narazje narečiven narečje naredba narediti narejanje narejati narejen naret narezan narezati naris narisan narisati narobe naroben naročaj naročanje naročati naročen naročevati naročilen naročilo naročiti naročje naročnik naročnina narod naroden narodnost narodnjak narodov narodski nasad nasaditi nasajanje nasajen nase naseben nasekati naselbina naseliti naseljen naseljenčev naseljenec naseljevanje naselnik naselnikov nasesti nasičen nasičevati nasip nasipati nasipina nasiten nasititi naskok na_skriven nasladnost naslanjač naslanjaje naslanjalo naslanjati nasledba nasledek naslediti naslednica naslednik naslednji nasledovati nasledstvo nasledujoč naslon nasloniti naslonjač naslonjen naslov nasmeh nasmehljati nasmehniti nasmejati nasoliti naspati nasproten nasproti nasprotje nasprotnik nasprotno nasprotnost nasprotovati nasprotujoč na_sreda nasrkati nastajati nastanek nastanje nastati nastaviti nastavljati nastavljen nastelj nastelja nastiljati nastilje nastlati nastop nastopati nastopek nastopiti nastopnik na_stran nastrgan nastrgati nastroj nasušiti nasut nasuti nasvet nasvetovan nasvetovati naš našeškati našinec našopirjen naštelati naštet našteti naštevanje naštevati naštuliti na_ta natakati natakniti nataknjen natančen natančno natančnost natanek natanko nateči nateg natega nategniti nategovati natekoma na_telo na_tešče natezanje natihem natihoma natirlih natis natiskalnica natiskavec natiskovalec natiskovanje natisniti natisnjen natlačiti nato natočiti natora natoren natoroznanstvo natorstvo natovoriti natovorjen natresti natreti natrgati natrij natrijev natrkan natrobiti natron natronov natrositi natura naturoznanski na_tvoj natvora naučiti nauk naukaz navada navaden navaditi navadno navajati navajen naval navaliti navalivši navasti navdahniti navdajati
| Astronomija (1869): | Nadir, podnožišče, 252. Nagnjen, geneigt, 233. Napošev (koto), schief, 240. Narazje, Entfernung, 242. Navpičnik, (navpični krog), Vertikalkreis, 260. Navpik, (navpično), senkrecht |
| Astronomija (1869): | pa pri svetskih prostorih. Pa ne to, kako se méri narazje, marveč to, kako se izračuna, hočemo tukaj pokazati. K temu |
| Astronomija (1869): | presečišče poprečnice 7 z vzporednico 5, in res kaže sedaj narazje šestila 2 celi milji, 7 miljskih desetink in 5 stotink |
| Pozhétki gramatike (1811): | le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se, si, je, so itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog |
| Pozhétki gramatike (1811): | moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti |
| Pozhétki gramatike (1811): | mogel iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa |
| Pozhétki gramatike (1811): | davantage, vuzhenoſt je v' zhiſlu, al zhednoſt ſhe bol. 2. Narezhje pris de kar poméni sur le point de ſkoro, ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | pred létmi; avant le tems, pred zhaſam: auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike. Pomnje sa narezhje. 1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa davantage ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | autour du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient |
| Pozhétki gramatike (1811): | posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogòvora: ti ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol, deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét. |
| Pozhétki gramatike (1811): | plus à ses lumières, qu' à. Davantage imajo li sa narézhje. La science est estimable, mais la vertu l' est bíen |
| Pozhétki gramatike (1811): | iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil |
| Zlata Vas (1850): | mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malo. Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo na tó uzheni vſo naredbo tako na tanko srajtati in smeriti, de ni kje kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo konzhana. Liljenfeldſki opat, goſpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar vezhji saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te |
| Fizika (1869): | če se udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje |
| Fizika (1869): | pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga |
| Botanika (1875): | ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in |
| Botanika (1875): | ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako |
| Botanika (1875): | kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo |
| Botanika (1875): | luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic |
| Botanika (1875): | delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim |
| Kuharske Bukve (1799): | shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa |
| Fizika (1869): | svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe — ( k' Tulp. Nar pervizh ony, Goſpod |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in |
| Fizika (1869): | 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor |
| Fizika (1869): | zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred |
| Botanika (1875): | so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se |
| Zoologija (1875): | za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela |
| Botanika (1875): | cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno |
| Zoologija (1875): | iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se |
| Fizika (1869): | tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob |
| Fizika (1869): | se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh |
| Fizika (1869): | na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na |
| Botanika (1875): | se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in |
| Botanika (1875): | gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači |
| Botanika (1875): | nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na |
| Botanika (1875): | od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo |
| Botanika (1875): | mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle |
| Čas je zlato (1864): | pride, Lenček si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči |
| Valenštajn (1866): | Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se |
| Botanika (1875): | tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev |
| Botanika (1875): | bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila. |
| Botanika (1875): | mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod |
| Zeleni listi (1896): | ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je |
| Zlata Vas (1848): | in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal |
| Botanika (1875): | so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe |
| Zlata Vas (1848): | te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci |
| Zlata Vas (1848): | reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri |
| Zlata Vas (1848): | bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla |
| Stric Tomaž (1853): | se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil |
| Zlata Vas (1848): | je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž |
| Botanika (1875): | je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s |
| Botanika (1875): | tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo |
| Valenštajn (1866): | Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | samo, de tedaj testo z eno perišo drobtin nekoliko terdiši narediš, češnje vmešaš in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi s cukram in sladko skorjo. Tudi jo lahko tako narediš, de vodo s srovim maslam in solijo perstaviš, rumenjak z |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja — |
| Botanika (1875): | pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni |
| Kuharske Bukve (1799): | inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en |
| Genovefa (1841): | almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj |
| Zlata Vas (1848): | Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in |
| Fizika (1869): | je od te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar |
| Botanika (1875): | toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v |
| Botanika (1875): | kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Zlata Vas (1848): | luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta |
| Astronomija (1869): | enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi |
| Astronomija (1869): | pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite |
| Genovefa (1841): | obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah |
| Roza Jelodvorska (1855): | branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale. Na spodnji strani doline ste se pasle dve leporejene kravi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno za altarje, podučevale otroke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga |
| Fizika (1869): | do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti |
| Kratkozhasne uganke (1788): | XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali ſhaganja |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 bokalov |
| Kuharske Bukve (1799): | pivzam nalivaſh. To hladí, pa ſe more tudi na hladnim narejati. 222. Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po vſih imenitniſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v Eſtrajh krompír dobili. „ 236 „ ſo toplomére (Thermometer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri iz zarez teči neha, naj se dobro osnažijo |
| Fizika (1869): | svoje sluge v njemu neznano državo in po njihovih sporočilih narejati si misli. Zastonj bi tudi največi človeški duh skušal, da |
| Botanika (1875): | prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka, |
| Pozhétki gramatike (1811): | povſod piſmenki vsr, sakaj in kako ſo beede soſtavlene in narejène ravno po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor ſo druge. Dve viſhji koleſi ſte na podvos terdno narejene, in ſe obrazhate s podvosjo vred; na vſakim konzu podvosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni treba daljezh iti. de bi vidil léno sdelane, napak narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pinje ſo s mozhniga meſingaſtiga ali pa s shelesniga pleha narejene; sunaj ſo na tanko okroshene in snotrej ſkerbno oſkrushene, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne drago. Po nemſhkih, ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in sa vſako obdelovanje poſebej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | trohejskih. Kitice so po večem iz dveh ali štirih stihov narejene. Beseda je skozi in skozi izbrana in jedernata ; pesmi same |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne |
| Astronomija (1869): | se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva |
| Kemija (1869): | Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti |
| Botanika (1875): | je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se |
| Botanika (1875): | to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa |
| Kuharske Bukve (1799): | drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš, tudi nekoliko gosjih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na maslu otrejo, eno precej veliko, podolgama zrezano čebulo, nekoliko narezane žemlje in eno jajce, in ocri tudi lepo rumeno. Potlej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami in ocri jih v razbeljenim maslu. Nadevane narezane žemlje. Kos telečje pečenke (prate) z obistmi, nekoliko zelenim peteršiljem |
| Zoologija (1875): | letajo po dnevi. Njihove tipalnice so na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži |
| Botanika (1875): | so že nagnjite, 3. ktere hitro barve spremené, če se narežejo ali 4. ktere imajo mnogo rezkega soka, in 5. vse |
| Gozdovnik (1898): | Lovci si narežejo ob robu otokovem suhega trsja, zmotajo ga, v obliko glavi |
| Kuharske Bukve (1799): | ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | dom, sliko za steno pri krstnem kamnu v Ponkvi, krasen naris načrta za glavni spominek v gotiškem slogu od arhitekta Hartl-na |
| Gozdovnik (1898): | »Gotovo, moj oče! Pri sebi imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako |
| Gozdovnik (1898): | mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije od vseh strani; na to meni Rdoles |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Galenit, fluorit, sol, železni kiz). 3. Kombinacija obeh prejšnjih je narisana v pod. 5; najde se na kobaltovem kizu; kombinacija teh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na kobaltovem kizu; kombinacija teh dveh izraženih v ravnovagi je narisana v pod. 14, ∞ O ∞; nahaja se pri galenitu |
| Trtna uš (1881): | trtna uš in se nahaja celo leto trsu na korenini. Narisana je videti na tablici II. v podobicah: 5, 6, 7 |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prerezi podolg. 1. Dveletna zelena kopulacija, izvršena meseca junija 1889, narisana februvarja 1891, po prezimljenji na prostem brez varstva po zimi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | podolg. 3. Požlahtnitev na zeleno v stran, izvršena junija 1890 narisana marca 1891, po prezimljenji na prostem. 4. Prerez požlahtnitve podoba |
| Sveti večer (1866): | živi. ” Prav pametno je, da je umetnik zraven velicih živali narisal tudi jagnje in košarnico polno sadežev, ktera stoji pod jaslicami |
| Sveti večer (1866): | bi tu ponovil nekaj starih podob. Pri tej priložnosti je narisal to ali uno stran gozda, ki mu je posebno všeč |
| Zeleni listi (1896): | napravil Bernard s svojimi umazanimi prsti. In kaj zagledamo tukaj? Narisal je poredni fante celó osla v pisanko. Le pomislite, v |
| Sveti večer (1866): | mi je znano, da so najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je po zimi zunaj na prostem in ni bila pokrita; narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hud piš , od zgoraj v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo |
| Zlata Vas (1850): | za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | življenje narobe, tako je šlo tudi po njegovi smerti vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in srebro upali najti. Kakor je bilo vse njegovo življenje narobe, tako je šlo tudi po njegovi smerti vse narobe z |
| Kemija (1869): | da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Botanika (1875): | posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena |
| Fizika (1869): | poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz |
| Gozdovnik (1898): | ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli |
| Mlinar in njegova hči (1867): | potem otroci, potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh |
| Beatin dnevnik (1887): | v tem hipi! « In máterino okó sem gledala, na máterinem naróčaji mi je počivala glava, ko je pretakala solze veselja angeljsko |
| Postillion d'amour (1887): | Deček odpre široko svoje modre oči, posluša mirno sedé v naróčaji Cetinovičevem. Le Vladimir neče biti. »Jaz sem Fred, Vladimir je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | da se je udeleži. Hromi starčki, matere svoje dojence v naróčaji, krepki dečáki in zale deklice molijo pobožno molitev v proslavo |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | od dné do dné. Nekega dné je držal Eduvard v naróčaji nežno détece ter molčé zrl pred sé na posteljo — na |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | rakvijo; za njo pa sâmo stara žena z otročičkom v naróčaji. Jokala sta obá, starka menda po hčeri, otrok od hudega |
| Lisjakova hči (1892): | bila njega žena v čisti beli opravi z detetom v naročaji. Vsi trije so gledali v podstrešje k onim otročičem in |
| Lisjakova hči (1892): | se še on usmili katerega. « Trgovec pogleda otroka v ženinem naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite |
| Očetov greh (1894): | jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in ječa: »Ata, ata! « ... Od bližnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez kože po 17 gold. in pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po c. kr. deželni vladi pri visocem ministerstvu notranjih oprav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | polah največega formata in stane za vse leto 6 gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. |
| Rokovnjači (1881): | imajo Francozje opraviti v tej Rokovnjaškej stvari. Zakaj je Groga naročal, naj vaš pisar »poroči, kedaj Francozje ...« Tu se ve, da |
| Cyclamen (1883): | od jednega do druzega z vpisno polo ter nabiral novce, naročal to in ono ter časi govoreč o onih, kateri so |
| Iz arhiva (1890): | Šimnu, naj zapreže. »V tem, da se vrneva, pripravite sobo! « naročal je Pavel svojemu očetu. »Menda je že vse pripravljeno; mati |
| Iz arhiva (1890): | ógla in obstala pred teraso. »Dolgo se mi ne mudita! « naročal je Sirec sínu, stopajočemu v voz. »Do večerje bodeva domá |
| Križ na poti (1891): | na morji; na večer pa mu je še stari Vladić naročal to in óno in ga pripravljal za véliko borbo. Ko |
| Hudi časi (1894): | je tožilo po starih navadah in so sovražili novo vlado. Naročal jim je Apert, naj se preskrbljujejo z orožjem, ker ga |
| Gospa s pristave (1894): | opazujte in dražite sovražnika, to vam bodi navodilo,« tako je naročal vojvoda. Glavna moč pa je bila odločena, da ide na |
| Gospa s pristave (1894): | donašali seli s pismi na vojvodinjo vred. Včasih pa je naročal tudi soprogi, naj se v kaki reči dogovori s kancelarjem |
| Kotanjska elita (1898): | bele roke in podržal svojo zraven nje, ko ji je naročal, s čim naj ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1 do 5 let. Če se je pa razbojni, zavratni, naročeni umor ali umor v poprejšnem paragrafu omenjenih svojcov skusil, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | razmere znane bile, ali če se je zavratni, razbojni ali naročeni umor storil, med 10 in 20 leti. Započeti, pa ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | namenom, se tujega blaga po sili zoper osebo polastiti. 3. Naročeni umor, h kteremu je kdo koga najel ali kako drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | M. Kopaču je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat |
| Divica Orleanska (1848): | ta živí v britanskimu ležišu. Karol. Mir, stric! – Kaj je naročeno, klicár? Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi znabiti sam tega potreboval. Ko je pozneje prišel po naročeno in sem ravno hotela povedati, . da v veči posodici je |
| Sveti večer (1866): | kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je iztržila 78 gl. Dne 8. julija. Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47 |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil, ſhe rezhe: „Zhe tedaj dobro hozhete mojimu Goſpódu, ino |
| Genovefa (1841): | in pôſel (pot) ktériga ſi bil je Golo sa ſvôje narozhilo odbrál, je bil tako premêden goluſ in snal je vſe |
| Krivica za krivico (1859): | Paratikina„ pošlje ves nevoljen svojega oskerbnika Štepanova k njemu z naročilom, naj mu odgovori samo da ali pa ne, in druzega |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | pogoji sprejeti. A 15. aprila iz Dunaja pošljejo patra z naročilom, naj Zrinjski izroči gradove Čakavec, Legrad, Bakar, Kostariba in Bukarica |
| Ljubljanske slike (1879): | večera gresta oče in mati ven, izročivši jej otroka z naročilom, naj bo pri njem doma in ga varuje. Ali kaj |
| Vesela vožnja (1889): | pisne svoje mize ter jo izročil stari svoji postrežnici z naročilom, naj mu prinese iz hranilnice šeststo goldinarjev. Ženíca ga je |
| Iz sodnih aktov (1891): | nepozabni moj strijc župnik 20 » — » v bankovcih po pošti z naročilom, naj opravim za to sv. maše, kar sem tudi storil |
| Na krivih potih (1893): | udarec. Delo v rudnikih je hipoma obtičalo. Vsled tega raznim naročilom ni mogel zadostovati. Naročniki so se obrnili za potrebno blago |
| Gospa s pristave (1894): | povedati! « Dvorjanka je šla, pa kmalu se je vrnila z naročilom, da gospodje ne mislijo več vojvodinje nadlegovati z vprašanji, ampak |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Kmet z Nomenja je poslal človeka na Trinosov dom z naročilom, naj pridejo na Nomenj s sanmi. Sam se je pa |
| Gojko Knafeljc (1899): | in ker ste častno rešili obravnavano zadevo, sklepam sejo z naročilom, da ostane stvar za zdaj še tajna, ter z vzklikom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta svèt me je |
| Ferdinand (1884): | potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih |
| Čas je zlato (1864): | Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole |
| Sveti večer (1866): | in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in sin Vaš bo gotovo logar |
| Sveti večer (1866): | se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki |
| Genovefa (1841): | vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na pervo knjigo naročili, ni treba zdej na novo imen pošiljati, ampak samo dnarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toča močno vdarila. Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa ſvojo bolno teto objiſkovali. Ozhe ino mati Katerzi ojſtro narozhita dobro goſpodiniti, ino ne vezh goſtovanja, kakor unoj, napravljati. Dvé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Baron Şhiga Zois, inu Anton Linhart mi v leti 1794 narozhita, kalender **) piſati ; to je moje pervo delo, katiro tukaj vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to |
| Genovefa (1841): | sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb |
| Pripovedke za mladino (1887): | odprla prepovedanih vrat,” in Devica Marija jej vzame dete iz naročja ter zgine ž njim. Drugo jutro pa, ko ne morejo |
| Pripovedke za mladino (1887): | nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica jej vzame dete iz naročja in s seboj v nebesa. Zjutraj, ko ljudje slišijo, da |
| Valenštajn (1866): | moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od |
| Divica Orleanska (1848): | hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve? |
| Divica Orleanska (1848): | vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se |
| Blagomir puščavnik (1853): | joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še |
| Roza Jelodvorska (1855): | je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal |
| Deborah (1883): | Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre |
| Ferdinand (1884): | možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel |
| Ferdinand (1884): | stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih |
| Divica Orleanska (1848): | Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez |
| Divica Orleanska (1848): | so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tempelj boshji ſtopila, ino nebeſhkimu Ozhetu njegoviga edíniga ˛Sina v' narozhji srozhevala, to ſe ne da ſhe miſliti, nikar dopovedati! Tudi |
| Genovefa (1841): | to gré, deſiravno vſa trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prejmejo izvrsten časopis, kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold., ki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 1872. leta; je tedaj še devet snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina. — Omenjam sicer pri tej priliki še to, da bo moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | leto je: 6 gold. (za Bosno in Hercegovino 7 gold.), naročnina se pošilja pod naslovom: Administration der „S. Z.” Wien II. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | gld. 40 kr. Vabilo na naročbo „Novic” za prihodnje leto. Naročnina „Novicam” ostane stara in veljajo z „Oglasnikom” vred: s pošto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla |
| Robinson mlajši (1849): | Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega |
| Viljem Tell (1862): | srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega |
| Robinson mlajši (1849): | ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se |
| Viljem Tell (1862): | roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojih ſ-hodnízah bízhali, ino v' jezhe metali. Per vſih narodih ino ljudéh ſkorej boſte savoljo mene ſovrasheni. Pa nikar ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim se |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, in tako podajali svojemu |
| Kemija (1869): | je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o narodih, ki so v obilji zlata obubožali, in spet o drugih |
| Zoologija (1875): | najdoločniši kratkoglavci so pa laponci in mongolski narodi. Pri ostalih narodih nahajete se obe obliki, kakor tudi mnogo prelaznih oblik, druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | več posla pa ima z madjarskim, turškim, grškim in laškim narodom; in ako bi se imi uže hotel kak jezik posiliti |
| Astronomija (1869): | 475, 676, in 664 milj. Saturn je bil že starodavnim narodom znan, ker jim je bil viden, in je bil do |
| Kemija (1869): | prevojeno meso manje hranivne vrednosti od presnega. Kruh. Vsem kulturnim narodom se je že od najstarejših časov zdel kruh tako potreben |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Dunaja — Novo leto ni iz rok vlade še ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila. In če se to zgodi, bode leto 1881. srečnejše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | znoji svojega obraza obdelujejo mater zemljo, obetalo je mnogo tudi narodom slovanskim, al z obljubami skoro vse jim na dolgu ostalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške smrti. A. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice |
| Divica Orleanska (1848): | prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela |
| Ljubljanske slike (1879): | ko številke, je že veliko. Vkljub temu si kupi hišo. Naroden pa je, da je veselje videti ga; za narodno reč |
| Ljubljanske slike (1879): | do „doktorstva“, jim duh prej opeša. Če pa ni odločno naroden, je to vsaj na skrivnem in čaka, da bo mogel |
| Ljubljanske slike (1879): | naroda je vsaj v srcu, če ne že prav očitno naroden in zavoljo svojih vednosti, značajnosti in delavnosti naši pravični stvari |
| Ljubljanske slike (1879): | žena. Potem postane uradnik, kakor drugi, morda v srcu še naroden, pa tudi ne. Če je pa prej bil že nemškutar |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Iz obrtnijskega in trgovskega življenja Humor kmeta Národen krčmar je hotel na svojo krčmo obesiti desko s slovenskim |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | kdor občuje z menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí mir. No, glejte, jeden |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | pa javnemu miru. Kajti kdor občuje z menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí |
| Agitator (1885): | imajo druge namere. O Medenu ne govorim, kajti ako postane naroden, potem je veternjak, in pri nas se ne veselimo tako |
| Agitator (1885): | drago ali možno. Drugo pa je z Antonom! On je naroden, to je istina, toda narodnost mu ni prva; — on je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše šege, pripovedke in narodne pesmi so živi spomeniki, ki nam kažejo, bolj kakor napisi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vselej podobno ostane — ostane zmiraj serce človeško. Pa tudi naše narodne pesmi ostanejo lepe, dokler bode našiga naroda na svetu kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in narodne dogodovine (odjemši od nje poezijo), še rastla, in de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od Slovencev. (Na dalje. ) 6. Take pesmi se imenujejo slovenske narodne (national slowenisch), kér so zložene od slovenskiga naroda. Nektéri Slovenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih ali v starih knigah zaveržene, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v svoji važnosti in céni, kakor resnično ogledalo čistiga našiga narodniga jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | resnično ogledalo čistiga našiga narodniga jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in narodne dogodovine (odjemši od nje poezijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še drugi posebni korist imelo; in bi takó v čistim narodnim duhu spisane dela dobili, kakoršnih sedaj tim bolj potrebujemo, čim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njene, kaj je njeni namen in kako bi se v narodnim našim življenji vpeljati mogla. Kér še v našim jeziku nič |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu ali narodnemu učitelju; toda njihov trud ni mogel imeti pravega vspeha, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 273 1839 ... 128 z loterijo od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ko ima koreniue v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne imenuje, kakor da bi ga zunaj ne bilo. Našim narodnim poslancem so tedaj njih nekdanji federalistični tovarši napravili neko „Zwangslage |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dobra taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege |
| Deborah (1883): | Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini |
| Tiun - Lin (1891): | blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in |
| Tiun - Lin (1891): | moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice |
| Vetrogončič (1860): | v nemškem govoru pretolmačijo domače misli, da se krepčá njih narodnost! Pa tudi drugim narodom je treba včasi pokazati, kako daleč |
| Vetrogončič (1860): | hoče po vsem svetu šopiriti, nosljani jezik bi smel zatirati narodnost nemško? « zagermi slovensk Vetrogončič. »Pa slovenski jezik je veliko lepše |
| Anton Janežič (1870): | vnemal bližnje in daljne kroge za slovenski jezik in Slovensko narodnost. |
| Ljubljanske slike (1879): | parkeljna“, s kterim se drugi strašijo. In res, čeravno svojo narodnost očitno kažejo, jih navadno ta „parkelj“ ne vzame, k večemu |
| Ljubljanske slike (1879): | imel vselej zgubo. Če je pri vsem tem naroden, njegova narodnost ni veliko vredna, kajti to je gotovo, da se za |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | nisi poganjal ne za nemško, in ne za katero drugo narodnost. Politika ti je bila deveta briga, politika, ki toli vzburja |
| Agitator (1885): | je z Antonom! On je naroden, to je istina, toda narodnost mu ni prva; — on je bojevnik za vero, in potem |
| Vanda (1888): | kakor Vi, sodila sem jaz od nekdaj o teh stvareh. Národnost je neumnost, rekla sem večkrat pokojnemu móžu svojemu, pa vse |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | razumejo, ali previdno molče, ali pa vse vprek potrjujejo. — Na narodnost se ona ne ozira. Pravi sicer v slovenski družbi, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da prava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo biti Janezi Kerstniki: pot moramo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ljudem ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | g. Winklerja je na Primorskem občna; časniki različnih strank in narodnosti so jo izrazili; med drugimi tukajšnji „Eco del Litorale. ” — V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza |
| Ljubljanske slike (1879): | župnika, ki včasih ne gre volit, drugače pa je vendar narodnjak, – in v tacega, ki še oboje to misli postati. To |
| Ljubljanske slike (1879): | čudi. Ta se že bolj giblje med strankama, je odločen narodnjak, odločen starinkar t. j. nemčur ali pa „šviga švaga čez |
| Ljubljanske slike (1879): | ni vsak tako zagrizeno liberalen, kakor večina; marsikteri je tudi narodnjak, pa le na tihem, to ti bo povedal vzlasti rad |
| Ljubljanske slike (1879): | ni čuda, da je le malokteri izmed te vrste sesalk narodnjak, po večem so nemškutarji in še v prvi vrsti. Izobraženost |
| Ljubljanske slike (1879): | sin-naslednik ravno tako hud nemčur, kakor je bil on. Da narodnjak zapušča narodne sinove, je naravno, če prav so tudi izjeme |
| Ljubljanske slike (1879): | tako, kakor slovenščino, da človeku skoro slabo postane. Osebna nasprotnika narodnjak in nemškutar nista, večidel se celó tikata. Tudi ne peče |
| Agitator (1885): | kakor gospod Anton, tudi narodni, in da hoče Meden postati narodnjak? « »Ti gospodje imajo druge namere. O Medenu ne govorim, kajti |
| V krvi (1896): | malenkostno in strankarsko; zavedal se je, da je idealno pošteni narodnjak in rodoljub Tirbič resnično vreden zaupanja volilcev in visokega odlikovanja |
| V krvi (1896): | marljiv in značajen mladenič, in da je navdušen, celo fanatičen narodnjak. Potem je doznala, da je celo pesnik. O, kako ji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | slogi svoje posebne pojme! — Jez bi svetoval, da bi „Staroturci” „Narodovega” poročevalca breztaktni insult za zdaj še prezrli, ker gre upati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | volivci našega programa, da se ne razcepijo glasovi — na korist „Narodovega” in Ogrinčevega kandidata Hrena. V tacih okoliščinah žrtuje pravi rodoljub |
| Maria Stuart (1861): | Francozkim. Odkritoserčno govorim, Če mora biti — če se moram želji Narodovi vkloniti — in bojim se, Da s silo si podverže mojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | preveč. ” Občinstvo mu je ploskalo na moč. Ker je nestrpljivi „Narodovi” zelenec hitro čutil, na koga ta kuplet cika, se jezi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Tečaj X. V saboto 31. julia (sredoletna) 1852 List 61. Narodska pesmica iz Poljan od Kupe. Zapisal kakor čul Marko Kobe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svojo roko delajo, se pričakuje vikši prepoved tega postranskiga rokodelstva. — Narodska banka je 27. t. m. za 13 milionov starih bankovcov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto |
| Fizika (1869): | Haspel, motovilo. Haufenwolke, kôpa. Haufenwolke fedrige, ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak. Hebebaum, návor. Hebel, vod, vódka. Hebel, einarmiger |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit |
| Trtna uš (1881): | zemlja, velika in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſo ſuhi travniki, paſhniki, inu gmajne, pa pol zheula ſakſebi naſadi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti |
| Robinson mlajši (1849): | mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od |
| Zlatorog (1886): | divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi |
| Blagomir puščavnik (1853): | sadonošnim drevjem nasajen, na kterem si je vsako leto toliko pridelal, kolikor je |
| Fizika (1869): | vratilo (mlin na žlice) na ktero je na gornjem koncu nasajen mlinski kamen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pet — ſheſt lét mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar naſajen plot 5 zhevljev viſok sraſte, ſe mora po ſtranéh perſtrizhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé |
| Zoologija (1875): | kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti |
| Zoologija (1875): | je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih |
| Roza Jelodvorska (1855): | ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s |
| Kemija (1869): | vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina |
| Stelja in gnoj (1875): | stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja |
| Stelja in gnoj (1875): | toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje |
| Biblia (1584): | mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj |
| Biblia (1584): | inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt |
| Biblia (1584): | kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je |
| Fizika (1869): | 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica |
| Robinson mlajši (1849): | stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto |
| Stric Tomaž (1853): | izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli |
| Robinson mlajši (1849): | ali pak vsej bar do ktere druge Evropejske osade — selitve — naselbine v Ameriki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | dandanes kažejo kraj njegovega zateka, namreč pri malnih v znožji naselbine Frlugov. Tu se nahajajo malni, ki meljejo le v deževnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | visoki planoti. Ali ni bilo tu stanovanj za časa rimske naselbine? Rimska gospoda je bivala v mirnem času „extra muros” po |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem |
| Zoologija (1875): | samice prezime in začno s pomladi vsaka za se novo naselbino. Ose glojejo plemenito sadje (voče). Osini piki so jako boleči |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | hiteli v gozd. „Kam sedaj? “ je vprašal Mak Merzon. — „V naselbino ob izlivu Hokianga“, reče Patricij. — Toda kakor v odgovor se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte |
| Oče naš (1885): | V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se na Ogerskem, Horvaškem, v Slavonii, Vojvodini in na Erdeljskem naselilo več kmetov iz drugih deželá našega cesarstva ali pa celó |
| Viljem Tell (1862): | deželi ga nedolžnosti! Tu, kjer zvestoba stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | določuje vse okoljšine novih naselbin, in iz kterega povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah ali soseskah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | rimskega nasilja prvotniki so bili primorani zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. Tu so stanovali tudi najemniki in rokodelci, ki |
| Botanika (1875): | ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti |
| Kemija (1869): | comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in |
| Fizika (1869): | kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki |
| Gozdovnik (1898): | sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se granit težko obdeluje, ni dober za zidanje, za nasip pa je jako dober. Prej so ga rabili v velicih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12 ur na dan, v 5 tednih 375 m dolg nasip; v koliko tednih bode dovršilo 12 delavcev, kateri delajo po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 10 ur na dan, prav tak 600 m dolg nasip? |
| Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad. A |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | junaštva. Na mejah uplenjenih dežel je postavljal terde gradove z nasipi, v kterih so vojščaki vedno čuli, da ne bi sovražni |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bilo prevažno zovoljo lege, pa le za silo s srednjimi nasipi in plitvimi rovi uterjeno. Pa v Radgoncih je vrela junaška |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | je bil po vzgledu obrskih ograj okoli in okoli z nasipi, kóljem in rovi, na jedni stráni pa tudi s tekočo |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | videl? « vpraša Vilhelm, vojvoda. »Glav je za obkoljem in za nasipi mnogo, živine in druzega blagá silno; a vojnikov ni obilo |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Ali hoteli so ga za zdaj čakati za ograjo in nasipi vsaj tako dolgo, da ga od blizu vidé mogó preceniti |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in okoli z visocimi, v zemljo zabitimi kolmi in prstenimi nasipi ograjen prostor. Izza sten te kolne ograje so se napadani |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | strélci so se ugnezdili za umetno ali po prirodi utrjenimi nasipi po vsi nižini in na podolji pred trdnjavo ter krčevito |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | trpeti od Turkov, da mesto po roboti z okopi in nasipi močno utrdijo, da bodo imeli okoličani varno zavetje. Ker je |
| Gospa s pristave (1894): | je zadel na prekope, tam v soteski so ga ustavili nasipi in dobro oboroženi sovražniki; povsod se je moral boriti z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit. Nauk o kamenji |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dober, ki ima po večem glinato ali laporjevo lepilo. 40. Nasipina; valovina; pesek; grušec. Ako se nabere dosti razkosanega kamenja, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenja, ki ni zlepljeno, kakor breccija brez lepila, pravimo mu nasipina; ako se pa nabere dosti obrušenega kamenja, tako rekoč konglomerat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem |
| Botanika (1875): | je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe mu jih ne da, pſi le hodijo k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vati; sakaj kadar ſim duſhe ſvojih Indianov s „boshjo beſédo naſitil, ſim jih tudi po ozhetovo „uzhil, ſi kruha pridobiti; ſam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 5. Lazhne , sheine te pravize , Obiunu naſitu bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost |
| Sveti večer (1866): | smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem |
| Tine in Jerica (1852): | tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari |
| Blagomir puščavnik (1853): | gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de |
| Biblia (1584): | moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | m. s svojo armado lotil, pa ga nesrečno opravil, — z naskokom (Sturm) je namreč hotel Rusom vzeti turen Malakov, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | koliko Angležev in koliko Rusov, se še ne vé. Pred naskokom 18. t. m. pa so zavezniki skozi 24 ur neprenehoma |
| Divica Orleanska (1848): | svojih meč; On ti ponudi dobrovoljno spravo, Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti obanei ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati: inu tu morash naskrivnam utvoiei shishi frihtati. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti |
| Gospod Janez (1884): | prvič pozdravila. »Utrujena sem,« omenila je ona ter sela v naslanjač v Iopi; »včerajšnji izlet menda — —« Umolknila je, ker se Peter |
| Vanda (1888): | tem ko si je snémal gladke, rmene rokavice, séde v naslanjač, ki mu ga je ponudila gospá. Ta gizdalin je bil |
| Senanus (1892): | ki je sicer točnost sáma, zamudil je danes uradno uro; naslanjáč njegov je prazen, klobuka ni na navadnem prostoru, knjige ležé |
| Lisjakova hči (1892): | bila Klotilda slabe volje. Po stari navadi je sedla v naslanjač in premišljala usodo svojo. Po sobi je starinsko pohištvo še |
| Jara gospoda (1893): | glas in zatrepeče po vsem telesi. Onemogel se zgrudi v naslanjač in zrè srepó prédse. Kakó prepal je bil videti sedaj |
| Kotanjska elita (1898): | ženi, ji pogladil lice in ji sedel nasproti v mehki naslanjač. * * * Mrak je bil legal po dolini, in hladnejša sapica je |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bil vrnil sinoči domov, je bil sedel leno v naslanjač ter prekrižal noge črez kolena. Lica so mu plamtela od |
| Gojko Knafeljc (1899): | klešče. Naglo je zopet obrnil glavo ter se sklonil v naslanjač. Stisnil se je ter se za trenotek otresel strahu. Tedaj |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bil z izprehoda prepadel in bled, sedel v svoj naslanjač, podprl glavo v koščene roke ter ni izpregovoril besedice ves |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | pusté k njemu, kar se tudi zgodi. Najdem ga na naslanjaču bledega in vpadenega. Ko me zagleda, pravi čmerno: „O, že |
| Kotanjska elita (1898): | je zdrknila na tla, desnica mu je omahnila nizdolu ob naslanjaču, a levica je podpirala glavo ... Med tem so se bila |
| Kotanjska elita (1898): | in oči so mu lezle skupaj. Skoro je zadremal na naslanjaču; knjiga mu je zdrknila na tla, desnica mu je omahnila |
| Gojko Knafeljc (1899): | bila toliko boljša, da je nekoliko vstajala in posedala v naslanjaču. Bila je danes podprta z mehkimi blazinami, roke je imela |
| Vinjete (1899): | na posete, sedela je mati moje ljubice v visokem, starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključemin hrbtom, in gubave, koščene roke |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko je danes po obedu zopet dolgo posedel v svojem naslanjaču ter razmišljal. Nič kaj vesel ženin ni bil videti. Po |
| Gojko Knafeljc (1899): | je Gojko poslonel po svoji navadi še nekoliko časa v naslanjaču. Počasi je srebal čašico gostega črnca ter zraven pušil drobno |
| Gojko Knafeljc (1899): | se je bilo to dogodilo, je sedel nenavadno dolgo v naslanjaču za pečjo. Strmel je predse ter opazoval roke, na katerih |
| Gojko Knafeljc (1899): | ter ga opazoval. Gojko je sedel pri peči na mehkem naslanjaču, nagnjen z životom nekoliko naprej. Črez noge pa do polovice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca |
| Robinson mlajši (1849): | prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Naše mišljenje, sosebno sojenje, naslanja se na apercepcijo. Pri tem se postavljajo raznolične predstave druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na hribe in vise leže, in po gričih, ki stojijo |
| Valenštajn (1866): | iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj, Pa v hipu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska fabrika. (Nasledba 20. §). Popred ko se goreče gore spluvajo, so okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razne bolezni in zlasti merzlice so bile od tod žalostni nasledek za stanovavce, posebno za ptujce. Vzrok, da je bila ta |
| Fizika (1869): | zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se |
| Fizika (1869): | najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok, če pride še druga kovina zraven. Odtod izhajoči |
| Zoologija (1875): | toliko jedó, nego si je treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz |
| Botanika (1875): | gotovo je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno |
| Tiun - Lin (1891): | zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | opravnik je turškimu pisal, da je Turška vlada za vse nasledke, ki znajo iz te izpustbe izvirati, odgovorna. — V Son-Tayu v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega, kaj so? Otroci se jočejo, kér so zgubili svojiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se posreči, usposobiti jih za govor, vzgojajo se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ki ni menda nič druzega prekucijnega zahteval kakor le popihati naslednika Černijurjevega s prestola serbskega. Iz Černe gore, „Srb. Dn.“ se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec. I. I. enoglasno |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju v one kraje nista |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | toliko bolj za dolžnost, ker ima vsak bolji pisatelj svoje naslednike, ter mènj samostalni izmed teh radi vse vprek posnemajo slabo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdor dreveſa ſadí, nima ſamo dobizhka in veſelja ; tudi sa naſlédnike dobro déla, kterim dobizhke in veſelje pripravlja. Pa zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mnogoterih opravil per kmetovanju ſvojih ſinov, ki jih bote sa naſlednike poſtavili, ne morete ſami poduzhiti, pa dajte njim te novize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kdor drevje ſadi, nima ſamo dobizhka in veſélja; tudi sa naſlédnike dobro déla, ker njim dobizhke in veſélje perpravlja. Gotovo je |
| Najdenček (1860): | zapopadel. Tudi gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze brez konca in kraja”, je bil |
| Fizika (1869): | priložnosti in nabrali si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to pa, kar so izkusili pri vzgoji, izročali so tudi naslednikom. Na te izkušnje in na ono, kar vsak sam izkusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zahajal. Vendar bolj važna ko te dva, sta za nas naslednja gosta. Eden je tribun, izmed viših častnikov cesarske telesne straže |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 36? d) 12 in 52? e) 30 in 48? Razstavi naslednja števila na prafaktorje, potem pa poišči njih najm. sk. mnogokratnik |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najvišja številka danega števila dá sama svoj kvadrat. 2.) Vsaka naslednja številka dá v kvadratu dve sestavini: dvojno pred njo stoječe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prva številka dá v kvadratu jedno ali dve mesti, vsaka naslednja pa po dve mesti. Ako razstavimo tedaj kvadrat od desne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in vsaka naslednja številka danega števila v kvadratu, je môči v jedno samo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Te sestavine zapišemo takó drugo pod drugo, da pride vsaka naslednja za jedno mesto dalje proti desni, ter jih potem seštejemo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa uſſellej susebnu zhaſtiti, njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se na te nasledne dny, koker na 2. Nedello Mesza Majneka , ali velikega Travna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki |
| Revček Andrejček (1891): | Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako |
| Trtna uš (1881): | vinogradariti. Kar se tukaj še storiti da, to hočemo v naslednjem poglavji razložiti. V. Poglavje. Nekateri načini, po kojih je mogoče |
| Trtna uš (1881): | je trtna uš, toraj pred vsem na trsovej korenini. V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko je v blagajnici denarja. V pojasnilo pridejan je v naslednjem obrazec blagajniške knjige. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer pa računaj kakor prej. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vsaka ustrezati, da služi vzgojni svrhi, to je predmet naslednjemu razmišljevanju. Gledé tega, izhaja li vzgoja od zasebnih oseb ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v dobro zemljo, saditi. Pri sadenji dreves sim se po naslednji šegi, ktera se mi je do zdaj prav dobro poterdila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in zdrave vode piti daje. Razun tega jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih korenin in 8 |
| Kemija (1869): | C4H6O2 Propilov alkohol C6H8O2 Butilov alkohol C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh številk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | terjatve in dolgovi, navedeni v inventuri. V pojasnilo služi naj naslednji primer: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 0 zaznamenovanem, zadnjih treh pa v isti ali kateri naslednji vrsti, ali pa tudi med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način dobljeno število z ravno tisto številko pomnožiti, a vsak naslednji produkt je treba za dve mesti dalje proti desni pomakniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | biti. Ta napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glažuta) na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodela in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. Naslednjim fabrlkantam in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški |
| Ultra! (1867): | in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoji nesreči: Moja Roza ni pozabila opominjvanja svojiga očeta. Zvesto nasleduje lepe čednosti pobožne matere; vredna je svojih staršev in ranjcih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Po leti bolezni včasi cele čede zbolijo; tudi ona včasi nasleduje bolezni v gobcu. XIV. Poglavje. Ožulenje nog. Na terdih, štorastih |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva |
| Robinson mlajši (1849): | ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh |
| Blagomir puščavnik (1853): | jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko |
| Valenštajn (1866): | Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je |
| Gozdovnik (1898): | zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki |
| Vetrogončič (1860): | se je sedenja naveličal, in ne vé, kako bi se naslonil in pretegnil. Akoravno mu ni bilo treba daleč gledati, je |
| Bore mladost (1862): | kotla v kotel s puhlim šumom premetava. Mirko se je naslonil čez ograjo in pogledal v opotočno globočino, spustil je vanjo |
| Bore mladost (1862): | serce, obrisal si je z oči solzé in sled žalosti, naslonil se je na okno, in žvižgaje napev priljubljene pesmi je |
| Žalost in veselje (1870): | legal. " Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil se je na okrožje ter zerl sanjavo po morji, kot |
| Antonio Gleđević (1873): | molitveno knjigo, katero je nosil doslej. Potem pa se je naslonil na steber, in čakal, da bi se pričelo sveto opravilo |
| Grogov Matijče (1881): | soncu. »Jaz ti bom nekaj povedal! « In Matijče si je naslonil glavo na roko in s srcem kipečim zrl proti domači |
| Cyclamen (1883): | je večkrat ponehal v svojem delu, vzel knjižico v roke, naslonil se v stol nazaj, ter mehanično prebiral liste. Gledal je |
| Na krivih potih (1893): | je dal popolnoma voditi Zorani, ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na |
| Gojko Knafeljc (1899): | zlate gradove v oblake, in zadovoljnosti si je mel roke. Naslonil se je na okno ter zrl doli na vrt, kjer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je |
| Katarina (1854): | Katarino pa, ki se je vsa obnemagana na Kazimirove persa naslonila, je Kazimir v naročje vzel, v hišo nesel in ji |
| Gospa Amalija (1875): | sem rekel nejevoljno. »Da! da! « je dejala poluglasno in se naslonila na moje rame ter tužno gledala v vedno dalje hiteče |
| Ivan Slavelj (1876): | Zamišljen je sedel Ivan Slavelj. Marjanica se je bila tiho naslonila nanj in zadremala. Čudne moči so mu delale v duši |
| Cyclamen (1883): | in odšel je zopet od vrat. Ona pa se je naslonila na mizo pred ogledalom. »Pozabljeno, prepozno! « šepetala je. »Pa — sem |
| Lisjakova hči (1892): | po gladkih tleh in ko bi tudi na njega rame naslonila lepo svojo glavico ali pa mu tako sladko-ljubko zrla v |
| Lisjakova hči (1892): | je napela, da je stopila do bližnjega drevesa in se naslonila nanje. »Ali vam je slabo? « vpraša jo sočutno gospod, ki |
| Gospa s pristave (1894): | zrak na grajskem vrtu. Stala je pri oknu, vroče čelo naslonila na steklo in gledala mlado zelenje v prirodi. O kako |
| Slučaji usode (1897): | je začutil na rami, ob katero se je bila žena naslonila, neko posebno težo. Komaj pa je odložil časopis, zgrudi se |
| Vinjete (1899): | obraz v blazino in zaplakala. O poznem mraku se je naslonila na okno. Noč je prihajala duhteča in jasna; na vzhodu |
| Roka in srce (1883): | popotni obleki Melita sama. Ne pogledavši Leonore se vrže v naslonjač, si obraz z rokama zakrije in se bridko zajoče. Hvala |
| Povestnik v sili (1883): | hitro na dan z njo! " silijo mladeniči. „Poleg nas v naslonjač so vsedite! " vabijo gospodične starega oskrbnika. A predno se še |
| Gospa s pristave (1894): | bil hipoma prijel kancelar in jo polagoma spravil na njen naslonjač. Nato je odprl vrata in glasno poklical dvorne gospice. Hitro |
| Gospa s pristave (1894): | mila: bitva je izgubljena za vojvoda. « Virida je omahnila v naslonjač in si zakrila obraz z rokama. Slišala je prvič v |
| Slučaji usode (1897): | površnje suknje in klobuka ter se spustil v starinski usnjati naslonjač, širok in trden, kakor bi bil za večnost izdelan. — Zakaj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Bog daj! « »O Bog daj! « ponovi gospa in sede na naslonjač. Potolažena je bila. »Toda v Hribu niso bili tako srečni |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Jakop vstane ter se poslovi pri materi. Sedel je na naslonjač pri oknu in gledal venkaj. Solnce je zahajalo za gore |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | in hotela zgruditi se na tla. Hitro jo posadi v naslonjač, pokliče deklo, ki prinese vode. V tem je tudi gospa |
| Kvišku (1899): | Prišedši v stanovanje, sedla je od pota zdelana gospa v naslonjač, vzdihnila, zahvalila Anteta za ljubeznivost, ponudila mu stol in rekla |
| Tine in Jerica (1852): | Peter malo čedico pasel. Peter je sedel na neko drevo naslonjen, klobuk in palica sta ležala zraven njega na tleh. Tine |
| Roza Jelodvorska (1855): | ločena. Blagi Častimir v preveliki žalosti vtopljen, sedi na stolu naslonjen na levo roko, pri malim ognju, v težkih verigah. Tugujejoča |
| Roza Jelodvorska (1855): | serce brezbožniga viteza se ne gane, zastonj britke solze toči. Naslonjen na levico, v desnici pa goli meč gleda kot zIi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa |
| Genovefa (1841): | kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj izbral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | gosp. prevodnika: ali ni prav živo čutil, ko je knjigi naslov napisal „za više razrede narodnih in meščanskih sol”, da izraz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajajo. Mimo druzih je posebno spomina vredno delo, ki pod naslovam: „Kolo, članci za literaturu, umetnost i narodni život” (živlenje) letno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | začeti izdajati. V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod naslovam: „Wianki. ” |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam donašale včasih odlome „občne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna |
| In vendar —! (1878): | dobra prijatelja«! »»Gotovo! In čemu ne ostanete še, gospod Friesen««? Nasmeh mu pride na ustne. »Ne morem; kličejo me opravki! Ali |
| Mačeha (1883): | polne upa in na obrazu mu je bil brati srečen nasméh. Bil je mnogo mlajši videti, kakor pred tremi tedni in |
| Senanus (1892): | in težki dve kiti ji padata po ramenih, in ljubezniv nasmeh se ji ziblje na ustnicah! ... Gospod Gregorij se siloma premaguje |
| Senanus (1892): | se tudi zavéda, kaj veljá! Knjigovodja raztegne usta na zadovoljen nasmeh, prekriža roke na hrbtu in stopa nemirno po sobi. Napačna |
| Obljuba (1894): | Jurijček vesel, in široka usta se mu raztegnejo v presrečen nasmeh. »Zakaj ne? « odgovori Cilka, toda ne več s prejšnjim navdušenim |
| Očetov greh (1894): | legel za trenutek nekoliko ironiški, vender pa vesel in dobrovoljen nasmeh: spomnila se je takoj, da je bil ta veliki modroslovec |
| Najmlajši mojster (1896): | rožastega krila in bel kožušček je zakrival njen život. Lahan nasmeh ji je silil na ustnice, ko je čitala narodno pesem |
| Materino srce (1896): | v prejašnem solnčnem blesku kakor kri. Oderuhu je zaledenel trdi nasmeh okolo ozkih, navzdol zaokroženih ustnic, pogled mu je begal po |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | človek ob potoku. Ustnice pa so se mu nabirale v nasmeh. »Kdo pa si ti? « vpraša jezno grajščak. »Kaj me ne |
| Sosedov sin (1868): | kaj drugače pokazalo", reče Anton ter pogleda soseda s takim nasmehom, kakor bi hotel reči: „kaj boš ti, sirota lačna! " „Ali |
| Mačeha (1883): | in tvojih pismih. — Jako se motite, déje Elza s porogljivim nasmehom; on, imeniten mož, bode neizmerno vesel, da ima za ženo |
| Arabela (1885): | sta govorila oče in mati. »Kaj neki, Walter? « odgovori z nasmehom mati, ki ne pozna na svetu večjega veselja nego streči |
| Iz arhiva (1890): | še kdàj skupaj! « »Res, Bog zná,« odgovorila je Olga z nasmehom na ustnih in z malomarnim glasom, iz katerega je zvenelo |
| Na obáli (1891): | bodeva videla, Jelica,« reče ji z bridkim glasom, toda z nasmehom na ustih, da bi je ne prestrašil preveč. »Iti moram |
| V krvi (1896): | mož plavih las in rdečkaste brade, poslanec Tirbič. Z ljubeznivim nasmehom se naklonivši, se je zahvalil za pozdrav ter izpregovoril z |
| V krvi (1896): | sobarica z veliko pentljo v visoko zravnanih laseh. Z ljubkim nasmehom in globokim priklonom ga je pozdravila, pa tiho rekla: »Gospica |
| Dušne borbe (1896): | vzgled, imam za to še dovolj časa,« odvrne Franjo z nasmehom, ki je pa skrival bridko porogljivost. »Po meni se ne |
| Kotanjska elita (1898): | celo laskala se mu je včasih in radovoljno in z nasmehom se je lotila zdravljenja, katero ji je bil ukazal dr. |
| Blagomir puščavnik (1853): | že hiti Zalika, proti hiši revnega Martina. Sivček se ji nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam gori pri milem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne čaka! Nežiea, povej mi povej tvojo skrivnost! (Deklica se nasmehljá). Ti mlada čarovnica ti, menda me zató nikdar ne pelješ |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da se ti*) skoraj povedati ne upam. ” Prijazno se mu nasmehljá mati; tudi deček se ljubo nasmeje in začne: „Vidim, da |
| Revček Andrejček (1891): | že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s |
| Tiun - Lin (1891): | se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje |
| Žalost in veselje (1870): | je skerbno poslušal vse starčeve besede in ko je dokončal, nasmehnil se je lahno. Zdelo se mu je takovo življenje, čeravno |
| Cyclamen (1883): | bodeta Bolétova kaj slutila? « Nekako jezno in sarkastično se je nasmehnil, ko je bil ujel samega sebe pri tem meditiranji, ter |
| Gospod Janez (1884): | pogovorom novodošlec ter ozrl se po stenah. »Da, da, tukaj! « nasmehnil se je župnik in tlačil zopet tobak v svojo pipo |
| Testament (1887): | je res z glasnim hruščem odprl skrinjo, obenem pa se nasmehnil zvito in pest pomolil nazaj proti vratom. »Saj vem, da |
| Senanus (1892): | pisni mizi svoji je našel Prešérnove poezije; pač se je nasmehnil skrivaj in po stráni pogledal na gospoda Gregorija, nató pa |
| Dve svatbi (1895): | kakor je bil odšel. Oče Lenček se je le nekoliko nasmehnil, potegnil roko po čelu ter zaklical: »Žena, daj jim še |
| Vinjete (1899): | stolu poleg mene in na tleh je ležalo polno papirja. Nasmehnil sem se nehoté, kadar sem naletel na posebno krepek dokument |
| Gojko Knafeljc (1899): | široko. Ali takoj se je hotel pomiriti. Pomilovalno se je nasmehnil sam sebi ter stresel z glavo in hotel zopet zamižali |
| Gojko Knafeljc (1899): | pristopil k vsakemu kosu posebe, ga pogledal natančno, pogladil, se nasmehnil ter ga zopet položil zadovoljno na prejšnji prostor. Na mizi |
| Gospa Amalija (1875): | belih ročicah pa je spretno držala lične vajete. Pozdravim jo. Nasmehnila se mi je ter priklonila glavico, potem pa se hipoma |
| Cyclamen (1883): | zrcalo ob nasprotni steni ter popravila si na lahko lase. Nasmehnila se je svoji podobi v zrcalu ter šepnila pred se |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | da ostanejo vsi vedno domá! « Sestrinja Ana ni práv verjela; nasmehnila se je malo. »Oh, ti ne umeješ tega, ljuba Ana |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | pa, Lorica! « smejal se je Ivo. Tudi ona se je nasmehnila. Nobenemu niti v mislih ni bilo, da je kaj nevarnega |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | rók bi rad jedno. Utrgajte in dajte mi, prosim Vas! « Nasmehnila sem se mu prav zlôbno, ali odgovorila nisem, ker je |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | domóv na Klanec, in kadar se mu je Tonica prijazno nasmehnila, čutil se je takó srečnega kakor nikdar prej. Tovariši v |
| Gorski potoki (1895): | zagledal rdeči, prijetni obrazek kmečke deklice. Prijazno se mi je nasmehnila, prijazno mi odzdravila, ali ko je prišla govorica na obrok |
| Trojka (1897): | zoba. « »Torej je upanje, da se bo nekoliko rajša smejala,« nasmehnila se je Irma. »Sestri sta si prav malo podobni. Milica |
| Vinjete (1899): | s sklonjeno glavo in trepetajočimi ustni; Lejla pa se je nasmehnila ter okrenila k Nahmijasu, ki je bil zakopan do vratú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe |
| Zlato pa sir (1860): | pogledal jo je od vseh strani, sladko se ji je nasmejal, pa nazaj mi jo je dal rekoč: Sami jo pokadite |
| Bore mladost (1862): | me je toliko bolj v serce zbodla, ker si se nasmejal. Mirko, Mirko, resničnost si zgubil iz serca; kaj se tako |
| Pegam in Lambergar (1891): | mu, kajti se jima je dopal zali mladenič. „Zapojmo skupaj! " nasmejal se je Gregor in stopil k njih mizi, kjer se |
| Pegam in Lambergar (1891): | obrnjenem proti dvorcu, kjer je stanoval cesar. Jaro se je nasmejal. „Nič se mu še ne sanja", dejal si je na |
| Na krivih potih (1893): | pripraviti Ivana tako daleč, da se je sem in tja nasmejal. Pozabil je včasi za trenutek na vse to, kar je |
| Kotanjska elita (1898): | hočete, da vam jo posodim? « Gospod Štipko se je kislo nasmejal. Tedaj je pa Traven vzel v roke nemški ilustrovan list |
| Kotanjska elita (1898): | mu je zazevala najprej nasproti — odprta blagajnica. Hripavo se je nasmejal ter pristopil; manjkalo je v nji večje vsote in skoro |
| Kvišku (1899): | zapretila s prstom Lotar se ji je pa še slaje nasmejal, pomaknil fotelj nekoliko bliže zofi in pričel važno: »Tega nisem |
| Gojko Knafeljc (1899): | mora biti blagor svojih otrok nad vse! « Sladko se je nasmejal in zrl Gojku naravnost v oči. »Prosim, prosim«, je hitel |
| Slovenske večernice (1865): | se pa ustrašila nora Mreta. Kostém merličevim se je grozno nasmejala — ne vemo zakaj, — in je šla v jamo. In kaj |
| Slovenske večernice (1865): | po tleh je Mreta marsikaj priberskala, čemur se je glasno nasmejala, potem pa v svoj pertiček djala. Kakor otroci, vergla je |
| Gospa Amalija (1875): | je tako lepa, tako krasna! « In dobra ženica se je nasmejala in me bila vesela. Kmalu me je usoda vrgla iz |
| Holekova Nežika (1876): | sladko. Zato sem tako dejal, in Nežika se je res nasmejala. In mislil sem sam pri sebi: vesel te bo, ki |
| Marjetica (1877): | pa so bile take besede povšeči. Izpod čela se je nasmejala, zadnjo vrsto škrbastih zob pokazala in mignila šivilji, naj gre |
| Najmlajši mojster (1896): | ki nosi svojo hišo na hrbtu. « Mlada žena se je nasmejala duhovitemu odgovoru in vstajaje s stola podala jetniku roko, rekoč |
| Kotanjska elita (1898): | primojduš, da ti bom! « In zdaj se je Anica hvaležno nasmejala. Zadovoljna je bila s tem, kar je slišala, in naslonila |
| Gojko Knafeljc (1899): | sme zgoditi in se ne zgodi! « Ana se je bridko nasmejala. »Pustiva za sedaj to, naj bode že, kakor hoče! Toda |
| Gojko Knafeljc (1899): | se postavila zraven njega, ravna kakor sveča. Hripavo se je nasmejala, in glas v ji je bil suh in raskav, ko |
| Genovefa (1841): | sopet lépiga narédil. ” Genovefa ſe mu je prijasno naſmejala in na selêno tratizo med ſkalovje ga pélje, kamor je |
| Genovefa (1841): | ſe v pervizh prijasno materi naſmehljá. Genovefa ſe je tudi naſmejala— v pervizh v jézhi: „In ti ſe ſmehljaſh, ljubo déte |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica |
| Blagomir puščavnik (1853): | koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hrame spravite. — Nar bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi |
| Robinson mlajši (1849): | za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo, kako bo dalje. |
| Kemija (1869): | spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če se je z motjenjem vere |
| Valenštajn (1866): | Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga spominjal? Saj V ničem nasproten drug nej druzemu! Takràt je šlo za to, da Češka |
| Tiun - Lin (1891): | džunka s težkim kitajskim jadrom. Veter je bil čolnu precej nasproten, in ko ga hočejo čolnarji obrniti, povezne se jim, a |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be |
| Astronomija (1869): | preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če |
| Stric Tomaž (1853): | bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | celui-ci rioit sans cesse, Héraklit in Démokrit ſta bila zlo naſprotniga naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali |
| Astronomija (1869): | 2. julija. To mesto imenujemo toraj odsolnje ali aphelium. Na nasprotnem koncu veče osi pa doseže zemlja svoje prisolnje ali perihelium |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj v nasprotnem germovji, in urnih korakov se napoti tje. Globoko se Tone |
| Astronomija (1869): | To mesto imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa |
| Astronomija (1869): | tako od vzhoda proti zahodu, kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec stopa v poldnevnike raznih krajev. |
| Astronomija (1869): | mere tudi res vdá, zato se vzdigne morje tudi na nasprotnej strani poldnevnika, ker vsled svoje stanovitnosti ne more na hip |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran |
| Gozdovnik (1898): | piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se |
| Rudninoslovje (1867): | gori i doli. sl. 35. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih si stranskih robov gredó stranske osí. Enakoroba šestostrana prizma (sl.36 |
| Rudninoslovje (1867): | ob liku gori i doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle |
| Fizika (1869): | se svetlobni vtiski preobrnili. Tukaj simo se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | čeravno sedanja parlamentarična vlada, ktera le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je jednaka ničli (števili se uničujeta). § 64. Pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z |
| Astronomija (1869): | Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se |
| Botanika (1875): | in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo |
| Divica Orleanska (1848): | z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo |
| Divica Orleanska (1848): | malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla |
| Divica Orleanska (1848): | dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo |
| Divica Orleanska (1848): | druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi |
| Zlata Vas (1848): | dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav, da A. L. ni |
| Stric Tomaž (1853): | da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale |
| Rudninoslovje (1867): | skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se |
| Fizika (1869): | čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa kletva , temuzh naſpruti do- bru voshite: sakaj vi ſte k'temu poklizani, de |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ona djala): moje dęte: ̶ Is bukuv! je ta otrok naſpruti rękl: tok dajte njeh meni derſh vſe le- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata, niſta ſkus to nizh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | njega ſuſebnejſji brambo vdhiyvajo. Tok ſim tudi jeſt, je on naſpruti rekal: Bogu lubesen, inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji |
| Divica Orleanska (1848): | angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep |
| Astronomija (1869): | zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in |
| Fizika (1869): | življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več |
| Zoologija (1875): | sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo |
| Gozdovnik (1898): | prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko |
| Zvezdana (1883): | labyrint, po kterem se mu je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. »Nekdaj sem mislil, da poznam svojega starega prijatelja |
| Milko Vogrin (1883): | so isti življi, ki iz človeka delajo – človeka. Tukaj je nasprotje, ki loči mene od Roberta za vselej. Roki najini bi |
| Vanda (1888): | zdaj pa sáma obupavaš. Kaj je to? « »To bi bilo nasprotje. Toda jaz nikakor ne obupavam, le vére nimam. « »Zdaj si |
| Vesela vožnja (1889): | in družbinske uglajenosti, vender je bil v tem oziru pravo nasprotje svojemu prijatelju Koncu. V ponašanji svojem je bil nekako mrzel |
| Iz arhiva (1890): | je visok, plavolas mladenič veselega obraza in veselega srca, pravo nasprotje sestre svoje. Nekako nerad se je ločil od živega Dunaja |
| Pogreb na morju (1894): | velikanski veličastni grob — morje, gane me do solzá to gorostasno nasprotje. Kapitan je čital mrtvaške molitve, zlato obrezana knjiga se je |
| Hudi časi (1894): | govoriti, in jel sumničiti ljubljanskega škofa in staviti ga v nasprotje z rimskim papežem. Živo je slikal, kako so ujeli Francozje |
| Strte peruti (1894): | in Danico, ali kakó malo me spominjata nekdanjih prijateljic, kakovo nasprotje je med njima! ----------------------------------------------------------------------------------- Ob desnem soškem bregu, južno od solnčne |
| Dve svatbi (1895): | očitno pokazal, kako zelo jo prezira. Oče je gledal to nasprotje s krvavečim srcem, spominjal se je bratovih besed pred poroko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in najgrozovitejši nasprotnik; vi pa oni izdajavni tribun, ki je pa svojo plačo |
| Blagomir puščavnik (1853): | trombe in bobnov slišalo ni, — Zdaj sim bil vedičen, svojega nasprotnika poznati. Ko svoj predličnik preč uzame, spoznam, daje — Stefan Sovljanski |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bil še tako slab, se je močnega čutil in pobil nasprotnika. Hunci prestrašeni niso vedli od kod ta napad tako ponevédoma |
| Valenštajn (1866): | Pri meni si naučil se, nej treba Mi sramovati se nasprotnika, I ne učakaš dneva lepšega, Da platiš mi poduk. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | videl, da je izdan, zbal se je težke roke svojega nasprotnika, in tudi več dvomil ni, da je to Répoštev sam |
| Tiun - Lin (1891): | kot medved! « Lin-Fi pa ni bil posebno vesel novega svojega nasprotnika, kakor se mu je videlo na obrazi. Pa sklenil je |
| Gozdovnik (1898): | oglavek takoj prvi trenotek. « »A vendar dobi vsako bitje svojega nasprotnika. Kaj ni nobenega, da bi se ju polotil? « »Poznam samo |
| Žalost in veselje (1870): | so se zató nekoliko zaderževali, ker niso vedeli, kakovo število nasprotnikov imajo pred seboj. "Sedaj pa pozor! " veleva Viljem, "vsi trije |
| Veliki grof (1885): | v hiši razuzdane vdove Filipove in posmehoval se naklepom svojih nasprotnikov, zbirali so se nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Josip! « Stokratni odmev živio-klicev v gozdu, glasni krik »Allah-il-Allah« naših nasprotnikov, žvižganje puškinih krógelj, vrišč in piš ter razpokovanje šrapnélov — to |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | trdnjavi so imeli 24 topov. Koliko pa je bilo naših nasprotnikov, tega nismo mogli nikakor ceniti. A bodi kakor hoče, istina |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | livanjskem polji, vmes pa se čujejo pogosti bojni klici naših nasprotnikov »Allah-il-Allah«. Nas je bilo blizu 18.000 móž z 32 topovi |
| Vanda (1888): | akoprem so vojščaki v bili srční in se niso ustrašili nasprotnikov. Časopisi so poročali o nenavadnih delih posameznih junakov, ali vse |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bojišča kajti tu je držala cesta v trdnjavo. Mnogi naših nasprotnikov so že ostavili bojišče, ko se spustí zadnja, toda srčna |
| Gospa s pristave (1894): | jedno bitvijo, ampak se bo vlekla, dokler slednjič jeden izmed nasprotnikov ne opeša; opeša pa vojskujoči se knez največkrat tedaj, kadar |
| Prve hiše (1896): | k Sodu, kadar je slutil, da bo ondi kaj njegovih nasprotnikov. In česar je iskal, brž je iztaknil. Ta ali oni |
| Ferdinand (1884): | zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla |
| Fizika (1869): | Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja. Števila, katera so razdelna ne le z 1 |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje, in baš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | sebičnosti sedaj brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da je dal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ali cele zveze predstav) zoper njene v zavesti se nahajajoče nasprotnosti. Domotožje, katero nas navdaja bivajoče same in zapuščene na tujem |
| Kemija (1869): | razmere obéh sestavin jako različne, človek bi rekel, da to nasprotuje ustanovljenemu temeljnemu zakonu. Toda to protislovje je samo navidezno, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj tudi a ≤ b (§ 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 47., 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 3.), tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako |
| Deborah (1883): | uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le |
| Gozdovnik (1898): | da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do |
| Robinson mlajši (1849): | bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena bila. Kajti po |
| Astronomija (1869): | trese; in to trésenje čutimo kot toploto in svitlobo. Časih nastajajo po nam neznanih vzrokih v tem svitlom solnčnem ogrinjalu razpokline |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v podobah, kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v morji, počasno vzdigovanje in nižanje nekterih ozemelj in obrežij, nastanje koralnih grebenov, šotišč i. d. v. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot blišč bistroumne znajdbe. Fizikar Laplace nam blizo tako-le razlaga nastanje našega planeta: Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razmerah med seboj in vso zemljo, potem tudi po njih nastanji — je to drugi del vednosti t. j. geognozija ali geologija |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi |
| Robinson mlajši (1849): | Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji način |
| Občno vzgojeslovje (1887): | onega človeka. Ko bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v |
| Svetinova Metka (1868): | se oblaki in ulije se strašna ploha. Tema je bila nastala tako, da sem videla komaj malo steze pred saboj. V |
| Žalost in veselje (1870): | valovi so se dvigali vedno više in više. Kmalo je nastala skoraj popolnoma tema, le zdaj pa zdaj so prederli černo |
| Na Žerinjah (1876): | list jej je padel z rok. Dolga tesna tišina je nastala, in Vinko se je nij upal končati. S težkim srcem |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | ne toliko samovlada sploh, nego vlada, ki je ravno kar nastala v posebnih tedanjim italijanskim podobnih razmerah. Na stran pustivši starouterjene |
| Šaljivi Slovenec (1884): | nek policist nanj z revolverjem in ga vstreli. « — Kako je nastala ta pomota? Stavec je prelomil poročilo o pridigi in zraven |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je ubral nekaj akordov, pa se je polegel hrup, in nastala je tihota. Vse je zijalo vanj in čakalo nestrpno, da |
| Roman starega samca (1895): | mi je zdela hipoma vsa izpremenjena. Neljuba tišina je zatem nastala, in nje težo smo vsi začutili. Jaz bi bil moral |
| Roman starega samca (1895): | izpreminjajoč barve na licu vzpričo vihre, ki je v meni nastala, zdi se mi, kakor da se nje oči milo in |
| Gojko Knafeljc (1899): | ulicah vse vrelo in šumelo. Posebno velika gneča je bila nastala pred čitalnico, kjer so se zbirali pevci in bakljači. Odrasli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po tem so nastali nazivi lahko razumljivi kakor debelo- ali drobnozrnasti (zrnasti in zrnčasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je to trganje v malem vsled hitrejega vrtenja in nastali so trabanti ali meseci; pri Saturnu celó vidimo odločivše se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je |
| Fizika (1869): | In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi |
| Zoologija (1875): | spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj |
| Tiun - Lin (1891): | Ko sem končal, nastane med Kitajci živahno razgovarjanje, katerega se je tudi udeležil Tiun-Linov |
| Gozdovnik (1898): | prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane hipoma zmešnjava; trpela je le nekaj minut. Brž so bili |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar nastanejo leti omenjeni prikazki in še popred, ako ni varnega mesta |
| Astronomija (1869): | hočejo rešiti vprašanje, od kod da so utrinki, in kako nastanejo? Gotovo je le to, da utrinkov mora velikanska množica biti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo iz sprhnenega granita prav čudne podobe, tako imenovana kamnita morja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki so zopet mnogo razklane. Kjer se dotikajo druzega kamenja, nastanejo plažne breccije (§. 110). Odredi porfirovi so mnogovrstni, med njimi |
| Trtna uš (1881): | nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo na trsu prikazni, ki so podobne onim, katere opazujemo, kedar |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvajanje sôdov, katero je oprto na preudarjanje; iz tacih sôdov nastanejo zopet pojmi. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svoje nedostatne duševne moči služil izključljivo le čutnosti. Iz navade nastanejo sklonosti, težeče po čutnosti. Ako vzgoja precej s početka ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hoče, pridržali smo ga tudi v slovenskem, drugači bi morala nastati zmešnjava. Zato smo tudi imena vodá, solna kislina, soda ohranili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav počasi. Na severnem Nemškem videli so v 30 letih nastati 6 črevljev debelo šotišče, na Bavarskem so pa skrbne preiskave |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro |
| Lohengrin (1898): | vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan |
| Zlata Vas (1848): | bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je |
| Zlata Vas (1848): | Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako |
| Tiun - Lin (1891): | klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do |
| Lohengrin (1898): | udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši |
| Viljem Tell (1862): | Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni glas Je to! Srcé ti otrovala je |
| Valenštajn (1866): | dovršiti delo, ker mi Je v mislih bilo, ker uhó nastavljal Skušnjavi sem, pojil srcé v teh sanjah, Ker se za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Tine je imel to gerdo navado, da je rad ušesa nastavljal. Oče so ga večkrat svarili, ali vse zastonj. Nekega večera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se |
| Maria Stuart (1861): | dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite |
| Zoologija (1875): | glavami, preverimo se, da kosti v glavi nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti |
| Maria Stuart (1861): | vi, ko gre za čast. Leicester. Jaz vidim mreže, nam nastavljene. Mortimer. Jaz čutim svoj pogum, da vse raztergam. Leicester. Prederznost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | namreč daleč daleč znan po svojih malikih, ktere je imel nastavljene po vertih in sobah. „Vse te podobe pokončaj, in koj |
| Stelja in gnoj (1875): | in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči |
| Stelja in gnoj (1875): | spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | scer veliko gnoja, pa tak gnoj je brez močí. Preveč nastelje ali pa premalo, oboje je znamnje slabiga gospodarstva. Tudi vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj se ločijo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | živina ne stojí v luži, ampak da ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſtim tudi sato shivino goniti, kir nimam v ſvojim doſti naſtela, perpraviti ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naplezhvo in na paſho oberne, she toliko vershe , de ſe naſtela toliko, perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela ſkerbeti, kakor poprej. Kadar she imaſh vezh gnoja, in njive |
| Stelja in gnoj (1875): | 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter se tako nastilja z njim. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih ſo téga uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh in boljiga gnoja napravi. Koliko je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako ſe mora pitani shivini vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selene ali ſrove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogoſtama naſtiljati. — Seleno klajo sméſhaj, s ſlamo, de ne bo shivino napihvala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klajo ; ſaje, ogluje, ali oglov prah, in vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo téga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſteljo, tode ſe pozhaſi sgnojí. 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo tudi drugiga naſtilja vezh iſkati — ali ſaj naj bi ſe vſako léto povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá ſpod terlize vſtlati, poſebno pa po ſenoſheti ga potreſati, bo dobro gnojilo. 14. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kjer pa tako odluſheniga reſja vezh napravijo, kakor ga sa vſtlati potrebujejo, ga v velike kupe nalo- shijo, de ſe dobro |
| Divica Orleanska (1848): | vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro |
| Divica Orleanska (1848): | jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci |
| Divica Orleanska (1848): | jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca |
| Divica Orleanska (1848): | gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem |
| Maria Stuart (1861): | Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh Paulet. Burleigh. |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti |
| Valenštajn (1866): | Osemnajsti nastop. Prejšnji. Maks Pikolomini. Maks (stopi sredi dvorane). Da! Tukaj je |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da je šel! (Nekdo potrka na vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko! |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kakoršno v obče tudi vidimo v zgodovini človeškega rodú zraven nastopa znamenitih oséb in dogodeb. Kajti še dandanes, ko smo že |
| Divica Orleanska (1848): | To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti |
| Astronomija (1869): | Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi, mrkanje mesecev zdatno pozneje nastopa, kakor o protistanji, ko- sta si Jupiter in zemlja veliko |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Druga doba — deška ali dekliška leta, do izpolnjenega štirinajstega leta — nastopa z izmeno zôb. Telesna rast prevladuje sicer še vedno, a |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in zapuščenosti otemnela po njenih protivnih predstavah. Predstava o domovini nastopa zategadelj vedno krepkeje ter se siloma bori s predstavami, katere |
| Gozdovnik (1898): | Ta don Estevan de Arečiza tudi tukaj v pristavi tako nastopa, da mu nikjer ne bodo kaj pičlega predstavili. « »Toraj ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine |
| Astronomija (1869): | pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor |
| Astronomija (1869): | Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez |
| Astronomija (1869): | čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših protinožcih. Ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se |
| Lohengrin (1898): | tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Storé trikrat tako, ino voda ſe ozeja ob altarji, ter naſtópi do verha po grabnu. Sdaj ſtopi Elija pred altar, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode zhigar bodi, vſe enako piſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne! Tudi tega pravila ſe bomo dershali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode naſhih bravzov od njega odſtopiti |
| Divica Orleanska (1848): | Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja |
| Divica Orleanska (1848): | Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita |
| Blagomir puščavnik (1853): | tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni |
| Ferdinand (1884): | s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta |
| Tiun - Lin (1891): | Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje |
| Tine in Jerica (1852): | tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc |
| Viljem Tell (1862): | na velikej cesti poleg mesta. Verner Staufaher, Fajfar iz Lucerna nastopita v pogovoru. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca |
| Astronomija (1869): | vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh |
| Astronomija (1869): | mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Marternzhe: inu Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na led postavi. Čokoladna zmerzlina. Štiri rumenjake, eno unčo drobno nastergane čokolade, pol funta cukra in nekaj vanilije z enim dobrim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | četertinko ure, preden v skledo deneš, deni pol funta drobno nastergane čokolade v polič srove smetene, pusti dobro zavreti in dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razžverka. Perdeni potlej eno žlico smetene in pol žlice drobno nasterganiga hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lepo žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno z nekoliko kapljami mleka, perdeni štiri jajca, dve žlici nasterganiga cukra, dve žlici razpušeniga sroviga masla in pet lotov zribane |
| Kuharske Bukve (1799): | kar ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je |
| Kuharske Bukve (1799): | s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh |
| Kuharske Bukve (1799): | malo popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina, enmalo ſolí, dvę shlize bęle moke, nekaj ſmętane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko |
| Kuharske Bukve (1799): | inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon na zukri, deni notri s' zuktam |
| Kuharske Bukve (1799): | malo v' ſlani vodi kuhane od koſti sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53. |
| Robinson mlajši (1849): | mu je to le igračka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim |
| Robinson mlajši (1849): | osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na |
| Robinson mlajši (1849): | Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora |
| Robinson mlajši (1849): | biti mogel. Ino k temu nesta imela nikákšega železnega orôda — nastroja, nikake motike ino nikakove lopate. Le pretêhtajte, kakó grozno móra |
| Robinson mlajši (1849): | udalo, ino Petek je kmalu na breg bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dve versti les noter. Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár djati, ino jim ſhe shivesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je potrébno sa dobro shitnizo ſkerbeti, in shita ne naſuti, kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag našteva te pomislike ter pravi, da jih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po c. kr. deželni |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zoper to zlo. Tu se hočemo omejiti le na nekatere nasvete z namenom, da bi bil bolj vspešen boj, katerega naj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bo vsacimu bravcu jasen naš dokaz in bojo gotovi naši nasveti. Kratkovidni človek je abotin zadosti, misliti, da živali in rastljine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | letnine za prihodnje leto. 5. Volitev odbora in predsednika. 6. Nasveti posamesnih udov, potem tombola. — Vsi častiti udje so uljudno vabljeni |
| Trtna uš (1881): | preti našemu vinogradarstvu po trtnej uši, navesti še nekoliko splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bil Joni tukaj“, je rekel; „temu nikdar ne manjka modrih nasvetov. “ In komaj mu je šinila ta misel v glavo, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Za gotovo se zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skupej zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se daje živinčetu vsaki dan katrana, kakor je bilo poprej nasvetovano. Ako je bolno živinče zlo hujšalo, se mu mora obilne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z bolno nogo ravna, kakor je bilo v poprejšnem poglavju nasvetovano. VIII. Poglavje. Kervomok. Leta bolezin pride rada poleti o hudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX. poglavju zoper garje nasvetovano bilo. XXXVI. Poglavje. Bradovice. Bradovice so ali suhe ali mokre |
| Stric Tomaž (1853): | mi 40 dolarov in ne bo vaša ne moja veljala“, nasvetuje Halaj. „Naj že bo! “ reče kupec po kratkem premišljevanji in |
| Čas je zlato (1864): | Le se oglasi pri gospodu vélikemu Lovcu, Lenče« mu hlapec nasvetuje. »Morebiti, ti dovoli priti. « |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa že ena tistih kristijanskih kertovih lukenj! ” „Idimo doli” eden nasvetuje. „Kako bomo li nazaj prišli in kod? ” ugovarja nek drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matici na korist spremeniti. Prémembo pravil sam dopisnik malo pozneje nasvetuje. „A bojimo se, da, ako zunanjih udov ne pride obilo |
| Ta male katechismus (1768): | Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov |
| Robinson mlajši (1849): | da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in |
| Zoologija (1875): | Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki |
| Ferdinand (1884): | znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti |
| Lohengrin (1898): | bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor |
| Genovefa (1841): | te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna |
| Genovefa (1841): | ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja |
| Ta male katechismus (1768): | derſhati morejo, ſlasti te Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je nasha presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker |
| Ta male katechismus (1768): | hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa |
| Ta male katechismus (1768): | Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust. Rezh Ave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega |
| Divica Orleanska (1848): | in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “ |
| Zoologija (1875): | Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje |
| Zlatorog (1886): | »Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz |
| Zeleni listi (1896): | popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko |
| Stric Tomaž (1853): | ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu |
| Genovefa (1841): | O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze, kakor pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo |
| Ta male katechismus (1768): | Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe, uly v' nashe |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli |
| Ta male katechismus (1768): | ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku nabodo poshlushalli |
| Ta male katechismus (1768): | Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti nam nashe dolge, koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli |
| Ta male katechismus (1768): | ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu |
| Ta male katechismus (1768): | zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol take zhudne rezhy videl, koker je blu nashe divishku ſarozhenje, katira je sama previdnoſt boſhja skupſveſalla. Buh je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! karkol tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da |
| Zoologija (1875): | roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prebodi naſhe ozhy, naſhe roke, naſhe noge, naſh jesik, inu naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shiveti, ampak ozhmo zhes naſhe duſhe eno vezhi skerb imeti, naſhu ſhiuleine pobolſhat, naſhe grehe obshaluvati, inu objokat. Kader naſh Bog |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſmileni Odreſhenik, inu Isvelizhar! ali je tebi toku lubu bilu naſhu isvelizheine! koku ſo ſi per tebi tulkain saſlushíle naſhe duſhe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Raphael S Michael jas sarotim vas skues tu jeme nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | biva jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go- |
| Ta male katechismus (1768): | umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami |
| Ta male katechismus (1768): | II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. |
| Ta male katechismus (1768): | slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se |
| Ta male katechismus (1768): | derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | 5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi Gospodarja In Očeta našiga! Naj jim sveti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zarja, Večni naj Jim srečo da! Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa! 2. Sedež Njih naj bo pravica, Krona naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja |
| Oče naš (1885): | „Ali hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu |
| Astronomija (1869): | 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od |
| Zoologija (1875): | od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese |
| Divica Orleanska (1848): | vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer |
| Roza Jelodvorska (1855): | tukaj vidim. O de bi le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje |
| Divica Orleanska (1848): | ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader |
| Ta male katechismus (1768): | nas ſavle sodnega dne poterde; ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu meſſu, inu truplu ſhivi pred boſhjo sodbo se perkaſalli, de |
| Ta male katechismus (1768): | ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje nashemu duhu, de ſmo boshji otrozi. Zhe ſmo pak otrozi, tok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. |
| Astronomija (1869): | da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca |
| Gozdovnik (1898): | pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven |
| Valenštajn (1866): | njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj |
| Rudninoslovje (1867): | i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor |
| Robinson mlajši (1849): | nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo |
| Oče naš (1885): | groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' pogubleine pelajo. Na ſhi grehi ſo tebi nar vezhi shaloſt inu britkuſt naloshili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala |
| Ta male katechismus (1768): | Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. |
| Ta male katechismus (1768): | ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti |
| Ta male katechismus (1768): | nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano viſho. |
| Ta male katechismus (1768): | Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti reči pa ni |
| Viljem Tell (1862): | ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega |
| Fizika (1869): | je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na |
| Zoologija (1875): | krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih |
| Zoologija (1875): | in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta |
| Ferdinand (1884): | Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | 5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhe. dol gę. ko ker. mi. od po ſha mo. na ſhim. dol shni kam. Inu naſs. na u peli. v' |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | na ſhe, dól ge: kokèr, my, od pu ſha mo, na ſhim, dol shni kam. 6) I nu, naſs, na v |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſhe. dol ge. ko ker. mi. od pu ſha mo. na ſhim. dol shni kam. I nu. naſs. na u pe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to |
| Fizika (1869): | in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj |
| Ta male katechismus (1768): | Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen. Od od se ima ta viſha toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je |
| Viljem Tell (1862): | jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki |
| Sveti večer (1866): | ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega |
| Fizika (1869): | potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je |
| Oče naš (1885): | čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki |
| Tiun - Lin (1891): | je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor |
| Gozdovnik (1898): | nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa, naſs, gre ſhni ke, ſe dej, i nu, na, na ſho, ſmrt no, u ro. A men. Teh, 12. Ar |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Boga. sa. naſs. greſh ne ke. sdej. i nu. na. na ſho. ſmert no. u ro. A men. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bo ga. sa. naſs. greſhne ke. sdej. i nu. na. na ſho ſmert no. u ro. A men. |
| Stric Tomaž (1853): | vjamejo. Strašna vam bo pela. Ko vas dobro prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje |
| Tine in Jerica (1852): | je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neki druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion? ako bi zhlovek vſako minuto ſto naſhtel, nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s shivim apnam, in s laporjem. 6. Zhe vſi tù naſhteti perpomózhki plevéla is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Takim kmetijam, kjer so gospodarji in gospodinje zavoljo ravno pred naštetih napák sami krivi, da grejo čedalje bolj rakovo pot, takim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | iz lesa ali iz lepenke naročé se lahko v prodajalnicah naštetih v §. 36. Fleischmannova papirmaché-fabrika v Norimbergu prodaja model po |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoja mnogo prednosti pred vsemi drugimi vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti |
| Gozdovnik (1898): | kteremu je hitro sledil drugi in v kratkem je bilo naštetih deset postav, ki so počasi stopale v vodo. »Brodili bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina |
| Pripovedke za mladino (1887): | verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se |
| Zeleni listi (1896): | teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno |
| Pripovedke za mladino (1887): | svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko |
| Najdenček (1860): | mesec toliko dobiti! Kupec mi je zdaj koj dvesto goldinarjev naštel in svetoval, si čedne oblačila napraviti in obljubil mi je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | sladkaš — in norčuješ z menoj !” — Tako bi bil rad mu naštel litanije: — Pa kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tići |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila — ona |
| Astronomija (1869): | vseh skupaj okoli 5000 zvezd. Z daljnogledom so jih pa našteli kakih 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njih so postali planeti v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 astronomije. Pri vseh planetarnih masah pa se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter |
| Gozdovnik (1898): | Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi |
| Zoologija (1875): | ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozhanasou in15 vbomari noi ano vero potam sedi dovi glih natam kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh urokali dershi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ka dershina inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očaki vsaki dan rajali, in v svitle kozarce rujno vince natakali. Bil je kralj Matjaš slovensk kralj — naše gore list. Zbralo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to ſnáme kralj ſvoj perſtan, ino ga Joshefu na roko natákne; oblézhe ga v' drago bélo tenzhizo, obéſi mu slato verígizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nje nizh ſape ne u-ide. Karkoli ſe sa to palizo natakne ali perpne, ſe mora gibati ali vertiti. Od le te |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | to sname kralj svoj perstan, ino ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju speči. Pavliha je bil prav priden ip |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni |
| Kuharske Bukve (1799): | dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje |
| Kranjska nevesta (1864): | hočem tudi biti. " Potem je stopil k deklici, in jej nataknil dragocen prstan na roko, se poslovil in hotel, iti. V |
| Marjetica (1877): | Mlinar po toliko nezgodah kastorc s sreberno zaporo na glavo nataknil in višnjevo spreminjav plašč ogrnil pa k Srakarju postopil? Bilo |
| Cyclamen (1883): | je tičal celo zarad cestnega blata v visokih škornjih, pa nataknil si vender bele rokavice. Tudi ženski del svatov je bil |
| Prvi sneg (1886): | roko. Ilovski si je znova prižgal ugaslo smodko, ogrnil plašč, nataknil rokavice ter tudi podal roko novemu znancu rekoč: »Lahko noč |
| Iz arhiva (1890): | in pod vodó do buče, ki si jo je počasi nataknil na glavo. Mirno se je potem buča bližala racam, neskrbno |
| V krvi (1896): | Prosim, dajte mi oni-le šlafrok ... hvala! « Pajk se je ogrnil, nataknil na bose noge cipele ter šel k železni blagajnici in |
| V krvi (1896): | z njim Pajk v svojo spalnico, oblekel svetel površnik, si nataknil rumenkaste rokavice, nasadil cilinder, prižgal fino smodko, vzel palico s |
| V krvi (1896): | z blagoslovljeno vodo. Ko jima je vrnil blagoslovljena prstana, je nataknil Pajk Tončki in Tončka Pajku prstan na prstanec leve roke |
| Vinjete (1899): | ni čul. Visok človek z dolgo sivo brado si je nataknil naočnike ter se ozrl po dvorani: – »Meine Herren ...« Doslej si |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſt perſti pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je bo en bokal; potem perdeni eno z dišečimi žbicami nataknjeno čebulo, nekoliko materne dišice (ali pa šatraja), eno lorberjevo pero |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lorberjevim perjem, limonovimi olupki in z eno z dišečimi žbicami nataknjeno čebulo eno četertino ure hudo vreti pusti. Tudi lahko moke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | moramo omeniti, da cepiči zgodnjega Veltelinca niso bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili slabo hranili. Radi tega je |
| Gozdovnik (1898): | imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smé kar drobtince ne zapraviti ali zgubiti; od vsake mora tanjki odgovor dati, kam de je prišla ; če tedej pol lóta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa |
| Stric Tomaž (1853): | in še čerkice zastran tega nikomur ne piše, da bi natančniši vzroke te odpovedi zvedil. Hitro sklene si koj drugo poiskati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič. Iz Kranja 2. jan. — Velicega narodnega in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole |
| Astronomija (1869): | take, kakor jih kaže pod. 43. Teh peg namreč pri natančnem opazovanji ne vidimo zmirom na tem istem mestu. Zapazili so |
| Astronomija (1869): | za visokost stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne |
| Zoologija (1875): | teže človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Hoffmann-ov način). V resnici pa se navadno uporablja ne takó natančni, a pripravnejši Carpsow-ov način, kateremu je podstava diskont od sto |
| Valenštajn (1866): | v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine |
| Botanika (1875): | opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja |
| Fizika (1869): | njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha |
| Ferdinand (1884): | tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper |
| Fizika (1869): | v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je njuna naloga našim najsilnijim potrebam tako bližna |
| Gozdovnik (1898): | dolgo, in celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno |
| Kemija (1869): | po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je |
| Fizika (1869): | določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 |
| Astronomija (1869): | so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih |
| Fizika (1869): | samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene |
| Zoologija (1875): | da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in |
| Botanika (1875): | z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one |
| Gozdovnik (1898): | ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ |
| Genovefa (1841): | mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko vſe pové, kar in kako de ſe je sgodilo |
| Ferdinand (1884): | mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt |
| Zlata Vas (1848): | mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila |
| Zlata Vas (1850): | si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina |
| Oče naš (1885): | skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ravnost povedal, de več ne vém, alj hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On pač pri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kapar da, ozaljšaj, in juho, ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deneš, jih z nekoliko putram, ki se v pečno ponev nateče, poli. Pečeni jagnjičev herbet (zajic). Oba stegna dobro operi, razstegni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ampak lepo soknato ostalo. Smeteno, ki se v pečno ponev nateče, lahko v rujavo polivko (zos) deneš, de se žnjo |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje |
| Fizika (1869): | vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost |
| Fizika (1869): | kaplja, 121. Leiten, prevoditi, prevajati. Leiter, prevodnik. Leitungsfähigkeit, vodilnost. Lever, natega, Heber, 97. Leydenska steklénica Leydener Flasche, 165. Licht, svetloba. Lichtstrahl |
| Fizika (1869): | raznoramni vod. Hebel, Winkel-, krivi vod. Hebelarm, vodova rama. Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne |
| Gozdovnik (1898): | do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je |
| Gozdovnik (1898): | Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nihzhe ne vé modrim na njih vpraſhanje odgovoriti. Herod rezhe nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe nategama na pot podá. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shi noi natelesi isgvblan temvzh isvelizhan Amen † † † Olshael † Omne † Kriſtvs omne † o moni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane dabojo vsi moji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti † Rex Judeorum inu tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv |
| Robinson mlajši (1849): | serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe |
| Viljem Tell (1862): | tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo |
| Gozdovnik (1898): | jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem |
| Pozhétki gramatike (1811): | flamme, plamén, enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka Jakob; greffe, natiſ, pezhatt, je pousse, potiſkam, tiſhim; grace, miloſt, espace, proſtor, escadre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glav horvaſhkih in okrog 5o ſhtajerſkih. Sméſ. (Is deshele sa natiſ poſlano. ) (Hvala, komu hvala gre. ) Niſo ſame Kraſhovke, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. Tri delavze potrebuje, eden goni veliko koló, drugi sa natiſ perpravljene pole pipirja v njo vloshuje, tretji jih pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſnil — Goſp. Zh.. Vezhji del Njih prineſkov pride szhaſama v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imena napovedati in plazhilo poſlati, de ſe bomo sanaprej pri natiſu po tem ravnati vedli. V liſtu Nr. 25 in 26 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu bukev; nar vezhi koriſt pa je ta, de tako v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama dela; tiſkarſko zhernilo ſi ſama pripravlja, zherke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo vſelej ta sadna. “ Urno, kaj je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhi bravzi radi svedili, kje in kdaj ſo perve hitre natiſkavnize jeli napravljati, jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla dva zhloveka s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg kanonik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili nekteri časniki. Najhuje govori škof v tem pismu zoper milošnjo |
| Oče naš (1885): | kakor da bi ga tukaj od besede do besede ne natisnili. Bratje! Ljubi, zvesti, stari tovariši! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bere v liſtu, kteriga je vzhrednik téh noviz prejel. Natiſnili ſmo ga, ker bi deshela sidanje pokasati iméla, od kteriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. ―Goſp. K. proſimo kmetijſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koſtjak” sa Novize niſo. — Goſp. V. Dober ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſili, de bi nam pripuſtil, jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti. Zhe je ravno prav veliko Şlavljanam snana, jih je vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj nobeniga téh hvalnih piſm natiſniti, ker bi nam kdo lahko ſamolaſtno hvalo ozhital. Pred nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali. Zéna „Noviz“ oſtane per ſtarim, ako jim bodemo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervim , kteri je bil v kratkim zhaſu she v drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gaje tudi prijatlam piſmenſtva osnanil, in pervi liſt she natiſnjen v róke podal: tóde kmalo potém ſe je sopet vojſka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso natisnjene, jih je devet po nar več pobožnih in sosebno mitologiških |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo okoli 90, od kterih gotovo polovina nikdar poprej niso natisnjene bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvezdogleda veljala, kér so vse pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji zmoto Prajsa znajdili, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Parsko v natis (leta 1542). Preden so bile imenitne bukve natisnjene, pa zboli 70letni starček tako, da mesca maja 1543 sklene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride: „Povestnica goriške nadškofije” v natis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perviga pol leta, in ktere bodo prihodno leto v novizah natiſnjene. Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vloshuje, tretji jih pa v enimu lipu na eni ſtrani natiſnjene, is nje prejemlje. — Kér bodo gotovo naſhi bravzi radi svedili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | za božjo službo namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skoraj v vse evropejske jezike prestavljeno in že po večkrat natisnjeno. Saj pa tudi človek vse v njem najde, kar katoličane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | gosp. profesor Marn, da je to potem, ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mogozhe natiſnila. — Goſp. Notarju: „Perporozhevanje zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dájete. Če je dovelj te sare, naj se v kad natlači in osolí, in z vodo nalije, da se skisa in |
| Vetrogončič (1860): | muh svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako |
| Sosedov sin (1868): | al' svoje, Al' pa še oboje itd. Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki nad |
| Sosedov sin (1868): | podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tabak nažge in kacih pet krat iz ust puhne |
| Sosedov sin (1868): | tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z voza: „ná, natlači! " Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar denes tako |
| Marjetica (1877): | je danes posebno rahločutnega srca, Marjetico in si kar veselja natlači novo pipo. "Saj sem vesela, oče, prav vesela. In zakaj |
| Marjetica (1877): | priložnosti mu je pomolil svoj tobačni mehur in dejal: "Na, natlači eno ali pa dve! " In on kaj je hotel? Pokazati |
| Marjetica (1877): | Izgovorivši, poda Srakar raz zapečka svoj tobačni mehur, meneč: "Na, natlači zdaj eno luknjo mojega, ker uže vasuješ pri nas in |
| Luteranci (1883): | Le dobro se ogrej prijatelj in v črevlje ovsene slame natlači; kajti še nocój moraš v imenu naše stvari storiti dolg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima |
| Robinson mlajši (1849): | Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej |
| Blagomir puščavnik (1853): | pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci |
| Blagomir puščavnik (1853): | razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to |
| Gozdovnik (1898): | vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k |
| Gozdovnik (1898): | brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev |
| Gozdovnik (1898): | piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in |
| Biblia (1584): | Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes |
| Biblia (1584): | Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo |
| Biblia (1584): | Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu |
| Biblia (1584): | nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni |
| Ta male katechismus (1768): | trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so |
| Ferdinand (1884): | Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je vinu samu na sebi, ali is vodo ſmejshanu? tok natozhi vinu v' en glash is enem dolgem gerlam, koker so |
| Kuharske Bukve (1799): | rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe |
| Luteranci (1883): | sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in |
| Gospod Janez (1884): | obeda. Vsi trije so seli k mizi in baron je natočil prišlecema do vrha vina v velika kozarca. »Dobro došli! « dejal |
| Testament (1887): | leta,« je ponavljal oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki |
| Dva adjunkta (1888): | do izhoda. Tudi klobuk je pomeknil pred sé in hitro natočil ostanek vina v kozarec; a izpiti ga ni mogel več |
| Od pluga do krone (1891): | ostati. Vrli naš Joca je bil tudi tej kmalu kos. Natočil mi je čašico pelinovega sokú, katerega sem moral izpiti v |
| Prve hiše (1896): | pri igri«, menil je nič kaj vesel Greben ter si natočil kozarec vina. »Okno odpri, če ne se bomo še zadušili |
| V krvi (1896): | so duškoma svoje kupice; urednik »Narodnega prijatelja« jih je zopet natočil, in znova je počilo nekaj buteljk, čakajočih v ledu svoje |
| Gojko Knafeljc (1899): | je odvedel po temnih stopnicah v hladno klet ter mu natočil »od zida«. Hlastno ga je zvrnil Gojko zaporedoma tri čase |
| Gojko Knafeljc (1899): | Gojko pozno iz »hotela«, je potegnil iz omare steklenico žganja, natočil ter zvrnil zaporedoma nekoliko čašic. Ves omamljen, a nekoliko bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali pa večkrat |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti in zvijačnosti, mene je storila prederznega do vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo. Zdej pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj pa je Elmov ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za gojzdarijo; za sadjo- in vinorejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli |
| Gozdovnik (1898): | toliko zlata, kolikor bi mogli konji nositi. Zlato so bili natovorili konjem in don Estevan je pripravljen, zajahati konja, kar se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſi pod ribo djal, take ſtvari tudi po verh nję natręſi, pokri, puſti en zhaſ na sherjavzi duſhíti; potle en pitni |
| Kuharske Bukve (1799): | jih v' tanke podolgaſte ręsine, s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza |
| Genovefa (1841): | to ſo rudézhe jagode. ” Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih |
| Genovefa (1841): | ſhe ſi jih natergaj, kolikor jih móreſh. ” Toliko ſi jih naterga, de jih s ſvôjima majhnima rokama ni mogel objeti. Genovefa |
| Pripovedke za mladino (1887): | zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako |
| Genovefa (1841): | ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel |
| Kemija (1869): | aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je |
| Kemija (1869): | Nasičen, gesattiget. Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron |
| Fizika (1869): | po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost. |
| Kemija (1869): | Natrijumov klorec (Klornatrijum), NaCl, je bolj znan pod svojim navadnim imenom |
| Kemija (1869): | kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini |
| Kemija (1869): | pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne |
| Kemija (1869): | dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se |
| Tiun - Lin (1891): | v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika |
| Kemija (1869): | sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron ali amonijak more stopiti na kalijevo mesto, in pri vsem |
| Kemija (1869): | dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela |
| Kemija (1869): | Steklo, Glas, 409. Steklo apneno, Kalkglas. Steklo kalijevo, Kaliglas. Steklo natronovo, Natronglas. Steklo svinčeno, Bleiglas. Steklo mlečno, Milchglas, 412.07. Stenj, Docht |
| Genovefa (1841): | jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne |
| Fizika (1869): | 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft |
| Pozhétki gramatike (1811): | ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo |
| Divica Orleanska (1848): | skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar |
| Divica Orleanska (1848): | ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel |
| Ta male katechismus (1768): | Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo popolnoma. Leta bolezin napravi v truplu po |
| Ta male katechismus (1768): | uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv oblihje padov jas se saklenam noter vro kri katero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To zopet ni res, ker z |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa, ki ga za otroke potrošim, da se kaj koristnega naučé, je glavnica, od katere v svojej starosti obresti pričakujem. „Kakor |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim obljubil deklizi, ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne veljá: vſaka prediza ſe v enim dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih pa maIo obrajta in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje |
| Zlata Vas (1848): | svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki |
| Robinson mlajši (1849): | po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo |
| Zoologija (1875): | dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet |
| Zeleni listi (1896): | Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam |
| Gozdovnik (1898): | presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enim takim tovarſham, on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hvalen, o Goſpod inu mój Bóg, kateri ſi moje rokę navuzhil, kakú ſe imajo bojvati, inu moje perſte kaku ſe imajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de niſo imeli sazhém ga v' uk dati |
| Divica Orleanska (1848): | bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy kaldove vofruvalli. Tu sem se jeſt od mojega Syna navuzhila, de so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pregajshlalà, inu opravlala? Hvali ſe Ię, de ſi tvojo hzhęr navuzhila, kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lepú gori sredila, inu njo vſe lępe navuke tę vęre navuzhila. Kaku rad bi bil tudi jeſt tvoje navke ſliſhal, katęre |
| Zlata Vas (1848): | umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim |
| Robinson mlajši (1849): | pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu |
| Ta male katechismus (1768): | be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni ostati? sami sebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni zherki: druge v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih she sna brati, ki ſo ſe is molitevnih bukviz nauzhili; vemo, de je ſkorej ni hiſhe na kmetih, kjér nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſhe ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojiga neuſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih letih ſami s kebrovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo jim perloslmoſt dali, sopet |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ta male Officium, Roſhenkranz, inu Litanie S. Joſhefa moliti se navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa taiſte, katiri ſe otte Krajnsku brati navuzhiti. ABCDEFGHIK LMNOPQRSTU VWXYJZ. abcdefghiklmnop qrstuvwxyjz. ABCDEFGHIKLMNO PQRSTUVWXYJZ. abcdefghiklmnopqr ſstuvwxyjz. ſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga O zhe † ta, i |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | brati snati, aku ſe ozheſh tę bukve brati, inu saſtopit navuzhiti. O! je on sa vękal: tok ozhem tedaj seſs mogozhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal |
| Roza Jelodvorska (1855): | govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico |
| Čas je zlato (1864): | s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj |
| Zoologija (1875): | je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska |
| Kuharske Bukve (1799): | Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v' |
| Kuharske Bukve (1799): | 241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 127. Navk, kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je |
| Zlata Vas (1848): | Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taki najdejo, katęri ſhe ne snajo tih pèrvih, ſhtukov kerſhanſkiga navuka, inu ſe ne ſramujejo ſamy ſposnati, de ſo letę rezhy |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo |
| Stric Tomaž (1853): | mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy od letih navukov kaj omezheni? Obedèn: sató kęr ſi ne domiſlio, de my |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy govoriti, katęri tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba |
| Fizika (1869): | Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono |
| Zoologija (1875): | nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ne sme čez 200 milionov goldinarjev pomnožiti; 2) cesarski naukaz od 28. junija 1849, da se Dunajska banka ne sme |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Jernej Jamnik, Štefan Zajic , odborniki; Franc Rojc, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in nóſhnji overgli, de naſh pevez |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je ſhkodljiva in nar drashejſhi dar shivljenja — sdravje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je vunder res, de dostikrat živína od tega |
| Zlata Vas (1848): | so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli |
| Zlata Vas (1848): | pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že to navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha |
| Robinson mlajši (1849): | zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le: Kedar kje kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki |
| Zlata Vas (1848): | nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski otroci po nekterih krajih tudi to navada le |
| Ta male katechismus (1768): | polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri |
| Ta male katechismus (1768): | morejo posebne rezhy, inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna |
| Ta male katechismus (1768): | resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kromeriž 20. grudna 1848. Juri Gajer, poslanec iz Mirne. Slovenske navade. (Kaj je „bobljati? ”) Med več druzimi smešnimi navadami imajo krajnski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste |
| Zoologija (1875): | masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari navadi z kruham, soljo, žganjem, golunam ali z kakim krajcerjem pomagamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsih beséd, ki se govoré na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Goriškim ali pa Teržaškim. Se vé |
| Zlata Vas (1848): | k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | današnji ne more in ne smé muditi se pri davni navadi; krilati čas poganja tudi njega naprej; kazavec na veliki uri |
| Zoologija (1875): | lov opustili, samo v Aziji in Afriki je še v navadi. |
| Ferdinand (1884): | ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi |
| Ta male katechismus (1768): | svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje |
| Ta male katechismus (1768): | kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo škodljivo navado, de pozimi in poleti v hišah preveliko vročino terpé, takó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ženi, in da sem se neprenehoma prepričoval, da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma' |
| Zoologija (1875): | trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 |
| Oče naš (1885): | ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano |
| Kemija (1869): | Cena je ultramarinu tako padla, da se zdaj rabi, kakor najnavadniša barva za mazanje in izdelovanje tapet, dočim se je poprej |
| Zoologija (1875): | Pontia brassicae) in glogov belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne |
| Čas je zlato (1864): | kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 |
| Fizika (1869): | pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari |
| Zoologija (1875): | imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se |
| Zoologija (1875): | topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda |
| Zoologija (1875): | je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je |
| Fizika (1869): | za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav |
| Zoologija (1875): | pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Rudninoslovje (1867): | Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5 |
| Rudninoslovje (1867): | črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale |
| Kemija (1869): | ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. |
| Pozhétki gramatike (1811): | Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi |
| Fizika (1869): | se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor |
| Kemija (1869): | Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj |
| Rudninoslovje (1867): | Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej |
| Fizika (1869): | v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | spodobno pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | konca meseca svečana s „korespondenz-kartami” ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | cerkvenega pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja |
| Zoologija (1875): | sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne |
| Zlata Vas (1848): | le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh, |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | hozhe perhitévati, sazhne per snanih rezhéh, ktirih ſe otrozi hitro navádio: is tih jim potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni |
| Tine in Jerica (1852): | otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še |
| Roza Jelodvorska (1855): | koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek lahko prestojí; 3 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa tudi po zadnjem koncu prasičovega života |
| Rudninoslovje (1867): | bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino |
| Stelja in gnoj (1875): | 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. |
| Botanika (1875): | praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo o njem in navaja vzroke, zakaj da se ga niso meščani udeležili (kajti tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | Miklošičev stari slovar nič ne vé o obliki: možjani, nego navaja za novoslovensko poleg moždžani (kar utegne biti kje na Ogerskem |
| Zoologija (1875): | Od morskih školjk navajamo: Živi sveder (Teredo navalis) je debel kakor gosje pero in |
| Zoologija (1875): | živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v |
| Zoologija (1875): | priroda sama ponuja, vzeti v roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bog ve kako, po svetu godi. Verh tega pa še navajena nisim brez njega biti, ki mi je bil edina tolažba |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa po drugi poti domov. Le luč ugasni, vsaj sva navajena stopnic in kraja. " "Kam pa boš šel tako pozno v |
| Gozdovnik (1898): | opreznemu biti, in kaj lahko je bilo misliti, da sta navajena ustavljati se tudi precejšnji premoči brez strahu in trepeta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | minut! Naſhi kmetji s ſhnofanjem malo zhaſa sgubé, ker ſhnofati navajeni niſo ; tim vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba, de se to zaznamnja. Slavno vredništvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | početku tako dobro ne zdelo , ko goveje, kteriga smo že navajeni, ali je pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že |
| Astronomija (1869): | ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe navalé in sgorej in sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj |
| Gozdovnik (1898): | je omahnil in pal. »Vendar! čez 15 let! « klikne Spač, navalivši na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | duh velike gomote téla vlada in vodi, kedar (ako! ) je navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | verne udanosti do svojega kralja. Otroška ljubezen naj zmír te navdaja Za starše, za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spoznal povzdigo svojega samočustva in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo res, kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | žertev? Taka mati je bila pobožna Lucina — taka misel je navdajala njeno serce, ko je mežé pred sinom sedela in molila |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | raznih mislij. Kedo bi popisal Tonetova čutila, ki so ga navdajala, ko so ga logar in dva mlinska hlapca tirali v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je |
| Ferdinand (1884): | natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti |