ali pràv za pràv poveršek od 300 gold. Do stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je
- povišek
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo

▶ poviševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poviševal
Robinson mlajši (1849): svojo modrostjo ino s svojim razumom nigdar nad druge ne poviševal. Stanislav. Ne jezite se na me, mili otče, tega vêč
poviševati
- povikſhovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): puſti, mu jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar
povišuj
- povikshuj
  Ta male katechismus (1768): o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu

povišuje

povikšuje

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Kdor sam sebe povikšuje, Prazno slamo omlatuje. Sebe kdor ne precení — Vreden zmír je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Pižinaht, ki je tudi krčmar in — kar ga še najbolj povikšuje! — on je tudi prvi svetovalec pri županstvu. Pa kako se

povikſhuje

Branja, inu evangeliumi (1777):	na ſvoj dom doliſhov , koker uni: sakaj uſſaki , katiri ſe povikſhuje, bo ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo

▶ povišnjeti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ

pomodreti; [sskj]

povišnjela
- viſhnjevila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in

▶ povit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel is groba. Roke ino noge ſo bile s' rjuhami povite, ino njegov obras je bil v' ruto sagernjen. Veſel ſtrah
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepe bukvize pokashe, ki ſo v' rudezho uſnje alj ledar povite, ino s' slatam vpiſane bile. „Hozhem ti jih nekoljko zhaſa

poviti
Kuharske Bukve (1799): maſtno. Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo

povito

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le v' snamnje: Naſhli boſte dete, ktero je v' plenize povito, ino v' jaſlih leshi. “ Komej je angelj isgovoril, she ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pod mizo mertviga ; mlajši dete pa, ktero je pri peči povito ležalo, je na pol zgorelo. Kakó strašno je moglo biti

▶ poviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povijejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	so bile po zdravi nogi upognjene , da se lepo priležejo; povijejo se pa s širokim trakom čez bincelj; vsaki dan se
Mineralogija in geognozija (1871):	Druge pseudomorfoze postajajo bolj po mehaničnem potu, da se kristali povijejo s strdivšo se tvarino druzega minerala, potem se pa razmočijo

povila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper
Mineralogija in geognozija (1871):	se je zgodilo, da ločivša se soparna masa se ni povila samo v en planet, ampak da se je razškropila v

poviti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v'
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jo imaš” — so materi djali — „da boš imela kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo

▶ povlak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prevleka; [sskj]

povlak

Kemija (1869):	klorom se dá popolnoma ubeliti, potem je dober za brezbarveni póvlak. Jalapova smola, ki se dobiva iz jalapovega korena, je v
Kemija (1869):	kosovih. Raztaljen in v vročem lanenem olji raztopljen dá kopalov póvlak (pokost), ki je med vsemi póvlaki najstanovitniši, ker se ga

▶ povod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povod
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali

povoda

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	mislim, da sem v omikani družbi in da nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti. ” Besede moje
Revček Andrejček (1891):	Franica je vedno nad teboj režala in prav nič nimaš povoda, da bi jo rad imel. Zato si pa mislim, kar
Gozdovnik (1898):	Arečiza mu je dal le prosto izporočiti, da vsled važnega povoda mora nemudoma odpotovati v Tubak. Kučilo izpodbode konja, da pride
Gozdovnik (1898):	zadavivši ga. Vodja odprave, don Estevan, ni imel niti najmanjšega povoda še dalje upati svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku

▶ povodec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povodci
- povodniki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne salesejo

▶ povoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povodna

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ribnika in o groza! — okoli roke se mu zvija gerda povodna kača. Iz vsega gerla zavpije, verže kačo zopet srečno v
Zoologija (1875):	zopet prebivajo rade na vlažnih in temnih mestih. Semkaj spadajo: Povodna bolha (Gamarus) je navadna v sladkih vodah, morska bolha (Talitrus
Zoologija (1875):	esculenta 114. Morus 132. Mošusova zél 143. Motovilec 137. Mreža povodna 110. Muholovka 146. Mrkva 150. Mrtvika 155. Mrzličnik 142. Mučenica

povodne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Aku je Poletu ſila mokru, bode malu mlade domazhe, inu povodne shivadi, koker raz, inu zhebelle bodo ſlabe. Aku je Jeſsen
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zhebelle notó is painjov leteti; kader ſe raze al druge povodne tize koplejo, kokuſhi pa v'prahu, kader jaſtrob viſoku lęta

povodni

Botanika (1875):	Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih
Zoologija (1875):	Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z

povodnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa

povodno
Stelja in gnoj (1875): 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje

▶ povodenj samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povodenj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zidan in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore
Valenštajn (1866):	povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči

povodinj

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	gojzdi (boršti) tako ravnali, kakor smo sedaj ravnati počeli. Velika povodinj je bila, kakor stojí v starih bukvah zapisano, v letu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji nekako nisko in povodinj mu mende večkrat nagaja; senožeti in njive okrog terga so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in iz več okrožij na Francozkem se bere od velicih povodinj. — Iz bojišča v Krimu smo dobili te dní imenitne novíce

povodnijo
- povodnjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva

povodnje

povodnji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo

povodnji

povodnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da

povodnji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	blato kviško k visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih

▶ povodnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odtočni kanal; Pleteršnik

povodnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in de pod hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker

▶ povoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povoj

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver pahniti od
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi debeložični povoj neki (n.pr. osemnajstkrat) jačji tok, ki ima ravnotolikokrat (n.pr. osemnajstkrat
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	napetost poviša. Kadar se namreč izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima večjo
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev obstoječi
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima večjo napetost, pa toliko manjšo jakost

▶ povoljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povoljno

Občno vzgojeslovje (1887):	silno upira našim predstavam. Ta neugodnost ostane stalna, in šele povoljno iznenadenje jo izpremeni v ugodno čustvo. Višja čustva imajo to
Gozdovnik (1898):	Joso! « zakliče kapitan. »Kaj si ti? Kako pa je! « »Vse povoljno, kapitan, donna še bedi, dete pa v zibeli spi. « »Zdaj

▶ povonjati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poduhati, povohati; [sskj]

povonjal
- povunjal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne

▶ povprašati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povpraša

popraša

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta ženska bila, ki
Stric Tomaž (1853):	njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem
Blagomir puščavnik (1853):	in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste
Stric Tomaž (1853):	opraviti“, odgovori Šelbi. „On ima menda dosti sužnjih, kaj ne? “ popraša spet gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno
Čas je zlato (1864):	druzega nič? Je to vse, kar prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš
Ferdinand (1884):	mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi
Izidor, pobožni kmet (1887):	moti in da mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel

povpraša

Na Žerinjah (1876):	na takov gost borov les nekov čuden, skoro otožen vtis," povpraša Veronika mej pogovorom, v katerem sta se menila vzlasti o
Na Žerinjah (1876):	hasnile; otroci so le v eno mer tulili. Grof Waiden povpraša po gospodarjih. Poznal ju je, da sta dva pridna kmeta
Na Žerinjah (1876):	IX. „Kaj pa delaš uže sedaj na vrtu, Anica? " povpraša druzega dne, ki je bil prinesel zopet solnce in jasno
Šaljivi Slovenec (1884):	Doli na zemlji skusil sem slabega že dosti. « »Kaj tacega? « povpraša sv. Peter. »Khaj tacega? — Nü! Kho sem chodil pho ulici
Šaljivi Slovenec (1884):	čakala ženina — toda tega od nikoder ni bilo. Naposled vendar povpraša uradnik nevesto: »I, kje imate vendar svojega ženina? « — »Svojega ženina
Luka Vrbec (1890):	Reci, da jo pozdravljam. « »»Drugega nič? Kaj pa, ako me povpraša po vaši veri? Kaj naj ji odgovorim? «« Župnik je bil
Najmlajši mojster (1896):	naju tudi šele pamet srečala, ali pa naju je že? « povpraša Suzana poredno svojega modrovalca. »Naju je že, nevestica moja! « odvrne
Najmlajši mojster (1896):	prišlo na misel, kar mi vzbuja pomisleke — —.« »In to je? « povpraša vdova premišljajočega in smejočega se Žlebnika. »Obljubiti mi boš morala
Najmlajši mojster (1896):	na škripajoči stol. Jetniku se razjasni temno čelo in radovedno povpraša: »Ali je res? No, kaj ste ukrenili? « »Sodnik je poklical

povprašajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč: „V ime Boga! Pod mojo streho hočete prenočiti? Radi

povprašal

poprašal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal
Čas je zlato (1864):	Kader iz Pariza pridem, kamor jutri pojdem, bom po tebi poprašal! « Kraljevič se tedaj tjè podá, Lenče gré domú. Nič ni

popraſhal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres

povprašal

Antonio Gleđević (1873):	odbije, Črna zemlja nas pokrije, Kdo bo še po nas povprašal: Kdo se z nami bo ponašal: Jenko. Slabo brleča lučica
Gospa Amalija (1875):	klavir. Kdo more to biti? Ko sem prišel domov, sem povprašal radovedno: »Mati, zdaj nekdo stanuje v gradu, v gosposkih sobah
Izza mladih let (1882):	tacam in krempljem, óni veliki glavi, vsak pa še jedenkrat povprašal, kdo ga je ustrelil, in občen posmeh je bil nasledek
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	bilo med nama dvema. Le jedenkrat sem na Dunaji slučajno povprašal koroškega poslanca, ali pozna morda dr. F-a v W., pa
Gospod Janez (1884):	drugod sva z Janezom že vse oblazila. « V vasi je povprašal, kam drži ona cesta. »V grad! « dejal mu je bosonog
Gospod Janez (1884):	jeziti, da se ni bil predstavil in da nje ni povprašal, kdo je in kaj in tako dalje — Pa naposled je
Agitator (1885):	ne, gospodična Milica! Verjeti nisem mogel, in zato sem Vas povprašal. Neverjetno se mi je zdelo, ker menim, da dobro poznam
Testament (1887):	sam bi se bil najrajši obrnil k bližnjemu sosedu ter povprašal, kaj in kako, ko bi mu neka čudna, nenadna slutnja
Grajski pisár (1889):	svoj hčer, »in Kovskar z Bukovega vrha je tudi že povprašal zanjo. Pa je zahteval dva vola, ali dajal sem samo

povprašamo
- poprašamo
  Fizika (1869): vsak dan vidimo, ki jih vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat
povprašata
- poprašata
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): »Kaj pa je, Šilo? « ga poprašata oba. »Ne vém! « jima je kratko odgovoril. »Prišel je Meziborčan

▶ povpraševati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povpraševal

poprašoval
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je govoriti silil, Bog ve kako dolgo ino kaj še poprašoval, naj bi mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi

povpraševal

Sosedov sin (1868):	jeliso se zopet bolj pogosto snubači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter, oglasil se je županov sin iz
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	bi bila za vse reči dobra, brez greha in madeža. Povpraševal je po njej v bližnjih in daljnih krajih ali brez
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	tudi večkrat zgodi. Tudi o priliki, o katerej sem govoril, povpraševal sem, kod je bilo kaj več dežja ter pozvedel, da
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dan je premišljeval, kako bi mogel rešiti svojo preljubo zaročnico. Povpraševal je modrih mož in svetih puščavnikov, ali zastonj iskal je
Prvi sneg (1886):	drug dan je prišel h Kolarjevim in ves zavzet je povpraševal, zakaj so odšli tako zgodaj; kajti da jih je po
Prvi sneg (1886):	življenja in radovédno se je oziral po dvorani ter zvedljivo povpraševal zdaj to, zdaj óno. Toda bolj ko je opazoval veselo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	je bil že najdlje brez pomočnika in je že najdlje povpraševal po njem. Ako ga tudi ta ni mogel porabiti, šla
Prve hiše (1896):	Kaj čem jaz začet' ? Narodna. »Kako si kaj spal, Greben? « povpraševal je drugo jutro Sod ob devetih svojega najboljšega pivca. »Po
Prve hiše (1896):	začel še o Meti premišljati. »Kako je neki z dekletom? « povpraševal se je. »Zaradi tebe storí, kar hoče«, očitala mu je

povpraševala

opraševala
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela

popraſhevala

Genovefa (1841):	rezhí popraſhevala, na vſako vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo
Genovefa (1841):	ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo

povpraševala

Napake slovenskega pisanja (1858):	za velicim: „OIga je tako milo jokala, po zgubljenem bratu povpraševala tako zvesto, da je skoraj omečila serce Ivanovu. “ Tukaj se
Antonio Gleđević (1873):	ljudje, tudi mesta, morda krasnejša kot le-ta Dubrovnik; tedaj ni povpraševala, ali so v drugih hišah tudi živa bitja, kako da
Antonio Gleđević (1873):	svojem pravem življenju! Tu je bil njen svet! Tedaj ni povpraševala, ali so za modrim morjem tudi ljudje, tudi mesta, morda
Gospa Amalija (1875):	priči sem bil pod stolpiči starega Gabrka. Doma me je povpraševala skrbna mati vselej: »Kje si pa bil zopet? « »Pri starem
Gospa Amalija (1875):	vodo in zrla za njimi, ko so jih odnašali valčki. Povpraševala me je mnogo o moji mladosti. Pravil sem ji o
Vanda (1888):	pravica. Vanda se mu je prijazno nasmijala ter ga sočutno povpraševala o domačem njegovem razmérji. Poravnalo se je staro sovraštvo, ali
Grajski pisár (1889):	tu na Visokem! « je odgovoril ponižno. »Grofica Suzana je že povpraševala po vas, ali nikjer vas ni bilo! « »Gospod vitez Hohenburg
Od pluga do krone (1891):	so bledela njena lica. Polonica jo je tu pa tam povpraševala, kaj ji je, da jo morí takšna žalost, ali Anica
Jarem pregrehe (1895):	izpreči kobilo. Agata se je hudovala nad Bogmetom. Polona je povpraševala, čudeč se, sedaj očeta, sedaj Bogmeta. Toda oče Krajec ni

povpraševali
- popraſhovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Matevsh Sorz, m. vikar. Popiſovanje noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil

povpraševati

opraſhovati

Pozhétki gramatike (1811):	sloshni meri en vezh obſeshni pomén. Tukaj ni pravi kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in daljezh v piſmih pogovarjati. Sraven tega mora drushba ſkerbno opraſhovati, in gotovo svediti, kako ſe po domazhi desheli s kmetovanjam

povprašuje

opraſhuje

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe ſliſhati, vſe svęjditi. On opraſhuje sa tavshent rezhy, katęre bi ne imel vęjditi, katęre ga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadershanje tadla, katęra ſe v' druge hiſhe inu shlahte męſha, opraſhuje, ràsnaſha, inu kuje vſe nove zajtunge,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtvu imenujem jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje, vſe fèrbęshnu od ſvojga blishniga ſodi, vſe sadershanje tadla, katęra

poprašuje
Stric Tomaž (1853): mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega posestnika

povprašuje

Pripovedke za mladino (1887):	v katerem sedi sam kralj. Voz se ustavi in kralj povprašuje: „Otrok moj, kdo si? Kaj počenjaš tu? ” „Uboga zapuščena deklica
Pripovedke za mladino (1887):	Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca povprašuje dalje: „Oj kje je dete mi ljubo? ” Odgovori jej: „To
Gozdovnik (1898):	tudi zanikarnežema Barahi pa Oročeju. »Kaj pač menite,« sennor Baraha, »povprašuje Oročej, »čemu jezdi don Estevan de Arečiza za Kučilom, dasi
Gozdovnik (1898):	v svojem življenju! « »Jeli res? je-li mogoče? vi moj oče? « povprašuje Tiburcio od veselja se tresoč, in objemljaj iz celega srca

povprašujejo
- poprašujejo
  Blagomir puščavnik (1853): da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo
povprašujem
- poprašujem
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je kriva, in kolikorkrat kteriga poprašujem, zdi se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas
- povprašujem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo

▶ povprečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povprečno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše

▶ povprek prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povprečno; [sskj]

povprek

Zoologija (1875):	so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto
Zoologija (1875):	fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek

▶ povračanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povračanje

pourazhanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVIII. POSTAVA. Hvalleſhnoſt ſa prejete dobrute je tega narbulshega spoſnanja pourazhanje. 1 Enu hvalleſhnu serze ima eno veliko imenitnoſt, inu urednoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXXVIII. Poſt. Hvalla ſa prejete dobrute je tu nar pervu pourazhanje. XXXIX. Poſt. V' dobremu noter da smerte obstati je tu

▶ povračati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrača

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri se zamore živina zavarvati, in ktera škodo pocerkanih živinčet povrača. Imé te družbe je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leto. (Pri Županu v Zlati vasi. ) Župan. Že novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet

▶ povračevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povračevalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in vidili bote, de se vam bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se

povračuje

povrazhuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to deshelo bom tebi ino tvojim mlajſhem dal. “ Tako Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi ſluſhajo, ino ſo mu pokorni. — Poboshni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſerza ino poſtreshne roke naſhel. Bog, kteri vſakimu po saſlushenji povrazhuje, bo s' njim ravnàl, kakor on s' drugimi, ino bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo

▶ povračilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povračila

povračila
Zeleni listi (1896): oditi, da bi kdo ne mislil, da bi radi kakega povračila za svoje darove«. Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava

povrazhila

Pozhétki gramatike (1811):	s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense, Vreden povrazhila; Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre à
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog ti poverni, kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker doſéshem miloſt per vaſ, deſiravno me ni naj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ko je moj uzhenez; gotovo, vam povem, ne bo bres povrazhila oſtal. “
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano kuhnjo in dimnik. 47. Povrazhila pa vſiga na enkrat sato ne dobi, ker bi vtegnil

povračilo

pourazhilu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiri se ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode

povračilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso
Robinson mlajši (1849):	razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja

povrazhilo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je

povračilu

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sami delajo, le de vès pridelk v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz

▶ povratnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povratnika

Astronomija (1869):	Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za nas posebno važen zato, ker znotraj njega
Astronomija (1869):	sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda

▶ povreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povre
Kuharske Bukve (1799): mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj
povrejo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi sicer tako
povreti
Kuharske Bukve (1799): oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo povręti; je dobro. 50. Polivka od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam

▶ povrh prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrh

poverh
Čas je zlato (1864): mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom

povrh

Zoologija (1875):	posebno kožico zavita in tako od druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so časih še zagrnjene s tanjšo ali debelejo tolščeno plastjo
Botanika (1875):	boba, se pa na tem spozná, da so njegova zrna povrh nepravilno zvezdasto očrkana (pod. 3b. ). Staničje. 19 Iz stanic, druga

▶ povrh predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrh
Izidor, pobožni kmet (1887): ta ubogi in od ljudi zapuščeni mož, kterega so hudobni povrh vsega še preganjali, pripravil na obiskovanje svojega Boga, ki dušo

▶ povrhnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrhnjo

Botanika (1875):	je zatorej večidel zelen. Vse njegovo površje je prepreženo z povrhnjo kožo, sostavljeno iz ploščnatih stank, v kterej koži je mnogo
Botanika (1875):	parenchymu, delo umetnih anatomov, izjedó namreč zeleno staničje med nepokvarjeno povrhnjo kožo, tako da postane praznina med gornjo in med dolnjo

▶ povrhu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrhu

po verhi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivesh, shivini pa klajo vséla. ˛Shkóde, kakor je mogozhe bilo po verhi prevdariti, jim je zhes 4,400 goldinarjev.

poverhu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci

▶ povrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrne

poverne

Sacrum promptuarium (1695):	almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa vaſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je
Blagomir puščavnik (1853):	Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zavesti. Ko pa ga opihlja spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in kmali je tudi govoriti začel; le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

povrne

Botanika (1875):	in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva
Zeleni listi (1896):	eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam niti vinarja več

povrnejo

povernejo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda zopet povernejo. — Mislil si je, da se kak drug deček ž njim

povrnejo

Lohengrin (1898):	in Lohengrin Miroslav. Ortruda. Vsi možjé. Vse žene. (Vsi se povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve
Lohengrin (1898):	moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za

povrnem

povernem

Divica Orleanska (1848):	volja Božja bo, de se zmagljivo Iz tega boja smertniga povernem, Tedaj bo spolnjeno; in pastarica V kraljevi hiši nima več
Tine in Jerica (1852):	le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že

povrnem
Valenštajn (1866): hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem

povrneš
- poverneſh
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo, is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s'

povrni

poverni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shevi ſmerti. Bog ti poverni, kar ſi ji dobriga ſtorila! “ Ruta rezhe: „Povrazhila doſti, ker
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni ſe nasáj, Poboljſhat' ne odlagaj, K' ozhetu ſe podáj! Nar
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tem vſmileno kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh: „Bog vam ſtokrat poverni vaſho dobroto! ” S' poſhtovanjam, kakor bi biia shlahna goſpá, zhe
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	de. Več skorej mu ni prestati. Toraj mu Bog reče: „Poverni se v deželo svojih očetov! Jaz te bom varoval na
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	kar si svoji taši storila po moževi smerti. Bog ti poverni, kar si ji dobriga storila! “ Ruta reče: „Povračila dosti, ker
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reče: „Zdaj pa se vernite na materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke storile! “ Ino kušnila je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	se imam zahvaliti, de sim k tako dobrim ljudém prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! Razlij svoj blagoslov čez nje. Daj
Blagomir puščavnik (1853):	na uni le gori z otrokom poginiti. Bog jej stokrat poverni dobri deklici! ” Oba hišna se začudena in zveselena pogledata. „Naša
Oče naš (1854):	menda, da sim eden iz med vaših sovražnikov? Bog vam poverni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapéli k maši. Oberst je

povrni

Viljem Tell (1862):	more vam pakazati. Tell (mu seže v roko). Bog vam povrni dobro delo. Z Bogom! (Odide, pa se spet vrne. ) Al
Deborah (1883):	Izraelu! Zakaj ne bi porok za njo bila? Bog vam povrni, božja roka vas blagoslovi; in vsi ti novci! Vsi ti
Oče naš (1885):	ste menda, da sem eden izmed vaših sovražnikov? Bog Vam povrni vašo dobroto! “ Zvonovi cerkvice so zapeli k maši. Polkovnik je
Revček Andrejček (1891):	mi bodo prilegli! (Pokuša. ) Kako so vender dobri! (Prijazno. ) Bog povrni, Bog poplačaj. (Jé z veliko slastjo. Od daleč se čuje
Revček Andrejček (1891):	Andrejček. O Franica, ti me imaš pač rada Bog ti povrni! Franica. I kaj pa že kaj delaš? Kod pa hodiš
Revček Andrejček (1891):	ima pri meni svoj živež in kot. Neža. Bog vam povrni, oče. Pri vas pa že ostanem. Dà, ostanem! Jeklen. Vse

povrnil

povernil

Biblia (1584):	ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de
Sacrum promptuarium (1695):	je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi ſe je bilu sgodilu, sakaj en dan je
Ta male katechismus (1768):	odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' zhaſti ſvojga Ozhęta s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare dni lehko ſtreshe, vam vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k svojimu gospodu povernil, kterimu je s tako novico vstreči upal. Pa še veliko

povernou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h' tiſti podamo, inu ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar

povrnil

Zoologija (1875):	da je po hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče
Revček Andrejček (1891):	že radi svoje stare matere. Kar bo materi dobrega storil, povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne

povrnol

Deborah (1883):	oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je? Lovre
Deborah (1883):	ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je? Lovre. Zaman si prišla! Zdaj te on pozná

povrnila

povernila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	briti sazhél, ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha : Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	12 kr. srebra. Ajda in turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za to se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za
Divica Orleanska (1848):	boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim

povrnili

povernili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali
Zlata Vas (1848):	bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna

povrnilo

povernilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode

povrnimo
Izidor, pobožni kmet (1887): zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so

povrniti

povernit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en zeli potok. Inu kai ozhmo tvoji taku veliki dobroti povernit mi reuni, inu boshni? O ſram nas je, de ſmo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tedej, de je Matija Satilnik dolshan , ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel jeſt povernit. Sakaj semla je meni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ta dnar njemu nasaj povernit. Baron. Tęga bi imel jeſt povernit. Sakaj semla je meni nasaj padla , jeſt ſim jo Satilniku
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtrani. ) Beſhtja ! vjęti me ozhe! Nęshka. Mi dva jim moreva povernit. Matizh. Al zhutijo kakſhne shelę ? Nęshka. Al jih zhutim? — ſej

poverniti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska

povernoti
Robinson mlajši (1849): se pak ti ljudje našli je bil dolžen, jim vse povernoti. Oča. Prav tako! kajti da ako bi teh reči ne

povrniti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dobil , ako bi se ne bil moral v Malo Azijo povrniti, kjer se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Kdor bi se zoper to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	233 (nominalna vrednost po 200 gl. k. v.), ako treba povrniti nepotegnene 5% obresti od dne 1. januvarja naprej, in se

▶ povrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povrnjene
- povernjene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko
povrnjenega
- povernjeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá
povrnjenih
- povernjenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih ne imeli, bodo vender dve

povrnjeno

poverneno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in tako bote to, kar bote sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga

povernjeno

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	nam Bog ponuja. Kakó pa, Anže, ali ne bo nič povernjeno za to posest? « »Pač! « — reče Anže — »Ali koliko pa meniš
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sije svitlo solnce nad nami. “ Otroci! kar vam stariši dadó Povernjeno nikdar zadost’ ne bo.

▶ površen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

površen
- površnji
  Botanika (1875): pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline
površna
- poveršna
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje

▶ površina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

površina

Fizika (1869):	streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka
Fizika (1869):	105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument

površine
- poveršine
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega kroga. V Taurii In Kaukazii precveta mila pomlad, ko
površini
Fizika (1869): Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje
površino
Zoologija (1875): po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez

▶ površje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

površja

Fizika (1869):	dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke
Fizika (1869):	zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega površja enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3

površje

Fizika (1869):	magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica
Fizika (1869):	površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve. In temu je
Mineralogija in geognozija (1871):	različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine

površju

površji

Fizika (1869):	proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da
Fizika (1869):	je res tako, in na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v
Fizika (1869):	vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se
Botanika (1875):	nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja

površju

Fizika (1869):	na njenem površju je tedaj od središča privlačnosti toliko oddaljeno, kolik je polomér
Gozdovnik (1898):	gorskih velikanov se je počasno vsiljevala neka nedoločena svetloba. Na površju osamljene skaline ste moleli dve smereki kakor dve vidni prikazni

▶ površno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

površno
Občno vzgojeslovje (1887): da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode

▶ povržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

povrženi

poversheni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Mladi Preſhízhki, kateri ta Meſez, inu noter do Svizana bodo poversheni, niſso sa pleme. Kojne v'tem Meſzi poſebnu ahtej kir
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Shivino ne meſti, kar ji manka, mlade preſhizhke, kateri bodo poversheni, kader Meſez gori jemle, sa pleme pulti, toku hitru na

▶ povsem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povsem

povse

Gozdovnik (1898):	skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse prezreti z one strani, s ktere je bil prišel. Takoj
Gozdovnik (1898):	tepec! Kaj nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v
Gozdovnik (1898):	se na bandita ne more več zanašati. Vrč sta bila povse izpraznila. Baraha je ležal pod mizo, Oročej pa s polovico

povsem
Gozdovnik (1898): gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja
po vsim(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de
po vſe(združena oblika)
Genovefa (1841): ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta ſin vſe savolj naſ

▶ povsod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povsod

polsot
Sacrum promptuarium (1695): ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj, de nimaio provu, polsot ſe vſdigne kreh, inu boj. Oh preproste shene! de sa

pousod

Ta male katechismus (1768):	Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok, katiri uſſeller, inu pousod voshejo, inu ſhellèe, de neli v' njeh, ampak tudi v'
Kratkozhasne uganke (1788):	puſtish, tedej se smę puſtiti pred usakem videti, ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe

pouſod

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi resglalimo , No tvojo hvalo pouſod, Naſh glaſs pusti h'tebi priti , No s'tistim tebe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Gospod! h'Tebi v'Nebeſe priti, Inu pred vſim hudim pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju telu JESUS nam dei Spravo viero

povsod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja
Zlata Vas (1848):	kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni svest, ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zakopati se v bukve. Vendar je tudi v tem, kakor povsod, nekaj preveč, nekaj premalo. Ne bilo bi prav, ako bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati
Botanika (1875):	v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó in
Botanika (1875):	Palmovo deblo, palmam in drevesastim praprotim lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno

povsodi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez
Mineralogija in geognozija (1871):	črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a a), včasi pa
Zlatorog (1886):	ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó
Gozdovnik (1898):	pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno

povsot

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Čezdalje več povedat' vé. Deseti naš tečaj vládaj Vzajemnost hvaljena povsot, Use nam brate budi, zbadaj Roké podati nam naprot! Premišljevanje
Stric Tomaž (1853):	Sama sebi je bila čez vse, njena volja je mogla povsot spolnjena biti; neznana ji je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in

povſod

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzi pa je Jesuſ od tod drugàm ſhel, ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je bil Joshef ſam v' hiſhi. Tedaj ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno vreme
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ti zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali

povſodi

Genovefa (1841):	Bres bôshje vólje me ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od

▶ povsodi prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povsod; [sskj]

povsodi
- povſodi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe

▶ povšeči prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povšeči

Zlatorog (1886):	za vina rújnega kozárec. »In če lepa Jérica takrat »Bo povšeči blisk in blesk ti zlat, »Glej! ponôsno ti odjašem strani
Gozdovnik (1898):	imel vršiti te obveznosti po načinu, ki vam ni bil povšeči. Morda dobodem priložnost, to stvar popraviti. Nato ponudi Fabiju roko

▶ povšterc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k

blazina; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

povštercu
- poushterzi
  Sacrum promptuarium (1695): nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa

▶ povzdiga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzdigo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne
Občno vzgojeslovje (1887):	učenci, kjer le možno, sami delajo. Kadar je učenec spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri

▶ povzdigniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzdigne

povsdigne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu

povzdigne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj
Roza Jelodvorska (1855):	dene jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno

povzdignejo

Astronomija (1869):	časomér, kažipot, severnica, tlakomér in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih ulic k ozkemu. oddelku neba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na njegov izgled plosk in krik: „Naprej, naprej !” ob enem povzdignejo. Spoznavši, pri čem da sva, nama ni drugače kazalo, nego

povzdignemo

povsdignemo

Abecedika ali Plateltof (1789):	Molitov po Sholi. Hvalęshnu povsdignemo mi naſhe duſhe k'tebi, o Darovnik vſega dobriga! ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	s'luſhtam poſluſhajo: ob tih vękſhih prasnikih, kadar my rokę povsdignemo, de bi tebi o moj Bóg ta ſtraſhni offer perneſli

povzdignemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nego dva centa praznih želj. Čto nam je storiti, da povzdignemo na Slovenskem slovenščinu na čast družbenoga jezika? Sledeča: 1. Govorimo
Izidor, pobožni kmet (1887):	dar prinesemo ter večkrat čez dan svoje srce k njemu povzdignemo. Tako moliti učili so me gospod župnik v moji mladosti

povzdignil

pouſdignel
Ta male katechismus (1768): koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes

povsdignil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bogu! ” Ino potlej ſe je vprizho njih nakviſhko proti nebeſam povsdignil. Uzhenzi gledajo vſi shaloſtni sa njim. Poſlednjizh pride ſvetel oblak
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakviſhko povsdignil, ino Boga mòlil. K' zhaſti boshji je vſeſkósi prepéval lepe
Genovefa (1841):	ſtarſhe tako ſerzhno moliti vidil, je bres povelja ſvôje rozhize povsdignil in beſéde ſvôje matere ponovil: „Ljubi Bog! Têbi bôdi hvala

povsdignou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	imenitniſhi zhaſt, inu viſokuſt eniga Apoſtelna povsdignou? ta je, katiri je s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti nega h' tebi poklizou, v' to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju

povzdignil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora von Krain habe ich mit vielem
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval lepe
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	več zaupal in ga kmalu še na višo častno službo povzdignil. Davorin je zvesto spolnoval dolžnosti svojega stanú — iz pobožnega spoštovanja

povzdignul
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ktere se je pa kmalo po več druzih krajih hrup povzdignul. Ali letošnje nenavadno mokro vreme je lahko tù in tam

povzdignila

pouſdignela

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je mene zhes uſſe ludy pouſdignela, uſſe te narvezhe susebnoſte pak je ſmirej moja poniſhnoſt spremluvalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht nje ſhenena S. Joſhefa pouſdignela, inu reſglasila. V nje ſhiulenju. MOLITUV K' S. JOSHEFU Zhiſtoſt

povsdignila

Genovefa (1841):	pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila rekozh: „O kako dôbro je vunder, zhe kdo Têbe ſposná
Genovefa (1841):	pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam

povzdignila
Zlata Vas (1848): bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de
povzdignula
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje

povzdignile
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel

povzdignili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po 50, tudi čez 100 milj dolge gore razkrojili in povzdignili takó, de še dan današinj po več tavžent letih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto

povzdignilo
- povsdignilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku bi
- povzdignilo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): pervi dediči, namreč gospodičini Fabíoli; pa da bi to zeló povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite

povzdignimo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	K Sanktusu. 1. Povzdignimo, kristjani, Vsi svojo pesem zdaj, Zapojmo skúpej zbrani: Svet, svet
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dobrote, Mili Oče! vsaki čas. Svet ali Sanktus. Sveto pesem povzdignimo Lepo z angeljci pojimo: Sveti, sveti, sveti Bog! Vsi ljudje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ljudi pošlatali, ker nečeju toga viditi, slišati i spoznati. Kako? Povzdignimo, kakor drugi narodi svoj jezik, tudi mi slovenščinu za družbeni

povzdigniti

povsdigniti
Genovefa (1841): me sêmlja nóſi! Jes ne ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami

povzdigniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih in vredniših zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to kmalo drugači. Novi časi bojo terjali, de se bomo povzdigniti mogli na višji stopnjo v vsim , in de se bomo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Edina misel, edina skerb je bila vse moje žive dni — povzdigniti našo hišo k tisti veljavi in mogočnosti, s ktere jo

▶ povzdignjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzdignjena

povsdigneina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	raiſhi rezhem: meinimo, de molimo, o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bila ta samota, de je bila ena mati tiga praviga povsdigneina teh ſerz pruti Bogu, inu enu ſrezhnu veſelie, inu ve

povsdignjena
Kmetijske in rokodelske novice (1843): glava, mora biti na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari

povzdignjenima

Blagomir puščavnik (1853):	vitez močno začne jokati zdihne starček poln radostnega hrepenenja s povzdignjenima rokama: Zgini, noč, pridi o pridi skor jutra moč !
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nisi oropal? « » Milost, žlahtni gospod !« prosil je obtoženec kleče s povzdignjenima rokama. »Vse svetnike nebes pokličem v svoje priče, da nisem
Spisi Krištofa Šmida (1883):	prijatelja. Toda v tem trenutku spozna gospoda Topolovskega in zakliče povzdignjenima rokama: „Bogu bodi čast in hvala! ” Berzo stopi vitez v

povzdignjenimi

Blagomir puščavnik (1853):	bili tako ginjeni, da so na tla pokleknili in z povzdignjenimi rokami molili. In tako je bilo v celem okrožji tiho
Sveti večer (1866):	zopet pripelje domu. ” — Mati in otroci so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne

▶ povzdigovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzdigovanju

pousdigvainu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Hvalen bodi ta Goſpod. Ta shest inu dvaista Peiſem. Po pousdigvainu. 1. K'du more prau sposnati Ta zhudesh , de je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod , No Bog
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nega na vekumei. Sedem inu dvaista Peiſem. Ena druga po pousdigvainu. 1. Pole, kai lubesen stry! Koku JESUSA nam skrije! No

▶ povzdigovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzdigoval

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Na paši per ovcah zgoli sam je serce ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo
Občno vzgojeslovje (1887):	da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa

povzdigovati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj
Občno vzgojeslovje (1887):	treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko

povzdiguje

povsdiguje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak

povzdiguje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene „povzdiguje, je le slama; sad moj pak je, boljši „kakor tvoj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Kjer pa se jedan drugemu merzí, se jedan čez drugega povzdiguje, kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kviško, je prazen in za nič. “ Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil
Občno vzgojeslovje (1887):	njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja v njem zanimanje za

povzdigujejo
- povzdigvajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To
povzdigujem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): je zavolj vsiga, kar koli sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati

▶ povzdvigniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP

povzdvignil
- povsdvignil
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod

▶ povzemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel, Povzema si zdanji zarod vesel: „Latinske, Helenske, Tevtonske se učim, Za

▶ povzeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzame

povsame
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Potlej savpije s' mozhnim glaſam: „Dopolnjeno je! “ Ino preden sadnjizh povsame, rezhe ſhe: „Ozhe, v' tvoje roke srozhim ſvojo

povzame

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska
Zlatorog (1886):	In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant
Tiun - Lin (1891):	živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov pribočnik. »Gospod,« povzame potem mandarin besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam

povzamemo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tednik Štajarske kmetijske družbe (Wochenblatt der steierm. L.-W.-Gesellschaft — iz kteriga povzamemo ta sostavek, kot „besedo o pravim času”. Nesreča je, oh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	oklican, kteri določuje vse okoljšine novih naselbin, in iz kterega povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah

povzele
- povsele
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po nikakſhni vishi

povzeli

spovzeli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh vsega

▶ povzročati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

povzroča
- vzročuje
  Ferdinand (1884): Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka

▶ povzročevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzročujejo

provzročujejo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	najprej jasno in natančno zapisujejo vsi oni poslovni dogodki, kateri provzročujejo dolg ali terjatev in to po vrsti, kakor prihajajo. V
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigo, kajti v njem so zabeleženi le taki dogodki, ki provzročujejo dolg ali terjatev, in sicer pod »debet« ali pod »credit

▶ povzročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

povzroči

provzroči

Občno vzgojeslovje (1887):	povelje nadomestuje preudarjanje, katero je potrebno pri hotenji; večkrat pa provzroči, da se preudarjajoč otrok vsaj odloči. Zato povelje ne dopušča
Občno vzgojeslovje (1887):	na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se provzroči na več načinov, bodisi da krepki, novi, nenadni in nepričakovani

povzročil
- provzročil
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je v nevarnosti otroke in moža; čutila
povzročila
- vzročila
  Ferdinand (1884): mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa mu je vzročila dokaj trpljenja.
povzročili
- vzročili
  Ferdinand (1884): drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa

▶ pozabiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabi

posabi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to, de en Chriſtjan na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	od drugih ni vſhezhe, tiga ſe tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti
Genovefa (1841):	ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do

pozabi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te hudobne kače, de te
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi mi, moj oče so bili gotovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po zdravílu, kakor ozebli za soncam! pa — ko vračitel odide, pozabi bolnik, kako se ima vračitvo (zdravilo) vživati! Vračitvo se donese
Stric Tomaž (1853):	denar spraviti môgel. Pri vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se
Oče naš (1854):	bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi. ” Vojak je odšel in tako storil. „Preden je šel Korvin

poſabe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en

zabi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verh še nekoliko sladke skorje in dišečih žbic, sodčik dobro zabi, obesi ga v klet in oberni ga vsak dan na
Sveti večer (1866):	bodi s teboj! Misli vedno na Boga in nikoli ne zabi, da te njegovo oko gleda povsod. Imej se vedno za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pa tudi vodilo avtonomistični večini državnega zbora, katera naj ne zabi, da je veliko odgovornost na-se vzela, ko je izvoljena od

pozabijo

posabijo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſez gori jemle, sa pleme pulti, toku hitru na mleku posabijo, od sazhętka jih s'graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu Monkofu ) Ony naj pak na shupanovo Mizko nikoli ne posabijo. Ansh. Inu na Anshęta ! Vſi Lohko Nozh! lohko Nozh — Glash
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dolshnoſt — Baron. Je , naſs dershat. Raven to je, kar one posabijo. Goſpá. Jeſt ne bom posabila. Baron. Jeſt tudi ne. Matizh.

posabio

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je tu shalaſtnu Nebu, de je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku veliko dobruto posabio, temuzh tudi to roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tod pride, de kümaj eno pridigo ſliſhio, jo vshę posabio. Ali samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika

pozabijo
Izidor, pobožni kmet (1887): svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda

pozabil

posabil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh. Kaj sa enu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi v' tim mórji ſvojih holezhín nizh od tega ne posabil, kar je imel ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha
Genovefa (1841):	ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène

pozabil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in njegovo sercé tolikanj ginjeno, de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa
Robinson mlajši (1849):	to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej Tvoje sveto telo prejeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar
Čas je zlato (1864):	ni mar za ubozega Lenčeta. Tega je pač že davno pozabil. Lenček se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad
Ferdinand (1884):	vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand
Ferdinand (1884):	govoril je le malo in njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je
Gozdovnik (1898):	krik vzradoščenja. Našel je bonanso, od veselja pa je opreznost pozabil. « »Kje pa je? «

pozabila

posabila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj meni vedno pravijo: „Spomni ſe! ” Ne bom te sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te

pozabila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno je Gerarda narbolj krivca vsiga mislila, pa daljno sumničenje
Revček Andrejček (1891):	se mi nikari preveč ne korači. Ali si morda že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se
Revček Andrejček (1891):	tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila — sedaj, ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji

pozabili

posabili

Biblia (1584):	ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá priſhli, ſo posabili kruhe ſabo vsęti. 6. Inu on je djal k' njim

pozabili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	več mleka imela memo zdaj itd. Pa taki hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj
Ferdinand (1884):	gosli, tako očaral goste, da so na jed in pijačo pozabili ter le njega poslušali.

pozabim
- posabim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin.
- pozabim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se vari te

pozabimo

posabimo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa eniga Eden sa vſe. Mi vaſ povábimo Ki ne posábimo Kakſhni vojſhaki ſte Sajmite s' nam! S' verham natózhimo Kosarze
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti

pozabiš

posabiſh

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je pa to, jo popraſhajo, de sdaj ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je

pozabiš

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz
Blagomir puščavnik (1853):	naj te pa moje kosti iz merzlega groba, da ne pozabiš, kako kmalo bo tudi tebi solnce življenja za goro šlo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar bi naj rajši pozabil? ” „Saj ravno zato, da ne pozabiš; jaz moram za to skerbeti, da te ne bode vodila

pozabite

posabite

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le vuzhite V’ ſvojih mladih letah ſe, In nikolj ne posabite, Kako shlahtne roshe ſte. Dobri nauki ſo dragota, ˛Svete zhednoſtfti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	duſhek ne da, de bi vun puhnil, kotel rasneſe. Ne posabite, kar je pred bilo rezheno, de vrozh hlap, ko od

pozabite

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	še enkrat prosimo, ponašajte se dobro za kmeta, tode ne pozabite, de ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in
Blagomir puščavnik (1853):	Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost, milim otročičem v mlade
Valenštajn (1866):	Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite?

pozabiti

posabiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa

pozabiti

Zlata Vas (1848):	zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Nikoli nočem pozabiti, za kaj de sim vstvarjen! — »De bi večno živel, in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	poterpežljivo za nas terpel! — O moj Jezus! kdo bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom
Kemija (1869):	Ne sme se pa pozabiti, da si mi to stvar samo tako mislimo, in da
Botanika (1875):	Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je kolobarnic, ki imajo ozke in kratke jezičaste cvetke

▶ pozabivšiti prislov, deležje ↘ IMP

pozabivši

Ferdinand (1884):	je v najhujšej bolezni, če tudi le nekaj ur stregla, pozabivši in premagavši ženskino radovednost. Bil je prepričan, da bi gotovo
Oče naš (1885):	Arkimboldu poročena, kteri je vse težave starosti in dolge poti pozabivši po prijaznem povabljenju prišel. Z Arkimboldom sta šla gospod Pavle

▶ pozabljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabljen

Moč ljubezni (1865):	Te solze so pač naj bolj gotova priča, da ni pozabljen, ki spi pod gomilo, če jo je tudi že trava
Razne dela (1870):	šeg in vad obet, Kar majka me je scer učila. Pozabljen glas je mladih dni, Alkoran znak mi je obstanka, Med
Razne dela (1870):	ostane. Kateriga zagernjen vozotaj Pripelje sem na kolah Černo kritih, Pozabljen je, zagernjen vekomaj. V tim času, poln nauka želj nesitih
Razne dela (1870):	krog in krog ob vihri taki. Sloveči grad je zapušen, Pozabljen skor v občinskim padu, Ta je pregnan, un je vmorjen
Ivan Slavelj (1876):	Zblaznel je bil. Sedaj pa je zakopan v blaznišču; pozabljen, pozabljen! Njegovo obilno premoženje po materi pa masti nekakega kuratorja — mojega
Marjetica (1877):	ribje okó. Tedaj nasadi Srakar širokokrajnik, ki je do sedaj pozabljen poleg ognjišča odrešenja čakal, na glavo, prime Marjetico za roko
In vendar —! (1878):	najraji pobil na tla, da bi ne bil več dihnil. Pozabljen sem bil, popolnoma pozabljen! Duhovniku pa se je prav videla
Pomladanski vetrovi (1881):	oni samotni in nepoznani kraj, kjer mrtvi vojak od vseh pozabljen počiva v smrtnem spanji. Tudi na tem mirodvoru se vidijo
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	davno minula leta? Čemu se vzdiguješ iz groba, v katerem pozabljen ležiš morda brez vsakega spominka? Ti nisi bil naše gore

pozabljena

Jerica (1859):	in ne bilo bi prav, da bi Krokarija na vekomaj pozabljena ostala, ker je že skoraj vsak slovensk uljnjak z neizbrisljivimi
Moč ljubezni (1865):	in zarudevala mi lica. In ti nezvesta, pa nikdar ne pozabljena draga, ostani zdrava! Ločila sva se na zemlji, Bog daj
Razne dela (1870):	tak molčé stojiva si nasprot — Kak dolgo? tega nisva presodila, Pozabljena je méra časa bila. Globoko gled se v dušo mi
Razne dela (1870):	te zgodbe mesto se, Grašini in deželi zakličje ktero je? — Pozabljena za zmirej, osoda bivši tak, Je vtihnula pravlica, je zginul
Na Žerinjah (1876):	in upre svoj pogled t njo, „moja zadeva je zaključena — pozabljena. Pa marsikaj leži za vsakim človekom, o čemer meni, da
Na Žerinjah (1876):	v suhih, skromnih, včasih ne prav razumljivih besedah, minola in pozabljena povest tihe, gorke ljubezni, katere plamen je nekedaj užgal dve
Dóra (1885):	nesreča zgodila vsled otrokove neprevidnosti, in dogodba je bila kmalu pozabljena. Jaz nisem svoje slutnje, katera se je vedno bolj v
V krvi (1896):	rožica, vsaki lasek; imenovani in popisani so bili vsi svatje; pozabljena ni bila nobena sveča na oltarju, noben »živio« iz sredine
Gojko Knafeljc (1899):	pa je? « se je prestrašila Neža, in takoj je bila pozabljena prejšnja jeza. »Nič, nič! Samo ulivaj, ulivaj naravnost na glavo

pozabljenega
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar

pozabljenih

posablenih

Abecedika ali Plateltof (1789):	Savolo teh, inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem
Abecedika ali Plateltof (1789):	Savolo teh, inn vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov, inu me greva de ſem
Abecedika ali Plateltof (1789):	Savolo teh inu vſeh mojeh vedejozheh inu navedejozheh, koker tudi posablenih grehov, je meni raimno shov , inu me greva de ſem

pozabljeno

Napake slovenskega pisanja (1858):	in poptujčeno skoraj bolj od vsih druzih. ) Tudi ne bodi pozabljeno, da besedica: „ne“ mora stati vselej pred velivnikom, nikdar za
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	in se sladko nasmeja. Vse, kar je danes prestal, je pozabljeno, on se zdaj ne zmeni za nobeno drugo stvar, še
Žalost in veselje (1870):	poškodovana, prestala je vendar vso nevarnost junaško. — Vse bi bilo pozabljeno na ladiji, — saj mornarju preide spomin na prestane nevarnosti ravno
Mahmud (1870):	To je res,« vskrikne veselo Mihael, »tudi to naj bo pozabljeno. « Ljudmili je zginila poslednja skrb in sedaj je bila srečna
Mahmud (1870):	si imeli povedati de marsikaj iz preteklih časov. »Vse je pozabljeno,« pravi Mahmud, vzdigne čašo in trčili so zbrani na zdravje
Na Žerinjah (1876):	in odbil par peresc, ter žvižgal mej potom na pol pozabljeno operetno arijo. Naenkrat zagleda pred soboj na tleh nekaj belega
Cyclamen (1883):	začul pred gradom. Elza je vstala naglo iz naslonjače. »Torej pozabljeno! « ponavljala je za njim. »Da, saj tako mora biti. Ne
Cyclamen (1883):	dejal je on po kratkem mučnem molku; »sedaj bodi vse pozabljeno! « Ropot voza se je začul pred gradom. Elza je vstala
Hudi časi (1894):	Nič zamere. Če ne pridete več begat ljudij, bodi vse pozabljeno. Hujskanja pa ne trpim več. « — S kislim smehom na ustih

▶ pozabljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabljiva

posabliva
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen

pozabljiva

Roza Jelodvorska (1855):	gradu gledati. Š e s t a je bila grozno pozabljiva in nepazljiva. Nobene stvari ni v svojo, še manj pa
Maria Stuart (1861):	dokipí nesreča moja. Kenedi. Kaj moram čuti! Marija. Ti si pozabljiva — Al jaz sem ohranila zvest spomin. Obletnica je danes grozne

pozabljivi
- pozablivi
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Pa kmalo se mi je zdelo, de so bili bolj pozablivi, de svojih reči niso več tako bistro previdli ino de

▶ pozabljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozabljivost
- posablivoſt
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar

pozabljivosti

posablivoſti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne ozhita. „Pazh sa reſ prav véſh, kakſhine ro-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv posablivoſti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi

▶ pozde prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kasneje, po; Pleteršnik

pozde
Robinson mlajši (1849): je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama zmakal. Pozde je tudi še inde gdé gdè po ostrovi ti imeni

▶ pozdrav samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdrav

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v
Stric Tomaž (1853):	kar tukej vidite, moji Kloi — recite ji samo moj srečni pozdrav in da se v nebeški domovini spet vidiva. Ravno tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	slajšala vojaška godba in Khamova postrežba ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice Rojanske, je bila loterija z lepimi dobitki. — „Tagblatt
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	luknje so v Skadru okna, — dobil bi bil skozi njo pozdrav iz puške. Prošinila me je svojevoljna misel, da bi šel
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	objemu. Še le tu so si dovolili nekaj besedij v pozdrav. Toda previdni Jon je silil k hitremu begu. Že je

pozdrava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali

pozdravu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	gospôde. Ker mi ni znan noben obraz, sedem po kratkem pozdravu za drugo mizo. Tik za mano vstopi tržansko oblečen človek
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Ali ste pripeljali jetnikov, gospod namestnik? “ reče poveljnik po prvem pozdravu. „Jetnike — da in ne, vendar ravnajte ž njimi kot z

▶ pozdraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravi

posdravi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	graſhino priſhel. „Dobro jutro, mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj
Genovefa (1841):	grôfinja! Oh sanikerni Golo! ” Grôf s kônja ſtópi, vſe prijasno posdravi, jim roko podá in vſe ispraſhuje, kaj ſe je ta

pozdravi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih
Tine in Jerica (1852):	hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v
Roza Jelodvorska (1855):	v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri so z materjo vred v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oče Korvinov v dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka
Oče naš (1885):	in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo
Revček Andrejček (1891):	na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo

pozdravijo
Roza Jelodvorska (1855): na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno

pozdravil

Oče naš (1854):	odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama
Oče naš (1854):	bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla
Oče naš (1885):	bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene
Oče naš (1885):	kteri je ravno s straže domú prišel in jo prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in
Tiun - Lin (1891):	Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in
Zeleni listi (1896):	je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro! «, ali »dober dan! «

pozdravila

posdravila

Genovefa (1841):	takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi moshaki tako ſpoſhtljivo, s materami, ki ſo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Ko ſta ſe posdravila, grof Smagomir hudobnega Golota prezej prime in od njega tirja

pozdravila

Oče naš (1854):	zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje
Oče naš (1885):	národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno

pozdravili

posdravili

Genovefa (1841):	komaj mu je bilo prizhakati, de ſo jo vſi vítesi posdravili. „Miloſtiva goſpá” ji je djal „in njeno roko je s
Genovefa (1841):	Genovefo posdravili. Zhaſtljivi ôzhe je is ſerza, kakor nekdaj Simeon rékel, ko

pozdravili

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pripeljali. V dvorano stopivši, so Nadvojvoda zbrane ude tako prijazno pozdravili, kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo
Zlata Vas (1848):	obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi

pozdravim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med
Sveti večer (1866):	mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez

pozdravit
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je
pozdravite
- posdravite
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó
- pozdravite
  Sveti večer (1866): pisanje dokončal in ga knezu izročil. Knez se je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj
pozdraviti
- posdraviti
  Genovefa (1841): vsdignjeni mêzhi v ſolnzu, ki je ravno is-hajálo, sabliſkali grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit
- pozdraviti
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem

▶ pozdravivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pozdravivši
Gozdovnik (1898): počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je

▶ pozdravljaje prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

pozdravljaje

Valenštajn (1866):	treba, da ja stenolom razbije; Nasipe mirni polne ljudije, I pozdravljaje mahajo klobukom, Zvonovi glasno v vseh pojó zvonikih Krvavega oznanjevaje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je bil tukaj. Prijazno in veselo obstopijo gospoda doktorja uljudno pozdravljaje ga in očitaje mu rekoč: »Mislile smo, da ste še

▶ pozdravljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravljanje

posdravljenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktero je Bog tudi poboshni Elisabeti ſloril. Elisabeta, saſliſhati to posdravljenje, je bila od ſvetiga Duha rasſvetljena; rasodel ji je, po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolj pa njegoviga ogovora. ˛Semtertje pomiſhljuje, kaj bi pomenilo to posdravljenje. Angelj jo pa prijasno potolashi rekozh: „Ne boj ſe, Marija

▶ pozdravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravlja
Zlatorog (1886): tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca

pozdravljaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naša lepa i gladka slovenščina bi komu reber polomila. 4. Pozdravljaj vsakoga človeka po slovensko rekoč: Dobro jutro! Dober dan! Dober
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	redko sliši: No, košamster diener! No, pa fitkot! 1) Ne pozdravljaj po tujem kopitu, na primer: Sluga! Sluga ponižni! Kušnem roko

pozdravljajo

Viljem Tell (1862):	sprimi vas ! Ko drugi še na bregu stoje in se pozdravljajo, prideta Melhtal in Staufaher na sprednjo stran. ) Melhtal. Gospod Staufaher
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	človek ozre ob dnevu novega leta, od vseh straní ga pozdravljajo voščila: „veselo novo leto! srečno novo leto! ” Naj bi novo

pozdravljal
Gozdovnik (1898): rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu
pozdravljala
Kitica Andersenovih pravljic (1863): bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek

pozdravljali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji so pozdravljali prihod Nju Veličanstev z gromečim hurra-klicom. Na bregu ladijostaje, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od

pozdravljevali

Oče naš (1854):	poti hoditi mogla, ko so ju tihi, mirni ljudje prijazno pozdravljevali, ko sta nepreganjana in mirno zopet v cerkev hoditi, Gospodovo
Oče naš (1885):	vas sta se peljala. Znani ljudje so ju srečevali in pozdravljevali s čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren

pozdravljam

Revček Andrejček (1891):	Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi
Revček Andrejček (1891):	se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj ne izgubi že radi svoje stare

▶ pozdravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravljen
Zlatorog (1886): Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá

pozdravljena

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	korenina, češena ti , ki si svétu pravo luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva in prosi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubeznjiva in prosi za nas Kristusa! V. Naj te hvalimo

poſdravlena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): deslih sem bla od moje tete Eliſabethe ſhegnana med ſhename poſdravlena, sem se vonder poſtavi te

pozdravljeni
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho
pozdravljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi; darujem ti iz globoke duše. ” Tako govoreč Rajko

▶ pozdravljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozdravljanje; [sskj]

pozdravljenje

posdravlenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	posdravila. Inu pergodilu ſe je, de, kader je Elisabeth MArienu posdravlenje saſhliſhala, je tu dete v' nje teleſu od veſella poskozhilu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhpaſs, enu bol mèrslu ſprejęmanje, ali ne sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga

pozdravljenje
Roza Jelodvorska (1855): junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se

▶ pozebsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozebe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima

pozebejo

posebejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih; selje (kapuſ), bob

pozebejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kje prav da je. Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev, da so jim pozebla mlada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	najbolj občutljiva, jih tako postavljen kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako drevesa od božiča do sušca na

▶ pozemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozemeljska
Kmetijske in rokodelske novice (1846): lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne

pozemeljske

posemeljſke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja ino dobizhka, ino gré raji v' jézho
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kako je Bog mnogoter dober nauk nam k’ pridu na posemeljſke rezhi sapiſal, ki ſo nam veliko k' dobrimu, zhe jih

pozemeljskega

posemelſkiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
pozemeljskega
Ferdinand (1884): Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni bilo več na njej. Vidno se je bližala smrti
pozemeljskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1847): svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi ti se odtergaj za malo časa od zemlje, na

poſemelskega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nabo v'serze tega zhloveka, notershl, katiru je polnu poſemelskega nagnenje, koker namore v' taiſti dushi prebivati, katira nezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſdajzi videl, de ta svejt nezh stanovitnega nima, inu de poſemelskega veſſella rihtek konz je ſhaloſt; ſakaj al bosh ti v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni

pozemeljski
- posemeljſki
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad
- poſemelske
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katira se ſavle Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala

pozemeljskih

posemelſkih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo popounoſt tih posemelſkih rezhy: Chriſtus pa vſimu timu tu boshtvu, reuſhino, inu pomankeine
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe more po njegóvim ſtani biti. Zhe ſe letó v'posęmelſkih rezhéh gody, kakú bi ſe mógèl en Chriſtjan ponujati, de

pozemeljskih
Roza Jelodvorska (1855): in mimo gredoči je, z glavo majaje nad minljivostjo vsih pozemeljskih reči, korakal svojo pot nadalje.

pozemeljsko

posemeljſko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je po boshji podobi ſtvarjen. Le ſamo njegovo telo je posemeljſko; njegov duh ali duſha je kaj boshjiga, je Bogu podobna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhèſh, ſi je miſlil ſam per ſebi, Jesuſ bo ſkorej posemeljſko kraljeſtvo poſtavil, ino me obogatil. Pa Jesuſ mu je v

▶ pozemeljsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozemeljsko
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le

▶ pozen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznapridevnik, splošni, nedoločeno
- posna
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku

poznepridevnik, splošni, nedoločeno

pozne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel, pràv na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp.
Divica Orleanska (1848):	sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo

poznegapridevnik, splošni, nedoločeno
- poznega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši

poznejšepridevnik, splošni, primernik

pozneje
Mineralogija in geognozija (1871): Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah

poznejše

Zoologija (1875):	1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile
Občno vzgojeslovje (1887):	reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše mišljenje. Ta je treba pri vsakem pouku dobro uvaževati. 3.

poznejšempridevnik, splošni, primernik
- poznejšem
  Občno vzgojeslovje (1887): da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak

poznejšipridevnik, splošni, primernik

posneji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kader délo pride. — Şlabji klajo sdej polagaj, bolji pa sa posneji zhaſ perhrani, sa takrat, kadar délo pride. — Preſhizhe dobro paſi

poznejši

Astronomija (1869):	s poletnimi meseci prišli v zimo in narobe. Julijev, in poznejši Gregorijev koledar sem že omenil, in toraj hočem tukaj le
Zoologija (1875):	Ker imamo posebno človeško telo pred očmi, potrebno je za poznejši opis, da si je od zunaj in znotráj razdelimo v

poznejšihpridevnik, splošni, primernik
- poznejih
  Mineralogija in geognozija (1871): bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno
- poznejših
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo
poznejšopridevnik, splošni, primernik
- posnejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte

poznipridevnik, splošni, nedoločeno

posni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in

pozni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor

poznihpridevnik, splošni, nedoločeno

poznih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tudi ni prav, ako se v bolj merzlih krajih turšica pôznih sort sadí. Če se pa turšice cele njive sadé; če
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mesca imajo čbele še pašo, če slane ni, nekaj na poznih cvetlicah, nekaj na pozni ajdi. Po tem se pa vsi
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	in ondi, spod železnih sklepov posmehovaje se bankovškemu gospodarjenju, pričakujejo poznih časov, ko jim bo vlada sveta zopet vernjena. Pa tiste
Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879):	in temno prihodnjost. Bogatil je slovstvo, katero bode naše v poznih stoletjih in s katerim bodo se ponašali naših vnukov vnuki
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	arhivu seveda ni ohranilo nič; najstarejša so iz primeroma zelo poznih let, šele iz leta 1676. To so pravíla barvarske zádruge
Abadon (1893):	je prav tebi. Ti si gledal površino svoje domovine za poznih stoletij in tratil dragi čas, brezosnovno motreč novo državo azijskih
Abadon (1893):	ti in tvoj svarilec. Evropske omike napredek ali pogibelj v poznih stoletjih vama je tolikanj segel do srca; tvoja blagost, tebi
Moja hoja na Triglav (1897):	ne primilimo s prijaznim pozdravom, zlasti če je že v poznih letih. Sicer je pa mlad človek radoveden, in meni je
Gojko Knafeljc (1899):	celega sinočnjega večera, katerega se bode spominjal pač še v poznih letih svojega življenja. Kako je že bilo? Komaj se je

poznimpridevnik, splošni, nedoločeno
- poznim
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo. Mati in hči

poznopridevnik, splošni, nedoločeno

pozdno

Divica Orleanska (1848):	je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže
Robinson mlajši (1849):	ohranil. Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še pozdno ni, preskočim to noč, ino vam povem, kaj se je

pozno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega
Spisi Krištofa Šmida (1883):	kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila

▶ pozibati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozibalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje na našim

▶ pozidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pozidane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki se

▶ pozimi prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pozimi

posimi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek gorku dershati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſprehôd. Ravno je Shofka koſ platna polivala, ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh ne potrebuje shivesha po simi, kakor panj, kteri malo muh ima. Zhe je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi

po simi(združena oblika)

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan
Genovefa (1841):	sverine gôjsda pod njimi prebivaliſhe. Bodézhe brinje imá tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha
Genovefa (1841):	v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſih, ako ſo jo ravno tudi she zló po simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh

pozimi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetovavec tudi vedno na to gleda, de se taka živini pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pervo zdravilo te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali clo létindan in še delj terpe, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo, mora pozimi gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen svinjak imajo, in večkrat na čisti zrak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne smejo zmiraj v hlevu stati; ampak

po zimi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo hodijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so
Fizika (1869):	leti po priliki dvakrat toliko vode pade na tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano, iz leta 1889. Bila je po zimi zunaj na prostem in ni bila pokrita; narisali smo
Revček Andrejček (1891):	v bolnišnico. Bolan sem, pa še kako ! Jeklen. Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v

po ſimi(združena oblika)
Genovefa (1841): igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj

▶ pozitiven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozitiven

positiven

Fizika (1869):

69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37.

pozitivna

Rudninoslovje (1867):	i to ploskev c i njej vštritna od zadaj ste pozitivna, a ploskev d i njej vštritna zgoraj negativna polovica. Opomba
Rudninoslovje (1867):	z dvema dominima polovicama, namreč ploskvi aba i a'b'a' ste pozitivna, a ploskvi a'ba' i ab'a negativna polovica. II. Nepopolnost kristalov

pozitivne

Kemija (1869):	druga drugej lastnosti zatira, ravno tako kakor se pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro
Aritmetika za učiteljišča (1885):	d. 3.) Vsa števila, ki so večja od 1, imajo pozitivne logaritme; logaritmi vseh pozitivnih števil, ki so manjša od 1

pozitivno

Rudninoslovje (1867):	navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno hemiortotipovo polovico l. sl. 68. V sl. 69 se vidi
Rudninoslovje (1867):	navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi. Pokrita je s pozitivno (ploskve l) i negativno (ploskve n) hemiortotipovo polovico. sl. 71.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Logaritme z negativnimi mantisami pretvarjamo navadno na take, ki imajo pozitivno mantiso in negativno karakteristiko; v ta namen odštejemo negativni logaritem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sta ali oba realna ali oba imaginarna, kakor je a pozitivno ali negativno število. Primeri. § 209. Občna oblika urejene mešano
Aritmetika za učiteljišča (1885):	diferenco (+ 5) – (– 3) izračunati. Tu treba od števila + 5 v pozitivno mer za 3 jednote se pomakniti; na ta način pridemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima za sedaj le kak pomen, ako je eksponent celo pozitivno število ter večji od 1; razven tega morata biti podloga
Občno vzgojeslovje (1887):	da se uniči nepovoljno čustvo. Vsled tega je poželenje dvojno: pozitivno in negativno, ali poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje

▶ pozitivno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozitivno
- positivno
  Mineralogija in geognozija (1871): da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje

▶ poziv samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poziv

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	U Zadru na 13. Studenoga 1843. Gosp. Uredniku. Saljemo vam poziv na knixevni list nazvani Zora Da Imatinſka , koji che poçeti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nami vaʃega poʃaljete. Joʃ vam se priporuçujemo, da blagoizvolite isti poziv u vaʃ plemeniti Çasopís priniti. Mi vas pozdravljamo, i ostajemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Dela takošne važnosti z mnogo besedami priporočati ni treba — pravi poziv — naša povestnica malo ima saborov tolike važnosti kakor je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Andrej Pirnat. Dopisi. Iz Zagreba. SI. saborska pisarna izdala je poziv na podpis in predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega

▶ pozivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poziva
- pozivlja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro
pozival
Tiun - Lin (1891): kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe, in pri katerem se je

▶ pozlačen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozlačen

Fizika (1869):	ta se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje
Fizika (1869):	tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se

pozlačenega

Fizika (1869):	stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se
Fizika (1869):	nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno

pozlačeni

Blagomir puščavnik (1853):	svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej
Roza Jelodvorska (1855):	je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim

pozlačenimi
- poslazhenimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe

pozlačeno

poslazheno

Genovefa (1841):	Ko je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine tudi slato
Genovefa (1841):	ſmehljanje vſo puſhavo olépſhavalo in kakor de bi vſe okróg poslazhéno bilo. Doſtikrat je na méſtu, kjér je ſtala, poklekníla, déte

pozlačeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati

▶ poznamljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomeniti; kontekst

poznamlja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. Roth ⁷) pravi, da Kapardin poznamlja: „die im Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih

▶ poznan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	svojega lastnega doma pod naslovom: Zadovoljili Teržičan. Sem Terčičán, Deleč poznán. Delam in pojem, Rad sim štèmán. Mi diši jéd, Kaša
Gozdovnik (1898):	Avguštinova! « »Od kodi pa ona to zna? Je-li grof Medijanski poznan na pristavi? « »Njegova lastnina je pristava, Avguštin Pena je le

poznana

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zavergla samo zato, ker je nova in ne še sploh poznana. Iz Ljubljane. Z veseljem naznanimo novico, da je c. k.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	50. po Kristu v Trstu in njegovi okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki

poznane
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): in šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem

poznano

Kemija (1869):	essigsaure Thonerde) se delajo iz njega. Zanimiva je prikazen, da poznano celo vrsto nekaj naravnih, nekaj umetnih spojin, kjer kaka druga
Lohengrin (1898):	té trdno vero imamo, I v tvoje imé, da si poznano ni! Lohengrin. Ne bo vam žal, da se takó poznamo

▶ poznati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozna

posna

Biblia (1584):	Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte
Pozhétki gramatike (1811):	beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtebrih in po ſteni podrobiti. Kdor déla in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj

pozna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali od visokejíga stvarjenja vrednih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče
Robinson mlajši (1849):	s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv ne zadene; zadnjek
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé
Fizika (1869):	zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi na drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili

poznajo

posnajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe

poznajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamorcih ni nobene copernice, ker clo iména od copernice ne poznajo ? Zakaj pa zvoné, in z žegnanim ognjem streljajo, če ne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo. Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Bogú za dobro zimo! — Blagor šoli, kjer ljudjé nje prid poznajo ; gorjé pa tudi tisti šoli, kjer se vse po tlačansko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo. Na gori omenjenem adrijanskem kamnu, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil; poznajo ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender
Gozdovnik (1898):	pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj

poſnaio
Sacrum promptuarium (1695): bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa

poznal

posnal

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki
Genovefa (1841):	kosha in mrak ſta ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je
Genovefa (1841):	in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je

posnou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'eniga poda. Satu o Peter! ni ſi ti Chriſtuſa posnou, kyr ti ſam ſebe poſnou ni ſi. Kader pa ti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu na Petra pogledou JESUS, bi Peter na biu JEsuſa posnou, bi ſe na biu h' pokuri podau, bi ſe na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti ſam ſebe poſnou ni ſi. Kader pa ti Criſtuſa posnou ni ſi, taku tudi on tebe ni posnati oteu. Sakai

poznal

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih sam izrekovati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili
Zlata Vas (1848):	jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati, de je bilo
Robinson mlajši (1849):	ize žitne moke ino nekoliko iz turšice, pak je kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so
Ferdinand (1884):	svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke pa, ki so stegali svoje roke proti njemu, vzel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek
Tiun - Lin (1891):	vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama je bila le sreča mila
Gozdovnik (1898):	je na vso moč zatajevati, da ni strahu zakričal: kajti poznal ju je le predobro. Bila sta od Kanade pa do

poznala

posnala

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tiſti paſtirzhek — ſim jes. ” — ˛Svetli kralj, ki jih ſhe niſta posnala, ſo me v' ſvojo ſlushbo vseli, po tem, ko ſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Kako zhudno vender Bog vſe obravná! — Ne bila bi vaſ posnala vezh. Bili ſte lizhen ſtrelzhek, sdaj pa ſte odraſhen verli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim

poznala

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobrih in premožnih hišah radi marali. Kako malo se je poznala kava (kofè) nekdaj; kdo je ne pozna dan današnji? Ali

poznale
Kmetijske in rokodelske novice (1847): razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski

poznali

posnali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe te tudi nove rezhi, ki jih do sdaj niſmo posnali. De bodo bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve

poznali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	deržali. Oh! ko bi pač naši ljudjé koristnost branja bolj poznali! to vém, de bi bili pri nas že davno šolo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	najdejo. To uzvišeno mitiško osebo so tudi nekdaj stari Slovenci poznali, ker še zdaj otroke strašijo z Lamo Babo. Kadar si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterih rečí naši spredniki še pred petdesetimi leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas dobé vina, od kterih bi tisti, kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kaj ste Turčini? — bode morebiti kdo vprašal. O ne! al poznali smo vsi očetovo voljo, da berž, ko oni iz vinograda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami
Izidor, pobožni kmet (1887):	sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le eno ime imeli so zanj

poznalo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta

poznam

posnam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre
Genovefa (1841):	rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj vaſ ne posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe

poznam

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi
Divica Orleanska (1848):	in bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez
Tine in Jerica (1852):	Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno
Stric Tomaž (1853):	kej od njega veste? povejte mi! “ „Vem, Juri Harita dobro poznam. Oženil se je z mlado sužnjo moje matere, — potem je
Roza Jelodvorska (1855):	jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato se prederznem sam h kosilu
Maria Stuart (1861):	se v to. Kaj? Dovoljenje? Na dvoru tem nikogar ne poznam, Da Lestru dovoljenje in ukaze Bi dajal. (Ponižno se bliža
Sveti večer (1866):	Da, moji predragi otroci! skoraj bomo morali iz hiše. Ne poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho vzel. Razdeliti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor bi se bil spomnil
Zlatorog (1886):	boš kesal se. « Prikíma lovec in velí: »Pojdèm. »Gostílno že poznam na soškem bregu, »Ker stara Barba, koja gospodínji »Ondì, je

poznamo

posnamo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę, inu obeniga drugiga, ti s'
Pozhétki gramatike (1811):	je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena
Pozhétki gramatike (1811):	mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le

poznamo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajnsko ali po štajarsko, po koroško, po goriško? Mi ne poznamo štajarskiga, koroškiga, goriškiga jezika, pa tudi krajnskiga ne: ampak le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po
Kemija (1869):	izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro vse njegove spojine imajo
Astronomija (1869):	stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja

poznaš

posnaſh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. Ali ti tiſtiga na posnaſh, katiri je tebe, kader ti ni ſi miſliu. per timu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Velika , majhena ? Smeſhnava. Pokaj to praſhanje ? — Ti jo dobru posnaſh; nikar ne taji. Matizh. Sa to , Goſpod shlahtni , kir njim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gradi ſlushil. Je ręſs, al ne ? Matizh. Ręſs. Smeſhnava. Tok posnaſh kluzharizo na tiſtim gradi , imenuano, Maria Şmrękarza? Matizh. V' tręh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne boshje, ne zerkovne sapovdi te vezh nasaj ne dershę. Posnaſh ti letiga tvojga ſovrashnika? On ſe imenuje ohernia, lakomnoſt, letá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sadoſti priasnu posdravlenje, vſe letó te reshali, inu lilnu vję. Posnaſh letiga tvojga notrajn ga sovrashnika? Vęjſh kaku ſe imenuje? On
Pozhétki gramatike (1811):	imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de piſmo Saverſhkimu goſpodu ſam v' roke podaj; ſaj jih posnaſh. V piſmi je veliko dnarjov, ino vem, de boſh ſvoj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Po ſveti ſe podáſh, Ne hodi v' tovarſhije, Katerih ne posnáſh! Glej, ſhola hudobije ˛So ſlabe tovarſhije. Is ſlabe tovarſhije Poverni
Genovefa (1841):	in prijasno ga je poglédala, kakor nebéſhki angelj. „Ali ne posnaſh vezh ſvôje Genovefe? Gléj, jes ſim reſnizhno jes! Le dôbro

poznaš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se je vse to zgodilo
Divica Orleanska (1848):	sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost Bogu draga, Ti vdal si se
Robinson mlajši (1849):	da ga Robinson ni poznal. Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem služil blagega Fabija v Aziji
Zlatorog (1886):	In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra pa smehljá se: »Le
Zlatorog (1886):	slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán
Revček Andrejček (1891):	Franica. (Začudivši se. ) Ana! Kaj pa misliš. Ali ne poznaš več očeta? Domen (ustane in seže Jeklenu v roke). No
Revček Andrejček (1891):	veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je

poſnash

Kratkozhasne uganke (1788):	od mene imeti. Le letu be rad vędel, zhe mene poſnâsh. Enu drevu. Vetr, ali voda je moje ſhivlenje inu gibanje
Kratkozhasne uganke (1788):	Zhe mene napoſnash, tok se hud zhes tu: zhe mene poſnash, tok je tebi malu mar ſa tu. Ena Uganka. Mi

poznate

posnate

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhih gręhov ſposnali. Poglęjte ga, inu povsdignite gori vaſhe ozhy: Posnate vy letó na galge tiga krisha ràspęto podobo? Leta je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rezhęh. Ony ſo notri v'naſs , inu zhe jih ne posnate, perpuſtíte meni lubi poſluſhavzi, de jeſt doli ſtópim nóter v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	paſtirjem: „Bratje! od kod ſte? “ Odgovore: „Is Harana. “ Jih vpraſha: „Posnate Labana, Nahorjeviga ſinú? “ Odgovoré: „Dobro. “ ˛She vpraſha: „Je li sdrav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posna? “ Ne posnam ga ne, pa tudi vi ga ne posnate, ljubi moji „saſtopni moshje“ kakor vaſ vaſhi ſoſédje imenujejo, — ſaj

poznate

Zlata Vas (1848):	zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej
Stric Tomaž (1853):	Vaše govorjenje mi da sumiti, da celó nič sužnjih ne poznate“, odgovori spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim
Oče naš (1885):	pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima
Gozdovnik (1898):	vprašate? « »Ali se njegov konj ne izpodtika? « »Včasih. Kaj ga poznate? « »Prav dobro, dasitudi ga videl še nisem nikdar,« odgovori pristavnik

poznati

posnati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivino bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar

poznati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim prebivamo, je g. Milovan Spasić v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in
Roza Jelodvorska (1855):	okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in poznati, ki je toliko ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da
Valenštajn (1866):	mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ
Tiun - Lin (1891):	počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati Tiun-Lina — sam sem videl onikrat v noči, ko sem izrekel
Gozdovnik (1898):	Ko je bil preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi
Gozdovnik (1898):	možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen obstane. Imenovani tir

poſnati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Koku lepa je tega sivega pamet, inu teh starejsheh svjet poſnati. Koku lepa je teh stareh modruſt, inu teh zhaſtiteh ſaſtopnoſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	voſchiſch, de bi brati ſnal, inu vonde: nozheſch poprej zherk poſnati ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim matulam

poznava

Mineralogija in geognozija (1871):	s prostimi očmi pozná, ali je pa nerazločna, potem se poznava s povečalnim steklom ali se pa ločbeno razkroji. Škrilasto je
Gozdovnik (1898):	kakor takrat na gradu Elančovi. « »Don Estevan! Mislim, da se poznava še-le iz Arispe! « »Prav za prav. Ali zdaj se je

▶ poznavalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poznavalec
- poznavec
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj

▶ poznavatelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznavalec; [sskj]

poznavatelji

poznatelji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta

▶ poznavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznati; SSKJ

poznavati
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): nas le z besedami učé spisi ljudoznanski in dušoznanski ljudi poznavati; vendar jih ne smemo zametati, zato ker bodemo po naukih

▶ poznavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prepoznati; Pleteršnik

poznavati

Fizika (1869):	morejo se razjasniti še le takrat, kader se bomo učili poznavati kemijske prikazni. Za zdaj naj bo dovoljna le ta opazba
Gozdovnik (1898):	Povej svoje ime, če imaš kterega! « »EI-Mestizo se bo učil poznavati Sokoljeoko,« glasi se odgovor. »Sokoljeoko! « kliknejo Mehikanci. »Sokoljeoko,« krikne Mešanik

▶ pozno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poznejeprislov, splošni, primernik

posnej

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim

posneje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì
Genovefa (1841):	jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih

posneji

Genovefa (1841):	bizhja ſpletla, ji je najbôljſhih rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor po ravninah in niskih dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meri gorkoto, de ni ne prevelika, ne premajhina , kakor bo posneji govorjenje , in pa lonzhene, ne shelesne pezhi, de ſe gorkota
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi pa posneji, sato ki ſe ſenzhna semlja na jeſen pred is-hladi, in

poznej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Fabija v Aziji, kakor že tudi moj oče pred menoj, poznej pa zavoljo bolehnosti zapustil njegovo službo. ” Na mizi je ležalo

pozneje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesca se škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taka veselica se je tudi nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar
Viljem Tell (1862):	Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v
Botanika (1875):	cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena.
Občno vzgojeslovje (1887):	prvi zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take
Gozdovnik (1898):	sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje. K temu je treba polne počitne ure. Je-li ste videli
Gozdovnik (1898):	bi mu glava posivela. No, za to je bilo časa pozneje. Zdaj je bilo pred vsem potreba, da izslušuje razpravo onih
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini

poznejši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem

poznoprislov, splošni, nedoločeno

posno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj
Genovefa (1841):	ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve-
Genovefa (1841):	na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené

posnu
Sacrum promptuarium (1695): she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej

pozno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se prek Šmarnje gore proti domu pol ure
Tine in Jerica (1852):	storiti. Raznesla je, de se mora pri njima zgodej in pozno po živinsko delati, pa de vender poslam vsak grižlej štejeta
Stric Tomaž (1853):	in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in
Gozdovnik (1898):	povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu

▶ pozobati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozobale
- posobale
  Biblia (1584): padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku
- poſobale
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu
pozobali
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): jih leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti
pozobalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom

pozoblje

posoblje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina

pozoblje

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in bolj pobere, kakor bi bila iz zlatá, in jo pozoblje. Za malo časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče
Gozdovnik (1898):	Je-li se tako veli muhi ali črvu, ki ga tica pozoblje? Apaški sinovi ga še nikdar niso čuli! Gomeza, tega ne

pozobljejo
- posobljejo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno
- pozobljejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj

▶ pozorno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozorno
Tiun - Lin (1891): ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo

▶ pozornost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozornost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in
Kemija (1869):	tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija
Mineralogija in geognozija (1871):	Pregled geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi
Zoologija (1875):	zaslužite vže zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve

pozornosti

Stric Tomaž (1853):	UVOD. Nobene bukve v sedanji dobi niso toliko pozornosti obudile, po nobenih niso toliko popraševali, ter jih prebirali, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	svobodno vzrastlega. Ko je bil opazil, da je moje posebne pozornosti predmet, ni zmotilo ga to prav nič; a kdor bi

▶ pozorovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opazovati; Pleteršnik, nemško-slovenski slovar

pozoroval
Robinson mlajši (1849): tude zamèril kroke. Po poti je k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne

▶ pozvati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozove

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	deržave vendar ne zanemarjaje. Poslednjič, čuté, da se bliža smerti, pozove svoje sinove: Izeslava, Svetoslava, Vsevlada, Večeslava in Igorja k sebi
Žalostna vernitev (1864):	ko bi je ne bil neki keršanski rob rešil. Paša pozove Franceta k sebi, prešerèno se mu zahvaljuje, ter mu prigovarja
Blagodejna zvezdica (1881):	napoti v brzojavno uradnico. Tam odpošlje materi naznanilo in jo pozove nazaj; a potem se nemirno sprehaja po vrtu. Sluga ni
Arabela (1885):	tudi ona prestopiti h katoliškej veri. Karpeles to zvedevši, pa pozove vašega očeta na dvoboj in ga tako nesrečno v srce
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	štrleči skali. Zdajci migne z rokó, da se ustavimo, in pozove mene, da grem k njemu. Dá mi ta-le ukaz: »Po
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	v glavi preračuna razdaljo med saboj in med njim, potem pozove vojake svojega rôja, naj dobro pazijo, kdaj se bode zgrudil
Naši vaščanje (1891):	svoje delo. Napósled se gospod vender domisli nečesa. Obá podobarja pozove k sebi, pové jima, kolika in kakšna bodi podoba, in
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	okrog, češ, iz kterega kota stopi gospodar predenj ter ga pozove na odgovor. Toda gospodarja slučajno ni bilo doma, in Pavletu
Moja hoja na Triglav (1897):	vrhovih Mišévega vrha in Tolstca, ko vstanemo od kosilca. Melkijad pozove vodnika, da stori gospodični vse točno, kar mu bo zapovedala

pozovi
Lohengrin (1898): svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo strogi sód

pozval

Robinson mlajši (1849):	petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj

pozvati

posvati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai zheſti inu khuali

▶ pozvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozvedel

Žalost in veselje (1870):	hiši mandarinovej, kot bi bil z neba padel. Jaz sem pozvedel vse, kar so namerjali s teboj; ko ne bi se
Žalost in veselje (1870):	ga pelje v veliko sobano, kjer ga je čakal mandarin. "Pozvedel sem," prične ta, "da si ti hudodelec, ki si ušel
Na Žerinjah (1876):	XIII. Ko je bil baron vstal in poiskal Vinka, pozvedel je, da je odšel uže zgodaj od doma, in kakor
Pomladanski vetrovi (1881):	Vinko Binčevih opazek. Stopil je torej v hišo, da bi pozvedel, ali še res ni Ljudmile doma, in ali je vse
Cyclamen (1883):	pri gospodu Medenu! « reče doktor ter pozdravi uljudno. »Vse sem pozvedel na Drenovem! « »Da, gospod Meden je bil tako ljubezniv, da
Milko Vogrin (1883):	tih, a iskren rodoljub. On je izpolnil svojemu rojaku željo. Pozvedel je na zanesljivem mestu o njegovih zadevah. Da pa bodeš
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	Prav ničesar. Odkar sem zapustil ta kraj, nisem povpraševal, niti pozvedel, kaj se je godilo tu. « »Veste, da ste vi politikarji
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da bi se, ako mogoče, utihotapil v mesto in natančneje pozvédel o sovražnikovih nakanah. Dva vozá posede ta drzna četica. Vozóva
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	hvaležnosti poljubi plaščni rób. Odvedó ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru v

pozvedeli

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ali Salustijevim, da bi se sprehodili v večernem hladu in pozvedeli, kar se je med dnevom tù ali tam prigodilo. Tudi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se zmisli hlapce poslati v okolico, če bi morebiti kaj pozvedeli o otroku. Šli so, pa vse popraševanje je bilo zastonj

pozvem

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	so prešiče iz Hrovaškega gnali. To mi je bilo zadosti. Pozvem tudi, kje so ležali in akoravno sem bil truden, sem
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	pa je bilo zaprto. »Kje li je kúharica? " vprašam in pozvem, da je tudi že od včeraj ni bilo videti. Meni
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	domóv spominjajoč se bliskanja iz očij svojega razrednika. — V taboru pozvém pravi pomen ónih strélov v hosti. Tolpa sovražne konjice je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	dvanajstih móž izgubil se mi je jeden. Prišedši v tabor pozvém, da tam že delj časa spí. Oglasim se pravilnim pótem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	drugega in tretjega bataljona. Odrinem s konji ali dospevši tjà pozvem, da sta provijantni koloni drugega in tretjega bataljona že pred
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	trobár pomembno signal »alarm«. Hitim v stanovanje bataljonskega načelnika, kjer pozvem pomen danega signala. Prišlo je povelje od vojnega poveljnika Filipoviča
Očetov greh (1894):	Katero številko? « »I no, izvoščkovo! Če se peljejo domov, tedaj pozvem jutri, kdo in kje je ta gospoda. « Janez se je
Očetov greh (1894):	je ali kaj takega! Pa pojdiva za njimi, da le pozvem, kje stanujejo, potem —« »No — potem bodeš pa kar pisal? « poroga
Spletke (1894):	skupaj, ali ne. »Lenka, le nikar ne skrbi, še danes pozvem. « »In če je bila ona ž njim, povej to Resnikovi

▶ pozvedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozvedovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se

pozveduj

pozvedavaj

Lohengrin (1898):	Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno
Lohengrin (1898):	li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče

pozveduje

Rokovnjači (1881):	se stvar kaj zjasni. Medtem naj Blaž sam gleda in pozveduje o teh stvaréh, ne bode na njegovo škodo. Ko je
Domačija nad vse! (1889):	jezim in žalostim. « »Ali pa ima Jeličin oče hčerko rad? « pozveduje ženica radovedno; »dekle je tako brhko in ljubeznivo! « »Rad, rad
Obljuba (1894):	menda velika žrtev, če me bodeš imela rada. « »Zakaj neki? « pozveduje Cilka preprosto. »Ker — ker sem —« »Ker si grbav, meniš? « pomaga
Spletke (1894):	že od hiše, pa še tako mlado? I, kam pa? « pozveduje županja. In Maruša pripoveduje zopet, kar ve in zna. Naposled
Roman starega samca (1895):	štorklja skoro prinesla! « »Ali so ti otroci tako ljubi, Hortenzija? « pozveduje grajščak z vznesenim glasom. Bil je vedno presrečen, če se
Roman starega samca (1895):	usede na klop poleg hčere. »Čemu pa potrebuješ blagoslovljene vode? « pozveduje grajščak radovedno. »Čudno vprašanje,« odvrne gospa zbadljivo; vsaki otrok ve
Roman starega samca (1895):	Ali mi ničesar ne prikrivate, kakor je to zdravniška navada? « pozveduje ona hlastno in upira vame pogled zmeden, zvedav, nestrpen, kakor
Dušne borbe (1896):	ponujam! « »Ali si pa tudi prepričan, da je Feodora srečna? « pozveduje Franjo. »In zakaj bi ne bila ?« se začudi profesor. »Skromne
Slučaji usode (1897):	fant dotlej spametuje. — In kakó star je zdaj gospod Otmar? pozveduje Malvina z zanimanjem. To, kar je grajščakinja smatrala kot velik

▶ pozvoniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pozvoni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): noben mešetar ali opravnik iznova začeti barantati; potem se 3krat pozvoní; kdor ostane še 15 minut po tem znamnji v borsni

pozvonil

Krivica za krivico (1859):	nobeno kesanje, nobeno lepo djanje, bo zadela vsa ojstrost sodbe! « Pozvonil je, in straža pride v sobo. »Peljite mi tega hudodelca
Kranjska nevesta (1864):	in mrzlo. Molo je napisal dolžno pismo, potem pa je pozvonil, in koj je pritekel njegove sinovec, priljuden mladeneč, kteremu se
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	Stražnik mi odgovori, da je pismonoša, hoté oddati gospéj pismo, pozvonil, a da se ni prikazala nobena živa duša. Drugekrati je
Cyclamen (1883):	ko je bil ujel samega sebe pri tem meditiranji, ter pozvonil strežajki, da mu prinese zajutrek. »Saj vender nisem sedemnajst let
Brata (1888):	so. V temi tudi ne more razločiti vrvice, da bi pozvonil, in zato stopi naravnost pod razsvetljeno okno in kriči z
Slike in sličice iz življenja (1896):	prebiti vso noč pod milim nebom! Kar ste odšli, sem pozvonil še dvakrat, a vse je kakor mrtvo, nikogar ni slišati
Slike in sličice iz življenja (1896):	vrati ni nihče čakal, da bi mu odprl. Naglo je pozvonil gospod Neri ter odpirajočo deklo hitro vprašal, se je li
Gojko Knafeljc (1899):	nekoliko pomiril, je dejal polglasno: »Moj Bog, kak plašljivec sem! « Pozvonil je zopet strežnici. »Prinesi mi steklenico z žganjem; nekoliko mi
Gojko Knafeljc (1899):	bila hujša nego ta, ki jo zrem pred seboj zdaj! « Pozvonil je, in prihitela je postrežnica. »Pomagaj mi, da se spravim

▶ požar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požar

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor
Valenštajn (1866):	i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali hiše, v kterih vse mirno
Tiun - Lin (1891):	dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda

požara

Razne dela (1870):	Prepir zbudi, pogin prisiči, Ter svetu v sleme, uma gluh, Požara baklo drzno utakne. Kaj se valí, kaj ljudstvo vrè Hrumé
Razne dela (1870):	prikaže. ) Gorjé! Kaj vidim tam? Prestrašna bliža se! Med plameni požara mi bleší nasprot, Kot iz peklenskih tmin o polnočí pošast
Razne dela (1870):	goste Dreves prižgè, in naglo celo hišo V neskončni tok požara preoberne. Prikazni te prestrašen za pomembo On nekiga popraša tičogleda
Žalost in veselje (1870):	Na obzorji se je kazal temno-rudeč svit, podoben odsevu velicega, požara. "Kaj bi neki to bilo? " pravi Tomaž zroč proti onej
Od pluga do krone (1891):	raz ven óne, da je bil Jurij Aničin ženin — do požara. Ker je požar brez Jurijeve vednosti te vezi popolnoma uničil
Od pluga do krone (1891):	je? » «Jurij,» pravi stari Selan, «za rešitev tvojega življenja iz požara žrtvovala je Anica svojo ljubezen in sama sebe. Obljubila se
Od pluga do krone (1891):	je ustopil. Oh, kakó se je izpremenila! Žalostni dogodki od požara semkaj so skoro popolnoma potrli čvrsto in pog-umno deklè. Bleda
Od pluga do krone (1891):	oglasí, ker se vsak trudi, kakó bi sosedne hiše obvaroval požara. «Za Boga svetega,» kliče Anica, «ali res ni nikogar, ki
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	na Ogerskem še dalje tlela, dokler ni vzplamtela do strašnega požara občne vstaje. In ravno to je tudi Turkom dajalo poguma

▶ požebrati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pomoliti; [sskj]

požebraj

poshebrei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	snai: pa ko aden kanei barti kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S. S. S. Troizi h' zheſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodash otov videti noi vedeti setabei Boda use Klor perteknivo. Poshebrei to molitvo prei da leizh gresh noi lesi uboshjam jemaui

požebral

poshebrov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 molitviz noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se shebrajo S. Joaneass Efangeli? inu kader bosh shentianshave vanjeli poshebrov? REZI Bueg bodi sahvalen?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu

požebraš

poshebrash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu zhe: noi vero noi molitvo od mathare boshje amert poshebrash. Alpa v 8 dnieh kna bosh she sadvebov pa shebrei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dolgo: merkei da sazhe yutro prad svnzam noi pershegnanei svviezhi poshebrash: noi saki den 3 barti prad sunzam? opuevna? inu svezhiera

požebrati

poshebrati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti: te 6 molitviz morash 3 barti adn sa drvjim poshebrati: kader bosh amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi tu shebranje morash ti 3 bart mad shishnemi durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh

▶ požegnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požegna
- poshegna
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh sakon poshęgna,

požegnaj

poshegnej
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo

požegnaj

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle, vse nepričujoče — pobožne in hudobne
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Molitev pred jedjo. Požegnaj, ljubi Oče, te jedi, ktere hočemo zdaj povžiti, de nam

poſhegnej
Ta male katechismus (1768): vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno. Ter njeh viſhej, inu povikshuj noter da vekumej

požegnal
- poshegnal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak

▶ poželenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poželenj

Občno vzgojeslovje (1887):	pride človek do tega, da prav sodi o dosežnosti svojih poželenj in da prav oceni sredstva, katera mu je uporabljati. To
Občno vzgojeslovje (1887):	neprijetne posledke, tedaj se nič več ne prepušča mehanični reprodukciji poželenj. Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične

poželenja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do
Občno vzgojeslovje (1887):	vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti
Občno vzgojeslovje (1887):	poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete

poželenje

poshelenje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de

poželenje

Občno vzgojeslovje (1887):	odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje in brzda celó neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast
Občno vzgojeslovje (1887):	le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja
Izidor, pobožni kmet (1887):	tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu zvesto
Občno vzgojeslovje (1887):	tudi gojenčeva čustva; 5. s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk

poſhellenje

Ta male katechismus (1768):	neli po svojemu dapadajenju lestnu sturiti, temuzh tudi nobenu radovolnu poſhellenje imeti taistu zhes pravizo ſadobiti, ampak uſſake s' tem svojem
Ta male katechismus (1768):	napoſhelli tvojega bliſhnega ſhene, ne blaga? Te ſapovedó uſſe radovolnu poſhellenje ptuje ſhene, ali blaga imeti, ſakaj kar je ptuju, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kedu vę, aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti v'eni zhaſti, ali sluſhbi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perſadeta, inu ſatorej je bilu uſſellej pod mano tu hudobnu poſhellenje, inu ni meni nekol ena sila hudobnega nagnenja nadleſhuvalla. Od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſtilu: uſſe poſhellenje je svoje dobru viſhanje imellu, inu zhes uſſe nagnenje sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. V' dobremu noter da smerte obstati je tu narvezhe poſhellenje. XL. Poſt. Mlazhnuſt v' sluſhbi boſhji je pred Bogam enu

poželenjem

Občno vzgojeslovje (1887):	moti ničesa, kaže se, da stoji „jaz“ zunaj in nad poželenjem. Duševno svoboden človek je v boji z okrožjem predstav, na
Občno vzgojeslovje (1887):	uverimo, da so samó predstave predmet našemu poželenju. A nekaterim poželenjem moremo zadovoljiti le na čutni način, to pa zato, ker
Občno vzgojeslovje (1887):	konečno svrho človeškega življenja. Na tej stopinji vlada pamet nad poželenjem in zadnje je doseglo svoj največji razvitek. 19. Svobodna volja

poželenju
Občno vzgojeslovje (1887): nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se

▶ poželeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požele
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. «
poželela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela. 3) Je bilo v prediskavi povedano, da Ana Aleksander je

poželeti

poſhelleti

Ta male katechismus (1768):	pak svetniki v' nebeseh? Uſſe, karkol njeh serze, inu um poſhelleti more. V' komu imajo ony taku veſſelle? V' pogledu bóſhjega
Ta male katechismus (1768):	ſhivlenju prutistojy; ſakaj tudi taiste, katire eno ſheno pogleda njo poſhelleti, je

poželi

posheli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ

poželi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in perdêni ji nekoliko domače solí. 6) O začetku bolezni
Občno vzgojeslovje (1887):	tako namreč, da se določa, koristi li to, kar se poželi, pravemu namenu človeškega življenja ali ne. Pamet preišče izkušnjo in
Občno vzgojeslovje (1887):	Pravilno se razvija poželenje iz nepovoljnih čustev, kajti kdor nekaj poželi, ta ni zadovoljen z obstoječim stanjem predstav ter se trudi
Gozdovnik (1898):	to more dobiti pri meni. Vsega imam, kar mu srce poželi. « Takoj se dogovore, da se napotijo proti taborišču Komančev. Tudi

poſhelly

Ta male katechismus (1768):	odpushen. Kaj je lestne greh? Kar se govory, stury, ali poſhelly super, ali zhes postavo boſhjo, ali te Zirkve S. O.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh ti ſeno

▶ poželjiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poželjivem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in jastrob do golobčka! O saj sem že na vašem poželjivem očesu brala, da je le njeno premoženje, njena imenitna in
poželjivo
Tiun - Lin (1891): lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko

▶ poželjivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poželjivo
- poſhellitnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado

▶ poželjivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poželjivosti

Maria Stuart (1861):	lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele so V plamenu grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste Od sebe; derzna zloba moževa Je
Občno vzgojeslovje (1887):	močjo vzdržati v redu. Táko vladanje brzda torej nagone in poželjivosti, izvirajoče iz nagonov. S pomočjo vladanja se privadi gojenec, da

▶ požerun samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požerun

Mineralogija in geognozija (1871):	Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski
Mineralogija in geognozija (1871):	porfirasto, 67. Porphyrit, (porfido rosso antico), 72. Potres, Erdbeben, 95. Požerun, morski, Haifisch. Pragorje ali temeljno gorovje, Urgebirge oder Grundgebirge, 99.

▶ požet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požete
- poshete
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in
požeto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so bili na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še

▶ požgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požganih
- poshganih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe

▶ požgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požgal

poshgal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' neugaſljivim ognjem poshgal. “
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	be nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu

požgal
Zlata Vas (1850): to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi več derv požgal; zdaj so se derva varovale. V začetku so nekteri Zlatovasčani

požgali

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	po noči so se pri Dehovski Vesi spet vsi zbrali, požgali in razdjali ves in cérkev, razvalili oltar, vzeli cérkvene posodbe
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	Vabne Vesi, Ličje Vesi in Verne Vesi, kjer so cerkve požgali, in derejo prek Kerke noter do Podkernosa (Gurniz). Celo prek
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	isti vojniški jezdeci Zrinjskega tudi v celjski okraj in so požgali sv. Florjan pri Šetaljah in še nekatere druge kraje, ki
Cvet in sad (1877):	ne terjam, da mi moja prinesete, če jih nijste še požgali. « »Ne! « pravi ona. »Nu, pa jih požgite,« seže jej on
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	na Kranjsko. Slabo utrjeno Metliko so divjaki kmalu obvladali in požgali, potem se pa lotili Novega mesta. Toda krščanska vojska — bilo
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	sv. Martina ter jim dá novo pismo, ker so izvirno požgali Turki. Cesar je njih prošnjo l. 1490. uslišal. Istega leta
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	po okolici in na Murskem polju. Ljutomer 50 do tal požgali in razdejali ter sploh tako škodo napravili, kakor še pri
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	okolica. Vse, kar je prišlo divjakom naproti, pokončali so in požgali, z naropanim blagom pa se umaknili nazaj na Ogersko, s
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	24 cerkev, in kdo prešteje hiše, ktere so oropali in požgali? Med tem ko je druga četa razsajala po Savinjski dolini

požgati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen, de ni môgel daljej govoriti

požge

poshge

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ vjetih Judov ſo bili tudi mladenzhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	meſta, ino meſta ſ' prebivavzi vred v' prah in pepel poshgè. ˛Slano jesero, polno shvepla, je ſhe dan danaſhnji na tiſtim

požge

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes vjetih Judov so bili tudi mladenči
Viljem Tell (1862):	ne trpí ponosno srce. Staufaher, Vesela naše nove hiše si, Požgè jo plamen grozovite vojske.

▶ požig samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požiga
Blagomir puščavnik (1853): gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate

▶ požigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požiga
- poshiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe s shganim apnam in s pepelam potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj
požigaj
- poshigaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): potreſaj, ali s ovzhjim in konjſkim gnojem jo gnôji. 3. Poshigaj jo , kjer ſe to ſtoriti da. 4. Pred simo jo
požigati
- poshigati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele

▶ požiralnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

požiralnik
- požirak
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vročnice prasič noče jesti. Prasičovi glas je hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 64 →

← ↑ →

Stric Tomaž (1853):	je bila vzajemna ljubezen, blagodušnost in prava ženska skerbljivost. Njenih povelj je
Gozdovnik (1898):	njega, druga polovica pa je stala onstran brega, čakaje njegovih povelj.

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 64 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —