posojen posojevalec posojevati posojilnica posojilo posoljen pospati pospešek pospešenje pospeševati pospešiti pospešujoč pospraviti pospravljati pospravljen pospremiti posrebati posrebren posrečiti po_sreda posredek posreden posredi posrednik posredno posrednji posredovanje posredovati posrkati post post. postaja postajati postanek postanje postaran postarati postati postava postavek postaven postaviti postavivši postavka postavljati postavljen postavski postavši posteklen postelj postelja posteljen posteljica posten postenje postiti postojnski postol postopač postopanje postopati postopen postopiti postotek postradati postrani postranski postreči postrežba postrežen postrežljiv postrežljivost postrežnik postriči postrv posuse posušč posušen posušiti posušivši posut posuti posvaljkan posvariti posvarjen posvarjenje posvečen posvečenje posvečevati posvet posveten posvetiti posvetnjak posvetovalec posvetovanje posvetovati pošaliti pošast pošepetati poševno pošiljanje pošiljati poškodovan poškodovanje poškodovati poškropiti poškropljen pošlatati pošta poštar pošten pošteno poštenost poštenjak poštenje poštevanje poštnija poštnina poštrafan poštupati pot pota po_ta potajevati potajno potakem potaša poteči poteg potegljaj potegniti potegnjač potegnjen potegovati potekati potem potemneti potemtakem poten potenca potenčen poteptan poteptati potepuh poterjati potez poteza potezaj potezati poteznost potežava potica potihem potihniti potihoma potikati potipati potisniti potisnjen potiti potlačen potlačiti potlej potnik potoček potočen potočiti potočnica potok potolažen potolaženje potolažiti potolčen potolči potoma potomec potoniti potop potopev potopiti potopljen potovanje potovati potožiti potrata potratiti potrdenje potrditi potreba potreben potrebiti potrebljanje potrebno potrebovati
| Zlata Vas (1850): | so mu jih dajali vsak teden, de bi mu sčasama posojeni znesek (šumo) vernili. Ko je Ožbé sčasama sto in še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | odbor, ker je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital |
| Tine in Jerica (1852): | poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je tisti, ki |
| Zlata Vas (1848): | de je dolžán bil, in ni imel nič zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega dnarja, ampak le zastavne liste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Al temu se bo s tem v okom hodilo, da posojila ne bojo presegale neke meje, čez ktere se ne bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ker shenina le dolgo ni bilo, ſo vſe podremale ino poſpale. Opolnozhi ſe na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino |
| Fizika (1869): | Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | podelila knežtvo serbsko, dokler bode spolnoval voljo sultanovo in bode pospeševal blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | tudi v tem predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere je pospeševala resničnost,— t.j. po domovini hrepenimo, a tujino mrzimo. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na pravem mestu, kjer je primerna celična tkanina, ktera bode pospeševala zaraščanje. |
| Fizika (1869): | Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen |
| Botanika (1875): | v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali |
| Zoologija (1875): | jedila, kajti so že v starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti |
| Botanika (1875): | strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le |
| Botanika (1875): | notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani |
| Zoologija (1875): | knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | Jutri ob sedmih odrinemo. Prosim, ne pridite prepozno. « »Se bom pospešil, zdaj pa zdravi! « Šnakšnepskovski me spremi do vrat in ko |
| Domen (1864): | Celo ko je videl, da se dva bojevata, ni nikakor pospešil korakov več kakor toliko, da je vidil, kdo se valja' |
| Pegam in Lambergar (1891): | ne pridem v Celje, prepozno bode", šepetal si je in pospešil korake. Ni še hodil dolgo, ko zasliši za seboj peketanje |
| Senanus (1892): | celó knjigovodje in vseh sitnostij njegovih. Ni pozneje, ko je pospešil korake, da bi zamuda venderle ne bila predolga, plašil se |
| Lisjakova hči (1892): | je bil, da je ta polom po svoji slabosti le pospešil, če ga ne odvrne posebna sreča. Toda kaj hoče? Mehak |
| Na krivih potih (1893): | ga čaka tu? Konec mora vzeti od vsega hudega! In pospešil je zopet svoje korake, kolikor so mu le dopuščale slabe |
| Gojko Knafeljc (1899): | zobe in obrnil pogled v nasprotno stran. A korake je pospešil, da bi ušel temu neprijetnemu, bridke slutnje obujajočemu šumu. Toda |
| Gojko Knafeljc (1899): | njiju svetli krili. Burno mu je utripalo srce, ko je pospešil korake, da se jima približa. A ko je bil zavil |
| Gojko Knafeljc (1899): | do glavne ulice, je zaslišal neki vrišč in vpitje otrok. Pospešil je korake, in skoro na oglu je zagledal žalosten prizor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili. Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo |
| Robinson mlajši (1849): | začnola turško pšenico — kuruzu lupati — likati — kožuhati, ko sta jo pospravila. Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko mesecev sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je |
| Revček Andrejček (1891): | ti. Sedaj se pa le spravi, Andrejček, imaš že zadosti! (Pospravlja svoje reči. ) |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | te besede k sercu. Precej se je začelo po hiši pospravljati in pomivati. Vsa posodba je bila lepo in čisto omita |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko gospá odide, začne Micka sobe pospravljati, potem pa gré k studencu in res že zopet pusti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſ, de imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj |
| Valenštajn (1866): | ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji |
| Valenštajn (1866): | ne, jutri zadéne; Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes |
| Fizika (1869): | zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen, in tako pravilno dalje, in ta |
| Fizika (1869): | 500 do 2000 parov takih kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da |
| Fizika (1869): | sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti |
| Astronomija (1869): | sozvezdij ima pa domišljija preveliko svobodo, ker le malokdaj se usreči med očrtom kake zvezdne skupine in nje imenom najti kako |
| Botanika (1875): | imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar se jim najbolje usreči pri klinčiču (naglju) in pri šeboju (Levkoje). 4. Pestič (pistillum |
| Zeleni listi (1896): | več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje |
| Kemija (1869): | njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem |
| Gozdovnik (1898): | Ali usmrtiti sta vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe |
| Robinson mlajši (1849): | prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli |
| Robinson mlajši (1849): | bil. Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga |
| Pozhétki gramatike (1811): | au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike: à travers nima de sa ſeboj |
| Pozhétki gramatike (1811): | me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi ſkos ſovrashnike |
| Kemija (1869): | zraka, spet okisi v solitarno okislino. Dušcev okis je tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | se dožene po poskusih, ali ohrani gumno vezivo pod uplivom posredkov, na ktere se je tu ozirati, to je, zraka in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obširneje popisujejo, katere so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno |
| Botanika (1875): | iz cveta slezovega. 66 Enako kakor gre listni pecelj kot posrednja žila skoz list dalje, tako se daljša tudi prašnična nit |
| Zoologija (1875): | žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | dobro podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovó od Mokronoga in se napotim |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | njunega posestva tembolj, ker se jima je zdelo po Vladimirjevem posredovanji kakor iz nova podarjeno, ter ste hvalile Boga. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in zahvalo. Ta podpora je umogočila, da je po dobrotnem posredovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici spis na svitlo prišel |
| Zoologija (1875): | gornji kožici, in verjetno je, da more gornja kožica tudi posredovati potrebno delovanje zraka na kri. Čudovito je, da je kri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | potrebne, da postane rabljiv ud družbe. 3. Vzgoja mora sosebno posredovati, da gojenec uvidi posebne razmere svoje domovine, da se privadi |
| Kemija (1869): | As = 75; gostost = 5,5. Arzén ima toliko kovinskih lastnosti, da posreduje prelaz od nekovin do kovin, kamor ga nekteri tudi v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ni dvojbe. V najtesnejši zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sosebno ljudska šola. Ona ima pred vsem ta namen, da posreduje občno človeško omiko, da deluje torej v službi vzgojne svrhe |
| Zoologija (1875): | naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile |
| Zoologija (1875): | gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no |
| Kemija (1869): | v krogljice razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Fizika (1869): | gosta so in čim temneje barve so, in narobe. Zatorej posrkajo n. pr. saje skorej vse toplotne trakove, med tem ko |
| Zoologija (1875): | žile in se tu mlečnata mezga primeša krvi. Te mezgovnice posrkajo v prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te žilice |
| Ta male katechismus (1768): | lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od SS. ſakramentov |
| Ta male katechismus (1768): | ſa dobru uſeti. Zhe se pak sploh kje ta beſſeda: Post, uſame; je enu bogabojezhe goriuſetu doliterenje tega ſhivota, ali de |
| Ta male katechismus (1768): | ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo. Kaj je Post? Je ob goripostavleneh dneh po navadi, inu ſapovdi te Zirkve |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovedan praſnek S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre, inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | st. Marku počiva molkla. — Suhi Traven-mali, kmeta žali. — Lepi, suhi post pomeni žitno rodovitnost. — Slana v tem mescu je bolj nevarna |
| Pastirski list (1852): | sebe, ktero u zapovedanom zderžanju od jestvin obstoji. Kteri prelomi post iz lenosti, lehkodušja, prevzetnosti, ali nevere, tisti je ne prikladen |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | materi pride, jim reče: „Nate, jejte, dokler kaj imate; tak post je dober”. 6. Povést. Kako mora Pavliha z druzimi otroci |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi |
| Pastirski list (1852): | jed iz perzaneslivosti dovoljena, kak tudi ne po nedeljah svetega posta, k mesenim jedilom ribe se pristavljale. Zapoved od mesojeje se |
| Pastirski list (1852): | od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme |
| Pastirski list (1852): | Glede obderžavanja cerkvenoga posta za leto 1852 oznanim sledeče postave: I. Verni se imajo |
| Pastirski list (1852): | samo enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek |
| Pastirski list (1852): | navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost ino namen posta pred oči imajo. Boleni ino kteri žmetno delajo, so ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja |
| Maria Stuart (1861): | ohranila zvest spomin. Obletnica je danes grozne zgodbe, Praznujem s postom in s pokoro jo. Kenedi. Pustite v miru tega hudega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojih rók. Tudi hudo pokoro delamo za svoje pregrehe s postom, krotičenjem in molitvijo. Saj ste že slišali od tacih mož |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | té beſséde, katére ſmo v' Evangélji na trétjo Nedelo v' Póſti brali? Kdór ny s' mano, ta je super mene, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Bene. Strešnik, Dachziegel. Preproka, Flusäbeet. Plétenica, jerbas, Korb. Prikladek, Vulgarname (post. : Jože mu je imé, Troha mu je primek, Gričar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | Sodi še surovega olja pošiljajo se iz Franklina in Titusvilla, postaje atlantiške in velikozapadne železnice, odkodar so novo stransko železnico nedavno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je prišel na begu pred Maori prav v bližino misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | na novico, da sta sinoč ljubljanski in dunajski vozovlak pri postaji Judendorf skupej zadela, da so se vozovi podrobili in se |
| Zgubljen mož (1864): | noči sem se vozil z Dunaja po železnici. Na neki postaji za Savo stopim z voza, namenil sem se obiskati drage |
| Slovenske večernice (1865): | na Gradisko, desni nas pa naravnost pelje doli proti železničini postaji Zagrad druga postaja. od Gorice proti Terstu), ktera vas stojí |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | je odpeljal se proti Dunaji in se vstavil na prvi postaji, je pač zvedel, da je popisanemu podoben človek stopil tam |
| In vendar —! (1878): | Ali pri vsem tem me pa pričakuje jutri na Š-ki postaji — moja žena, povračujoč se iz toplic«. »»Vaša — žena««? Prijatelj! jaz |
| Zádruga (1890): | stopal dalje. Res sem omnibus zopet došel že na prvi postaji, ko je napajal. Šel sem dalje, ali kmalu mi je |
| Strte peruti (1894): | srečnejši dnevi, ko je mogla časih iz vasi proti železniški postaji pol ure odtod. Pot je bila lepa in prijetna, in |
| Usoda ka-li (1895): | je uredništvo nekega časopisa ponudilo prodajo lista v neki tramvajski postaji. « Gruden je zmečkal list v majhno kroglo ter ga zabrusil |
| Kotanjska elita (1898): | Tisti večer sta se izprehajala v Trstu po peronu na postaji južne železnice lajtnant Josipovič in nadporočnik Ljubic ter pričakovala brzovlaka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako roko na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svarilo takim brezvestnim gospodarjem, ki na cestah v vsaki pivnici postajo, pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj |
| Biblia (1584): | kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de ſe hitriſhi ohladę, deni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete |
| Tine in Jerica (1852): | kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta |
| Na Žerinjah (1876): | razširjenem gospodarstvu. Dnovi so se počeli vidno krajšati in krčiti, postajali so hladnejši, jesen je zavijala širne bukove gozde polagoma v |
| Cyclamen (1883): | gonja zaman in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali so oni plašni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. Meden |
| Roka in srce (1883): | gojenci izkazovali. Deset let je zadovoljno živela. Iz dečkov so postajali čvrsti mladenči. Nekteri so pod njenim varstvom ostajali do dokončanih |
| Milko Vogrin (1883): | bledelo je vedno bolj od dne do dne, njeni živci postajali so vsak dan bolj občutljivi, in uboga deklica se je |
| Vesela vožnja (1889): | mesta v bližnjo, jako oživljeno vas Komárjevo. Srečujoči ga znanci postajali so in zrli začujeno za njim. »Kakó se je jel |
| Gospa s pristave (1894): | le za dobri kruh in prijetno življenje. V gručah so postajali in se pogovarjali o tem, kar se je zgodilo, in |
| Spletke (1894): | šle tudi iz naše mošnje. « In njegovi poslušalci so že postajali nezaupljivejši do nove šole: »To so sicer malenkosti, toda če |
| Gojko Knafeljc (1899): | najskromnejšega rokodelca. Posedali so za mizami ter zrli v časopise, postajali so v gručah, glasno govoreč krilili z rokami, se naslanjali |
| Gojko Knafeljc (1899): | okna, ki je bilo napol odprto, je šlo nekaj ljudi. Postajali so v bližini ter opazovali zaprte prodajalnične duri. Zmajevali so |
| Biblia (1584): | sazhudil, ker ſo vidili, de ſo Mutci govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu |
| Milko Vogrin (1883): | upanje na uspešno ljubezen do Vogrina! Stoprav zdaj mu je postajalo jasno, kako strasten in odločen nasprotnik mu je bil baron |
| Milko Vogrin (1883): | bila najbolj razveselila Olga. Njeno srce, prej otožno in razsrjeno, postajalo je zopet veselo. Takoj je pogledala brata, namežikala mu z |
| Pegam in Lambergar (1891): | je pel, da bi se seznanil z igralci. Veselje je postajalo vedno splošnejše in glasnejše, in pivci so vpili, naj še |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je vedno z vodo, da bi pogasil hudi ogenj. In postajalo mu je od trenutka do trenutka hujše. Kako malo čaša |
| Gospa s pristave (1894): | poslovanje se mu je zdelo čim dalje prijetnejše. Grofu je postajalo vedno ugodneje, a Viridi vedno huje. Čim prijaznejši so bili |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | a čim bolj ga je ogledovala, tem hujše ji je postajalo Molčé ga položi na mizo in zamišljeno vpre oči pred |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | se že skoro iznebil neprijetnega posla, kteri ga je čakal, postajalo mu je vendar tesno pri srcu, ko se je začel |
| Dušne borbe (1896): | med njima. Oba je navdajala tesnoba, da jima je govorjenje postajalo težavno in mučno. Ta očitna njiju izprememba je vzbudila Emerihovo |
| Kvišku (1899): | kot in zamižal. Izpod neba je pričelo pršati. Lacingerju je postajalo nekako ugodno pri duši. Jednakomerno bučanje kočije, coklanje kopit, žvenk |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem živini pokladati |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben |
| Zoologija (1875): | po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic dá težko dokazati. Po tem takem razlikujemo v |
| Zoologija (1875): | ki jih pogosto vidimo na živalski in človeški koži. Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi pospešuje. 14. Postanek čustev. Pri našem čutenji in predstavljanji se pokazuje največkrat neka |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega, da li se delovanje življenja pospešuje ali opovira. 8. Postanek predstav in njih obnova. V prvih dneh svojega življenja izvršuje |
| Ta male katechismus (1768): | ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst |
| Tiun - Lin (1891): | držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej postaren in je nosil dolgo kito. Poklonim se mu uljudno in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroſte spoſnati, kamer tudi ti leſesh, inu hitish. Kader so poſtarni ludji tudi pravizhni, inu kader ti stari hudobni niso, toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'svojemu ſhivlenju ſhe sivi gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | grozno ravnanje? ” „I glejte, to je tako-le: ko sem se postaral, postal sem tudi modreje in sprevidel, da sta gospod Jupiter |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | tudi v dejanji je pokazal svojo hvaležnost. Mojster se je postaral, umerla mu je žena in vojska je oškodovala njegovo imovino |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ga spoštovali in ljubili. Od kar se je bil pa postaral, hodili so ga pogostoma v tej in onej zadevi za |
| Gozdovnik (1898): | je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati me predmetom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj |
| Robinson mlajši (1849): | v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse |
| Zlata Vas (1848): | ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet |
| Zlata Vas (1850): | v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, iz |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti vse dni živel. — Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu |
| Čas je zlato (1864): | VII. Pisar. Tako deleč si je Lenče opomogel. Postal je deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski |
| Ferdinand (1884): | igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo solze v oči. |
| Zeleni listi (1896): | Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó |
| Biblia (1584): | v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enu dete. Kader ſim biv pak en mosh poſtov, ſim otrozhje rezhy popuſtuv. Sdej vidimo mi ſkus en kovni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili |
| Robinson mlajši (1849): | korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti korábelj pokážen pokvarjen ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec” ptuja beseda postala! Valvazor, Linhart, Zois, Vodnik, Ravnihar, Kopitar: slavni Slovenci! kaj bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila podlaga boljši bodočnosti; saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna |
| Stelja in gnoj (1875): | od apnenika pa bode javalne kje koristil. Najboljša polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni |
| Revček Andrejček (1891): | ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete storiti! Jeklen |
| Ta male katechismus (1768): | ſgody po tvoji beſſedi. III. Inu ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado |
| Ta male katechismus (1768): | II. Beſſeda postalla je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues use svete |
| Biblia (1584): | tebi ſe ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl |
| Biblia (1584): | on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so prerili |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zvetlize. ” „Drugizh, de ſo tvoje shlahtne zvetlize ſploh navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači storiti morajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati, ker je že |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njima je špranja, včasi polna druzega kamenja. Na ta način postali so tako zvani premeti, ako je moč pritisnila samo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam so ravno taki). Na mnozih krajih so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja |
| Biblia (1584): | dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem polnih |
| Biblia (1584): | Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji |
| Biblia (1584): | timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt polnih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó ſim vaſs priſhàl danàs vuzhit, inu vam povędat is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge |
| Mineralogija in geognozija (1871): | manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo navesti tudi važneje živali in rastline |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z oljem |
| Fizika (1869): | lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna os podaljša neskončno; zovejo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da |
| Biblia (1584): | pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod |
| Sacrum promptuarium (1695): | mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu, shalostna od sazhetka poſtane, ali k' ſadnimu pravi: kumaj ym je, dokler nej ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvèjtá, inu golùfia tiga bogaſtva saduſhy beſsędo, inu on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on ſam, inu ony gredó nótèr inu prebyvajo ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shaloſtnim lék; daje novo mozh vtrudedenimu ſodniku no mertvizhenimu, ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se |
| Fizika (1869): | je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n |
| Mineralogija in geognozija (1871): | glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali |
| Botanika (1875): | tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti |
| Botanika (1875): | na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le |
| Zoologija (1875): | mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da postanejo iz pokvarjenih sokov dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v ispyó, sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga |
| Lohengrin (1898): | Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza. Kot tu me vidiš, jaz sem tvoja, Vse |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | viti ſliſtite, de my ſkusi Ş. Kèrſt otrozi boshji poſtanemo, ne ſmęte miſliti, de je tó ena beſeda od vezh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on hózhe tudi, de my na tako visho njegóvi otrozi poſtanemo, de nam njegóvu krajléſtvu k' erbſhini ſliſhi. Sakaj zhe ſmo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino |
| Ferdinand (1884): | se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna roka! « Pri teh |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako dolgo, da ji padete očesci na dno jezera, kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v |
| Fizika (1869): | Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še 52 prišteti; tedaj dobimo enačba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | toliko, kolikor je potreba, de štérka in kreda skupej zmešana postanete gost močnik ; v vodi in žganji pa, kar ju še |
| Kemija (1869): | da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le |
| Gozdovnik (1898): | dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je |
| Genovefa (1841): | savséti in rékel je, s téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem ti dala |
| Divica Orleanska (1848): | ( se nekoliko bliža, ter postojí. ) Se bliža! Nečem čakati, de strašna prej Na mene plane |
| Divica Orleanska (1848): | Burgunski vojvoda. Dünoa. Lahir. Šatiljon. Dva druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu |
| Zlatorog (1886): | se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne rôko, Gleda v solnce in |
| Pripovedke za mladino (1887): | pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ljudstvo pa bo tudi spoznalo, de vradniki so spolnovavci tistih postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ljudstva ne spoštuje, ki se je v zboru vdeležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo možje skerbeti, ki so od vladarstva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | in odkritoserčno. Iz poštene odkritoserčnosti, in iz nepremakljiviga deržanja vstavnih postav na obéh stranéh, zgorej in spodej, izvira zaupanje, ki je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | s početkom 45. dne od izdanega deržavnega zakonika se moč postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ktero se bo pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zakonskih, rodbine, prijatlov, zapovedajočih in podložnih, — je občinstvo družbenosti, vlade, postav, práv, dolžnost in sredstev za pospeševanje občne in edine srečé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in |
| Gozdovnik (1898): | nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni vojvoda |
| Biblia (1584): | inu ſte taku Boshjo Sapuvid gori vsdignili, sa volo vaſhih Poſtau. Vy Hinauci, Iesaias je prou od vas prerokoval, inu djal |
| Biblia (1584): | djal: Sakaj tedaj vy preſtopate Boshjo Sapuvid, sa volo vaſhih Poſtau? Bug je sapovédal: Ti imaſh Ozheta inu Mater poſhtovati: Kateri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne Bratovshne S. Joſhefa. De be pak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | LISTROM Ali ſapopadek teh Bukuvz, inu poſtav. 1. Poſtava. Sa MArio hoditi je enu dobro pomaganje. II. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | premagal hudo bolezin in si živino ohranil. §. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to |
| Zlata Vas (1848): | in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki je dozdaj veljala, in pa ta, nova, postava ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli |
| Gozdovnik (1898): | rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost |
| Biblia (1584): | ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava ſo prerokovali do Ioanneſa. Inu aku je hozhete gori vseti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava, inu Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa ſo prerókuvali: 14. Inu aku vy hózhete |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | X. Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem nesreča ognja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potreba več serca , kot glave. Glave smo imeli pri starih postavah, ali serca za ljudstvo je bilo malo, in ravno gospodje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ministri so tedaj prevzeli imenitno nalogo, se v vsim po postavah vstave ali konstitucíje zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar |
| Stric Tomaž (1853): | storiti: ali nesrečnemu beguncu pomagati, ali ga pa celó po postavah sodbi zročiti? V njem se hud boj prične; vender se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | raztrošenja kuge po pašah je tako velika, da je po postavah od leta 1810 in 1834 razločno prepovedano, živino ob času |
| Kemija (1869): | Dobrota srebra, ki se izdeluje v srebrno robo, je po postavah določena; v Berlinu izdeluje se 12lotno, pri nas in na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in prav pazljivo določevali, navadno pri 14° R. Po kemiških postavah že zdaj sploh lahko posnememo, da gosteji minerali, ali minerali |
| Ferdinand (1884): | da Ferdinandovi otroci nimajo pravice do grofije v Španiji po postavah te dežele. Tudi kralj sam ne more teh postav samovoljno |
| Oče naš (1885): | Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših junaških mladenčev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koze staviti branijo, se pregrešijo ne le samó zoper cesarske postave, ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v |
| Stric Tomaž (1853): | ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se |
| Stric Tomaž (1853): | in mučenje pomenijo in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh zašel. Križani Jezus, Smili Se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega svejta gre. Tudi moj Syn ni bil od te poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 |
| Biblia (1584): | bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | duha , katiri je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na 11. inu 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje na 6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na Korinth. na 15. Poſtavi. Bratje ! jeſt: vam na ſnanje dam ta Evangelium , katiriga ſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur |
| Zoologija (1875): | Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo |
| Revček Andrejček (1891): | bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad acta! Matija. Oho, iz tega ne |
| Biblia (1584): | Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor zhe jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je pri vsakaterem blagu dobička ali izgube, zapisuje se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran se zapisujejo oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | temuč tudi dolžnosti. Ljudstvo je po vstavi poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obeta. Ti boš šel k cesarju in ga prosil za postavni del od konfisciranega premoženja, kaj ne? Vzemiva, da ti ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | po hudobiji, to vas ne briga) postavni delež od Nežinega premoženja; grenko sem ga zaslužil, marsiktero noč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je obveljal; zoper ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odsekovega predloga, da naj bi se vlada naprosila, naj po postavni poti skrbí za to, da se določila zarad notarskega legalizovanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | jan. (Funkcijonarji državnega pravdništva) stopijo z nastopom novega leta v postavni sodnijski kolovoz. Za ta okraj je, kakor se čuje, nekdo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | se mi o tej zadevi težavno zdi iz parlamentarnih vzrokov. Postavni načrt veli, da se ima zadruga sestaviti po vseh udih |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | naprave, kakor tudi one, katere se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega |
| Gozdovnik (1898): | sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako med debla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hladnimu kraju mede, ali naj se pinja v merzlo vodo postavi, ali z merzlo vodó izmije. Tudi se da večkrat z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de shaja. Med tem plitvo kozo ali ponev na žerjavco postavi in v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to |
| Zlata Vas (1850): | je imel dvé goreči sveči, ktere pred se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi jo na hlad in jo na vsake tri dni potresi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led postavi, ki je na drobno stolčen in s solijo ali salnitarjem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere je môči vrednost te neznanke določiti. Dobljena vrednost se postavi v jedno izmed prejšnjih dveh jednačeb; na ta način se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel Lipetovega očeta prepričati, kako zelo da se |
| Zeleni listi (1896): | da so jo komaj z očmi dohajali; naposled pa se postavi še na zadnji nogi ter preleti stojé vse dvorišče. »V |
| Kuharske Bukve (1799): | Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' |
| Kuharske Bukve (1799): | lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsaniga meſa govejiga, telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev, de ga hladi. 7. Shivina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo usta, se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo. |
| Gozdovnik (1898): | devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn snoſijo. Şpomladi, kader ſe savoljo svunanjiga dela |
| Sacrum promptuarium (1695): | shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna |
| Ta male katechismus (1768): | O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji je sturil Testament, * postavel je gori ta svete ſakrament. O bodi itdr. VII. Ta |
| Ta male katechismus (1768): | kar jeh Buh resodel, inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire |
| Robinson mlajši (1849): | je bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal |
| Robinson mlajši (1849): | je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pride, ga bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo posnemati, postavil, dodeli nam Svojo pomoč, de bomo v stanu, v njih |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | služabnika našiga škofa I., ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo |
| Deborah (1883): | trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni |
| Sacrum promptuarium (1695): | te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier. Ego ſum Paſtor bonus |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh tega tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok |
| Sacrum promptuarium (1695): | netoshite zhes vaſh ſtan v' kateriga vaſs je Gospud Bug poſtavil temuzh ſpumnite na beſſede S. Duha, kir pravi: Labores manuum |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ozhy poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bukvarnize, ki jih je imenovani uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naprei stojozhu terpleine skus en shivi ſpomín na enkret naprei poſtaviu; satu je tudi leta nar britkeishi ſpomin nemu s' zeliga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na poſvariu, ali de bi tebi tvojo prausetnoſt naprei na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu poſtaviu, tudi mi ſe tebi pruti zele damo, inu isrozhimo. Nezh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker eno nar navredniſhi rezh sa trideſet ſrebernikou na prudei poſtaviu. Ali je mogozhe, debi biu ta try lete v' ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naprei ſtojozhu terpleine premiſliu, inu ſi tiſtu zélu pred ozhy poſtaviu. Katira britkuſt te duſhe je bila veliku vezhi, koker tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | podvužhiu, dobrotlivu rediu, zhes tvoju, inu teh drugih Jogrou premosheine poſtaviu, inu tiſtu nemu zhes dau, ta dar te zhudesha delat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Reſnizhnu vam povęm, de bo on njega zhes uſſe blagu poſtavuv. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | urshoh, inu je taiſtu gori na krish , verh njega glave poſtavuv. Toku je pak bilu sapiſſanu: Leta je JEsus Nazarenſki en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu pametni hlapz, katiriga je njegov Goſpud zhes ſvojo druſhno poſtavuv , de bi nym shpisho dav ob ſvojmu zhaſſu? bloger temuiſtimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſpoſnali, ke je on ſvojo duſho sa naſs poſtavuv: toku imamo tudi mi duſhe sa naſhe brate poſtaviti. Kedu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu ſturiti ſte dolshne, kakor S. Paulus vam sapovej |
| Robinson mlajši (1849): | v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali ne, — če ne, se bo tudi austrijanska vlada djansko postavila na drugo stran. Dunajski časnik „Presse” piše, da se je |
| Zoologija (1875): | obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate ble |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo povernjenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal, de bo veselo kipélo |
| Zlata Vas (1848): | tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza je tako stara, kakor |
| Gozdovnik (1898): | odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga kraljeſtva. Terdovratni Judje ſo ſe njegovimu prizhanju v' bran ſtavili. Pa niſo kaj mogli modroſti ino duhu, ſ' kterim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer ſe lahko sgodi, bi per njih raji sidane ſtebre ſtavili. — Kar kurjavo in kuho sadéne, bi tudi pomagalo, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne hrame |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal? Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Krajnc na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v' aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux, slegi; le cheval, konj |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne |
| Pozhétki gramatike (1811): | bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante |
| Pozhétki gramatike (1811): | ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov) polja; če postavimo, da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se |
| Fizika (1869): | toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je to dogodilo, posodo hitro od ognja, s |
| Astronomija (1869): | okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji |
| Kemija (1869): | pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga |
| Gozdovnik (1898): | imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar bo v tih rezheh sa dobro in koriſtno ſposnano: poſtavimo , kakor: vſe ſorte snanih ali pa isrodnih selſh, na novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil. Poſtavimo, kdor je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nastopi, ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila |
| Pozhétki gramatike (1811): | jo glagol pod ſeboj ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dète! tí, ki boshji tempelj podereſh, ino v' treh dneh poſtaviſh! “ Pa Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | metuljev pa lahko poloviſh, zhe po nozhi v laterni luzh poſtaviſh, in okoli luzhi limanze ali kake maſtne mreshe naſtaviſh, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu, kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poloshiti, koku malu bi tiſta vagala! ali pa pruti ſonzu poſtavit, koku malu bi bilu per tiſti ſvetlobe, ampak veliku vezh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačeb; na ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb |
| Revček Andrejček (1891): | in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita! |
| Fizika (1869): | kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej nasproti postavíte (Pod. 202.), pride se do imenitnega posledka, da se zemlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta |
| Roza Jelodvorska (1855): | kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred |
| Fizika (1869): | ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima |
| Revček Andrejček (1891): | zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče oba po vojaški postaviti). Tu, tu semle se postavita! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JESUS je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete, inu to veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mika, moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza |
| Lohengrin (1898): | kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu. ) Kralj. Izstópite, po troje za borilca, In dobro |
| Rudninoslovje (1867): | daljša ali pa krajša. Zadnja se zove glavna os i postavlja se navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena |
| Gozdovnik (1898): | z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se na svojo lastninsko pravico. Don Estevanu se je pridružil |
| Gozdovnik (1898): | in maščevanja ali iz besnote nad nepričakovano iznenado. »Kaj hočete! « postavlja se Kučilo. »Vas. Stopite bližej! « »Z vami nimam nič več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | polovizo pa dobi, ko ſe bo vidilo, de pohiſhtvo ſpet poſtavlja, k daljimu v ſheſtih meſzih. To de pogorelz vſe plazhilo |
| Kuharske Bukve (1799): | glasbam, de ſe obę sgorna inu ſpodna ſprimeta; tę krofe poſtavlaj na en s' moko potręſen pert. Dení maſla v' eno |
| Kuharske Bukve (1799): | s' kolęſzam trivoglate blęke, deni gori kakiga maſhenja; savì ſkup, poſtavlaj na papir, puſti gor iti na gorkim, pomashi jih po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni |
| Zeleni listi (1896): | kot blisk vrh strelovoda; na to se jame na glavo postavljati in prekucovati tako hitro, da so jo komaj z očmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhim pridani kmetovati; kako ſe mora bolj perpravno kmetijſko poſlopje poſtavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo ſkuſhala s podukam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto napravil |
| Ta male katechismus (1768): | bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj |
| Zlata Vas (1848): | kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | brez dvombe „Tergestejo”, ki stojí na korsu in je bil postavljen v letu 1842. Štiri nadstropja ima in je posebno krasno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako |
| Fizika (1869): | dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi |
| Fizika (1869): | Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr je biu zhes Chriſtuſovu, inu tih Apoſtelnou premosheine poſtaulen, inu je on moſhno noſiu. On je biu tiſti. katiri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes h' ti shpotlivi ſmerti tiga krisha obſoden, med resboinike poſtaulen, na krish perbit, na krishu s' jeſſiham, inu shouzham napoyt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teri: polej! leta je poſtavlen k'enimu padzu, inu k'goriuſtajanju njeh veliku v' Israelu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kir je pak leta revers mojga supernika po krajnſku gori poſtavlen , tok proſsim sa diſpensazion pro hoc casu , de ga bom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | liga ſvęjta v'ſhtalti eniga kriviga ali satosheniga napręj poſtavlen: drugizh, kęr bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu poſtavljen v' padez ino vſtajenje; v' snamnje jim bo, nad kterim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakór en hudodęlnik svęsan, inu vklejnen v'Jerusalem , inu bo vſtavlen sa pored pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek. On |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna |
| Astronomija (1869): | Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 stopinj vsaksebi postavljena. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv od sazhetka. Jeſt ſim od vekumej , inu od nekedej poſtavlena: predn ſe je semla ſturila. Globozhin she ni blu, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hudim nagnenjam podvèrshena, od tavshent ikuſhnjav obdana, tavshent nevarnoſtjam vun poſtavlena, je reſnizhnu enaka enimu zholnu, katęri bó od valov pokrit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Goſp. Ferlanova pinja je bila per ti priliki na ogléd poſtavljena, in sa daljne ſkuſhnje perporozhena. Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim bil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali zhe oselení, je ſnétljivo. Shitniza mora tedaj na ſuhim poſtavljena, ſvetla in srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je naglo vnéla, in hiše in poslopja silno na gosto postavljene so bile, predin je pomoč iz bližnih vasi prišla, že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in |
| Rudninoslovje (1867): | óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os stoji |
| Botanika (1875): | lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa imajo sicer v enojnat krog postavljene cevne povezke: Enako se ima pri praprotih (filices), ktere imajo |
| Botanika (1875): | z dvema ali z več kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shaliga ne ſtorí, ino zhaſti nad ˛Savlam králja od Boga poſtavljeniga, s' Goſpodovim oljem pomásaniga, nad kterim ſe ne ſme nihzhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovoril zolnarjem: „Nikar vezh ne jemljite, kakor kar vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor kraja sréliga ſadja. Şamo eniga je ſhe potréba, namrezh: poſtavljeniga zhuvaja zhes saſajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 4) Ti imaſh vſaku lejtu nar manje enkrat timu naprej poſtavlenimu ˛Spovedniku ſe ſpovedati, inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telú |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | jedy ſdershati 4. Vſaku lejtu nar mejn enkrat temu naprej poſtavlenimu Spovdniku ſe ſpovedati , inu ob Velikanozhnimu zhaſsu ſvetu Reſhnu Telu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je : assicurazione generale austro-italicha. Po vsih cesarskih deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré |
| Botanika (1875): | tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to, ali so med sabo ali s |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vishajne zhesda. Leten Planętov je 7. inu leti ſo poverſti poſtavleni. Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | blishnimu, inu sa volo zhloveſhke druſhine, v' katęro ſmo my poſtavleni. Je tèdaj po pravizi, de ſhe sa druge dęlamo, kęr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tó, de ſo ony timu ſovrashtvu tih porędnih sa zyl poſtavleni; en Jógèr ny zhes ſvojga Mojſtra, inu ony ſe sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pràv s léſam obrazhati, naj bi pa nalaſh v to poſtavljeni umétni borſhtnarji nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konjsko meso, predenj se konj zakole ali pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posestniki, kteri želijo vnovič svoje poslopja proti ognju zavarvati. Razun postavljenih dni pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v |
| Botanika (1875): | prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih. Sodijo, da je kakih 150.000 različnih gliv |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht |
| Kratkozhasne uganke (1788): | zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili |
| Botanika (1875): | na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno |
| Ta male katechismus (1768): | Skus J. X. G. n. Amen. Karkol je na miſi postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu |
| Ta male katechismus (1768): | ſapovdi: ti se nimash kako podobo isreſati, hb ſdajzi ſraven postavlenu: de be taisto molil; tu se ſastope na tako viſho |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 9. Statutum eſt hominibus ſemel mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje, katiru se skus eno ſakſyto pergliho ſdej s' to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32„ boj per |
| Kemija (1869): | dosti kisleca, in 2. je treba paziti, da se od postavših izgorin (Verbrennungsprodukte) ničesar ne izgubi. Razkroj se vrši takole: Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite |
| Blagomir puščavnik (1853): | več spati, malo le vžije, noge se ji odpovedo, v postelj mora. Neža in Ljudomil se začneta bati in Neža reče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je stala miza, krog nje stoli in ob steni čedna postelj, a velika skrinja je bila poslednja v tem podzemskem skrivališči |
| Gozdovnik (1898): | s svojimi zdaj umrlimi »stariši«. Ležišče od kož, siromašna mrežna postelj, konjska lobanja, ki je služila za sedalo, to je bilo |
| Vetrogončič (1860): | prestrašena v Milkino sobo. Milka je bila na pol slečena, postelja odgernjena, luč je gorela z dolgim vtrinkom, da se je |
| Zlato pa sir (1860): | njem je nekoliko sena ali maki, in pravi se mu postelja. Ob tretji steni je ognjišče iz ilovice, po steni gori |
| Domen (1864): | berene z nogo in zavpije: „Hoj! Stara, tukaj je merzla postelja, vstani! Kaj ležiš na zobeh? Djal bodem, da si sneg |
| Sosedov sin (1868): | dolgopétiš po dolzem in širocem? Rajši v hlev pojdi; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več smel zatisniti očesa |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | razriti in spraznjeni; le nekoliko papirja leži po tleh. Tudi postelja je razrita in ko vzdignemo blazine kviško, se nam pokaže |
| Grajski pisár (1889): | pa so bile ta krasni prostor zasedle te ženske, in postelja, ki je služila dosedaj blagoslovljene mu nasledniku apostolov, je imela |
| Od pluga do krone (1891): | Veha, upihneš jo takoj, kadar ti dam znamenje, kajti tvoja postelja je svetilki najbližja. Ti, Rodè pa, ki si najmočnejši, hiti |
| Roman starega samca (1895): | boljšega stanovanja! Zaspal nisem več; vsi udje so me boleli. Postelja je bila prekratka, moral sem ležati skrčen. Vzpnem se, iztezam |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nisem gledal. Da popolnim opis, naj dostavim, da je bila postelja mehka in zame dosti dolga, česar sem se telesno prepričal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu vertu Gethsemani moli, inu bedy, mi pa na naſhih poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſhtenu koker podnevi: nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite |
| Genovefa (1841): | Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znad sebe spraviti ali spod odeje zlesti, so jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in Eliza se prebudi. Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v |
| Sveti večer (1866): | vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani, krog moje smertne postelje stali v tej hiši. Bog je hotel drugače — udati se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | dné do dné. Ubogi deček se ni ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo |
| Ferdinand (1884): | se sedaj otroci poslové od njega; vendar niso šli blizo postelje. »Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še |
| Ferdinand (1884): | pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so |
| Ferdinand (1884): | bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli vsi prebivalci gradú okoli |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je |
| Genovefa (1841): | satiſniti. De ſo lé vſi saſpáli, ſim is ſvôje bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so iméli drugjé opraviti, in Peter je sam pri materni postelji sedel. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj |
| Valenštajn (1866): | Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En |
| Sveti večer (1866): | listnico. „Te liste”, reče, „so mi mati še na smertni postelji izročili. Ukazali so mi je varovati in jih ne dati |
| Ferdinand (1884): | kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti k postelji ter jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov |
| Ferdinand (1884): | ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega |
| Sacrum promptuarium (1695): | konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna |
| Genovefa (1841): | hovi poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nobeden še besedce od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni bilo doma, pravi svojim otročičem, de mora iti v posteljo, kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo |
| Robinson mlajši (1849): | so mu ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tù, in tù mu je bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo! |
| Oče naš (1885): | te peljali in pri nas v mlinu bi imel dobro posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ bolnika osdravil. Viditi tedaj mosha vſiga zhverſtiga ino sdraviga póſteljo neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ veſel ino hvaleshen domú. Jesuſ pa, ker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti |
| Genovefa (1841): | Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na ſvojo poſteljo je nasaj padla in ozhi ſtiſnila, in Boleſlav ni védel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo polivati. 5. Kadar ſe prebudí, ga je tréba v poſteljo preneſti, pridno ga dergniti in ojéſihane vôde mu v uſta |
| Sacrum promptuarium (1695): | piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl |
| Pripovedke za mladino (1887): | pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu, in posteljno perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Dostavek. V Novicah, leto 1849, stran 89, se bere: Če posteljca 24 po tem, ko se je krava otelila, od nje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nje ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz krave iztrebi. V 3 ali 5 |
| Pripovedke za mladino (1887): | Potem se vležeta Janezek in Jerica v dve belo postlani posteljici, in oba mislita, da sta v nebesih. Starka pa se |
| Zeleni listi (1896): | je tu, France. In tisti ostane celo noč pri tvoji posteljici, tudi ko spiš. Kdo je ta, France? « Tedaj pa se |
| Zeleni listi (1896): | tako se je že temu privadil. Mati poklekne k nizki posteljici; sklene Francekovi ročici in jih objame s svojimi. »Francek, molit |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | če brez pameti po maternici praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | druzeh skušnjah vsega tega ni treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V 3 ali 5 dneh se večdel zgodi, da maternica posteljco iztrebi, ki sicer nekoliko smerdi, pa je brez vse nevarnosti |
| Kuharske Bukve (1799): | s'kuhanimi Karfiolami, inu daj na miso. 2. Ena mozhna poſtna shupa. Perſtavi tri polizhe vode k' ognju, kadar vrè, perſuj |
| Kuharske Bukve (1799): | shupi, kar zheſh; jo snaſh tudi k' ajmohtu perlivati. 6. Poſtna shupa od ribjiga droba. V' eno koso deni putra, ppl |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spodobno pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih inu Sabbotah od mesne jedy |
| Kuharske Bukve (1799): | naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se napravi čista grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtincami potresene in z razbeljenim putram polite ob postnih dnevih kuhani leči ali bobu pridenejo. Poparjeni gresovi cmoki. Zmešaj |
| Kuharske Bukve (1799): | dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam per sebi, de svojo sluſhbo prov dastojish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lih tudi ta ozhitni greshnik. Jeſt ſe dvakrat v' tednu poſtim : jeſt dajem deſſetino od uſſiga , kar imam. Ta ozhitni greſhnik |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvętim Sakramentam, uno uro gxrem bolnike objiſkat: vſaki pętik ſe poſtim, tolikajn dam almoshne: Jeſt niſim ne en lakomnik, ne en |
| Ta male katechismus (1768): | Papeſham. Kedu je pod greham v' ſapovedaneh dneh dolſhan se postiti? Uſſi od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei |
| Rudninoslovje (1867): | Krasu i. d. Zaradi prelepih kapnikov slové po vsem svetu postojnska i mnoge druge jame na Kranjskem, Goriškem i v Istri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki ſe na ſoglaſno svonenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa v letu 1777 lepa s dvema svonikama dosidana Poſtojnſka zerkev v poſlednih letih od poboshnih dobrotnikov domazhe ſare tolikanj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v dveh letih poplazhali sa dobre rezhi vſelej perpravni prebivavzi Poſtojnſke ſare. ” Poſebno zhaſt in ſilno veliko veſelje ſo pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v edinoſti sdrushene mozhi ſkerbnih , pridnih in poboshnih prebivavzov male Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi pazh to lepo In zhaſtitljivo svonilo tudi sa naprej Poſtojnſki in blishnim faram , ki ga s veſeljem poſluſhajo, doſti let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh obſtoji. Poſtojnſki svonovi imajo naſlednjo tesho in te le glaſove (Töne) : Gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pivka, ki izvira unstran Šempetra, z Nanošico vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bota pa po novi železnici do Postojne peljala, ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de se obuje. Na obutiga, ker ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | želite, nastavite mu dobriga vina in poleg poſode ove, negibčne postole; napivši se, bo tudi jel postole premišljevati, in morebiti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naročéno so marljivo zveršili. Ubogi divjak se vina obilno napije, postole obuje ; tóde gerdó se vkani. Ko je možje od vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba |
| Revček Andrejček (1891): | da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridniſhi, ta nar bol dęlavni zhlovek drusiga ny, kakor en poſtopazh, katęri zèlú nizh ne dęla, zhe nima per vſih ſvojih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | En len zhlovek, en poſtopazh je na vſe vishe maluprida; on hôzhé vſe viditi, vſe |
| Zlata Vas (1850): | noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudjé zaslužijo, s tem se postopači redé. Ti zmeraj premoženje druzih molzejo, in njih zanikernost tudi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | jih z ojstrimi besédami od sebe, če mislite, de so postopači ali pa zapravljivci. Ne morete véditi, kaj včasi kdo po |
| Zlata Vas (1848): | hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati, pomaje z glavo ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | tudi pozneje bralo v časnikih, pričakovati se je smelo solidarno postopanje o tem, da v državni zbor, kteremu „sprava narodov” ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | bili v Pragi lani zbrani federalisti zavezali v strogo skupno postopanje; al po vsem, kar se je tudi pozneje bralo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mestu preskrbeti samo „nemška” inteligenca, le spretne roke in modro postopanje nemških strokovnjakov” — tako se je kričalo po tukajšnjih in unanjih |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | napetost. Pri tem se mora pa poudarjati, da je to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | otroke premožnejših starišev, da bogatinec nima hujšega sovražnika nego je postopanje — lenoba. Proti temu sovražniku ni drugega orožja nego delo — ali |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je odločil, naj se izpustita maorska poglavarja, globoko obžalovaje krivično postopanje svojega prednika. Storjeno krivico je izkušal poravnati s prav posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se ne dá pod noge metati človeku, ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ne se prenagliti, zato da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | storiti tako hudobijo, ino grešiti zoper svojiga Boga! “ Vender zmiraj postopa za njim; on se je pa povsod ogiblje. Enkrat je |
| Stric Tomaž (1853): | na kraji strašnega brezna leži in da nekdo za njim postopa, ga v globočino potisniti. Spet se mu pa prikaže bela |
| Zoologija (1875): | in Turškem. *) Najnavadniši je pa v Egiptu, kjer v tropih postopa po mestih ter se s psi trga za mrho in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | težiti, in da spoznava pravi vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po |
| Gozdovnik (1898): | Don Antonio de Mediana! hočete li, da se z vami postopa kakor s človekom časti vrednim, ali kakor z navadnim pustolovcem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtoriti tako hudobijo, ino greſhiti soper ſvojiga Boga! “ Vender smiraj poſtópa sa njim; on ſe je pa povſod ogiblje. Enkrat je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo. Za to bo tudi o ti |
| Čas je zlato (1864): | vidi, de je na kolnici (železni cesti) vse narobe, de postopajo delavci, ogledovavci in inženirji brez dela, in posebno ti letajo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ker ne bo treba kramarjem po 14 dní v Ljubljani postopati. Pri vsim tem pa tudi gostivnice niso na škodi in |
| Oče naš (1885): | prejel svetega krsta, spominjaš se gotovo še, da so hotli postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vveſti in ſvoj namen doſezhi , ſe mora pametno poprijeti, pozhaſi poſtopati in ne ſkuſhati, v en mahlej drevó podreti, Şzhaſama ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder smiraj |
| Fizika (1869): | tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste |
| Zoologija (1875): | so najznamenitiše: možganska, očesna, nosna in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka |
| Botanika (1875): | lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do 50 postotkov. Pričujočnost vode je tedaj neogibno potrebna za razvitev rastlin; ali |
| Botanika (1875): | so mlajše, zelnate tvorine, ktere imajo 70, dà, celó 90 postotkov vode v sebi. Sredi tropičnih gozdov je imel Humboldt časih |
| Botanika (1875): | težka drva, kakor hrastova in bukova, imajo 20 do 30 postotkov vode; lahka drva pa, kakor topolova in vrbova, 40 do |
| Robinson mlajši (1849): | iztergne. Izguba korablja mu je naimer učinila, da je pal — postradnol — bankerot bil. Stanislav. Kaj je to pal je? Oča. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so obutev samó takó imenovanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od prednje plati klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | grebenasto, da so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico |
| Fizika (1869): | vpeljujeta električni tok od stanovitnega lanca E v glavno spiraljko. Postranska spiraljka Pod. 193. |
| Kemija (1869): | in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor postranska dobava klorovodenčeva ali solna kislina, ClH (§. 45). NaCl + SO3.HO |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so v blagajniški in glavni knjigi le posredno zaračunane, zovemo postranske ali pomočne knjige (Nebenoder Hilfsbücher). Njih število se ravna po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | délajo in tako drevju ſhkodvajo, satiraj. — Per ſadnimu mladimu drevju poſtranſke mladike gladko poréshi. — Novo sa ſajene drevéſza, de ti bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne |
| Fizika (1869): | se dade vrtéti okrog njene navpične osi, zavzame posle večkratnega postranskega nihanja določeno lego, v ktero se vselej spet povrne, kolikorkrati |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pri zaznavanji nekaterih predmetov se pojavljajo čustva, katera nimajo nobenega postranskega zanimanja in katera so nam brezpogojno mila ali nemila. Taka |
| Botanika (1875): | Na deblu se pokazujejo trojni brsti, namreč končni pazduhni in postranski. Končni brst a (pod. 72.) skončuje deblo in ga daljša |
| Botanika (1875): | razvitku. Pazduhni brsti b se naredé vselej v pazduhi lista. Postranski brsti se pokažejo sem ter tje po deblu prav po |
| Botanika (1875): | na stran in v pázduhni brst stopajo, med tem ko postranski brsti sami narejajo nove cevne povezke. Pod. 73. nam kaže |
| Botanika (1875): | na vseh rastlinskih delih, posebno tudi na listji. Pazduhni in postranski brsti so tisti, iz kterih izrastó veje. Vsaka vejica ima |
| Botanika (1875): | ž njim istega rodu. Listi. 47 Iz debla rastó mnogoštevilni postranski organi, ki pa niso valjarju podobni kakor deblo, ampak ploščnati |
| Botanika (1875): | Sostavljeni listi so največkrat pérnati (gefiedert). Na pernatem listu stojé postranski njegovi listki ali drug drugemu nasproti (pod. 98.), ali pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O postranskih ali pomočnih knjigah. O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko špranjo, kamor se je lava zatekla razlivajoča se kot tekoča |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje |
| Oče naš (1854): | prinesel Alojzi sadja in vina. S serčno, ljubeznivo postrežnostjo je postregel Štefan svojima gostoma in jih prosil, mu povedati, kako sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še z eno, ki jo je zapel od svojega lastnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Razgovor ugodni naroda slavenskoga”, s kterim je rodu svojemu največ postregel. V nji dijejo kerščanske kreposti, v nji se nahaja ljubezen |
| Ultra! (1867): | bo nikogar, ki bi zanj kaj poskrbel ali mu kaj postregel. Ljudmila. A, vi mislite, da bi môgla prevzeti jaz ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila |
| Blagomir puščavnik (1853): | Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem |
| Blagomir puščavnik (1853): | tudi lepo poplačal za to, da ste mi nekdaj priljudno postregli. Pojte začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtreho vseli; kedáj bolnika ali jetnika, de bi ti bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſte me ſprejeli; ſim bil bolan, ino ſte mi poſtregli; ſim bil jetnik, ino ſte me |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | niſte pod ſtreho vseli; ſim bil bolán, ino mi niſte poſtregli; ſim bil jetník, ino me niſte obiſkali. — Ino mu porekó |
| Kelmorajn (1864): | Zveličarjevega, da moramo popotnike sprejemati in lačne nasititi, — njemu lepo postreže. S pomočjó nekega godbenega učitelja, ki se je iz Češkega |
| Slovenske večernice (1865): | Carja in njegove spremljavce prenoči in, kakor je mogel, jim postreže neki Mernjava, siromaški grajščák. Car je opazil iskreno prizadetje, s |
| Ljubljanske slike (1879): | je z onim govoril. Tu pa tam tudi sam kteremu postreže, denarja pa ne pobira sam, nego ima zato posebnega ministra |
| Ljubljanske slike (1879): | pade odgovor v drugem jeziku, se mu tudi v tem postreže. Pri vsem tem jed in pijača ni dražja pri njem |
| Arabela (1885): | iznebi neprijetne misli. Ko stopi v sinovo sobo, da mu postreže s kavo, sedel je kakor navadno pri svojih knjigah. Morala |
| Postillion d'amour (1887): | in Fredku dobro jutro, spremi ja na svoj brodič in postreže s zajutrkom, za Tajhu prav razkošnim. Kaže se jasnega zatrjujoč |
| Vanda (1888): | kdo naju v mestu, imel bo vsaj koga, ki mu postreže. « Žiga je zadovoljen poslušal sestro in ni ji nasprotoval. Izprevidel |
| Roman starega samca (1895): | posli zanesljivo osebo, na katero se smem zanašati, da točno postreže bolnici ob določenih urah z zdravilom, da se ne zmoti |
| Kotanjska elita (1898): | zraven nje, ko ji je naročal, s čim naj ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo z nogo dr. Lovrina in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna |
| Blagomir puščavnik (1853): | njih serčnost, in veli služabnikom, da naj jim nar boljši postrežejo. Vsi se po dvorišči posedejo, si napivajo, ter so prav |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin strah! “ djala sta zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina postrežbe potrebuje, predenj doraste in kej dobička da. Žrebeta moramo nar |
| Ferdinand (1884): | Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
| Genovefa (1841): | ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umétniſhi, lépſhi ino perljudniſhi je rekel kralj odbrati v' njegovo poſtreshbo, ino jim jed od njegove mise dajati. Ali Daniel, naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu je goſpodar veſ vdán, njega ſamiga ſi ima sa poſtréshbo. Srozhí mu vſe goſpodarſtvo. Povſod |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor jes sa te zvetlize. One ſo meni sa majhno poſtreshbo hvaleshne, ino lepo zvetijo; kako bi vam jes ſhe vezh |
| Zlata Vas (1850): | Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal |
| Blagomir puščavnik (1853): | všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila. Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega izvirajo krščanske kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja |
| Genovefa (1841): | je sa njimi, kakor krotâk peſ ſkakljala. Vitesov in groſovih poſtreshnikov je nékaj pred noſilam, nékaj pa sa njim jesdarilo. Ko |
| Genovefa (1841): | in nihzhè ni hôtel domá oſtáti, rasún bolnikov in njih poſtreshnikov. Vſi ſo ſvôje prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami poſtrigli, mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat, ona nej hotela ſvoje |
| Zoologija (1875): | meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Grahova župa. Otročje kuhanje s količki. Špinača s kislico. Pečene postervi. 148. Ledična župa. Gresovi cmočki na mleku. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | Bísena. 158. Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' |
| Kuharske Bukve (1799): | notri kuhat; pa ne predolgo, de nepoſtánejo terdi. 160. Pezhene poſterve. Poſtervo oſhohtaj, otrębi, oſoli, pezi jo na mręshi pozhaſi; pezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so še boljši, olupijo, v kerhlje z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so tudi dobre kakor v sušivnicah. — Še hitrejši bi |
| Kemija (1869): | vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in |
| Stelja in gnoj (1875): | 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa |
| Botanika (1875): | Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana vodna leča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci. |
| Botanika (1875): | Piper nigrum) nosi drobne jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polja je zdaj, kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in |
| Tine in Jerica (1852): | žita nikar ne melji in ne peci, dokler ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | visoko nakopičena se kmalo sogreje in nezdrava postane. Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 10. Inu pole en zhlovèk je bil, katęri je eno vſuſhéno rokó imel, inu ony ſo ga praſhali rekózh: Ali ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali v posebnih pajštvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja učí: kader |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem še enkrat s cukrenim snegam in jih še enkrat posuši. Na vsak blek pa še položi en ravno toliko visok |
| Kemija (1869): | skrob na dno. Z večkratnim pranjem se skrob očisti in posuši. Skrob je v mrzlej vodi in v vinskem cvetu neraztopen |
| Stelja in gnoj (1875): | potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v nji dershi; na plitvi semlji v ſuſhnim letu ſad poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna semlja ſe hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | svęzher. Aku pitani preſhizhi nozhejo radi jeſti, ovſsa na pezhi poſuſhi, inu ga jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | berejo pràv pridno po gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto |
| Zoologija (1875): | ne okrvavi in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z njim mošnjo nad jajci. V 8 dneh se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pozimi sakan les bi se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | treba ne bilo zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali preklinjati povodinj, ki jim velike škode pizadevajo. Da je |
| Avguštin Océpek (1860): | štirna okoli nas ni imela vodé, celo mestna se je posušila, ali naša je imela zmiraj dovolj moče. V cerkev tudi |
| Žalost in veselje (1870): | zopet suhe klinčke ter zakuril velik ogenj, da sta si posušila obleko. Proti večeru že odpravi se Tomaž na breg, ali |
| Anton Janežič (1870): | je. Pripihale so sape morilne, marsikaka redivna žila se je posušila in vejica za vejico je jela sahneti in subleti. Kaj |
| Ljubljanske slike (1879): | oglasijo in če se jim je pevska žila morda že posušila. Kaj hasne najlepša ura, če ne gre! Nemški pevec v |
| Planšarica in pastir (1881): | preklada posodo, ki se je nad ognjem ali okoli ognja posušila, ali pa popravlja treske, da bolje gori na ognjišči. Kar |
| Ponkerčêv oča (1882): | hoteli so se vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in sled se je izgubil. Učitelj bil je po svojem |
| Beatin dnevnik (1887): | Žuleče spone je šiloma pretrgala. Bolj in bolj se je posušila kneginja osebno in duševno. Prava mumija je, katero opira samó |
| Gostačeva hči (1891): | hlapec Andrej in najemnika nad bujno travo; predno se je posušila rosa, bila je »pobita« vsa. Kakor bi bil na svatovščini |
| Genovefa (1841): | vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila. Tako je shé pôsno sve |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si vošimo, zdravje želimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena Erznija sa Pluzhe, inu ſo pp Simi sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje |
| Genovefa (1841): | zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno ſo vſe dreveſa bres li- |
| Rudninoslovje (1867): | gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi zrnci posuta. Opomba. Najpopolniše kristale nahajamo navadno v kakej lehkej i mehkej |
| Zeleni listi (1896): | sobe glasen smeh. In zopet reče oče: »S perjem si posuta? Kje neki? Jaz ga ne vidim«. »Tem hujše, oče, če |
| Zeleni listi (1896): | Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe glasen smeh. In |
| Rudninoslovje (1867): | višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z drobnimi okroglimi |
| Genovefa (1841): | germovja v belôti plavajo, kakor de bi bile s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadim, pa takole ravnam: Najpred zataknem kol sred jame, potlej posujem nekoliko boljši zemlje po rušini, in na njo postavim drevó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pepéla, dobre perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke |
| Stric Tomaž (1853): | skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſim mar jas? “ Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo |
| Tine in Jerica (1852): | napčniga rekel bil, ga je Tine prec z resnim pogledam posvaril. In odsihmal je dobriga gospodarja skerbelo, de bi se Mihec |
| Valenštajn (1866): | mnogo mož je vrlih, Ki dobro reč branili bodo krepko. Posvaril zveste sem, obstražil druge. Stopinje čakam samo prve, precej — Maks |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | katakombo k pogrebu perve mučenke, še bolj pa, da bi posvaril in v varnost spravil sv. Očeta Marcelina, ker je vedel |
| Gozdovnik (1898): | Človek je ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi vsaj milost našel pred Bogom! O da bi mogel posvariti vse ljudi, naj nikar ne hrepené po bogastvu in spačenem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | daſegli. Matth. 5. Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | drugim dodelili, Tu ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim perſilen vaſs sa volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa vaſs je djanu, zhe ſe ne pobolſhate. I. Premiſhluvanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je molzhal. Jesuſ ſhe ni hotel ſvojiga sdajavza imenovati, le poſvariti ga hozhe; toraj saterdi ſhe bolj: „Vaſ dvanajſtih eden, kteri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril. ˛Serzhno uſmiljenje do sdajavza ga prehaja, ne jesa. Milo poſvariti ga ſhe hozhe; toraj rezhe ſhe ozhitniſhi, ino pogleda vſe |
| Tine in Jerica (1852): | z besedo pokregana, ali velikoveč so bili otroci za naprej posvarjeni: „Tega več ne stori,” ali, drugopot bolj pazi” to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev in za njimi |
| Genovefa (1841): | Tvoj dar je! Têbi gré! Têbi naj bóde tudi veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk |
| Ta male katechismus (1768): | itdr. S' kajſenega urſhoha je pak Sebnotha posebnu Materi boſhji posvetzhena? ſatu, ke na eno Sebbotho, kader je bla per uſſeh |
| Ta male katechismus (1768): | s' katirem je skus viro, inu SS. ſakramente ſveſana, inu posvetzhena, endejl, ke bo od S. Duha useskuſi viſhana, inu ohranena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Povestnica mesta Praga) od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško |
| Ta male katechismus (1768): | tvoje ime posvetzhenu. Nej pride uſſe k' vezhi zhasti boſhji, inu k' ſvelizhanju |
| Ta male katechismus (1768): | postavlenu, inu bo goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi |
| Ta male katechismus (1768): | inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje Kraylestvu. 3. |
| Ta male katechismus (1768): | s' velikem ſaupanjam prositi. Kaj nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle brumneh otrok |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjani, aku bi ta mózh inu oblaſt, katęro ſmo k'poſvezhenju vaſhih duſh od Jęsuſa Chriſtuſa dobili, taku delezh ſęgla, de |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri ne pèrpuſty, ali ne vkashe, kakôr tó, kar k'poſvezhenju naſhih duſh ſlushi. Naſha edina ſkèrb bódi njegóve ſvęte sapovèdi |
| Deborah (1883): | druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti! – Ali |
| Oče naš (1885): | uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam bres |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | oródje ali riſhtènga, katęre ſe boshja previdnoſt poſluſhi, de naſs poſvezhuje, de naſs v' ponishnoſti, v'krotkoſti, v'lubęsni, inu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | samęrkaj dobru moj Chriſtian; My pravimo, poſtavim; Kdôr Prasnika ne poſvezhuje, ſtury en ſmèrtni gręh, inu ti ſaliſh, zhe męjniſh, de |
| Oče naš (1854): | vse rad preterpim, ako le vse stvari zemlje Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomini ſe, de Boshji prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta tvojiga, inu Mater tvojo, de tebi dobru |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Spoſhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | napridnu v' uſta useti. 3. Spomni ſe, de Boshje Prasnik poſvetzhujesh. 4. Sposhtuj Ozheta ſvojega, inu Mater ſvojo, de tebi dobro |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite ſkup te ſtare, sbirajte mlade otroke, inu katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu vaſhimu Bogu? Trobent jte s'trobento v'Syonu, poſt poſvezhujte, ſklizhte ludy v'kup , ſpravite folk ſkupej, poſvezhujte zirkuv, ſpravlaite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet: kako naj se ukazi zastran spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi |
| Ferdinand (1884): | in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki zginejo. « |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Sdravje je bolſhi ku bogaſtvu: inu zhędnoſt velja vezh ku poſvejtna modroſt kar ſe ne puſti popraviti, ſe more s'volo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 3.) Pred Pilatushov, kęr ga poſvęjtna modróſt tęm nar grosovitniſhim, martram zhęs da. Premiſlimo danàs Jęsuſa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtvs sakai nisi ti biv vazhen inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt |
| Divica Orleanska (1848): | véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi |
| Zlata Vas (1850): | za nje molim, de bi jim Bog pomagal. V druge posvetne reči se ne gre dušnimu pastirju vtikovati. « |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirih hyſhah vezh velajo te poſvetne greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi sposnámo, koker te poſvetne rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne |
| Genovefa (1841): | veljájo. Ne sanêſi ſe pa sdaj, kér ſi bogáta, na poſvétne rezhí. Miſli, de je tvôja grôfinja te biſere na tiſtim |
| Genovefa (1841): | jéd. Vezh pa zhlôvek ne potrebuje. Ne veshite tedaj na poſvétne rezhi ſvôjiga ſerza! Ne sanaſhajte ſe na mertve denarje, temuzh |
| Moč vere (1851): | mož i dete mladi fantič nisva vam tako nevarna. Tudi posvetnega blaga nimava, kar bi vam moglo dopasti. Kar pa imam |
| Domen (1864): | tudi ona imela svoje križe in težave manjkalo jej je posvetnega premoženja. Ta napaka je edino kazila, da je niso šteli |
| Žalostna vernitev (1864): | z gosto hosto obdan, zajški samostan. Tukaj bivajo, oddaljeni od posvetnega hrupa, redovniki Kartuzijanci. Vse je tiho, le časi se sliši |
| Ljubljanske slike (1879): | da ima še to službo, v kteri premišljuje minljivost vsega posvetnega in človeško nehvaležnost. Morda od tod pride še v kako |
| Vinko (1884): | da so tu prorokovali. Mogoče. Nekaj skrivnostnega ima ta otok. Posvetnega hrupa ni daleč na okoli, in nič te ne moti |
| Lisjakova hči (1892): | njega res ni srečna, dasi bi dal zanjo življenje, nikar posvetnega imetja. Tembolj ga je bolelo, da mu je očitala siromaštvo |
| Hudi časi (1894): | duševne stiske, ki se je rodila iz protislovja duhovskega in posvetnega gospostva. Gorjé mu, kdor moti premo vest preprostega človeka, kdor |
| Lepi Tonček (1895): | proč, proč, tako daleč, da nikdar ne doseže vaša roka posvetnega blaga. Zakaj duša mora biti brez vsake posvètne želje, mora |
| Kotanjska elita (1898): | polivki. Ko so odšle tudi te že po poti vsega posvetnega, se je prikazal »beef alla mode«, a za njim »belo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ljubši od vse sreče svetá. Čednosti ne ljubi iz posvetniga dobička. Oteti svojo čednost se še le vsiga vana, vse |
| Roza Jelodvorska (1855): | in hvalite Boga za to prijazno stanovanje, kjer ne slišite posvetniga hrupa, in vojaških tromb; ampak milo petje ljubih ptičic, ktero |
| Sacrum promptuarium (1695): | pono animam meam pro ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neki žlahtnejši namen doseči, kér bi človeški namen drugači samo posvetni bil in človek bi z živinčetam v eni versti stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ene mersle nature, inu en malu ſuh, en moſki, klavarni, poſvetni, inu poreden Planet, kateri je zhlovęſhki naturi ſovrashen, inu ſhkodliv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | my, kadar ſvętiga Duhá nimamo. Samęrkajte ſi dobru letó vy poſvętni otrozi, katęri na lepoto vaſhiga telęſsa ględate, vaſho duſho pak |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neka poſobili, kjer njim ſdej spomin teh posvejtneh rezhy vezhnu terplenje della. Buh nabo v'serze tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliko golfivoſt, inu ſapelluvanje tvoje dushe neshl, aku męnesh v'posvejtneh pravo sladkuſt okusiti. Uſſe je nezhemernu, inu reſjidezhe, inu ſatorej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | slab moje dete! koker katire napezhnu, inu naſmasnu veſſele v'posvejtneh rezhęh ima. Uſſe je szer dobru, kar je Buh ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veſſelly. To narshpotlivshe suſhnoſt terpę ony, ter bodo v'rôſhelne posvejtneh rezhy toku ſakovani, inu ukleneni, de ob ſrajoſt teh svetehdush |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj ne, de enu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti in visoko povzdigniti, je |
| Divica Orleanska (1848): | Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo |
| Zlata Vas (1848): | Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mati s slovesnim glasom, ”plemenito imé, imeniten stan, bogastva in posvetnih prednosti, pa nekaj sem ti do zdaj še prideržala iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' taiſti dushi prebivati, katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ti napuhneni, mu oſertni se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti |
| Divica Orleanska (1848): | zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reslozhek je med Chriſtuſovim, inu med tiga ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega h'kralu ſtury, da vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr de bi ne bily, de vaſhe ſerzę na tó poſvętnu prevezh ne vęshete, de vy vezhkrat vaſhe miſli vkup ſpravite |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhe hudu nagnenje, vaſhe malopridne shele, inu vſe, kar ſe poſvetnu imenuje, krishati! Ali letó per tebi ſtojí, o luba Mati |
| Gozdovnik (1898): | je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlene beſſede zhes Kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. Matth. 26. Luk. 22. Kaj je Pokura? Pokura se rezhe |
| Ta male katechismus (1768): | Kristusa noterpostavlene beſſede zhes kruh, inu vinu isrezhe, inu taistu posvety. |
| Ferdinand (1884): | sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena odrioshov; inu skus boga svetiga duha kateri je mena posvetov? Ta drvje SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim noi s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo Vſe reſnizhnu, no svetu. 8. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je ta kruh on v'roke biu Je shegnou , al poſvetu , Inu med Jogre resdeliu, Reku: tu je tu ſvetu Moju |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſo ony jędli, je JEsus usev kruh, je sahvaluv , poſvetuv (ali shegnov) inu reslomuv , inu ga je dav ſvojim Jogram |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſt skasov. V'njegovi ſveſtobi, inu krotkuſti je on njega poſvetuv , inu je njega is uſſih ludy sbrav. Sakaj on je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | miſi ſedel, ſe je pergodilu, de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Jih škofa Lavantinske škofije postavili in 3. Sušca 1844 škofa posvetili, ter so 14. Sušca 1844 v svojo škofijo došli. Huda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so bili vladika Lincinski (škof iz Linca) gosp. Gregor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi je pred očmí, kakor luč. Zares, z nobenim |
| Genovefa (1841): | dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | edino le mladi Ljudevit. Terdno je sklenila, vse svoje življenje posvetiti le izreji svojega sina, in njeno serce je hrepenelo po |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kočico. „Slednje dni svojega življenja,” djal je, „hočem popolnoma Bogu posvetiti, in samota je takemu življenju pred vsem potrebna. Živel sem |
| Oče naš (1885): | pijanost in lenobo, zaradi tega ti prava luč ne more posvetiti. “ „Kaj veste vi, mati, kako ubozega revščina tare? “ jo vpraša |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoja te-le važne prednosti: a) Vzgojitelj more vso svojo moč posvetiti gojencu; b) vse vzgojne naredbe more natanko prilagoditi gojenčevi individualnosti |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zveličanja, kakor pa po hišah bogatinov in po lepih družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom ne pride, bo ſhe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ali pa ſhe le hotla, ko ju je saſazhil. „Zhemú poſvetovanje? “ jim rezhe, „zhemu poſvetovanje tù? zhe ſe temu v okom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ženskih pravicah; vsaka zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njih. ” „To vam iz serca rad storim. Precej jutri po posvetovanji pojdem v Kalistovo pokopališče; če hočete, čakajte me pol ure |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega |
| Gozdovnik (1898): | po plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ga pozval v Meran, da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila |
| Tiun - Lin (1891): | drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto |
| Tiun - Lin (1891): | zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mórja javor zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zeleni, Na javoričku tri golobíce. Tri golobice se posvetvale, Se posvetvale, svet osnóvale: »Dajmo! spustímo se na dno morja, Tù naberemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ko je mogoče, stan vsih gnojniš, da se bomo potem posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen |
| Stric Tomaž (1853): | in se pripraviti, ostudnega sovražnika sprejeti. Lovci so se precej posvetovali, kaj začeti. Naenkrat vstane Lokar in nastopi naravnost nevarno pot |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in profesorji so pisano glédali in so se zberali in posvetovali, kaj bi Pavliha vprašali, de bi je ne izpeljal, in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na njej mladenči vojaških reči, in možaki so se tam posvetovali o važnih deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej |
| Zlata Vas (1848): | ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in popraviti. Ki so |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ne zanimajo? komu svoj lišp razkladati? S kom zastran njih posvetovati se, s čim samoljubnost rediti? Vsaj še perva žena s |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kar je storila, bilo je, da je poklicala topliškega zdravnika, posvetovati se žnjim zastran svojega zdravja in zastran zdravilne moči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | drugi avstrijanski narodi) cesarju prošnjo predložiti, in se zbirajo in posvetujejo zato v mejni vasi „Neudörfl”. Naznanílo in povabílo. Prihodnjo nedeljo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | česar bi prosil; zavoljo tega stopijo malo na stran, se posvetujejo in sklenejo, njegovo poslednjo voljo spolniti in ga uslišati, če |
| Stric Tomaž (1853): | za nas? Mi si jih ne dajemo, mi se ne posvetujemo in ne volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar |
| Gozdovnik (1898): | ujet. « »Ujet? on ujet? bi se li radi z mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kolku je Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Chiriſtianov, katiri toku ſturę. Ti be bil ena poshaſt uſſeh poshaſt, inu ta narvezhe spaka uſſeh spak, inu ſatu be sete |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj se ustavlja truma? Vojšaki. Pomagaj Bog! Izabó. Se vam pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico |
| Biblia (1584): | gredozh, ſo ſe preſtraſhili, inu ſo djali: Tu je ena Poſhaſt, inu ſo vpili od ſtrahu. Iesus pak je sdajci shnymi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu |
| Astronomija (1869): | s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti |
| Blagomir puščavnik (1853): | z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil, „Ne vém kaj |
| Robinson mlajši (1849): | ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel |
| Tiun - Lin (1891): | predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor da bi prišli na ogled |
| Gozdovnik (1898): | drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka tla, ki se je nad njo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Z: Tudi Vam se je poslalo, česar ste želeli. Za pošiljane rečí Vam bojo listi vprihodnje dohajali brez plačila. ― Gosp. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Rusovsko pošilja. Kupci njegovo blagó pràv zlo hvalijo , posebno zató, kér so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za kuho dobra ohrani dolgo časa in po svetu lahko pošilja. Morel Tatio in Verdeil sta pred 5 leti to znajdla |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal. |
| Gozdovnik (1898): | kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo nama |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | boshja previdnoſt poſhilja, ino ne shelé vezhiga bogaſtva, temuzh ſe ſhe le veſelé |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi ſvojiga nebeſhkiga Ozheta, kteri dobrim ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drushbo ſtopiti, od sapiſanih denarje pobira in jih dalej poſhilja, zhe ſe kje neſrezha ognja primeri, s drugimi pomozhniki v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodilo i. t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka |
| Viljem Tell (1862): | so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo. Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Koroſhkih vodah veliko poſterv , ki jih vezhkrat v daljne kraje poſhiljajo, bi bilo dobro to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Poboljſhat ljudſtvo ino kralje je Bog od zhaſa do zhaſa poſhiljal bogabojezhe ſvete moshé, kterim ſe je reklo preroki. Ti ſo |
| Genovefa (1841): | zélo nózh na vôjſko napravljal, poſlanze ſvôjim vojákam v okóljſhini poſhiljal in narozheval, kaj ſe imá pri njegovim odhodu goditi. Vſi |
| Genovefa (1841): | v téj puſhavi ohranil? Ali ti je ângelja is nebéſ poſhiljal, te shivit? Oh” je dalje shaloſtno govoril, „ſedem dolsih lét |
| Tine in Jerica (1852): | do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | prestave iz deržavnega zakonika v deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale. — Deržavnemu svetovavstvu je osnova nove postave predložena, po kteri bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo |
| Oče naš (1854): | brez skerbi, kako se jim tu godí. Samo kruha so pošiljali Francozom. Vsake šteri dni je prišla iz Palme, velikega mesta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | edina kristijana v mestu. Res, da so iz najboljših hiš pošiljali sinove k meni, ker so vedeli , da je v nravnem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je tudi staršev, ki so svoje otroke h Kasijanu pošiljali, ker jih je bil tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da nevernike k pravi veri zadobé. Narodna pripovedka nam |
| Gozdovnik (1898): | kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam, ktere bi pošiljali z dreves dolu na naju. A midva bova že storila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki jih sheljé na |
| Zlata Vas (1850): | Zmed stó gospodarjev jih je gotovo dvajset svoje otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vezh ne veſkely, njéga doli v' borſht poſhilat. Nęshka. Ręſs je , ſej bi jeſt tndi ne otla doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sakaj pak toku dolgu ne prideſh, de morem sa tabo poſhilat. Matizh. (ſtury, koker de bi Je bil raven preblękel. ) Sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najde. — De bi nam pač od več straní takih naberkov pošiljati hotli ! Urno, kaj je noviga? (Cesarski ukaz. ) Naš presvitii Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na pervo knjigo naročili, ni treba zdej na novo imen pošiljati, ampak samo dnarje. Vtegnil bi kdo reči, de je cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | in vzajemni razumevnosti nasprotna navada, ljudem pisma v nemškem jeziku pošiljati, ki nemškega jezika ne razumejo in ki si morajo še |
| Čas je zlato (1864): | predraga, de me ne morejo moji ubogi redniki v šola pošiljati; tedaj, če bi svitli kralj mi dobroto skazali, de bi |
| Biblia (1584): | jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga |
| Biblia (1584): | Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje shive poſhiljati, bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati. ) Brali ſmo, kako je mogozhe poſtervi tudi v daljne kraje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo ſtopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posneje leſén moſt poſtavili, ki je pak she tako slo poſhkodovan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se konjsko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega, ali zgol zavoljo naključbinih okolšin, v kterih se je djanje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je gnoj parkelj na peti razjedel, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati in v rano terpentinovega olja vliti. Potem pokri rano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rog odlušen in od gnoja razjeden, ga moraš, kolikor je poškodovanega, izrezati, da se ne bode gnoj za rogom nabiral in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slépišnici 6000, prebivavcam vasí Vila , ki so po potresu zlo poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča |
| Tiun - Lin (1891): | bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | takrat za gotovo spozna, kadar je bilo vrančno mesto silovito poškodovano, in potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah |
| Tiun - Lin (1891): | dovolj globok. Ondu smo se mudili dva dni in popravljali poškodovano ladijo. Toda v tem časi prišlo je le malo prebivalcev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | peča, posebne pazljivosti potrebuje, da se mora nar prej vsakega poškodovanja svoje kože varovati; da se mora vselej, kedar od bolnega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ponavlja, dokler oteklina ne zgine. Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi ſlegami je ta svejt napolnen, inu vonder |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje nadkopita in gnoj v nogi, ki nadkopito predere. Zdravljanje te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina, ki se rada v gobo preoberne. Leta se s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je vnetje po vgrizu drugega psa, ali po kakem drugačnem poškodovanju prišlo, je treba oko večkrat z merzlo vodo zalivati, in |
| Tiun - Lin (1891): | je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zakaj pa ga dva streljaja dalječ okoli naše vasi ni poškodovala? Jes mislim in sim se lansko in letašno leto tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle |
| Zlata Vas (1850): | nad farovž spusti; pa k sreči ni vnela in nobeniga poškodovala. Drugo jutro pak se je vidilo, kako je strela vso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Slavini, St. Petru in Košani; toča je lepo polje strašno poškodovala, in trešilo je v dva možka iz Koč; enega je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dva možka iz Koč; enega je ubila, druzega pa hudo poškodovala. Novičar iz raznih krajev. Po vradnih naznanilih je potovanje Njih |
| Zlata Vas (1848): | ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali v kak varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodovati, če steče. Nobenemu ne svetovam, da bi steklega psa ozdravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako poduzhena, de ſe bo ſama preprizhala, de ſadno drevje poſhkodovati je ravno tako velika pregréha, kakor bi bila pregréha nedólshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de po drusih deshelah sa veliko pregrého dershijo, ſadno drevje poſhkodovati, in de ſe savoljo tega malokjé kaj ſhkode pergodi; pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v lepimu raſtu; s ogrebanjem pa ſe neſmé ſad poſhkodovati, tudi ga ne gre s semljo pokriti, de bi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo tako poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | leto življenje zgubi vsled nesreč, okoli 200 se jih pa poškoduje. V druzih jih neki izmed 250 na leto po 12 |
| Pripovedke za mladino (1887): | ter mirno naprej jesta, ker lačna sta zelo. Janezek hudo poškoduje streho, Jerica pa si ulomi celo ploščo iz okna, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sdolej v noge sabijati, s kterimi ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku ali drugi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in izbirčne, sadno drevje, plote in rastline na polju močno poškodovajo. Koze, ki se dobro gleštajo in kermijo, velik dobiček gospodarju |
| Stelja in gnoj (1875): | gozdu prizanaša, ampak grabljenje do golih tal , ko se korenine poškodujejo, in grabljenje v kratkem zapored, to je napačno. Nič ni |
| Zoologija (1875): | si luknje in hodnike skozi hleve, magazine, kleti in ladije, poškodujejo in ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dovolj ſpezhen kruh, ali pa ſmradljivo zhervivo meſó, de poſhkodvajo shelodez in noſijo teshko glavó. K. Poletne misli. Teb', višava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pója, kakor pa páſe. Breje krave ſe na paſhi doſtikrat poſhkodvajo, de velikokratpovershejo; konji ſe bijejo, in vezhkrat eden drusiga pokvarijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni |
| Botanika (1875): | rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj 2 uri prej, kakor se konji vprežejo, je zjutraj |
| Genovefa (1841): | vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je mehka in kodraſta in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice ne krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Prav žal nam je, de nismo priličja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung in Wien”. Vsim cesarskim poštam je ukazano, take pisma brez vsiga plačila prejemati. Od perviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi, podérte graſhine, poſhte, ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V nar vezhjim pogovori pa s vemo od z. k. poſhte, kdo jé ta lep in prijasen mosh, ki je nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 51. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 101. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | bilo, in še le pozno ponoči se pripelje voz pred pošto, — pa kako! — Postiljon je ležal strašno razmesarjen spredaj na kočijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | neugodnosti so pa še druge nadloge in sitnosti; posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in drago plačati. Kaže nam pa še najbolj pod cirkniško pošto spadati, ker imajo ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | le pod Novo vas, ter zakaj ga zmiraj nadlegujemo. Na pošto se menda vendar smejo pisma tje oddajati, kamor je komu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in kar bodi dol vozijo. Prosili smo uže dvakrat za pošto, in trikrat samo za prostovoljno podporo za pôta, pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | Naročnina „Novicam” ostane stara in veljajo z „Oglasnikom” vred: s pošto prejemane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en |
| Šaljivi Slovenec (1884): | izmed cesarjevega spremstva. »Sem, sem! « odgovori Josip. Na to postane poštar še le prav radoveden, stavi vprašanje za vprašanjem in nazadnje |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dovolj dokazov o svoji nedolžnosti. Opravičena prošnja se mu izpolni. Poštar se hitro obrne pismeno do onih gospodov, ki so bili |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | par laščkov iz njenih zalih kit. Tej nenadni prošnji se poštar sicer začudi, toda hitro mu pride na misel, da ima |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo nič! « Ta ga hitro potolaži češ: počakajte, drevo |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | noče se udati, da bi vsak dan hodila proti Ratečam, poštar pa tudi nima časa vsak dan brž Rudolfovo pismo prečitati |
| Jara gospoda (1893): | Frančišku, da je pomogel svojemu jeziku do sijajnega uspeha. Nesrečni poštar je namreč zdajci začutil potrebo, poseči v debato in izpregovoriti |
| Jara gospoda (1893): | na uhó, toda oprezno in takó tiho, da ga je poštar komaj slišal: »Ta je pa srčen, ta se jih ne |
| Sama svoja (1895): | prijazen gospod! « »Ali prihaja semkaj? « »Seve, seve ... z njim je poštar velik prijatelj; kupčujeta zadružno. Vsaki dan bo pri nas ... vesel |
| Sama svoja (1895): | hočete morda kako knjigo? Imam jih nekaj ... nakupil jih je poštar, večinoma pa so mi jih pustile ekspeditorice in ekspeditorji ... ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka bolezen se jih lahko prime, kar nas skušnja učí. Pošten kmet je imel dva sina, mlajšimu je bilo Štefan, starejimu |
| Zlata Vas (1848): | potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mož, gotovo! Da bi le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá |
| Tiun - Lin (1891): | Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala besedo, kakor vsak pošten človek; odvzemite jima verige! “ |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kako obsojam prelomitev dane besede jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | te ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate, takó koriſtnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj bo konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pameti, de ſhe bol oſlępę, inu tèrdovratni poſtanejo. Ali ena poſhtena vęjſt ſe ne bojí ſama ſebe viditi, ſama ſebe vpraſhati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' njemu ſvętu sadershę, de bo njih savęsa zhiſta, inu poſhtena v'vſęh rezhęh. Prebivaj ti ſam o Goſpod v' ſlęherni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vama Bog veliko ſrezhe dal, zhe bota pridna, sveſta ino poſhtena. ” — „Oh, de bi to Bog dal! ” isdihnejo ozhe, ter vſtanejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena ino saſtopna meſtnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzhér, Marizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Marko, ſta ozheta sveſto poſnémala: bila ſta prav blaga ino poſhtena mosha. Blashe je bil kraljev ſlushavnik ino ſvetvavez, Marko pa |
| Genovefa (1841): | takó neſrámen, de jo je narneſramniſhih rezhi nagovarjal, ktérih ſe poſhtêna shêna ali deviza koli nagovarjati more. S vſo gnjuſôbo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih v Logatcu 8. |
| Sveti večer (1866): | ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne knjige, in pa tudi, da |
| Blagomir puščavnik (1853): | se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me |
| Revček Andrejček (1891): | imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati |
| Zlata Vas (1848): | ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali. |
| Zlata Vas (1848): | krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse opravila je z nar večim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dobriga ſtoriti: alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle |
| Viljem Tell (1862): | v čisto mojo hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu človeku, gostoljubja Zahtevati? Paricida. Od vas sem nadjal se Usmiljenja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nisem bil volje, da bi jo precej poslali; bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj |
| Tine in Jerica (1852): | od kerčme plačujem? Hent naj vzame tako gospodarstvo, če se poštenimu človeku še majhin dobiček več ne privoši! Smole: Kaj nisim |
| Roza Jelodvorska (1855): | je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen biti je veliko bolji, kakor pa mogočen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje |
| Viljem Tell (1862): | sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi ta poſhteni Chriſtjan s' enim Pavlam Apoſtelnam (II. Thim. 1, 12.) Jeſt |
| Genovefa (1841): | ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ime, ino je vbògiga grablarja ſin, ki je nar bolj poſhtenih moshov eden v' tim kraji. ” Kedar je ura odbila (odklala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshéli! Okóli po vaſéh je vezh sbrihtnih , rózhnih, bérdkih in poſhtenih rokodelzov kteri ſe kadaj ſhe zeló meſtnih ne vſtraſhijo ; pa |
| Deborah (1883): | peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade. Krčmarica. Judovski otrok v vasi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več imeli. Za poduk in kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nazaj dati. “ Marka položí roko na sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da je francoski višji poveljnik Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval |
| Revček Andrejček (1891): | Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o mój Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili že prej ušli. — Ta tepežnja in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | l velja 27 gl.; koliko velja 10 l? 13.* Brzini poštnega voza in lokomotive se imata kakor 2 : 9, lokomotiva pride |
| Ultra! (1867): | torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi vsako uro po 42, drugi po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero je za 36 km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj |
| Divica Orleanska (1848): | mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po boju vam poplačal, Če preživim. Zdaj pak me |
| Zlata Vas (1848): | imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | On gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje |
| Viljem Tell (1862): | vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili |
| Valenštajn (1866): | britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se poboji, ali Polkovnik Pikolomini — (Tekli se v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | oče, tega ni bilo mogoče zvedeti. Anton je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 15. dan Sušca pravico prinesel, de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ſi lakoto potolashili, ne oblazhila, de bi ſe ſpoſhteno oblekli. Veliko ſo jih pomorili, ino njih trupla zhes meſtni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | imeniten goſpod, ga kúpi. Joshef ſlushi ſvojimu goſpodarju sveſtó ino ſpoſhtèno. Sa to ga ima pa tudi Bog rad. Kar koli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nad tem, do take omike dospelim društvom, kajti Vipavec je poštenjak, razume „maniro” in ve, da to, kar pojó ponočnjaki, se |
| Gozdovnik (1898): | napako pripoznal. »Slišali ste, da se ima goditi travanska sodba. Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan |
| Sveti večer (1866): | je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bratu reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bode presvetlil ne mene, in kakor vidim, tudi ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje enega zhloveka bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | r povedalo, de se bom pri tiskarni sodbi za svoje poštenje oglasil. *) Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povedali, in mu iz serca srečo vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othl previdnu ſa mene skerbeti, de be jeſt na svojemu poshtenju naterpella, dokler Syn Boſhje je vimeni prebival, inu ſatorej je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | othl imeti, de ima edn per drugemu ſtanuvati, al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shupan, ki ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | deržavni zakonik in dežeIno-vladne liste se je moč naročevati pri poštnijah, kakor za vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Lozi so naprodaj pri vseh ces. davkovskih kasah, po vseh poštnijah in v mnogih štacunah; vseh skupaj se jih bo izdalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | resveſelli, de mi, kir sa naſhih grehov volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdej oſtraſheni , s' katiro ſmo sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom poštupati, da se rana zaceli. Ako bradavice na kakem členu sedijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega pa eno žlico sledeče štupe na dan na klajo poštupati: Vzemi 8 lotov žvepla, 6 lotov encianovih korenin, 6 lotov |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora, kedar kri teči neha, izmiti in jo vsaki dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Tega je treba z mlačno vodo osnažiti s proseno moko poštupati in z mehkim pertom v pravo lego nazaj spraviti. Potem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je to pot sadélo, (po boshji volji, ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati |
| Genovefa (1841): | bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako |
| Valenštajn (1866): | ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare |
| Valenštajn (1866): | vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako |
| Tiun - Lin (1891): | neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti, kako nevarna je najina pot. Ali je tako dobro poznal stransko pot, ali pa nama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno |
| Ta male katechismus (1768): | perve table k' lubeſni boſhji derſhèe? Ke prepovedó, inu s' pote spravejo uſſo pregreho, katira molenju, inu zhasti boſhji pruti stojy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli! o kolkajn tedej! Boj se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po svejtu okroh hodila ! o de be bil na moje pote porajtal, po katireh sem jeſt hodila, be nabil nad mano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be njeh goriuſel. 3. Virjemi meni, de ni bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu gre. Tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od |
| Genovefa (1841): | in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko pomagajo, zhe ſe le poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini |
| Tiun - Lin (1891): | slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomivat, inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko nevoljo |
| Robinson mlajši (1849): | odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli |
| Oče naš (1854): | terpljenja. Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera, na |
| Valenštajn (1866): | napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishi rano natvojei svetil rami: inu skues tvoi kervavi puet katieri si ti sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal fazonetel S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs nie pramagov vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernoshni tega svetiga Krisha praliv, jas se saklenam vtiſti smertni pvet inv kri kier je kri noi voda hkonzi tvoje S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes sapezhieram inv Saklenam mojo bojo grieshno dvsho vte kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. † Krish katieri je biv Sivno tashek |
| Biblia (1584): | njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo |
| Biblia (1584): | Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 12. stiem opveuna na an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vkončalo. 4. Glejte ga pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč |
| Fizika (1869): | pridejo vsi v ravno tisti čas vsak do kraja svojega pota in se vsi v ravno tisti čas spet nazaj vrnejo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | mlin! Neimate več daleč do njega, ne morete zajiti, samo puta se deržite. Nisem šel daleč, pridem k mlinu, pred mlinom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | približuje, pred seboj imam gojzd, za gojzdom stermne visoke gore, puta ne znam, mene je začelo skerbeti, da po temi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi se imelo samo po sebi uže razumeti, pri |
| Kemija (1869): | kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo izdeluje. Fosforove spojine. Brezvodno |
| Zlatorog (1886): | mé! »Oj deva sveta, »Polna dobrote, »Ti vodi milo »Njegôve pote! »Ti meni devi »Odpústi ljubó, »Da sem priprôsta »In – srečna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mu hoče veselo solnce sijati ali oblaki nemile usode njegove pote pokrivati “. (Slomšek. ) V katerih razmerah in okoliščinah so pojedine vzgojne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja, koder ſe vali, ter ſtermé gledajo poboshniga |
| Fizika (1869): | da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako |
| Fizika (1869): | Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche |
| Tine in Jerica (1852): | bi se z gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vertnih gredah ali pri kaki nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | škoda se jim je ne zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga |
| Viljem Tell (1862): | čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev |
| Zoologija (1875): | en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh |
| Blagomir puščavnik (1853): | vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza, inu s' terdno mozhjo superpoſtavili? Boshje, inu zirkoune |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boga prezh pelala, ſmo ſe mi, na rezhem s' kervavim putam, inu s' ſmertio rineinam, temuzh s' tim putam naſhiga liza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ova (pira) de boſh enkrat pil, de ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal |
| Divica Orleanska (1848): | On kralja še ne imenuje se. Karol. Mi smo na potu! Bližamo se Remi. Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog |
| Divica Orleanska (1848): | temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda pótu še z besedo povedala, kteri se je popolnoma zadovoljin k |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | se svojiga služabnika, našiga papeža I., in vodi ga po potu večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogleda z ostrim očesom, rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor mi je na potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč |
| Fizika (1869): | izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni |
| Zoologija (1875): | snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſvelizharja tega svejta moli! Od della svojeh rok, inu v'putu svojega oblizhja je on meni ſhivesh dobival, inu je toku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu taku dobrutlivu preliu, de ſe je videlu, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu od te obiune krivy, katiro je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | diainu! aku mi sa volo tebe le eno ſamo kaplo putu spotimo, aku is vſmileina, inu shaloſti pruti tvoimu britkimu terpleinu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kei velikiga sa tebe sturili. Ali kai je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | popred moram priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se spet pogledata začudjeno i on |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu „Teufelsmühl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al véš |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | belpa shi zdovgo, da jese ta jeſt shje zvo reshva potei shevadli. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sato sram moiga telesa inv so mene takv vazheli vkrog potei semli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in de je ta, perva stopnja k njih sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba |
| Valenštajn (1866): | možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička |
| Astronomija (1869): | je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena |
| Gozdovnik (1898): | ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj. « »Ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja |
| Maria Stuart (1861): | Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj se ne prenagli |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | drugi gosposki. Teobald dobro vedoč, da Izidorjevemu zakupu kmalo obrok poteče, poda se k novemu gospodu, ter mu za tisto zemljo |
| Jela (1859): | že drugi dan po tem, ko sem prišel v Ljubljano, potekel čas za izselitev nam odločen, sem se mógel skrivati in |
| Jela (1859): | mir pred preganjavci. Pa vi niste hotli, in čas je potekel, in rabeljnov meč žuga moji glavi. Čemu je ves moj |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | Veseli prijateljeve vrnitve, so ga v krčmo peljali. Kozarec je potekel za kozarcem v veselih pogovorih. Govorjenje je postalo goreče in |
| Žalost in veselje (1870): | za srečno vernitev ter te priporočevala v varstvo Materi Božjej. Potekel je dan za dnevom, teden za tednom in minuli so |
| Cyclamen (1883): | odšla guvernanta v grad po svojih opravilih. Ostali večer je potekel brez zanimljivega dogodka; jedina Baleška je slutila nekaj, kajti doktor |
| Roka in srce (1883): | teh rodbinskih zavez še druge obstojé. Tako jej je čas potekel do njenega sedemnajstega leta. Ondaj še le so začeli prihajati |
| Dóra (1885): | Oba sta se učila v istem mestu, obema je bil potekel čas dopusta. Naj potujeta skupaj, da bo njima krajši čas |
| Prvi sneg (1886): | se je napravil od doma, a da bi mu brže potekel čas, šel je v kavarno; ali ne k »severni zvezdi |
| Od pluga do krone (1891): | ali óni, kdor kaj sveta poskusi. » V takih pogovorih je potekel gostom večer in predno bi si bil kdo mislil, bila |
| Gozdovnik (1898): | umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu. |
| Gozdovnik (1898): | pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki ſe je ſolnitar s kafro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je mislila, de |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó |
| Stric Tomaž (1853): | Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni se me dobro, Ivan! da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh |
| Gozdovnik (1898): | mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi |
| Gozdovnik (1898): | migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé |
| Lohengrin (1898): | bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more vsaka dva dni deset |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vedil poti iz oštarije najti, jo voli sami proti domu potegnejo. Ker je pa tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj |
| Lohengrin (1898): | naj mene ščit, Da zvrši sod se istinit! Vsi možje (potegnejo meče, ktere Sasi zasadé préd-se v zemljo, Brabantci pa položé |
| Lohengrin (1898): | in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo |
| Fizika (1869): | zvon, čujem zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže |
| Astronomija (1869): | z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco |
| Lohengrin (1898): | trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi |
| Kuharske Bukve (1799): | preſjaniga zukra, sresaniga lemonoviga lupka, en frakel ſladke ſmętane. Teſto potegni na s' moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Preden v drugo naſtlljaſh, vſelej potegni ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuho ſteljo ispod prednih do sadnih nóg shivinzheta. Kadar ispodkidujeſh , potegni ſuho ſteljo naſtran. Navada je, konjem ſlednji dan ispodkidati. Goveja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni rekozh : Ako ſi ti sazoprana od konza do konza , te |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | gotova, jo s popirjem pokri, pohladi, kožo nekoliko z mesa potegni, in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le dobro se zavij v plašč, pa togo**) čez glavo potegni, ker je mokra in merzla noč. Dijogen! *) Po naše: božanstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je pa le obleko stergal. Ker jo je iz mesta potegnil in ga dozdej še niso našli, se ne more za |
| Zlata Vas (1848): | sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil in kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad Mariborom je potegnul za svoje slíve 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 |
| Robinson mlajši (1849): | na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta na — nji imela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je te dní novega od vojske? Vojska v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi doma védil povédati, kako so se poslanci za vas potegnili. — Ali ne bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite |
| Zlata Vas (1848): | jim bil ukazoval. Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je kej bolſhi , koker jeſt ? — vsemi mo dnárje , shlahto , imę , potęgni mo doli to prasno odęjo , inu poſtavi ga kjé, koker |
| Maria Stuart (1861): | planeta na oder. Lovci letajo čez oder. Paulet. Zaprite vrata. Potegnite brane! Mortimer. Kaj se zgodilo je? Paulet. Kje je morivka |
| Valenštajn (1866): | ko ste prosili. Butlar. Brez kazni me ne boste sramotili. Potegnite! Oktavij. Vteknite. Mirno mi Povedite, kakó je bilo to. Popolnoma |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo, ino jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal. Noben Slovenec ne zapustí |
| Revček Andrejček (1891): | že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa jezite? Pavel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Ker je bila voda velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka |
| Astronomija (1869): | tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačevalca se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme |
| Astronomija (1869): | S in S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz polutnik potegnjene kroge n.pr. PDP' in PD' P' klónove kroge. Iz tega |
| Astronomija (1869): | se dá tako razumeti, da prevodnice iz gorišča k premičnici potegnjene (§. 13) enako velike planjave zagrinjajo, za vsako enako dobo |
| Astronomija (1869): | stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da vsi enake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z |
| Fizika (1869): | od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo taki za vas potegovali, jim ni tréba na Dunaj hoditi ; taki naj koj domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je |
| Gozdovnik (1898): | Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj lastni glas. »Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan potegujete , Vam to popolnama pràv damo , zakaj ta stan se mora |
| Cyclamen (1883): | kot bližnji sosed in star znanec posebne svoboščine. Čas je potekal in lovci so se po čaji, kateri jih je ogrel |
| Gospod Janez (1884): | se deklica bala, sama zgovarjati se z njim. Tako je potekal dan za dnem in Petru čas bivanja v Kolonji. Predzadnji |
| Dóra (1885): | svoe dobro imé mora človek tudi čuvati. In takó je potekal čas. Zima je prišla, in otožnost me je vedno bolj |
| Arabela (1885): | zadnja misel. In tako je njima čas hitro in prijetno potekal. |
| Prvi sneg (1886): | ljudje, udeležili se njijinih pogovorov, in hitro je vsem skupaj potekal čas v veseli druščini, zlasti odkar je zima hudo pritisnila |
| Prvi sneg (1886): | ostale družbe ter imela pri oknu pogovore svoje. Čas je potekal, da sam ne vem, kako, in predno smo mislili, storila |
| Vanda (1888): | Žiga je skrbel za lépe knjige in obema je hitro potekal čas; zajedno sta se oba tudi telesno pokrepčala, in ni |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | imel še beliča v svojem žepu. Bolj pa ko je potekal čas, in bolj ko se je bližala nedelja, tem bolj |
| Kotanjska elita (1898): | je le-ta delala, kar se ji je ljubilo ... Tako je potekal dan za dnevom, in bližal se je tudi konec dopusta |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegeram od tabe o Duh 3000 Dukatou prov dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi srezi 5 barti potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina |
| Ta male katechismus (1768): | inu nam skus svojo Zirkuv naprej postavel viruvati, nej bo poteem ſapisanu, ali ne. Efaſar. 12. Katire je ta prave ſapopadek |
| Ta male katechismus (1768): | Kader be enemu en smertne greh per sprashuvanju noternapadl, inu potèem be se tudi naspovedal, al mordej taka spovd nezh navellá |
| Ta male katechismus (1768): | Petra shkofovo palzo grejel. Potèem se je v' Aquilejo naſajpodal, inu ke se je perſadel |
| Ta male katechismus (1768): | stara Katholshka Rimska Mate Zirquv virje, inu spoſna, nej bo potéem v' S. pismu ſapisanu, ali pak ne. Jogr. dijan. 12 |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak ſe je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu bo pa po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prevožnja po lepi cesti, in pa kako hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo |
| Zoologija (1875): | je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se potem na stanovitnih mestih od zvezka odcepijo, temveč da izhajajo iz |
| Gozdovnik (1898): | da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. « |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem |
| Genovefa (1841): | draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o |
| Genovefa (1841): | klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Čez nekaj dni po tem pride vajd ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva |
| Fizika (1869): | ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo vplivu kapljin, vode in kislin |
| Roza Jelodvorska (1855): | J e l o d v o r. Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi |
| Kemija (1869): | kože spoji v vijolčasto ali črno spojino. Tudi čreslovnato vino potemni, ako se pomeša s kako železnato slatino (eisenhältiges Mineralwasser). Klejeve |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar |
| Kemija (1869): | oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno kislino. Po tem tacem bi ena ter ista množina solitarne kisline neprenehoma |
| Robinson mlajši (1849): | uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš |
| Blagomir puščavnik (1853): | meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge v omiki slovenščine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov vagánov s svojo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver. „Saj so |
| Zoologija (1875): | se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | spraviti. „Kadar je dovelj repe, je malo bolnikov” pravijo zdravitelji; po tem takim bomo Boga hvalili, zdraviteljem pa slovo dali. — Buče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sliganjem smeſhan, ſhe zlo melo, ſozhivje, kruh i. t. d. Po tém takim je nima pijanez ſtresne ure. Peti dan le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kadar take popke dela, mesca rožnika, to je, kresnika, priliva. Po tem takim se bo lahko vedilo, kaj je treba obrezati |
| Gozdovnik (1898): | ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če |
| Gozdovnik (1898): | pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa, de nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj tri poliče bo; ako je je več, jo pusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca februarja (svečana) tistega leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | delala, da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva |
| Povestnik v sili (1883): | videlo, da mu ni neljuba postrežljivost njegovih gospodarjev. Obriše si potno čelo z veliko pisano ruto, zapne suknjo, dokašlja in začenja |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Zadnji vlak Nek potnik pride na lj—ski kolodvor s potno torbo ter vpraša druzega popotnika naglo: »Prosim vas, kdaj gre |
| Dóra (1885): | in se lahno po čelu udari. — Gerca, daj sem mojo potno torbo. Takó; zdaj boš videla, Dorica, da tvoj brat ni |
| Domačija nad vse! (1889): | uradnik se s strogim obrazom približa, z neuljudnim glasom zahtevajoč potno pertljago, dajo preišče. In tako je izginila mahoma navdušenost naših |
| Zádruga (1890): | voznikom na ulice, in kmalu privleče v sobo majhen kovčeg, potno torbo, plašč in topla ogrinjala ter vse skupaj nese po |
| 4000 (1891): | lijo od mêne! « In zopet si otira z modrim robcem potno lice. »Kako je kaj, soror Evlalija? In tebi, poročnik? « Kakor |
| Slučaji usode (1897): | ležala, obriše mu z žepnim robcem rano, ter mu briše potno čelo. Otmar ves onemí vedno bolj rastoče osuplosti. Kaj pomenja |
| Gojko Knafeljc (1899): | je Šilcu, se sklonil ter mu očetovski poljubil od veselja, potno čelo. »Tako je prav«, je zavpil kovač Tomko, ki je |
| Gojko Knafeljc (1899): | ji stiskal drobne prste. Njegova vroča sapa ji je žgala potno čelo. A ona je stala pred njim kakor okamenela; vsi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt iz jednaki faktorjev. Vzmnoževanje ima za sedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali le jedno številko. Potem poišči največje številke, katere tretja potenca ne presega števila v prvem razdelku; le-tó zapiši kot prvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 + 40 + 7 = 6.103 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10, katere koeficijent je dotična številka; vsled tega moremo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila 10, divizor na celo število ter potem delimo kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvo številko v koren, potem pa jo vzmnoži na tretjo potenco in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerim treba podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono število kot potenco. V Briggovem sistemu je Iz tega je razvidno: 1.) V |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. d. Kakó je vzmnoževati števila na kvadrat ali drugo potenco. § 178. Ako pomnožimo število samo s seboj, dobimo njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s katerim treba podlogo b vzmnožiti, da dobimo a kot potenco. Število b je podloga, dano število a, katero za potenco |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo pa am = p. Potenca je torej produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | karakteristika, mantisa pa ostane neizpremenjena, ako število s katero koli potenco števila 10 pomnožimo ali razdelimo. Dokaz. Kakor znano, je enačba |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potenco. Število b je podloga, dano število a, katero za potenco smatramo, imenujemo pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa logaritmand ali kar s kratka število (numerus) in iskani potenčni eksponent logaritem (Logarithmus). Ako je bn = a, ondaj je n |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v obče. § 212. Račun, kateri uči, kakó je najti potenčni eksponent iz vrednosti potence in nje podloge, imenujemo logaritmovanje (Logarithmieren |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | logaritmih. § 216. Briggov logaritem katerega koli števila imenujemo oni potenčni eksponent, s katerim treba podlogo 10 vzmnožiti, da dobimo ono |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 39.) Število a imenujemo osnovno število ali podlogo, m potenčni eksponent in dobljeni produkt p mno potenco števila a, pišemo |
| Roza Jelodvorska (1855): | obrazom prerine med konjiki do nevsmiljeniga viteza, v veliki nevarnosti poteptana biti od divjih vojakov. Milo prosi terdovratnika ji privoliti se |
| Valenštajn (1866): | zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve ni pridelka nej. Maks. Ah, oče, mir naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhlahtnuſt doliuſame. Kaj shkoduva pshenizhnemu ſernu, de bo is nogame poteptanu, inu po ſimi is snegam pokritu, aku potem gorirase k' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu te tize pod nebam ſo tuiſtu poſobale. Inu nekatiru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se najdejo kraji, kjer toča vsako leto bije in ajdo potèptá. Dalje menim, de slana posmodi, kar toči ostane. Turšica *) se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne bom ti pravil, koliko mlade travize shivina na paſhi potèptá, ktera ſe vezhkrat ne vsdigne vezh, in koliko mladik s |
| Valenštajn (1866): | stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana skrivàj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na |
| Zlata Vas (1848): | je uni premalo dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti |
| Zlata Vas (1850): | brez skerbi, kako sebe in otroke preživeti. Djali so še potepuhi: „Srejna imá premoženje za uboge; to je naše; in srejna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | teden pridejo pred vrata tukajšnjega Kapucinskega samostana 3 tuji italijanski potepuhi in so — surovo in predrzno govoreč — hoteli imeti jesti. Vratar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da ni vprašal, kaj in od kot da so ti potepuhi. — Takih in enakih vitezov-klatežev je v našem mestu včasih vse |
| Pripovedke za mladino (1887): | 8. Potepuhi. Petelinček pravi putki: „Sedaj je tisti čas, navadno orehi dozorujejo |
| Sveti večer (1866): | vam ni krajcarja v hišo prinesla. Lepe denarje ste na potepuhu Tonetu zavergli. Svojega niste znali oskerbovati, kako boste ptuje, kako |
| Revček Andrejček (1891): | ga. ) Prav lepa hvala. Grešnik. Ne dajte se vender staremu potepuhu za nos voditi. Jeklen (hud). Grešnik, veš, kaj ti pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi |
| Gozdovnik (1898): | Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v |
| Gozdovnik (1898): | je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal |
| Gozdovnik (1898): | svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po |
| Fizika (1869): | Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn, 54. Potenzflaschenzug, vzmnožni koloturnik. Potezati, streichen (magn. ). Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. |
| Fizika (1869): | več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl |
| Fizika (1869): | napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in |
| Fizika (1869): | delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | takv ti mene nabosh sapvſtov bojega Grieshenka vsah moja potashavah noi vnvjah inu vshliednei vri Amen. Ketrezhiomi prosem jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple inu potashave noi pomenkenje: jas tabe prosim skves iv dovi vsetje stega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | béle serniza ſo to bile, v' uſtih pa kakor medéna potíza. Israelovi otrozi, to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſeljovali. Ozhetu pa le ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa shaloſt mine; mozhno sazhneta nad njoj veſeljovali. Ozhetu |
| Revček Andrejček (1891): | ne vé zanj. (Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici |
| Divica Orleanska (1848): | ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva |
| Biblia (1584): | zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli |
| Stric Tomaž (1853): | z obema rokama obraz zakrije in zdihuje. — Spodej je tudi potihnil šum. Legre, pijan ko čep zaspi, nna dva se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi, ki ni menda nič druzega prekucijnega zahteval |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te dní novega od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. |
| Blagomir puščavnik (1853): | se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tudi zdelo, ko bi slišal otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene |
| Žalost in veselje (1870): | zaspala. " Zapustila sta šotor ter se sprehajala zunaj po trati potihoma se razgovarjaje. Konja sta pridno mulila travo ter bila s |
| Žalost in veselje (1870): | lahko videli vse njihno početje. — "Kaj pa je ondi-le? " pravi potihoma Viljem Tomažu; "tam-le pri onej kupici, kjer Indijani tako divje |
| Žalost in veselje (1870): | pravi Aleš, bled kot zid, "kaj bo? " "Pogum," prigovarja starec potihoma in dva svitla samokresa zabliskata se v njegovih rokah. "Nimajo |
| Na Žerinjah (1876): | rajši tukaj videl; pa menda moralo je tako priti," pristavi potihoma za-se. „Torej pripravite, o čemer mislite, da se morava še |
| Na Žerinjah (1876): | se je pomirila. Vstala je se svojega sedeža, in dejala potihoma: „Vse to mi je prehitro prišlo! Pozabila sem uže davnaj |
| Gospod Janez (1884): | se ni mogel v njo. »Hvala vam! « ponovila je ona potihoma. »Zakaj, čemu? « govoril je polglasno in skoraj hripavo. »Zakaj, čemu |
| Na krivih potih (1893): | zamuditi, to bi bilo neodpustno! Naprej torej! « In stopil je potihoma izza debla proti izviru studenčnemu. Bilo mu je na tem |
| Na krivih potih (1893): | bila med tem stopila v vežo. Šla je počasi in potihoma, kakor bi se bala trdneje stopati, po stopnicah navzgor. Dospevši |
| Nirvana! (1897): | Jokal sem se od jeze. »Nekaj moraš storiti,« si rečem potihoma. Skočim v svojo spalnico, odklenem omaro, vzamem revolver in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. |
| Viljem Tell (1862): | Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno |
| Stric Tomaž (1853): | skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu posebej gre, ter ga potipa narpred v ustih, potem po životu, veli roke vzdigovati, nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko potipa; zato ni zapopasti, kako da je mogoče, da gospodarji večjih |
| Ferdinand (1884): | nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo |
| Slovenske večernice (1865): | Mel si je torej oči, debeleje je gledal, stiskal cekin, potipal kravo, ki je vesela vzdigovala ušesa in gledala ga: tako |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | žalosti nisem videl nikoli, niti v pozno jesen. Če sem potipal kako pero, med prsti se mi je zmelo in zdrobilo |
| Cyclamen (1883): | pogledoval proti stropu. »Kaj bo, kaj bo! « zajecal je nekolikrat, potipal se zopet za obezani vrat, z levico pa preril si |
| Testament (1887): | na dvor, hoteč opozoriti starejšino, da čas poteka, ga je potipal nekdo po rami; ozrši se ugleda ženin poleg sebe v |
| Grajski pisár (1889): | bil kuhal sladko vodo! Da bi ga le sveti Rok potipal, da bi se mu sušili leva roka in desna noga |
| Pegam in Lambergar (1891): | takrat navadna zver naših gozdov. Gregor je skočil pokonci in potipal, če ima še dolgi nož za pasom. A silne utrujenosti |
| Lisjakova hči (1892): | zdraviti. Vestno ji je izkušeni mož vsak dan po dvakrat potipal žilo, poslušal, kakó ji bije srce, in jo izpraševal to |
| Spletke (1894): | straneh ceste. Nekako tesno je bilo Resniku v tej samoti; potipal je, če ima še denar pri sebi, in prepričavši se |
| Gojko Knafeljc (1899): | počasi mrla kakor samotni jesenski list na usehli veji. In potipal je blazine pod svojo glavo, kajti začutil je, kakor bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sumljiv, na herbet verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slinjaki preglodani, naznanil, in ta svalk se v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako |
| Fizika (1869): | se, se vé, razredčenje zraka pod pahom. Tlak zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu |
| Fizika (1869): | tako pravilno dalje, in ta nekoliko stlačen steber se potem potisne v stekleno cev. Ta cev se na obéh koncéh zaprè |
| Fizika (1869): | vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa vun potegnejo. Na petih takih lesah se more |
| Bolna ljubezen (1874): | ostrim očesom, kje bi bila naša najnevarnejša stran, da bi potisnil v njo bodalo — prav do ročaja. Vse se je zarotilo |
| Marjetica (1877): | času je poiskal Štefan kamižolo raž lesene obešalnice pri peči, potisnil kučmo na čelo in ubral pot pod noge proti Srakarjevim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gld. Tkalska zádruga je pač nerada videla, da jo je potisnil tujec Hirsch od zaslužka, ki ga je imela že več |
| Pegam in Lambergar (1891): | držal Gregorjevi roki, in vlekel mladeniča s seboj v hišo, potisnil ga v staro skrinjo brez pokrova in vrgel slamnico čezenj |
| Lisjakova hči (1892): | je bil vedno le mirno preudarjajoč trgovec in je hitro potisnil v stran čustva mehkega srca. Bile niso samó številke, ki |
| Stari dolg (1897): | in opotekaje se iz zaduhle žganjarnice na Studencu. Klobuk je potisnil na levo uho in prav mižavo pogledoval v solnce. Ustavil |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zaril se v seno, si ovil pleča z volneno plahto, potisnil klobuk v čelo in rekel: "Sladki spanec, obišči me, pripravljen |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | No, pa si bil tako hud in me kar tako potisnil celo v ječo! « »Saj veš, da so bile ženske navzoče |
| Kotanjska elita (1898): | Traven je držal v roki blagoslovljeno svečo in ji je potisnil med prste drobno posrebrnjeno razpelce. Črez dobro uro je že |
| Gospa Amalija (1875): | nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik na kodre. »Kako se zovete? « me je |
| Pegam in Lambergar (1891): | do spremstva; a tu sta ga zgrabila dva vojaka in potisnila ga nazaj, in množica je godrnjala o predrznosti glumaški, in |
| Senanus (1892): | hipov stojí Vodè kakor omamljen sredi sobe, kamor ga je potisnila koščena roka gospoda Gregorija, in strmí na vrata, dočim stečeta |
| Roman starega samca (1895): | vzela klobuk s klina in mi ga dela na glavo, potisnila mi palico v roko, oklenila se mojega lakta, in moral |
| Moja hoja na Triglav (1897): | mleka. To bodi obed zanjo in vodnika. Predme pa je potisnila grebo presnega masla v orehovi skledi in črnega in belega |
| Kotanjska elita (1898): | Izvolite v naš salonček! « Odprla je vrata in na rahlo potisnila Travna v precej veliko sprejemnico, ki je bila opremljena z |
| Kotanjska elita (1898): | potem je krčevito zmečkala papir med drobnimi prsti ter ga potisnila v žep. Kruto so jo bile zadele kratke besede, in |
| Kotanjska elita (1898): | in zopet na njene, dokler ga ni njena roka rahlo potisnila na bližnji fotelj. Tedaj pa je sedla tudi ona, in |
| Gojko Knafeljc (1899): | Ako le želiš! « Vzela je list, ga skrbno zavila in potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.” Znani grof Orsat Počič je bil |
| Zoologija (1875): | psa, mačka itd.) nema nič probojev, zato se tudi ne poté in potrebujejo manj vode. 2. Jezik. Jezik je organ okusa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa naſ kryvav Put potil. 2. Katir je sa naſ gajshlan bil. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta shaloſtne Tal. 1. Katir je sa nas kryvav put potil. 2. Katir je sa nas gajshlan bil. |
| Stric Tomaž (1853): | kej od tega vediti, če ne bo pa kervavi pot potil, makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pa vsak dán. ) 1. Kteri je za nas kervav pót potil 2 Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Molitev. O Jezus, ki si za mene kri potil, pomagaj mi čuti in moliti, de nikoli v skušnjavo ne |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kruh življenja, Jezus, ki si na oljski gori krvav pot potil, Jezus, od angelja potrjen in potolažen, Jezus, od Judeža s |
| Genovefa (1841): | ſlabo prihajalo. Tako teshko je ſôpla, de ſi je vrozhe potila. Vſo ſvôjo mozh je sbrala in na ſvôji ma- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila; Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvojo ſakonsko sheno imeti? Juri takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem ſe bò dobru rajmal |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Križ mora biti plošen alj okroglast, ne pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Herbet mora raven, ne potlačen, in život od pleč do ledja okroglast biti; lakotnice ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in britkosti zbolela. Bolezen jo je ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro |
| Sacrum promptuarium (1695): | reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam |
| Kuharske Bukve (1799): | to vręlo sli na jagode, puſti ſtati, dokler farbo sgubojo; potle preshmi, poſtavi na hlad ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh |
| Kuharske Bukve (1799): | kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' |
| Robinson mlajši (1849): | dodala, da je v kratkem času hlevek dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z |
| Robinson mlajši (1849): | naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo mésto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tov menei gorei useti sa anega boejga tavarharja noi meni potlei moi von posvati: dabi jas mou samojo potriebo: noi htuojai |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten, je bil nevoljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves čas je per njih pod drevesam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil |
| Zlatorog (1886): | krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od tedaj še nisem |
| Zlatorog (1886): | Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu djav |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel. Hæc facienda vetant connubia, facta retractant. Te rezhy v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega vezh koker petſtu bratov skupej vidilu , s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni |
| Robinson mlajši (1849): | preterpljene nevolje ino nadloge takó drago učinili, kakor svojo domovino. Potler, kedar mu je uže tude poslednji verh gore iz oči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange |
| Viljem Tell (1862): | Al okamnino lepo, kakoršne Po gorah sem ter tje nahaja potnik. — Zdaj oče drugo lov loví, sedé Na robu divje poti |
| Gozdovnik (1898): | obrežju. Juan je nehoté gledal na čoln, v kterem je potnik sedel; zdajci pa vzklikne opravnik Juan ves iznenaden. »Je-li vidite |
| Gozdovnik (1898): | pozdravil! « Stari uradnik puhne tja na kraj, kjer se je potnik v čolnu vzdignil, ter na suho skočil, kakor takih skokov |
| Robinson mlajši (1849): | vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z njim ljubo kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila |
| Kemija (1869): | Amerikanci. Na vrelej vodi razproščen pemikan je izvrstno hranivo za potnike po kopnem in po morji, zlasti koristno se je pokazal |
| Zoologija (1875): | človeštva oni psi, ki na sv. Bernardu zasute ali zašle potnike po snegu iščejo in jim otimajo življenje. Od svojih bližnjih |
| Žalost in veselje (1870): | one strani, kjer je padel pervi jezdec milo stokanje. Naši potniki gredo urno tje. Na tleh je ležal ranjen Indijan in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | so že mrzle jesenske sapice pomorile, ali so jih pa potniki mimogredé potrgali čudéč se njihovej lepoti. Nje same se pa |
| Domačija nad vse! (1889): | veje poseben blagoslov nad človeštvom! Odhod ladije in slovó med potniki je vse do solz ganilo. Nobeno oko ni ostalo suho |
| Domačija nad vse! (1889): | roki imeti, sicer bi se zvrnili. — Ono noč so bdeli potniki v obedni sobi, nihče si ni upal iti v kamrico |
| Domačija nad vse! (1889): | ure se je dalo znamenje, stopiti na ladijo. Najprej vstopijo potniki prvega in drugega razreda, za kakih šestdeset oseb po številu |
| Domačija nad vse! (1889): | nebo. Vsled tožnega vremena in pa telesne slabosti se čutijo potniki v slabem razpoloženju; vidijo se samo žalostni, trpeči, dolgočasni obrazi |
| Domačija nad vse! (1889): | ladij o v pristanišče voditi. Z gromovitimi »hurá« -klici sprejmejo potniki svojega rešitelja. Komaj ko se drugo jutro začne daniti, bili |
| Zádruga (1890): | ohrabrilo. Prišedši na drugo postajo sem našel omnibus razprežen in potniki so v gostilni bili dobre volje. Mene to pot ni |
| Kotanjska elita (1898): | je prišla blizu ... Ko je pridrčal vlak in so se potniki usuli proti vhodu, sta se postavila tik vrat in motrila |
| Pomladanski vetrovi (1881): | od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za okolico sta se |
| Pomladanski vetrovi (1881): | ju pa ni k hitrejšemu tiru priganjal, kajti izmed dveh potnikov na vozu je bil prvi že do dobra zaspal, drugi |
| Zvezdana (1883): | navzgor proti Hrvatskemu, in na njej je bila zbrana množica potnikov, ki je skoro brez izjeme razdirala vojno politiko. Le na |
| Vanda (1888): | danes. Srečno je stopila iz vozá, ali v toliki gnéči potnikov, ki so kar vsi ob jednem silili na vrata, ni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | A od ónikraj Save so nam dohajala jedino mirna poročila potnikov, ki so prišli iz Bosne, in še zagotavljalo se nam |
| Domačija nad vse! (1889): | jutru se poleže nevihta, začela je ugodna sapa pihati. Razburjenost potnikov se pomiri; utrujeni in zmučeni se še le tedaj podajo |
| Domačija nad vse! (1889): | v pogumnega, blagega človeka. Tako se je glasilo mnenje vseh potnikov, izobraženih kakor priprostih. Med tem postaja vreme čim dalje tem |
| Domačija nad vse! (1889): | pertljago, dajo preišče. In tako je izginila mahoma navdušenost naših potnikov do lepot njihove nove pomorske domovine; vsak vidi zdaj pred |
| Domačija nad vse! (1889): | čim dalje tem jasneje, in v veliko veselje in razvedrenje potnikov so skoz dve celi uri obdajali ladijo krasni morski ptiči |
| Gozdovnik (1898): | dveh podolgoma skupaj djanih debel, vezala je bregova, ter tako potniku prihranjevala dolg ovinek, ki ga je bilo potreba storiti mu |
| Gozdovnik (1898): | pomena; toda tukaj, blizu pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala gostoljubnost, morali so biti posebni razlogi |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na |
| Zoologija (1875): | lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter |
| Zoologija (1875): | dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj |
| Botanika (1875): | golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih je Mini Shofka sa opomnize dala, ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je |
| Blagomir puščavnik (1853): | sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla |
| Genovefa (1841): | vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna |
| Gozdovnik (1898): | Gorel je na neki sevnici, ktere kraj je pral ozki potok. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe |
| Robinson mlajši (1849): | njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | volje, Vùn! lep je ozir; V pisane loke. Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim družijo potoki od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet |
| Stelja in gnoj (1875): | iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé |
| Stelja in gnoj (1875): | gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kremenastih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apnenika |
| Zoologija (1875): | skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih |
| Zoologija (1875): | dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast |
| Zoologija (1875): | pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih, hrani se večidel z vodnimi žužki, katere pobira po vodi |
| Stelja in gnoj (1875): | v naši deželi, koliko je vredna drobna sipa po naših potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | I. Bila je temna jesenska noč. Dež je lil "v potokih z neba", in v daljavi se je čulo votlo gromenje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | oznanjevala svoj prihod že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te vode niso |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' |
| Genovefa (1841): | vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in |
| Zlatorog (1886): | in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to |
| Tine in Jerica (1852): | treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je |
| Genovefa (1841): | ne laſ sakrivljen biti. ” Po téj molitvi je bila slo potoláshena. Tako ſe ji je sdélo , kakor de bi ji bil |
| Genovefa (1841): | mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té mirna in potoláshena prizhakovati! ” Píla je, in ſolsé hvaléshnoſii ſo ji v mléko |
| Genovefa (1841): | je Tvôja roka v grénko lupino marſiktéro ſladko jêdro sapèrla. — Potolashena hózhem tedaj to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé |
| Povodni mož (1855): | povejte, ali se res Meta moži? Da, odgovori Polona, zopet potolažena, vidite tegale tùle, Štembalovega Andreja, bo vzela, čez kake tri |
| Tihotapec (1855): | nepremakljivo stala, i slednjič z besedami: »Saj mi je obljubil« potolažena in vesela odšla. — Staremu grofu je tudi čudno po glavi |
| Gospa Amalija (1875): | sem že bila pozabila na to. « Obljubil sem ji in potolažena je šla v grad. Zvečer je bila zopet melanholična, in |
| Marjetica (1877): | razprostrta krog in krog v zimski naravi, nekoliko pa tudi potolažena videč, da ne trpi samo ona, temuč z njo tudi |
| Vanda (1888): | k svetemu Nikolaju k deveti maši in vselej se je potolažena vrnila iz lepega svetišča. Ko se je nekega dne vračala |
| Spletke (1894): | saj skoro nisem mogla verjeti«, opravičevala se je županja že potolažena, »toda tako sem zvedela in te zato samo vprašala. No |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | sina kake nesreče. V molitvi je našla nekoliko olajšave in potolažena se je vlegla k počitku. Odkar se je videl Pavle |
| Slučaji usode (1897): | kakor zrak: ne vidimo ga, a napaja nas. In vidno potolažena se določi še enkrat obrniti se do strijca, katerega je |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | daj! « »O Bog daj! « ponovi gospa in sede na naslonjač. Potolažena je bila. »Toda v Hribu niso bili tako srečni«, nadaljeval |
| Blagomir puščavnik (1853): | in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce posijalo, vesele |
| Oče naš (1854): | S potolaženim sercom je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo serce je |
| Oče naš (1885): | S potolaženim srcem je vstal. Težko skušnjavo je premagal. Njegovo srce je |
| Oče naš (1854): | po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovo kri; daroval se je v čast božjo in v potolaženje njegove jeze; daroval se je še posebno v prid preganjane |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga |
| Zlata Vas (1850): | Ko jo Ožbé potolaži, mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil |
| Blagomir puščavnik (1853): | človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju |
| Čas je zlato (1864): | Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa daroval, gotovo dobro z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih ni vsel. Jakop je ſ' ponishnoſtjo ino ljubesnijo popolnama potolashil Esava, ſvojiga brata, kteri ga popred is jése v' ozhetovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šel koj k posvetovanju. Samo popred je še Meto nekoliko potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró |
| Ferdinand (1884): | ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti v kuhinjo k |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | de sim jez per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi |
| Stric Tomaž (1853): | pozabi tudi nekaj igrač sabo vzeti, da bi otroka laglje potolažila in ga zbudi. „A kaj mi hočete, mama! “ reče on |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vedno resnico govoriti, ne morem tega zamolčati”. Kerčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče ni slišal. Ko je Pavliha čez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še ni hotel. »Domu pa že |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil razglas |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | mu, de so ju k sosedi peljali, ju zavoljo njega potolažit. Z glavo je pokimal, de so prav storili in je |
| Najdenček (1860): | pomoč. Ljudje so me zapustili, pa živali so prišle, me potolažit. Ovce, ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so |
| Sacrum promptuarium (1695): | je preneſsil, inu kadar jo nej mogal s' dobro beſsedo potalashit, ſe je s' hishe pobral; inu en dan kadar je |
| Genovefa (1841): | toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliko in da bi se ljudstvo najbolj s tem dalo potolažiti, če bi cesar milostljivo njeno premoženje dal najbližnji Nežini sorodnici |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda |
| Genovefa (1841): | Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati |
| Kuharske Bukve (1799): | eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | kmalo spremenil svoje misli o njem, katere sem si bil potoma naredil, češ, da se je pri ljubeznjivi nevesti otajala njegova |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | Zdaj imam že zopet toliko sape, da lahko greva nazaj. Potoma se lahko še kaj pogovoriva. " Lahko si vsak misli, kako |
| Kvišku (1899): | ozrla za njima, potem pa odšla pod lipo h gospem. Potoma si je že snemala mehke rokavice in jih pod lipo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno |
| Gozdovnik (1898): | ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno barvo, kakor jo imajo potomci po kavkaškem očetu pa bakrenobarveni materi. Tiburcio, zagledavši ta dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | je Andrija (Andrej) Kačić v Gospodu zaspal. Andrija Kačić je potomec plemenite rodovine Kačić-eve in rodú onih knezov Kačićev, kteri so |
| Gozdovnik (1898): | ki ne pozna ni očeta ni matere. « »Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg padel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kar jih bo po vas rojenih. Nikoli več ne bo potop zemlje razdeval. Dokler bo zemlja, ne bo prejenjala ne setev |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | široka, ino trideset visoka. Jaz bom namreč vsi zemlji grozen potop dal. Kar živi pod nebam, vse bo poginilo. S teboj |
| Viljem Tell (1862): | deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino pa bersh bersh gredó vſi Israelzi is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski |
| Fizika (1869): | Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega |
| Fizika (1869): | Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se |
| Zoologija (1875): | pobira po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec |
| Botanika (1875): | takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v sebi, kakoršna |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | davno mene in brata hotel končati, si mi edino dete potopil. Zdaj pa si dovolj dozoril za kazen, o gerda pošast |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sama v vodo padla, ali da jo je kdo drug potopil, se morata božji volji vdati. On dá otroke in jih |
| Tiun - Lin (1891): | so zasledovanje opustile ter se vrnile. Tri so se bile potopile, nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski |
| Fizika (1869): | Če zavrêmo vodo na visokem hribu, in če potopimo toplomér va-njo, ne kaže nikdar 100°C. Kaj da |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skus eno shprajno se voda noternasolſy, ſakaj on se bojy potopiti, toku gledej tudi ti, de ſamirkash, koku ali kam se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imel potopiti. Kdór koli hózhe na miſli ſvoje pameti, inu na gibanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi |
| Fizika (1869): | imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj toplomér |
| Blagomir puščavnik (1853): | uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala |
| Gozdovnik (1898): | čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato glavo, ki je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na Švabsko, a tudi :tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Za potrjenje, da je kamenje povsod enako, zahvaliti se imamo potovanju neprimerljivega preiskovalca Aleksandra pl. Humboldta in neutrudljivega Leopolda pl. Buch-a |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju v one kraje nista imela niti kapljice alkohola s saboj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan na Laško. — Vlada v Krimu je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je mogel vse povédati. Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli |
| Čas je zlato (1864): | in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu ni mar za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x dnij, prvi prehodi 49(2 |
| Tiun - Lin (1891): | morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero |
| Zoologija (1875): | jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Oče naš (1885): | so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | krivično stiskali. Bog se milo ino usmiljeno, kakor oče, čes-nje potoži rekoč: „Nič več si ne puste ljudje reči. Vsi spačeni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | prijazno obnašal. Hirlanda to brez vsiga sumničenja enkrat clo Gerardu potoži, kteri ji je pa dozdevno dobri svet dal, naj se |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Peter va-njo stopi, je imel pristavec ravno v kuhinji opraviti. Potóži mu Peter s kratkimi besédami svojo nesrečo in ga prosi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kmalo mu je pri hiši vse veljal. Enega večera mu potoži kmet, de ima hudobnega soseda, kteri mu želí škodovati, kakor |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kmetijo. Bogate strice imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi |
| Marjetica (1877): | Vsaj bi jo videla tako rada in marsikaj bi jej potožila, in ona bi jo vslišala. V take misli se vtopi |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | je prešla, zdaj sem spet vesela. In od takrat ni potožila nikoli več, da bi jo zobje boleli. Tako naglo pa |
| Milko Vogrin (1883): | tolažilo. Ker mi ni Bog sestre dal, da bi jej potožila svoje gorjé in lajšala z njo svoje notranje čute, obračam |
| Vanda (1888): | se ni, kakor nekdaj, oziralo po prijazni okolici. Rada je potožila Bogu težave svoje ter v goreči molitvi iskala leka; če |
| Vanda (1888): | Popolnoma sta se torej razumela in odkritosrčno sta drug drugemu potožila težave svoje. Ko sta nekega dné zopet sedela v senci |
| Lisjakova hči (1892): | vselej od strmenja in zavisti. Za prestankov pa je cesto potožila poleg nje sedeči teti: »Oh, zakaj ne morem jahati! Zakaj |
| Gospa s pristave (1894): | ga prijazno prosila odpuščanja zaradi nekdanjega svojega ravnanja ž njim. Potožila mu je svoje bolečine in se mu priporočila v molitev |
| Kvišku (1899): | zagovarjala Lotarja, kakor ga je doslej vedno, če je kaj potožila. Hotela je Lotarja napasti z najpikrejšimi besedami, hotela mu vreči |
| Vzgoja (1899): | pa je stopala mati, saj je hčerki pri vsaki stopinji potožila, da ji srce neznansko bije ... Tisti dan, predno sta se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi ljubil. Vse, kar koli me bo težilo, hočem Tebi potožiti, ker nimam matere, kteri bi tožil! — Ti me zamoreš bolj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mož in žena s časom mertva družba; komu hoče žena potožiti svoje želje, za katere se možje ne zanimajo? komu svoj |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | tih dnarjov Le ſkus dobro vrata imajo ony ſvojo zeno; potrâta pak ſtury dnarje bol ſhkodlivi, koker vshytne. Ni tedej prov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kaj ſe vſe per ohzetah ne sgody? Kaj sa ena potrata na jędi inu na pyazhi? Od jutra do tèrdne nôzhy |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi sto in sto dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti |
| Zlata Vas (1850): | dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest |
| Divica Orleanska (1848): | skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča |
| Sacrum promptuarium (1695): | temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio dat intellectum”. — Kaj ne, kako zalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo |
| Stric Tomaž (1853): | da bi ne bila kej osramotena ali celo zmagana, poprejšnjo poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | me boš spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nad me in ostane naj zmiraj z menoj, da me potrdi in ohrani v tvoji sveti službi do zadnjega izdihljeja mojega |
| Gozdovnik (1898): | res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad |
| Ta male katechismus (1768): | spet enkrat k' ſhivlenju ohudeni, inu nas ſavle sodnega dne poterde; ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu meſſu, inu truplu ſhivi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam skus tebe reſvetly naſho pamet |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin. 2. Katir nam ſhus tebe reſvetly naſho pamet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s kratkim piſanjam poterdijo, de ſo liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik od Krajnza pòje: Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo muh ima. Zhe je pa to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letošnje leto ondašnji stari pregovor „veiko gób, veliko nadlóg”, žalibog! poterdil. Iz Šleskiga piše zastran slovanskiga jezika v kancelijah Dunajski časnik |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bi temu plačal, kar mi je storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju |
| Roza Jelodvorska (1855): | vesel, kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo volo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | govoriſh, de ſim jes en kral, inu je to reſsnizo poterdiu s' timi beſedmi: Ego in hoc natus ſum, ad hoc |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali ſe ſmemo mi h'timu Angelu, katiri je tebe poterdiu, perdrushit? mi sposnamo, da ſmo doſihmalu tebe s'veliku grehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta je nega poterdiu. Ali je Chriſtus v' eno taku veliko slaboſt padu, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Leta Angel je biu Gabriel, katiri je imenuvan fortitudo Dei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze, inu zhaſtimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vloviti: satorei je nemu tiga Angela poſlalu, katiri je nega poterdiu. Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Sa koga je ta Boshji Syn taku grosnu shaloſten, preſtraſhen |
| Valenštajn (1866): | smem vošilo že sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | oblasti daje; radi bi tedaj vidili, da ne bi je potrdil kralj. —- Makanec, sicer bistra glava in rodoljub z dušo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To she davno ſtorjeno ſkuſhnjo nam je pretezhena huda sima poterdíla, kér ſo le taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli |
| Divica Orleanska (1848): | po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo derznih, S katermi ljud in kralja golufá. V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po tem še mestni odbor nagovorila, da naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta predlog poterdila. (Dalje sledi. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca |
| Dóra (1885): | smrti se ni več po vasi govorilo. Komisija je takrat potrdila, da se je nesreča zgodila vsled otrokove neprevidnosti, in dogodba |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je obrnil leta 1745. do cesárske vlade, ki mu je potrdila znova, da nima nihče drug pravice imeti stolonoš, kakor le |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in deželnega namestnika Leutholda Julbecka na ogled. Ta dva sta potrdila, da je res ves svet tostran Hertenberga, od sv. Katarine |
| Abadon (1893): | razrušiti najino združbo. To novo pogodbo bodeva dogovorila in svečano potrdila, kadar bodeš zopet cel in svoj duh v svojem telesi |
| Gospa s pristave (1894): | na tej nadi osnoval svoj načrt. Eva mu ga je potrdila in sprejela tudi določena opravila pri tem malopridnem poslu. A |
| Usoda ka-li (1895): | je razločno prihajalo na ušesa, ko sta šla mimo, sta potrdila mojo slutnjo. Tako sta ta dva človeka završevala ta dan |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | ji govoril, da je ta zabava pač naravna, bi to potrdila, rekoč: »Seveda, le naivni ljudje se morejo izpodtikati nad takimi |
| Stari dolg (1897): | pestjo po mizi, in tudi z nogo po tleh je potrdila važnost svojih zahtev. »Meta, vi nam hočete pripraviti v hišo |
| Kotanjska elita (1898): | a skoro povsod le uniforme in beli predpasniki. Pojavila in potrdila se je tedaj tudi v Kotanju privlačna sila med Arom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano v druge in hladnejše kraje, kakor |
| Genovefa (1841): | ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v lepim soglasju združeno bilo , kakor so mu pričijoči radi poterdili, samo to jim ni hotlo všeč biti, ker se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | so nevoljni in razžaljeni svoje že dane podpise nezaupnice vnovič potrdili, nekateri tudi ravno tisti dan podpisali. — To je resnica, in |
| Botanika (1875): | ne, ali pa le nepopolno razvili. Natanki poskusi so to potrdili popolnoma. V čistem kvarčevem pesku kali in raste sicer grah |
| Oče naš (1885): | stara mati učili in to so mu tudi gospod župnik potrdili in še pristavili, da, kakor je nebeško kraljestvo lepo, vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko železnico ali od Marburga |
| Gozdovnik (1898): | ki je slišal, da se mu je domnevanje tako brž potrdilo. »Varujte se ga, ta človek je ubijalec! « ! Ubijalec! Pa kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | tu habebis: quod pauperi non dederis, habebit alter. Letu vſe poterdem s' tem kar berem od te bogabyezhe Vduve Ida s' |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | piše; prejmem tedaj tudi jez za pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | opovér, ktere tudi sami spoznate in ravno v imenovanim listu poterdite, še nekoliko časa poterpéti; tudi sim le rekel, de še |
| Sacrum promptuarium (1695): | non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je |
| Oče naš (1885): | revščine nismo hoteli in je nismo krivi. Vi sami morate potrditi, da niso vsi med nami ubijalci in požigalci. “ Ménart se |
| Gozdovnik (1898): | se pa za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi. Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po teh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od pridelkov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo, česar jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorej vsaki dan kaj noviga prinese , so dobri časopisi živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih, vendar nas Bog varuj takih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor; a tak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje |
| Robinson mlajši (1849): | moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga ob življenji ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dan današnji, in ktero je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar terjajo ljudje od njega dan današnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po ceni živeti, kakor v mestih; zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tudi oče začeli za malo južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci prepira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlada vzame 500 milijonov frankov na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse drugač: ljudstvo se množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že |
| Botanika (1875): | itd., zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne |
| Gozdovnik (1898): | Diaz? njemu naj se tudi ničesar ne sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje potriebe stelan inu tu je niegou prauh Melonius moneocbus Peregrines in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sanje: noi dai buegaime bek: inu tvoimu blishnjemu pomai is potriebe ti nabosh obeden strah jemou tuje skushano ed Isabitarjou |
| Ta male katechismus (1768): | Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem Verhniškiga kantona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če je bolezin hujši postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti |
| Zlata Vas (1848): | temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. |
| Maria Stuart (1861): | Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce |
| Čas je zlato (1864): | Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so te bukue uniemshzhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usmilanje noi srebru inu svatu dore uriednaſti k' mojei talesnei potriebi. TA 64. KAPITL. Spet kei druja da ti hude duhove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kraje h' pruomi bogu h' zheſti k' drujemu samsabe k' potriebi noi tabvernam pauram ven snotou pomati h' trezhiome viernam dusham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' imenam, leta shena vſak dan veliko petlerjou je s' potrebo oſkerbela, k' ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očitno pod svojim imenom — v kterem za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj |
| Fizika (1869): | redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei jedov satvojo potriebo panezh drujega kaker aneniavi kruha noi anemavi vode pashebrati morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zve poidash taku jedi saki den zveu bodash dobiu satuojo potriebo al tu merkei dateſti dnar nekoli gorei nausignash skues zelu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna zvibvam dabosh ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kupio. 16. Ali Jęsus je k' njim rękal: Njim ny potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Da vsi ukazi v tem toliko ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | J. P. Ješenak , pervi slovenski pisatelj kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim ni v' glavo padlo, kako ſi bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu reči pravili, ki se mojiga in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben opravek. Ha! ha! Kaj si pa imela opraviti ? Kaj ne |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj |
| Zoologija (1875): | požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo le malo izmed njih bralo (kterim morebiti še clo potrebin ni), če se jih ni kaj več od lani Novíc |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lugasto sol ali pepelik (potašelj), ki je mnogim rastlinam posebno potrebin živež. S pepélom popravimo premokrotne travnike. da se namesti kisle |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sebi, ogljič namreč, ki je rastlinam posebno za sad zdelovati potrebin. 7. Tudi se kepe vinskih tropin bi se ne smele |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali solik, amoniak, solitar i. t. d. so soli, vse potrebin živež rastlinam. Voda jih vse raztopi, in jih potlej v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | In kaže, da tudi našemu zdravju je ti nebeški oginj potrebin, ker po blisku in gromenju je naše dihanje lože in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za naše in za vse živalsko dihanje in in življenje potrebin, moramo skerbeti, da ga ne zmanjka. Če je v kaki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | žepljene kisline in apna. Vse take reči so dober in potrebin živež rastlinam. Take razne solí se najdejo v zemlji, so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njem vse popolnoma zgnjito, ni prav. Gnjilca, ki je rastlinam potrebin, bi se v gnoji še premalo razvezalo in ga v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se le počasi od njega ogeljnokislic loči, ki je rastlinam potrebin živež. Kremenino apnénik tudi po malem raztaja, da postane živež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is pare od vréle vode. Zhes 21 dni ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | per vsaki reči, je tudi per žganji mera no masa potrebna. „Je že prav”, mi on reče, „ino več ko pijancov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki. Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za 10 in 20 krajcarjev napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar |
| Oče naš (1854): | rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje |
| Kemija (1869): | pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto |
| Botanika (1875): | (mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lahko bote potem tudi svoje hiše in stanja in druge potrebne poslopja popravljali in lepšali, kjer bote veliko ložej vse vkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del potrebne vsote. Dobička imajo 240 gl.; koliko dobi vsak? |
| Gozdovnik (1898): | na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni rdečilo, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s |
| Botanika (1875): | razpustne ali raztopne, in da je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino upanje njih potrebniga shivesha, je prozh! A. U. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér mu potrebniga sonca in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže |
| Robinson mlajši (1849): | je gde kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kar je dobriga , de bo kaj imel, kar bi temu potrebnimu dav. Evangelium S Matthevsha na 22. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſtji ſo sa uretenu popadli. Ona je ſvojo roko temu potrebnimu odperla, inu ſvoje dlany je pruti tirmu uwogimu reſtegnila. Ona |
| Ta male katechismus (1768): | moja dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bolj vredna, de bomo to reč presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména |
| Fizika (1869): | kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur |
| Kemija (1869): | biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se s cukrovim ogljencem spoji v ogljenčevo kislino |
| Zoologija (1875): | ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne |
| Zlata Vas (1848): | in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je imel svojiga Janeza prav rad, in ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zastonj hodila ob polnoči ven med grobe, da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti |
| Kemija (1869): | za kurjavo, in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrite zhaze inu ti je mash ven deliti tam bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh klizov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mai tvojem raven potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe, in sa vſe ſvoje vojſhne trume |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne |
| Gozdovnik (1898): | v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | počaka, ali vsaj eno uro, da bi očeta preskerbeli s potrebnimi rečmi; ali vse ni nič pomagalo. Mati in otroci so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih z znanostimi in ročnostimi potrebnimi, da se lehko dalje omikajo za življenje, in postavljati jim |
| Ta male katechismus (1768): | G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu preobilno gnado boſhjo neli pomenejo, ampak tudi koker ene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila; alj verjemi, de je sa tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in |
| Robinson mlajši (1849): | posle rad ino neprenéhama vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856. Je li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti? Kteri dobički izvirajo iz tega, ako se pametno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni |
| Zoologija (1875): | apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol. Ne samo, da vsaka pitna voda ima v |
| Gozdovnik (1898): | dal od sledov toliko zamesti, kolikor se mu je zdelo potrebno ter po razstavi dvanajst belih in svojih dvajset Indijanov tako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta greh naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaſti en ſam, katiri bi biu te miſli na ſvoju potrebnu delu, te shelie na kupzhijo, na dobyzhek, iuu druge vſhezhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu hishvanju je potrębnu ſturiti. Vun — dami od ANTONA BRESNIKA, Beneficiata v' Shavzi. V |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | móremo tudi s'pravim savupanjam proſsiti, leto je zhes vſe potrębnu. Od letęga savupanja vam hózhem jeſt danàs inu jutri govoriti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem |
| Stelja in gnoj (1875): | Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti, kakor s pralizo plevél potrebiti, tode nar drashji in ſilno samudljivo délo je tó. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ govorile? — Nikdar ! — Ali bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | móder ſtvarnik vſih rezhi ! Zhe ſ' jih nam isrózhil v potrébljenje , Naj ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glejte, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se kaj uči, z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne vzemite, de vam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli, de bodo potrebno oskerbeli, ino vse kar družbo zadene, oglasi. ” „Pe tič: Kdor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Veliko učenja je zdaj potrebno pa kje so bukve? — Če se učitelj sam s prestavljanjem |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | da bi se žnjim o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navadno le posledica vzgojnih zmot. Zaradi tega je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Perva Peiſem. Kar en Kristian h'isvelizhein potrebnu veidet more. 1. K' dir voſhi srezhen biti v'Svoimu |
| Robinson mlajši (1849): | dobro vestjo ino kmalu prisvojiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje |
| Tine in Jerica (1852): | otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bratje moji, ker sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeku vzame za nekaj ur, če bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil |
| Gozdovnik (1898): | poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je mislil, in ko ustopi, se |
| Robinson mlajši (1849): | Le pretêhtajte, kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali. |
| Oče naš (1885): | z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako bi pa delali le po 1 uro na dan, potrebovali bi 12krat 5 dnij, t. j. 60 dnij; ker pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 60 dnij; ker pa delajo po 10 ur na dan, potrebovali bodo le 10ega dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi rés, če bi sto in sto dreves imeli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | za soldate in vojske 102 milijona in 887,369 gold. več potrebovalo, kakor druge léta. Vojske so huda reč; Bog daj, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gnojnica lahko odceja in v jamo steka, se ne bo potrebovalo toliko stelje. Ali škoda! da naši hlevi so večidel grozno |
| Astronomija (1869): | zvezd prav lehko po njem določijo. Čas pa, kterega je potrebovalo solnce od enega prestopa poldnevnika kakega kraja, do druzega prestopa |
| Trtna uš (1881): | sedaj reči, da bo precepljevanje naših vinogradov na ameriško trsovje potrebovalo mnogo, mnogo časa. Le polagoma se da izvesti. Zato mislimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | turšiče pridelajo, in kjer gospodár svojo družino pri druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kolikor ga potrebuje. S tem kruham, ki so mu mana rekli, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma mora biti z vodo poškropljena. Saj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga vpraša mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima |
| Fizika (1869): | gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je |
| Botanika (1875): | hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko časa potrebuje pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl. |
| Sacrum promptuarium (1695): | par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Zoologija (1875): | in zobljejo apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne potrebujejo naše hvale: njih dela so nar lepši spominik za vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ravno, koliko vse fabrike našiga cesarstva skupej na léto brošča potrebujejo, — to pa vunder lahko rečem, de gré za-nj več kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da |
| Kemija (1869): | se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is zhaſtí, ki jo ima do njega, brani rekozh: „Jas potrebujem tvojiga kerſta, pa tí k' meni hodiſh? “ Jesuſ odgovorí: „Naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | katónfabriko v Pragi jez vsako léto za 40,000 gold. brošča potrebujem, kteriga iz mnogih krajev, iz Franeozkiga, Holanškiga, in iz Slezkiga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Ti prebivaš, tam je blagoslov in vse dobro. — Tvojiga blagoslova potrebujem, de bi mogel biti kakor Ti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih je plačati. In |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor potrebujem. |
| Gozdovnik (1898): | dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem vaše pomoči! « »Tiburcio Areljanos! « uzklikne haziendero, spoznavši ga. »Kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te, o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | klajo še nismo dospeli do konca; še zmiraj je več potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo |
| Kemija (1869): | pritekati. Ako hočemo 100 funtov žvepla okisiti v žvepleno kislino, potrebujemo za to 10 funtov solitarne kisline. Žveplena kislina se zbira |
| Kratkozhasne uganke (1788): | derſhy, is hudem jeseham, ne zel da verba. Kader jeseha potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zadosten, da moreš si rediti toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pr. Ako potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kajti ako potrebuje 1 delavec za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci |
| Gozdovnik (1898): | ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se preživita. Le meni pustite za to skrbeti, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor ga potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsako jutro pijete kavo, pa čeravno malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki |
| Gozdovnik (1898): | spoznavši ga. »Kjer je ta, nismo v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas |