nakrat nakrmiti nakup nakupiti nakupljen nakupovanje nakvišku nalagati nalašč naleči nalesti naleteti nalezba nalezljiv nalezljivost naležišče nalik nališpan naliti naliv nalivati naloga naloviti naložen naložiti namah namahati namakalen namakanje namakati namanov namaščen namašen namašenje namašiti namazan namazati name nameček namemba namen nameniti namenjen namera nameravati nameriti namerjati namerjen namesten namestime namestimje namestiti namestnik namestništvo namesto namestovati namešan namešati nametan namigniti namikati na_miza namizen namnožen namnožiti namočen namočiti na_moj namolsti namreč nanaglo nanagloma nanašalen nanašanje nanašati nanašaven nanesti nanizan na_nos nanositi naočniki na_okroglo na_on napačen napačno napačnost napad napadati napaden napadenec napajanje napajati napak napaka napasti napeljan napeljati napeljevanje napeljevati napenjanje napenjati napet napeti napetost napev napihniti napihnjen napihovanje napihovati napis napisan napisati napit napiti naplavljen naplesti napočiti napojen napojiti napol na_polica napolitanski na_polje napolniti napolnjen napolnjevati na_pomoč napor naposled naposodo na_postelja napošev napotek napoti napotiti napotje napoved napovedan napovedati napovedovati naprava napraviti napravljanje napravljati napravljen napredek napreden napredovanje napredovati napredujoč naprej naprej_iti naprej_nesti naprej_plačevanje naprejpokladanje naprejpoložiti naprejpostaviti naprejpostavljati naprejpostavljen naprejpostavljeni naprej_povedati naprejprinesti naprejpriti naprejstopajoči naprejšnji naprejvzetje napresti na_primer naprodaj naprositi naprošen naproti napuh napuhnjen napuhnjeno napuščati nar. naradovati narajmati na_rajža narasten narasti naraščati naraščen narava naraven naravnan naravnati naravno naravnost naravopostava naravoslovec naravoslovje naravski narazen
| Zeleni listi (1896): | vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati zastopi pot in mu reče: »Kam greš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kot 100 fantičev pregovori, čevlje sezuti, ktere je po tem nakup razmetal in je veliko ruvanje vzrokoval? Kmalo potém se je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | dobro obnašal, posodil mu je Kerčàn tri sto goldinarjev za nakup hiše, s to pogojo, da bo vsako leto petindvajset goldinarjev |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se pravi, za 100 gl., ki so se izdali pri nakupu, dobiti 106 gl. pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pri prodaji; 6 % izgube pa, za 100 gl., izdanih pri nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobičku in izgubi treba paziti na troje: na razhodke pri nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegovim hlapcam v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave veliko nar boljšiga kmetijskiga orodja, ktero |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 8 do 12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí |
| Stric Tomaž (1853): | kako bi si še več tacih korenjakov, možkih ali žensk nakupiti, lepó ogleštati in z velikim dobičkom v denar spraviti môgel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih stvarí, ktere se za armado potrebujejo, očitno oklicovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati; kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná. §. 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo nizko, Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | To je njegovo notranje ginilo, de je oči ino roke nakviško povzdignil, ino Boga molil. K časti božji je vseskozi prepeval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil v' pekel pogresnjen. V' peklu v' velízih mukah ſe nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nami ſe perzhne, in nekoliko vód ſe sbere v' oblake nakviſhko. Po tem Bog rezhe: „Voda na semlji naj ſtezhe na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sbrali. “ „Kedar ſe tedaj vſe to sazhne goditi, takrat poglejte nakviſhko, takrat vsdignite ſvoje glave; vaſhe reſhenje namrezh ſe blisha. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To je njegovo notranje ginilo, de je ozhi ino roke nakviſhko povsdignil, ino Boga mòlil. K' zhaſti boshji je vſeſkósi prepéval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga, ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' tempeljnu. V' Nazaretu je Jesuſ v' hiſhi ſvojih ſtarſhev nakviſhko raſtel. Bil je veſ ljubesnjiv, veſ boshji, ino she mladenzhik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino k' vaſhimu Bogu! ” Ino potlej ſe je vprizho njih nakviſhko proti nebeſam povsdignil. Uzhenzi gledajo vſi shaloſtni sa njim. Poſlednjizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſe leſti, kakor de bi nekaj iſkali in bi radi nakviſhko ſhli. Ko to vidiſh, takrat jim sadoſti, ſtruſhkov ali oblanz |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premislejozhega serza to figuro naredilu. En ſidarske mojſtr napelle nezh naqvishku bres obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | raglá. III. Naréditi, de v' enemu povęſnemu glaſhu voda gori naqvishku ſtôpe. Uſami eno kupezo, ali pyvne glash, ter obernenega v' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt leſhy, inu vonder naspy. Pirje lejty naqvishku; pak spet dolipade, inu, ke se ſa pirneze vaga, tok |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ter ina pousod obſtati. Enu ſa pisanje ureſanu perú. Kar naqvishku lejty, dolitlazhe: gre na dnu, inu ſhelęſu doliulęzhe: v' poſtelt |
| Kratkozhasne uganke (1788): | leſhati, inu, ke sonze gori gre, bo to lupino gori naqvishku k' sebi ulęklú. XXXIV. Eno drugo vadlo dobiti. Stavi, de |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko bote s svojo živino vred manj terpeli, ložej več nalagali in brez nevarnosti domú vozili. Vaša živina bo bolj zdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ga nesmé brez dovoljenja vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj |
| Rudninoslovje (1867): | mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ogledati in jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka zložil malo, lahko pesmico. Materi pa o tem |
| Zeleni listi (1896): | umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč do konca, kajti mislila je za gotovo, da ima ona |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa ne jim bolezhin delati bres potrebe, ne jih terpínzhiti nalaſh. Po vſim svetu sunaj Adama ſhe ni bilo nobeniga zhloveka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino do vezhera lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poloshiti posabila, de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali kosla ; to mu je sdravo, sató mu je ſhe nalaſh tréba, kamílzhne vôde dajati. 10. Pervizh je treba ſape ſkosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | be nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu kupiti, de bi kmetijſka drushba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamí ne snajo pràv s léſam obrazhati, naj bi pa nalaſh v to poſtavljeni umétni borſhtnarji nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léſ kupujejo, zhe jim je le eno deblo kdo vsél, nalaſh, kar morejo okróg mladja poderó; kér je navada, de kar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oní bodo lohka saſtopíli, de ſe je tukej Matizhek al na laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vos ſhirjave potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir |
| Tiun - Lin (1891): | namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel, da so na »Lastavici |
| Trtna uš (1881): | se tako trtna uš znatno dalje zatepe; kajti krilate uši naležejo kmalu in brez posebne uplojitve veliko jajčic na spodnji strani |
| Trtna uš (1881): | prihajajo namreč metulji, iz bubik pa kebri. Metulji in kebri naležejo jajčic, iz katerih se zaredijo zopet gosenice in bubike. Takšnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda is njih istezhe; po tém je nar bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin obstoji v vgnjidah na spolovilih, in se po plemenu naleze. |
| Ferdinand (1884): | zapustila grad ter šla v glavno mesto, da se ne naleze kužne bolezni; v gradu pa je ostal pri bolnem grofiču |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz prepičle kerme, ali iz popačene klaje; včasi se tudi nalezejo. Pri teletih se pa napravijo, kedar jim prevročo kermo pokladaš |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kakor ta pravi, in vsi konji v štali ga kmalo nalezejo. Ozdravlja se ta lušaj s tistim zdravilom, ktero je v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | živine odločiti in samo v kaki hlev postaviti, da ne nalezejo garjev ostale živinčeta. Kedar se pa garje med živino v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | samega v kakšen kraj postaviti, da ostali konji garij ne nalezejo. Bolnega konja je treba z ječmenovim drobom obilno kermiti, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo moč in storijo, de jih človek |
| Robinson mlajši (1849): | za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti mogel! Pak možno |
| Robinson mlajši (1849): | počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza, ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal |
| Robinson mlajši (1849): | bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je, ino izvedel, da je toti pravični mož v |
| Robinson mlajši (1849): | ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi ôzle vezati imel: je v tem toliko urnosti |
| Robinson mlajši (1849): | dalekogled — perspectiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel; s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar |
| Robinson mlajši (1849): | jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu koristno bilo, naimer nekoliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako |
| Ultra! (1867): | preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na najboljšega konja, kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sim o jeseni léta 1849 s hruševimi peškami napravil. Nenadama naletim pod neko drobnico (wilder Birnbaum) na prav veliko sadú; debele |
| Ultra! (1867): | ne morem po ulicah okrog letati, in vsakemu, na kogar naletim, to historijo o naglem odhodu pripovedovati. Nikakor ne! Jaz tu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 2. Drugi vzrok pljučne kuge je pa nalezba, zatorej leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Pereči ogenj je zlo nalezljiva vročnica, pri kteri se vnetje navadno po vratu, včasi pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se morajo bolni prasiči od zdravih ločiti. Potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri kravah in bikih, še večkrat pa pri |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand zbolel za kozami, ali pa vsaj za kako drugo nalezljivo mrzlico; da je grof njemu izročil bolnega grofiča v zdravniško |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bregovih, tako na Angleškem, v Belgiji in ob Ruhri. Druga naležišča posela so se iz jezer in zatoraj jih vidimo kot |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se |
| Lepi Tonček (1895): | jo je vsprejela ter jo poljubila. Zašumelo je še silneje nalik ognjeniku, predno bruhne z vso silo na dan, vmes so |
| V krvi (1896): | Ana sta tekali po sobi semtertja, da sta se potili nalik ženjicam o sv. Jakobu; Tončka pa je bila sitna kot |
| V krvi (1896): | sneg, prhali in puhali oblačke sape iz širokih nosnic. Debelušen, nalik krogli zavaljen kočijaž v livreji s cilindrom pa je še |
| V krvi (1896): | pozabil na svojo soprogo. Mala, živahna debeluška pa se je nalik krogli zavalila iz kočije, oprši se z obema rokama ob |
| Kotanjska elita (1898): | svinjsko gnjatjo, po kateri se je svetil drobno nastrgan hren nalik novemu snegu. Za gnjatjo so priplule na steklenih, kristalnih, nečkam |
| Kotanjska elita (1898): | med dolgimi vrstami gosto nameščenih povabljencev kakor jegulje, se priklanjali nalik marijonetam, a pred vsem decentno molčali, kakor markerji v Sacherjevih |
| Kotanjska elita (1898): | letu zibala visoka, zlatorumena pšenica, menjujoča se s še višjo, nalik grenadirjem ponosno se vzdigujoco turšcico in z bujno zelenimi senozetmi |
| Vzgoja (1899): | razpore. Sprejela jo je Ana, in zasvetil ji je up nalik majhni iskrici. Tem huje jo je sedaj bolelo; čutila se |
| Gojko Knafeljc (1899): | hipu je on žalostno pomignil z roko – podoba je izginila nalik megli – in z globokim zdihom sem se zvrnil na posteljo |
| Deborah (1883): | Krčmarica. In tako nališpan! Tržinar. Priča, priča! kuma krčmarica! Krčmarica. Nu, to bode svatba |
| Deborah (1883): | zdravje ohrani! (Deček otide. ) Lej nu, naš sosed – in tako nališpan! Drugi prizor. Prejšnja. Tržinar ima tudi šopek na klobuku. Tržinar |
| Zlata Vas (1848): | mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo, de ste tako nališpani? “ Tako je prašal in smejali so se. Res pak se |
| Kuharske Bukve (1799): | farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh, grosno pametna ino gòla nedolshnoſt. Molzhé ſtópi k' ſtudenzu, nalije vodé, ino ſe oberne. Hlapez ſe ji perblisha, ino rezhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne morem. ” Dene sdaj rake v' ponvo, jih s' vodoj nalije, na ogenj poſtavi, ſoli ino kumne vmeſ vershe, jih pokrije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v leseno posodo veržejo, in potem se vode na nje nalije. Ta voda mora pa tako le perpravljena biti : če se |
| Stric Tomaž (1853): | si žejo pogasim. “ Bila je Kasi. Svetilnico na tla položivši nalije v posodico vode in jo da bolnemu piti, ki jo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pogovorila. " Peharček vzame iz skrinje steklenico, napolnjeno z brinjevcem in nalije gostu in sebi v kozarec. Ko prišlec izpije napolnjeni kozarček |
| Kuharske Bukve (1799): | inu sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti |
| Kuharske Bukve (1799): | alkermes ſoka sraveu; to ſe dobro ſkup savrè, prezedí, inu naliejo pomoranzhni votli lupki do ſręde; vender more, popręd ſpodna bęla |
| Blagomir puščavnik (1853): | prisežejo enoglasno, da se hočejo junaško obnašati. Zdaj si kupice nalijejo , in pijejo na zdravje svojega gospoda, ter se k serčnosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo sode ž njim in hajd ž njim v razne kraje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno |
| Roza Jelodvorska (1855): | mizo postaviti vkazal, in jih z naj boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu shitam previdet. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremena, V' temu Lętu je malu vetra, inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi tal je ta gorni Veter, zhali |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna. Vetrovi bodo to Lętu vſse ſorte, pa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | temo lętu bode dvakrat, al trikrat veliki vetrovi, desh, inu nalívi, pa ne veliku bliſkanja, inu tręſska, vender nekateri vezhe tal |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Po Simi bodo velki vetrovi, nalivi, Spomlad, inu po Lęti pa ne toku, bodo hude vremęna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mersla Jeſęn, sa zaita tergej, sa zaita terte poloshi. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Po Simi bodo velki vetrovi, nalivi, Spomlad |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mokra. V grudnu bode hitru ſnęg, po tem velki Nalivi ta 20 dan prezej merslu, inu oblazhnu do ſrede Svizhana |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętam bodeta ſhe dvashleht Lęta, pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa malukedej Burja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vreme nosilo. Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino vonder nobenimu na misel ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | oponaša; zakaj on misli kratko, pa djanjsko. Glavna pogodba ino naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku |
| Fizika (1869): | orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti |
| Fizika (1869): | ima isto vodilnost, kakor ta. 219 Bila je tedaj mehaniki naloga, da so se dogotovila orodja, s kterimi elektromagnetična privlačnost daje |
| Zoologija (1875): | organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne predmete |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se vsi brez izjeme vzdržati vsakoršne opojne pijače. Bodočnosti čaka naloga, da bodo pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izkupnina 674 gl. 25 kr. izguba 50 gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med dve osebi A in B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino dva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode minutni kazalec ravno nad onim, ki ure kaže? 3. Naloge v ponavljanje. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za števila Naloge. 1 . * 6 m sukna velja 18 gl.; koliko velja 12 |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t, a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk |
| Gozdovnik (1898): | bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega krušnega očeta, pa predstaviti se grofu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neznana števila iskajoč, zovemo algebro. Razrešujočim s pomočjo algebre kako nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | načev, rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le |
| Zlata Vas (1848): | od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerem času dá 25. Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je vrinila — ona je vędila, de ſo per meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti |
| Botanika (1875): | gumi, sladkor, olja in več drugih stvari je v njih naloženih kakor zaloga, da bi se v poznejih časih spet kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 2 %, b) po 4 %, c) po 5 % na obresti naloženih imeti, da bodo proste obresti kapitalu jednake? 40. Od 10 |
| Tiun - Lin (1891): | vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu preſtati samore. Taku ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bómo premiſlili dęlu pervizh, kakú nam je onu od Bogá naloshenu sa ſhtrafingo tiga gręha, my moremo tèdaj dęlati v' duhu |
| Tine in Jerica (1852): | Nikdar ni bilo nobenimu otroku naloženo, za štrafo moliti ali se kaj učiti, de bi se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | poslušaj nauke in svarila, ki ti jih bojo spovednik dajali, naloženo pokoro si dobro zamerkaj, in preden ti bojo sveto odvezo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de je to kak nov davek, kteriga nam po ſili naloshé. Kako neumne ſo take miſli! Kako ſe to more davek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeli; ampak jih savolj poshreſhne shelje po vezhjim dobizhku toliko naloshé, de zelo pot glavo is vosa obeſheno imeti morajo! — Şhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ſerze, inu zhaſtimo Boga, katiri oberimu zhloveku vezh na naloshi, koker kar preterpeti, inu preneſti more, inu ſhe v' tiſtim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | preterpeti, inu preneſti more, inu ſhe v' tiſtim, kar nam naloshi, s' ſvojo gnado poterdi. Aku nas on tudi tere, nas |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta perva sapovei, Inu piſhe naprei. 2. Ta druga ta naloshi, Nikar biti vtragliu Priti h'te slushbi Boshji Al Maſho |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata. Pomeranzhe sręshi na |
| Kuharske Bukve (1799): | drobne kóſze, inu męſhaj ſolio; ſolío nikar ne bodi preſkóp; naloshi eno lęgo ledú, inu ſolio dobro potręſi; poſtavi poſodo notri |
| Kuharske Bukve (1799): | inu kashe, de sholznaſt. Ga prezędi ſkusi ruto; zhes kutne naloshi podolgaſto ręsane mandelne, ali pa piſtazie. Sholzo zhęſvlì, ſhe popręd |
| Kuharske Bukve (1799): | ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu tako dalaj |
| Kuharske Bukve (1799): | shupi; deni v' ſklędo, polì s' enmalo goveje shupe, naloshi okrog ene resíne mladiga preſhizha, inu potręſi s' drobnakam. 27. |
| Kuharske Bukve (1799): | sapęra, pokrì, de duh ven ne pojde. Na dno kose naloshi tanke ręsíne od ſhpeha, sraven deni eno zhebulo, v' katiro |
| Sacrum promptuarium (1695): | enimu kramariu meneozh, de mu bulshi pude: Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na voz naloží in pelje, koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta kateri sheno vſame en velik Chrish na ramo ſi saloshi. Qui ducit uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kurjavo salogo in vodo sa perlivati ſeboj peljejo; na-nj naloshijo tudi nove saloge tam, kjer poſtavajo. Napravilo hlapona veljá po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per voshnji gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti |
| Zlata Vas (1848): | vse dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil svoj kapital? |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Pomisli, koliko bolečin in dolgotrajnih boleznij je Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zapiskam vred h kmetijski družbi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na že tako visoke davke še kakošne nove naklade ne naložile, kterih se tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v teh besedah svojo hvalo za to izrečem, kar Vam naložim, očitno na znanje dati. Tudi Vam, ljubi grof Chorinsky gre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ga vzel; Živino izprežem zdaj, Dam ji zobati kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim. Radosten vedno sim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku bi en timu drugimu kei vezh teshkiga, inu huiſhiga naloshiti mogu. Satorei je Chriſtus perſhu na ta ſveit, de je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kar je niemu tu sdertje, navoshlivoſt, inu grosovitnoſt teh Judou naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu |
| Kuharske Bukve (1799): | prav imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimu ſlabimu perzhetku popólnimoſt naloshiti. Zhemú beſęde kraſti? Al ni ſlovenſki jesik sadoſti premôshen? Kuhati |
| Kuharske Bukve (1799): | naloshiti. de k' dnu ne pade, zhe ni morebiti v' maſlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | druge naloshiti, bi do lune doſegle. Luna je trinajſtkrat manjſhi ko naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo isbo ali prebivaljſhe, léſo ali mresho jim s perjem naloshiti, de nanjo slesejo; ſtaro leſo pa vseti, poſnashiti in poſuſhiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti, da dadé od dne 2. maja do dne 15. oktobra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25 |
| Razne dela (1870): | šumeče. Greha očistiti se, ukaže potem Agamemnon; Vse se razgreši namah, opere v valovju nesnago, Bogu Apolu na to posvetijo dične |
| Razne dela (1870): | svojim zmir vesela je, Nje želje pak so le vsakdanske. Namáh — ni dolgo — priderví Tatarov trop na poljske kraje, Ko grom |
| Razne dela (1870): | malo, Spustí nasledno črešno v prah, Za ktero un zderčí namah. Gospod ga tak molčé prisili, De zlo za sadjem rogovili |
| Razne dela (1870): | junak, in Hektor vesel je besede, V sredo se vstopi namah, vojšake Trojanske overne, Kopje, navpik pomolí, potihnejo trume mu vdane |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | spoznanje opasnosti sta ji dajali nenavadno moč, s katero seje namah okreniti poskusila, da bi svoji roki iz Motižirovega objetja osvobodila |
| Dušne borbe (1896): | vanjo žarek solnca skoz napol spuščeno zaveso, tako je postalo namah v krogu našega profesorja in njegove soproge živahno, veselo vsled |
| Kotanjska elita (1898): | ki se je bil tačas zagledal nekam drugam, je začutil namah krepek, skoro krčevit pritisk Travnovc roke na svojih prstih. »Pojdiva |
| Gojko Knafeljc (1899): | gozdnih obronkov, in kamor je seglo oko, povsod je bilo namah vse sočno, vse živo, vse praznično. Potoki so šušnjali vse |
| Gojko Knafeljc (1899): | z njegovimi besedami, da pa mene preveč zanemarja. Postal sem namah ljubosumen. Moj Bog, kake scene sem čestokrat napravljal v tistih |
| Stric Tomaž (1853): | kristjan in pobožen človek. Če je Legré kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in |
| Stelja in gnoj (1875): | postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro |
| Stelja in gnoj (1875): | tudi drobni pések, sviž ali mlévka. Zakaj eden vzrokov, da namakanje pomaga, je ravno v tem, da prinese voda seboj semletega |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 30. Peti nadomestek. Ako polju pomaga namákanje, mu mora pomagati tudi drobni pések, sviž ali mlévka. Zakaj |
| Stelja in gnoj (1875): | potokih. Potresanje s tako sipo bi jaz torej imenoval „suho namakanje”. Dobra sipa ima v sebi vse pepélne drobce, kakoršni so |
| Botanika (1875): | bukvah in po hrastih; iz nje se z večkratnim tolčenjem, namakanjem v vodo in v slab lug nareja znano nétilo. Bela |
| Stelja in gnoj (1875): | delamo razen vlage ravno to, kar dela potok s svojim namakanjem, to je, gnojimo jih s prav dobrim gnojem, kateri nikoli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvakrat toliko hladni vodi, kolikor je dobriga, beliga vinskiga jesiha, namakaj, kuhaj dva funta cukra s tremi maselci vode, pene pridno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonove in pomarančne lupine. Z lupin vse belo skerbno poreži, namakaj jih nekolikrat, de grenkoto zgube, popari jih s kropam, položi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler vse na verh ne pridejo. Potem jih dva dni namakaj, v redki cuker deni in v njem čez noč pusti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih štirikrat z debelo iglo, kuhaj jih z veliko vodo, namakaj jih potem dva dni, skuhaj na pervo cuker do kratke |
| Kemija (1869): | priliješ sirišča (Lab), to je vode, v kterej se je namakal razrezan telečji želodec (siriščnik). Vodena, od mlednega sladora sladka tekočina |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | če ga boš tepel? « »Govori, kar hočeš, jaz ga bom namakal da bo pomnil, kedaj da sem ga. In tudi sploh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | njeh v' vodi, ali pomyah, kar ſhivina pye, en zhas namakati, potem pak gobe vonpolovi, ter puſti ſhivino pyti, ter njo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in dobro župo in speci jih hitro per plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmoki. Meso s krompirjevo solato. Kislo zelje s kervavimi klobasami. Namašeni golobje. Solata. 79. Gresovi cmočki. Meso z gorčico. Dušeni krompir |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašeni puran. Drobljanc do rahliga umeteniga putra s tremi jajci dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rošem pečen. Višnjevo kuhanje. 53. Pemska župa. Meso s kumarami. Namašeni golobje. Snežne kepe. 54. Gresovi cmočki. Dušeno goveje meso. Špinača |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precej na mizo. Namesto špeha lahko tudi sroviga masla vzameš. Namašena solata. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Cevni krofi. 165. Možganova župa z ocvertimi žemljami. Angleška pečenka. Namašena solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nogami. Mozgovo kuhanje. 7. Špehovi cmoki. Meso s kaparno polivko. Namašena solata. Pošteta z volovskim repam. 8. Zelišnata župa. Meso z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknati cmočki. Govedina s kislično polivko. Špinača z mesenimi klobasicami. Namašene pišeta z glavno solato. 2. Zelišnata župa. Meso s sardeljino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | per plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder je opomniti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s sardeljino polivko in peso. Namašene kolerabe. Pošteta z zajcam. Perutninna drobnjava na župi. Pečeno telečje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečena gos. Solata. 49. Zelišnata župa. Meso a kumarčno polivko. Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim |
| Kuharske Bukve (1799): | 16. Namaſhene ali filane kolerabe. 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani |
| Kuharske Bukve (1799): | miso; bodo menili, de ſo auſtrige. 32. Piſhete s' rakmi namaſhene v' hrenovim sôſi. Rake ſkuhaj, otrębi vratove, jih drobno rasſękaj |
| Kuharske Bukve (1799): | nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh deni, de ſe mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | naredi maſhenje is ríb, sháb, ali rakov namęſti meſa. 16. Namaſhene ali filane kolerabe. Kolerabe ſe olupio, na verhi en pokrov |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53. Namaſhene ali fillane jajza. Terdo kuhane jajza olupi, prerę- |
| Kuharske Bukve (1799): | putram; po tim raslęzi po ſklędi to męſhanje. Deni gori namaſhene jaizhne belake, katiri ſo maſheni s' enim maſhenjam kakor ga |
| Kuharske Bukve (1799): | visho. 21. Auſtrige is telęzhjiga narediti. 22. Piſheta s' rakmi namaſhene v' hrinovi omáki. 23. Govedje meſô v' svalkih. Rolleten. 24. |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękanih jajz sraven djati. Kuhaj vſe, inu ohladi, bo sa namaſhenje ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' |
| Kuharske Bukve (1799): | podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je kuharza v' preſizha narędila, inu sloshi na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhtupe, inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi sęlnate glave; nekatere sęlnate peręſa odberi, de snjimi savęsheſh glave |
| Kuharske Bukve (1799): | ribaniga kruha, muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi svotlene Kolerabe, pokrove s' prejo goripovęshi, inu na meſni shupi |
| Kuharske Bukve (1799): | sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53. Namaſhene ali fillane jajza. Terdo kuhane jajza |
| Kuharske Bukve (1799): | tri kuhalnize kiſle ſmętane, inu dobro premęſhaj. S' tim meſhanjam namaſhi ali filaj ohrovtove glave. Poſebej deni ſhpeha, al maſti od |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhane, isręshi to ſrędno ven, de bodo votle. Sa taiſte namaſhiti sręshi pol libère telęzhjiga meſa na ręsine, sberi ven koshe |
| Kuharske Bukve (1799): | perſniga meſa, inu je tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trikrat na dan dergnejo s cunjo, ktera je s kafro namazana. V notrajno rabo služi sledeče zdravilo: Vzemi v štupi 8 |
| Fizika (1869): | nasproti neprožna telesa. Ako se na mramorno ploščo, ki je namazana sè sajami od lampe, polahko položi krogla iz slonove kosti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil namasal. Kadèr boſh pak kakſhno prepirengo , al |
| Gozdovnik (1898): | je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in |
| Kuharske Bukve (1799): | v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in toliko smetene perdeni, de se na tanke žemljeve koleščike namazati da, te pa v jajca pomoči, z žemljevimi drobtinami potresi |
| Stric Tomaž (1853): | nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako namazati in obleči, da nikomur ni na sumu bil in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nosnice zjutraj, preden na pašo gredo, s kako smerdljivo rečjo namazati, postavim z jelenovim oljem ali s smolnjakom, kteri smerad brenceljne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | znamnja zapazijo, je treba desno roko do komolca z oljem namazati in blato iz ritnika, dokler roka pride, iztrebiti, potem pa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se je treba ozreti, in čas je, svoj dolgi želodec namazati; zakaj danes še nisem imel grižljeja v ustih. Gré tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne ali mertve, vſim ljudém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kolovrat smiram rad têzhe, de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride Pavliha v grad, v kterem je bogat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | životu, svinja pa po rivcu z žganjem ali z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vodo; tudi s kislim zeljem se ovijajo ali z ilovco namažejo in potem pridno z vodo polivajo, da je ilovca zmiraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | penſelzam smozhiti. Kader shitu premetujeſh, vſelej venvenzo is zheſnam dobru namashi. Friſhne hmelove vejize okoli v' shiti potekniri, al lęs, katęri |
| Kuharske Bukve (1799): | smęſhaj ſkup; sręshi oblate na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu peterſhila. Vſe dobro męſhaj, pleh inu obod s' putram namashi, kuhanje notri deni, pokrì, daj sherjavzo sgor inu sdol, sapezi |
| Kuharske Bukve (1799): | podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga v terpentinovem olju pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je zavolj vsiga, kar |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Šesti štación. Ko me hudobija vabi, Takrat name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu |
| Valenštajn (1866): | I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka |
| Valenštajn (1866): | vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za |
| Genovefa (1841): | Ali ſe ſhe ſvôje Genovefe ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví |
| Genovefa (1841): | môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu isrozhím! S Bogam, miſli na-me in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah |
| Maria Stuart (1861): | živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne pogoltne noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | samega sebe spekel. ” „To je res prav lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca |
| Ferdinand (1884): | da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in |
| Kuharske Bukve (1799): | ſterdit. 179. Viſhne vkuhati. V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle |
| Kuharske Bukve (1799): | ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al meſno, al poſtno shupo, inu daj na miso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in |
| Valenštajn (1866): | ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej zvestej rami zdaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom si |
| Ferdinand (1884): | angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega |
| Tiun - Lin (1891): | Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da |
| Robinson mlajši (1849): | je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej |
| Robinson mlajši (1849): | pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj vtrudi, de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih |
| Divica Orleanska (1848): | kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem |
| Botanika (1875): | pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih posuši, deni nanje vkuhanje, ki ti dopade, poli jih potem še enkrat s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali. Slovencov nas je veliko : kaj taciga bi šlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sonce precej, ko na zreniku lice pomoli, svoje žarko oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktera (šola) ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih ſtrani bolnike pred Petrove vrata noſili. Jesuſ je roke na-nje pokladal, ino vſak je per tej prizhi osdravel, imej bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi lepſhi platno delajo, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in luno, ne more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi, - mešati pa se ne sme, - jo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se deček boji bervi; saj še sam ni stopil rad nánjo, zatoraj je djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to s njo dobro sméſhaj |
| Robinson mlajši (1849): | z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu kedo jedno ali drugo |
| Tiun - Lin (1891): | še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhéna semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo |
| Robinson mlajši (1849): | je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa |
| Genovefa (1841): | mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hudim vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lepo, Afra, da na-me misliš, sosebno ker jaz nisem mislil na-té. ” „Le tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja |
| Lohengrin (1898): | si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi, Ki ná-te vero bi jemal? Kot ti me braniš v jadni čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do 800 fl. pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | znade. Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe cilj spozná, Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša, Podnebjam |
| Razne dela (1870): | ošabno napravljena bila, Torej je kmalo pošlá, dosegla ni svoje namembe. Bil ko še Hektor je živ, ko serd je oviral |
| Razne dela (1870): | ne potarem. Černi vitez. Glej! Tam ozidje Remsko dviga se, Namembe tvoje cil in konc. Nadstropje Visoko se ti sveti katedralno |
| Razne dela (1870): | prerad, le v sebe misli predši, Je skrival cilj pretehtane namembe V zapertim clo, nedohodljivim duhu. Odlog ta kratki rada ti |
| Razne dela (1870): | dične in knežke, Moram jih čislati v sercu zares, Ona namembe in djanja človeške Mirno presodi bistrih očes. Mi pa se |
| Razne dela (1870): | razdjala spet ta stavba koj, Dosežen ker je čisto bil namembe cilj! Kor. (Bohemund. ) Težava časov ino žalostni prepir, Ki vražno |
| Razne dela (1870): | je nečutliva piča! Tretji. Kaj, ah! je upanje, kaj so namembe, Ktere čelovek minljivi zredí? — Danas objela sta brata se javno |
| Razne dela (1870): | Rane okrutnosti v nedriju znake! Upanje čemu je, kaj so namembe, Ktere čelovek, izrastek napake, Zemlji golufni postavi na tlako? Četerti |
| Razne dela (1870): | znade! Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni Terst namembe cil spozna, Deržavi v prid, Evropi v kinč naraša, Podnebjam |
| Divica Orleanska (1848): | nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu stojé, Ki z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zapiše svoje imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo ali z mlačnim mlekom omakovati in zmivati. V ta namen služi morska goba, ali mehka platnena cunja, ki se v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in kakošno je vaše življenje? ” „Mi gojimo in vadimo svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlushbah snàſhli, po mogozhoſti ſi ſvoje dni poſladiti; s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo, de bojo prepričani, de imamo od gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga naména , ki vsim Slovencam veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija |
| Robinson mlajši (1849): | nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje |
| Zlata Vas (1850): | sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva |
| Valenštajn (1866): | druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Ferdinand (1884): | »Škoda,« reče poslanec, »da niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ima deržavni zbor tudi druge ravno tako imenitne in važne namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda |
| Sveti večer (1866): | nas. Ako nam on tako stisko pošlje, ima gotovo najmodrejše namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil |
| Fizika (1869): | in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih, in tam je skorej gotovo |
| Fizika (1869): | korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo, imenujemo rastline, njih |
| Oče naš (1885): | zdražljiv in ker je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | presodili in nar bolj potrebni šoli Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli Ljubljanske okolice, ktera (šola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nam je poslal unidan plačilo za celo leto s tem namenam, de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice |
| Robinson mlajši (1849): | bi ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v |
| Zoologija (1875): | na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter |
| Tiun - Lin (1891): | je hišni gospodar prišel nazaj k meni, no ne z namenom, da bi me s svojim mečem naklestil. »Mirujte zdaj! Dam |
| Blagomir puščavnik (1853): | roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne dali v preiskovanje in bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu terjati ne morem, vam, dragi Slovenci, le še samo to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu tega darila nar bolj vredna, de bomo to reč presodili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | milostljivi škof Teržaški g. g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha |
| Občno vzgojeslovje (1887): | primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | smotru vzgoje je zavisno od odgovora na vprašanje o bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država |
| Občno vzgojeslovje (1887): | rabljiv in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer |
| Divica Orleanska (1848): | smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | živo opisoval ; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih blagostanja! Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v |
| Robinson mlajši (1849): | nego li z leseno. Ker pak si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno |
| Robinson mlajši (1849): | žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo ga imel |
| Robinson mlajši (1849): | kmalu poznal, da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje |
| Robinson mlajši (1849): | morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je le težko vzderževala solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to vſe namenim jeſt ſkus fliſs. Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ked |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſim jeſt dobil Shivlenje, pamet, in' pomozh. Na! to uſe namenim jeſt ſkus fliſs Lubi Bog! ſa tvojo zhaſt Sdej ku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen |
| Divica Orleanska (1848): | Ga boš na polju orleanskim našel, Na kteriga je jutrodan namenjen; S tim pleča mi oberne hrohotaje. Karol. Se v parlamentu |
| Divica Orleanska (1848): | Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v Azijo; to sem že tudi od drugih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni je mlad človek, ki je namenjen jutri zjutraj v mesto. Le v knjižnico pojte z menoj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | očeta smerti otela, ker jim je bila že od Boga namenjena. ” |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti resnico povem: veliko bolj me veselí |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za |
| Gozdovnik (1898): | poslušajo. Slišijo kopitanje proč hitečega konja. »Ta je bila vam namenjena, Fabij! « reče Pepo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi beſedami ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi |
| Zoologija (1875): | so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so |
| Oče naš (1854): | se strašno znositi. Trikrat toliko Francozov je bilo v smert namenjenih. Skorej enako toliko vjetih Francozov je bilo v hlévu. Stotnik |
| Fizika (1869): | kolo, na kterem ga pusti vrteti. 79 Izmed brezštevilnih mašin, namenjenih v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki |
| Divica Orleanska (1848): | vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zapiše v prvo vrsto na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſamy per ſebi rekli: Kdó vęj, zhe letó ny meni namęnjenu? Ali niſim jeſt eden od tih lakomnih, ali vohernih, zhes |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe ſamiga zhakam jeſt, kar mi je ſhe dobrih dny namęnjenu; daj meni tèdaj tvojo volo ſposnati, Zhe ta perſhona, katęro |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tękèl, kakôr de bi tóiſtu ne bilu na njegovo glavó namęnjenu? Od kód pride letó zhudnu prebèrnenje? Kakú? Leta Jęsus, katęri |
| Gozdovnik (1898): | naprej. Haziendero je večkrat poskušal pogovor začeti s Komančem, ali namera se mu je vselej opotekla na molčečnosti in zaprtosti malobesednega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | puntarske pisma, ki leseni dohajajo tudi iz Milana, ki svoje namere razširja ne le na Laško, temuč tudi na Ogersko. Iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | strežejo po življenji, kar je tudi Torkvat poterdil, razloživši Fulvijeve namere. Življenje papeževo je bilo prevelike vrednosti za vso cerkev, da |
| Gozdovnik (1898): | je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da nam |
| Gozdovnik (1898): | potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako se |
| Gozdovnik (1898): | odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in želimo dobro srečo, posebno odkar z radostjo čujemo, da namerava v kratkem občinstvo iznenaditi s telovadno predstavo. — Kozé so pri |
| Zoologija (1875): | deluje skoro zmerom kakor vód sile, to je, zmerom se namerava s pomočjo dolge vodove rame ac, pod. 26, delovati kolikor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | pa tudi ne malo ; vsaj pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko |
| Ferdinand (1884): | in pregovoril tudi še samega sebe, češ, dejanje, ki ga namerava, ni tako zlobno, kakor se mu dozdeva. Zatopljen v take |
| Gozdovnik (1898): | Ker je šel tja v ravnico, to domnevam, da nam namerava Indijanov poslati. Kar hitro ga moramo slediti. Pojdite po konje |
| Ferdinand (1884): | priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom |
| Valenštajn (1866): | čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vrat „Porta del Popolo”. Čast. g. Peterlin je s pričetka nameraval ta dan maševati v baziliki sv. Klemena; pa bal se |
| Ferdinand (1884): | tesno mi je pri srci! Če Ferdinand zvé, kar sem nameraval ž njim, ali ne bode njegovo srce vskipelo jeze in |
| Ferdinand (1884): | postavil si je še drug spomin. Storil je, kar je nameraval vže oni čas, ko je popravil lepo cerkvico ter si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je stala nepremakljivo in nevstrašena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje |
| Ferdinand (1884): | dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | so dosegle povprečno visokost 30 do 60 cm. , tako da nameravamo posaditi najlepše izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri. |
| Robinson mlajši (1849): | korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj |
| Kelmorajn (1864): | gledali, in nobeden ni umel gospodarja, kam s to častjó namerja. Od kraja se je malo govorilo, in še le ko |
| Razne dela (1870): | terja Časniga življenja silni stisk, Krepki skit, ko kvara ost namerja, Zdatni bran, grozí ko s treskam blisk; Zmage venc, ko |
| Razne dela (1870): | tud sovražni vodja tak, Grozivši – dva togote vneta lava – Protivniku namerja puško vsak, Si svest de zmag je v njej navadna |
| Dragojila (1864): | v Carigrad odpeljali, pridobi si prostost in toliko premoženja, da namerja se v domovino verniti in preljubo družino z nenadno vernitvijo |
| Slovenske večernice (1865): | in po postavi. Volkašin je že zvedel, da se Uroš namerja v Dobrovnik umakniti, kjer bi mogel brez vsake nevarnosti živeti |
| Slovenske večernice (1865): | govoril o svojem bogastvu, kaj je že kupil, kaj še namerja kupiti, koliko ima denarja na ljudéh, in druge enake rečí |
| Nemški valpet (1867): | mož povsod pazil in, kadar je čutil, da graščak kaj namerja, kar ni bilo dobro, prestrigel mu je nit, če se |
| Žalost in veselje (1870): | sebi, ter mu naznani, kaj prav za prav ž njim namerja. Res se ni motil. Opoldne pride po-nj služabnik ter ga |
| Od pluga do krone (1891): | te je! » odgovorí Anica, ne vedoč, kaj prav za prav namerja. V tem pride krčmar Selan, pristen Krakovec stare korenine. Tudi |
| Od pluga do krone (1891): | bilo res! Ko so ga končno vender le prijeli, kaj namerja, jel je Fric tajiti vse kar od kraja, izgovarjati se |
| Najmlajši mojster (1896): | baje že dovolila. Plačal je že »mojstersko južino« in prevzeti namerja vse orodje in osobje od Tramterice. « »In hišo tudi? « povpraša |
| Gojko Knafeljc (1899): | občnemu zboru; zvedel je bil nekaj izza kulis, kaj se namerja, in mogočno ter zavihanih brk, roke držeč na hrbtu, se |
| Stric Tomaž (1853): | ta reč se mora spremeniti“, reče Juri in s pestjo namerja. |
| Razne dela (1870): | kamen tužno spet, Pa vnovo zmer okó berlavo Do deklice namerja sled. Deklina tiho, brez besedi, Jetniku tak sedí nasprot, Ko |
| Gozdovnik (1898): | zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica je namestna vladarica, ako ne določi cesar drugač; dokler tako vlada, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše, da se bote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet. — Vsaki dan je gotovše |
| Pozhétki gramatike (1811): | gleda mene. Mnoshno. Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt |
| Pozhétki gramatike (1811): | je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako imenujemo sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména. Lizhne Nameſtiména. Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza. Lize je troje: pervo lize je |
| Pozhétki gramatike (1811): | itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh zhlenov à au, al de- Poſtavim: Nuire |
| Pozhétki gramatike (1811): | de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa to ne bomo ponavlali te |
| Pozhétki gramatike (1811): | maje in ſtojita sad sa njima. Al kadar je predmèt nameſtimje, takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam, |
| Pozhétki gramatike (1811): | avez vu, mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in na opeklino položiš. Kedar se cunja nekoliko ogreje, jo namestuj z drugo na enako vižo namočeno in ožajfano. XIV. Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vedno vlažen ostane; ali ga, kedar je suh, z novim namestuj. Po tem ravnanju boš nogo mnogokrat ozdravil, brez da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zadeve nar bolj znane, v kterih morata župan in njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv. A. Lenarzhizh, Şijunſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſelej mu bil, To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik oſtanem, Dokler bom shiv. A. Lenarzhizh, Şijunſhki kaplan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per dershavnih ſtaliſhih, vikſhi vodja latinſkih ſhol ilirſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad meſtratarja veljil, Zheterti vmeſ tudi previsarja ſlovil, V zhiſlu nameſtnik ſim petimu bil, Şheſtiga zlo ſim ferbesar uzhil. Şam ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Karl groſ v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k. poglavarjev naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih opravil posebni svetovavci; tudi namestnika županoviga so volili, pri kteri volitvi je bil med 23 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa, ako bi kteri svetovavec zaderžan bil: gosp. prof. dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od merſelze reſhu. Ta je, katiri je tebe sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſmili ſe zhes tvojiga ſlushabnika N. naſhiga vikſhiga Paſtirja tvojiga nameſtnika na semli, inu peli njega po poti vezhniga shivlenja, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo, je bo k daljimu v ſhtirnajſtih dneh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | družbo stopiti, se lehko vsaki den očetu družbe alj nja namestniku oglasi ino svojo ime podpiše, alj zapisati da, ino z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | očitno veliko zaupanje je g. Ambroža določilo, da je imenovano namestništvo zopet prevzel. — Po razglasu ministersva pravosodja od 12. maja je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | ljudí v javnih službah, svoj deželni zbor in svojo deželno namestništvo. Kar imajo Ogri, zakaj bi ne imeli tudi Galicijani? Nazadnje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter |
| Robinson mlajši (1849): | da je žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj |
| Rudninoslovje (1867): | ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven |
| Rudninoslovje (1867): | Tako n. pr. so časih na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. |
| Astronomija (1869): | in tako bi bil Neptun sedaj le 596 milijonov milj mesto, kakor prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi |
| Kemija (1869): | svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine: |
| Astronomija (1869): | solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od solnca, t. j. 23.072 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | malo sladkorja in kave potrebujete, vendar ta reč preveč veljá. Mesto kave vzemite juho, ki je tudi dobra, pa si bote |
| Zoologija (1875): | se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz |
| Sacrum promptuarium (1695): | enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v' tej vishi na mejſti shegna, bi od G. Boga prekleti bily, dokler pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa |
| Sacrum promptuarium (1695): | ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod nogami. — Od tod se verneva v drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1 gold. in 6 krajc. veljá, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bile. Takó so strelni prah, žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja |
| Zlata Vas (1850): | veliko mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol konja in na pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te |
| Občno vzgojeslovje (1887): | seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v jispi Slovenec , to vender gotovo vém, in zato zavpijem na mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz |
| Sosedov sin (1868): | nič ne brigalo. Želel si je siromak, da bi bil namestu v ženitovanji rajši doma za pečjo, ali da bi vse |
| Ivan Slavelj (1876): | se ziblje zlato klasje sedaj! Tako se izpreminja zemlji lice. Namestu cvetja požene čez leto in dan trnje. Tako je v |
| Ljubljanske slike (1879): | prostor pride drug in vse je zopet v starem teku. Namestu pokojnine dobi včasih še kakih par mescev Žabjeka; ko pride |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je največja riba v breg ušla in da je on namestu po ribi Teličevega celó po hrbtu udaril, je Šimon tudi |
| Mešana gospôda (1881): | ne vplivala na moje odločevanje. — Zajec je šel k Justini, namestu k Justinu. Medved nema tankih ušes, Vogljanina sem pa uže |
| Mešana gospôda (1881): | si je Vaše svarilo zapomnil in je rekel: »k Angeliki« namestu »k Filomeni«. — Zdaj pa ne moreš tajiti svoje jeze. Kaj |
| Spletke (1894): | od doma. Ajdo bomo sejali jutri: kdo bo pa oral namestu njega! « »No, pomislimo, kako bi pametneje naredili«, zavlekal je Tiščin |
| Gospa s pristave (1894): | naj iščem, česa pričakujem? Želela sem si cesarske krone, a namestu nje imam trnjevo. Kako drugače bi bilo zame, ko bi |
| Gospa s pristave (1894): | priti snubec. Knezi pošiljajo poslanstva, zame pa bi bil — mislim — namestu najodličnejšega poslanstva,— ti dragi Bernardo. « Kastelan nekoliko pomolči potem odgovori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni |
| Pozhétki gramatike (1811): | à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à |
| Pozhétki gramatike (1811): | plus bon, bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais |
| Pozhétki gramatike (1811): | le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje |
| Pozhétki gramatike (1811): | govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sem soblizhiam na an ksmn perlatov inv takv tamo nameſte oblashov naoblizhji. SHEBRANJE. Oh ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode pershou jese |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoji sakladnizi imam! — Kar bi tvojimu ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tvojimu ozhetu pománkovalo, zhe ti nameſto paſtirſke palize pero, ino nameſto kolovrata bukve v' roke vsemeſh, bom jim pa jes sameſtil |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino pili, de ſe je misa ſhibila, more posablen bolnik nameſto obIjubleniga koſila ſuh kruhek jeſti, pa vodo piti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt koſijo ali sa dragi denar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakſhen bo, kadar sraſte ! Nemſhka detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kvantá doſtikrat do beliga dné. — In njegova shena pa, nameſto de bi tri vogle hiſhe podperala, in ſvojo ſrezho v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi zele dni po njivah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh |
| Genovefa (1841): | opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | treba je, da se kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z |
| Stelja in gnoj (1875): | šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méſhaſh. Semlja , nekoliko vezh s ilovno, ko s péſkam tako naméſhana, de ſe koj vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je |
| Zoologija (1875): | pete. Dlake je rumenkasto sive tu in tam nekoliko črne namešane, po trebuhu zamazano belkast; na prednjih nogah zgoraj ima črno |
| Zoologija (1875): | 13 palcev, gladkega, k truplu prileglega perja. Barve je sive, namešane z rjavo in rjasto, a povprek je valovito progasta. Naj |
| Zoologija (1875): | C. aureus), pod. 69, je rumenkasto rudeče, sivo in črno namešane dlake, dolg je poltretji, visok pa dva črevlja. Nahaja se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako predelani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne |
| Valenštajn (1866): | od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se ne vémo |
| Domen (1864): | nasproti za hrastovo mizo. Anka, kteri je bil oče tudi namignil naj počaka, sedla je bila v bolj temen kraj za |
| Rokovnjači (1881): | tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize, in skrivaj namignil krčmarju, naj gre iz izbe za njim. Blaž je rotíl |
| Prvi sneg (1886): | se po dvorani si je prav lično slekel svetle rokavice, namignil točaju, naj mu obesi plašč na kljuko, ter ga vprašal |
| Grajski pisár (1889): | je zlesti s konja, ali oni mu je z roko namignil, da ostani, kjer je. »Za Boga, kje tičiš, amice? « je |
| Jara gospoda (1893): | učil kozjih molitvic, ne pa božjih! « In rekši je pomenljivo namignil s cevjó svoje pipe. Zunaj pa je sedal gospod Frančišek |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | samo zaradi tega, ker se čuti prizadeto, in pomenljivo je namignil orožnikoma. Po kratkem molku izpregovori Jerica s tresočim glasom: „Znan |
| Trojka (1897): | Bojanca. Seveda, ko je šel Lovro za hip iz sobe, namignil je zaupljivo, da bi bila njim vsem velika sramota, če |
| Trojka (1897): | Kostanjevico sem poslal ponje voz. « Lovro je izvlekel petak in namignil dekli, ki je stregla, naj ga odnese godcem. »Smešno! « zabranil |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | res dobil Cucelj tako pravico od grajščaka samega. Zato je namignil hlapcema, ki sta čakala na stopnicah samostanske porte. Predno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu na perſt podei an tak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash shebrou. AM IN † ZDXVNAVE VOLLN |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oboma: noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | cvetnega duha, pa vendar izvrstna, na pr. „ljutomerec”, — 3) navadna namizna vina, ki se prodajajo na vedra, — 4) nizka vina, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | razredil v 4 vrste: 1) vina s cvetico (bouquet), — 2) namizna vina brez cvetnega duha, pa vendar izvrstna, na pr. „ljutomerec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih straneh planjave, ki se naslanjajo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo |
| Kemija (1869): | ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poboljšek se z velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ene pol ure potęm, ke je sonze dolishlu, enu perishe namozhene, ali ſhe mokre slame zhes gnęſdu verſhi, inu ſaſhgi inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu na maſli ozrì. Potle deni v' eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjo ledvizo rasręshi, sraven deni sa en krajzer v' mlęki namozhene inu istlazhene ſredíze bęliga kruha; potle męſhaj prav rahlo pol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | friſhna kerma dati, ampak otava, ſenó, nekaj otroſeniga ovſa, al namozheniga ovſa, al od vſakiga ne veliku. Bolſhi je tudi, shivino |
| Kuharske Bukve (1799): | deni peterſhíla, moke, zheſna al lúka, enmalo v' mlęki namózheniga inu oshętiga kruha, dva einrírana jajza; to vſe drobno rasſękaj |
| Kuharske Bukve (1799): | pol libre ſtolzhenih mandelnov, tri ręsíne ali ſhnite v' mlęki namózheniga kruha, enmalo zukra, ſolí, ſladke ſkorie, muſkat zvęta, 16 |
| Kuharske Bukve (1799): | permęſhaj sa tri ſolde v' mleki namozheniga bęliga kruha, pęt zęlih jajz, oſoli, sraven deni eno ręzh |
| Kuharske Bukve (1799): | namozhi; pluzha mehko ſkuhaj, drobno rasręshi; potle jeh deni s' namozhenim kruham vred |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi, ſolio, inu muſkat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | drugam pošljemo. V ta namén se vzame žakelj in se namoči do dobriga v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči z vodo, kteri se je prej dodal osmi del kisa |
| Kemija (1869): | vodi in v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép |
| Botanika (1875): | jo botanikarji plodivo (fovilla) imenujejo. Če se zrno cvetnega praha namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako |
| Stelja in gnoj (1875): | lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves vse |
| Genovefa (1841): | no, draga mati! dôbro je in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | use volnu praterpeva da ozhash ri mena h' pomuezhi priti namerzh 99000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata da boda kmojei zhas- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader bodesh oblete te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blagó daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vé povedati kaj, kar je na kaki strani zapisano (kadar namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | le to sta vedela, da je še nekaj na svetu, namreč grad, v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti |
| Kemija (1869): | V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa |
| Fizika (1869): | različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na |
| Tiun - Lin (1891): | mu uljudno in ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm mladem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi, de je grof miſlil, de ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo; 2 ) za živinorejo; 3) za izdelovanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | telegrafu pokličani, jih je na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo |
| Genovefa (1841): | njegov kônez jesdihovanje in révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize njegovim ozhém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna. — Če pa krava nanáglama ob mléko pride, brez de bi posébno bolna bila, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | méče strôke v plehasto cev (tráhtar), kjer jih grebenasto vertílo nanaglama zagrabi, de osmukani spodej vùn padejo. Turšica je glava vsih |
| Zlata Vas (1850): | upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi shivine iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ojéſihane vôde mu v uſta dajati. 6. Ktéri niſo bili na nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Paris je nar lepſhi meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | meſto: ta preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | le monde, Bog ktir je ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que je lis, bukve ktire berem |
| Pozhétki gramatike (1811): | kolkor samóremo; tukaj oſtane le, ker je nemeſtimé, ko ſe nanaſha na glagol accomoder. 3. Nameſtimé soi nikol ne rezi, rasun |
| Pozhétki gramatike (1811): | le livre que je lis, bukve ktire berem, que ſe nanaſha na livre. Nanaſhavno Nameſtime. Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali |
| Pozhétki gramatike (1811): | la suis; ker le ni zhlen, temozh nameſtimé, ktiro ſe nanaſha na perlog malade. On doit s'accomoder à I'humeur des |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro ſe nanáſha. Praſhavne Nameſtimena. Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | me boli, elle, ona, sa to, kir ſe to nameſtime nanaſha na tête, glava, ktira je shenſka ino edinja: in govorezh |
| Pozhétki gramatike (1811): | sont beaux, lepi ſo, ils, oni; ki ſe to nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kaj je l' etude. O. Je ſtvar, na ktiro ſe nanaſha djanje imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik. P. Kako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep. Pametna uvidnost, katera drugače kroti poželenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša na privatno pravo, zove se poštenost. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem |
| Pozhétki gramatike (1811): | V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne ſhtevila. Tako rezhemo: moi qui |
| Pozhétki gramatike (1811): | hozhem govoríti, ne: à qui. V' tih isrekih que ni nanáſhaven, temoz je vés. 6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtvari pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo |
| Pozhétki gramatike (1811): | celle-là, un le, una le, sa odléshne. Nanaſhavne Nameſtimena. Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo ino glédajo na kaſhino prejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse te rečí po svojih lastnostih med seboj razločne ! Tó nanese drugačna primera teh tréh pervín, po kteri so zložene. Takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Barka plava v daljne mesta, Velki kupec pošlje vse. Nam nanese mire, zlata, Njemu vse odperte vrata, Zemlja skor njegova je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je zhes globoke doline in grabnje , tam zhes potoke |
| Jerica (1859): | tudi ne enako obernjeni, ampak postavljene so, kakor je svet nanesel. Iz tega se vidi, kako polni duha prostosti so bili |
| Vetrogončič (1860): | Vetrogončič veliko umetnosti sprožil, jih narazen spraviti; kakor je svet nanesel, sta bila pred ali za drugimi. To je Vetrogončiču žolč |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | je mož počasi in varno po produ, ki ga je nanesel hudournik v ravno prestani povodnji na pot, in šel je |
| Bore mladost (1862): | misli pred ko ne malo prijetne. Ko naju je pogovor nanesel na bodočnost, postal ti je smeh kratek in prisiljen, in |
| Cyclamen (1883): | se razhajali gostje po prostornih sobanah; in tu je slučaj nanesel, da sta se v sobi, kjer so pušili, pri kaminu |
| Cyclamen (1883): | Pozneje je odšla gospa ukazovat nekaj hišinji, in slučaj je nanesel, da se je malo potem prišel tovarniški vodja posvetovat zaradi |
| Dva adjunkta (1888): | priliki. In slučaj, ta čudni, neumevni gospodar v dejanjih naših, nanesel je, da je v tistem času obólel sodni sluga Kveder |
| Dušne borbe (1896): | rekel cesto z navdušenim glasom gospodar te hiše, kadar je nanesel govor na-njo. In skoro da ni pretiraval. Z onega holma |
| Prve hiše (1896): | da bi jo drugi dan peljal kupcu. In slučaj je nanesel, da je zategnil jeden voz na Žličarjev svet. Kajpak je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali |
| Zoologija (1875): | konopca, na kojem je kacih 24 ali 25 živčnih ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | dosti spoznana. Al svobodnoljubni Angleži ne prekucnejo nikoli na vrat nanos starih navad; z dobrim pomislikom postopajo naprej, naglice ne poznajo |
| Revček Andrejček (1891): | ko si zdrava — kaj ti je vsega v tvoji bolezni nanosil? Franica. (Pobere perilo in ne more nič več zakrivati notranje |
| Ivan Slavelj (1876): | je čutil novopokrepčanega, zavoljo čudodelnih vzdihljajev radostnega. Meta pa odloži naočnike z zgrbančenega nosa, položi jih med vele liste pobožnih bukev |
| Zádruga (1890): | se ozirajo okolo po deklicah. Danes je tudi Zagorski del naočnike na nos, kakor da bi bolje mogel iztekniti »kraljico«. »Zádruga |
| Lisjakova hči (1892): | je visela vezena torbica, v kateri je imela robec in naočnike. Z desnico se je sedaj pahljala s starinsko veternico, sedaj |
| Lisjakova hči (1892): | ga je z veternico. Sedaj je obstala in zopet nastavila naočnike ter se ozirala po gospodi, ki so sedeli okolo miz |
| V krvi (1896): | ki sta bila vstala s klečala, je zasopel globoko, pomaknil naočnike na konec nosa, odprl dolgo, drobno knjižico »Rituale Romanum« ter |
| Dušne borbe (1896): | z izrazom globokega obžalovanja in vznemirjenih oči. Profesor si poravna naočnike na nosu in skoz nje upre pogled na svojega brata |
| Napoleonov samovar (1898): | Hahahaha! Saj jih imaš nad očmi, na čelu! Drenovec (potegne naočnike na nos). Ti presneta reč vendar, saj je res! Ali |
| Napoleonov samovar (1898): | Vernik mislil o tebi, ti' sladkosneda! — Pomagaj mi, da najdeva naočnike! Ljudmila. Hahahaha! Saj jih imaš nad očmi, na čelu! Drenovec |
| Gojko Knafeljc (1899): | stal zraven njega ter si brisal v tem hipu motne naočnike. Bil je to notarjev pisar, gospod Strel, obenem čitalniški tajnik |
| Sosedov sin (1868): | hodil s Fránico majhen, šibák človek v črnej suknji z naočniki na nosu in tenko svitlo paličico v roci. Deklici se |
| Ivan Slavelj (1876): | jo odpre na mestu, kjer so ležali v nji stari naočniki. »Tu je«, pravi s prepričanjem. Oboroži nos in prične brati |
| Cvet in sad (1877): | odpre knjigo. Bila je: Tomaža Kempčana hoja za Kristom. Z naočniki, kateri so bili veliki kot volovski jarem pred hlevom, kakor |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | res s svojim dolgim suhim obličjem, dolgim nosom in okroglimi naočniki tako podoben stereotipni figuri v „Fl. Blätter″, kakor da bi |
| Vinko (1884): | rumenkastih laseh bi sodil, da je mirne krvi, ali za naóčniki so živo migljale modre njegove očí, in ko so mu |
| Prvi sneg (1886): | tovariša dalje razvijal. « »Pojdimo! « oglasi se dolg, suh mladenič z naočniki. »Kakor po naročilu. Ravno trebam gradiva za podlistek svoje »Zarje |
| Prvi sneg (1886): | umirilo srce, v tem šine mimo njega mlad človek z naočniki in ga pozdravi: »Dober večer, gospod doktor. « Mirko se ozre |
| Napoleonov samovar (1898): | si je prišel ogledat — čaj no! — kje pa so moji naočniki? (Obrnjen proti desnemu zadnjemu kotu, išče naočnike v miznici velike |
| Vinjete (1899): | kozarci ...« Pred njo obstane profesor s čmernim obrazom in z naočniki na nosu. Iz fraka vzame rdeč robec, usekne se in |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe nepreterga; najn potreſi męſhanje, vkup svì, deni ga naokroglo savitiga v' eno plehato s' rakovim putram pomasano ſklędo, deni |
| Kuharske Bukve (1799): | moko potręſenim perti na tanko; pomashi s' męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni obod, polì s' |
| Genovefa (1841): | Le dôbro me pogléj! Poſhlataj môjo roko! Pogléj le perſtan na-nji, ki ſi mi ga ti dal. O Bog! réſhi ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré. Če najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bol pa nagvenam? te molitve kathere se bojo sdei brale se morjo is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan kaku bosh pati antuart dav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | poti more vradnik vse ljudém tako dopovedati, kakor je treba. Napačna in vzajemni razumevnosti nasprotna navada, ljudem pisma v nemškem jeziku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem, kako se je Kasian prestrašil, in ko mi drugič napačna besedica uide, zalesketala je solza v njegovem očesu, k meni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | roditeljev za svoje otroke utegne torej le v tem oziru napačna biti, če je pretirana. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so Dunajčanje sami pravili, in če je bila misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pričakuje; to ga zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate , pol ga po potu rastreſete; zeſto ravnate s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoja is dvoriſh in is ſhtalá. Tam ga naloshijo na napzhne vosé, is kterih ſe ga po poti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba, dokler spahnenje ni zdravo. Pri ti priložnosti moram svariti napčnega ravnanja, ktero je pri nekih kovačih v navadi, ki menijo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | To le sedaj tako misliš, ker ne poznaš moči občnega, napčnega mnenja in koliko premore laž, ki se ponavlja dan na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji zgodilo ? Naj se le en kmet oglasí |
| Tine in Jerica (1852): | bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj napzhniga ſe najde, per napravIjanju gnoja od njegoviga perviga dela noter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapopaſti nemorejo, de bi gerdo ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je še mnogo napčnih misel, da drevésa blizo polja so poljskim pridelkam škodljive, — in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam bil vmés dregnil, zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje saj toliko, kolikor je še mogoče, popraviti. On gré |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljivi. Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne klaje s krompirjem isvirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le is semlje perkashe, v nizh dene. — Tudi to je napzhno, de ſe po hoſtah prevezh liſtje v naſtiIjo grabi, mladino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je ona navado imela po svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da |
| Sveti večer (1866): | ter komaj hišni prag prekoračiti zamorejo. Ali je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki |
| Zlata Vas (1850): | danes v to, jutro v uno hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | glavo. Posebno ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan |
| Oče naš (1885): | Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali, kaj se je godilo |
| Oče naš (1885): | trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in zračen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je na enkrat dovolj. XVI. Poglavje. Bljuvanje ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin napada prasiče, ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda. Moseſ jim ſerze dé- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | spušaji (Ausschlag), vunder niste edini. Kozé ali osipce (osepnice) večidel napadajo le mlado živino, so z vročnico združene, to je, |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vere. Kajti najpoglavitniši in najvažnejši naši sv. nauki, ktere radi napadajo in izpodbijajo drugoverci, so dokazani v življenji, šegah in naukih |
| Zoologija (1875): | mm. dolge mušice, ki so neznansko silne in nadležne. Posebno napadajo živino, jej silijo v gobec, nos in ušesa in jo |
| Zoologija (1875): | gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih živali, napadajo perutnino, opitane svinje, bolno blago (živino) — s kratka pred njimi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | obdal in zavaroval proti Sorbom, ki so večkrat njegove dežele napadali. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Pretekle božične praznike so tukajšnji vojaki Weberjevega polka ponoči ljudí napadali in jih mnogo ranili. Jaz menim, da teh razuzdanosti niso |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so jenjali napadati — »vidil sim te zamižati pred mojim mečem, ker vender veš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | in bodi si tudi v smert. Čez mejo deželo sosedno napadati je ob času mirú prepovedano, in kdor v ptuji deželi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in to je menda vzrokovalo, da je morska bolezen jela napadati posamezne. Hvala Bogu! da je bilo bolnih še manj, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je pa vendar srečno ubranil. Malo dní potem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesta, in ga oropati hotel, pa tudi tega je premagal napadenec. Res je, beda in potreba ste velike po naših krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. § |
| Genovefa (1841): | vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo ogreva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premlačí. V nekterih vaseh gonijo živino na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de |
| Gozdovnik (1898): | našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šestih na pašo spusti; se mora večkrat z merzlo vodo napajati. Kjer je priložnost, naj se živina v tekočo vodo žene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V nekterih krajih je navada pozimi krave iz korita napajati. Ako krave iz gorkega soparnega hleva pridejo in merzlo vodo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konje premrazenja varovati. Pozimi se ne smejo z merzlo vodo napajati, ampak s tako, ktera že dalje v hlevu stoji. Kedar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z |
| Maria Stuart (1861): | da ima pričati Tožnik zatožencu v obraz. Ni tako? Sem napek čula? — Paulet! za možá |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ali tista nemška deklica, ki v svoj materni jezik tlači napek izrékane francozke besede, ker so jo njeni svojeglavi in oholi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej! z močmi osode |
| Zlata Vas (1850): | ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov |
| Stric Tomaž (1853): | neumne reči praviš,“ jo pokrega mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó |
| Ferdinand (1884): | godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen; njegovo največe veselje pa |
| Genovefa (1841): | je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake bolj na drobno. Naše cesarstvo ima 36 milijonov oralov (johov |
| Revček Andrejček (1891): | ondi dobro vozil, in bil sem mu porok za vse napake. Domen. No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | copernije, ako ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jih stolci in zmešaj. Kedar o gnojenju koz prasiča driska napade, stolci želoda v moka in dajaj dve žlici te moke |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na |
| Lohengrin (1898): | stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši porazi Miroslava. Ta poskuša zopet vzdigniti se |
| Trtna uš (1881): | tudi trtne uši trs še poprej, kakor se popolnem posuši. Napadejo pa sosedne najbližnje trse. Zato vidimo, da se trtnih ušij |
| Gozdovnik (1898): | oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo črez reko, da nas napadejo od dveh strani. Zato naprej, le naprej! « |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje |
| Trtna uš (1881): | uš: 1. ali je trtna uš še le pred kratkim napala posamezne trse in jih le malo ugonobila, ali je pa |
| Trtna uš (1881): | so podobne onim, katere opazujemo, kedar je uš vinsko trto napala. |
| Trtna uš (1881): | se trtna uš ugnjezdila ter večji kos vinograda ali goric napala in se po njem brez zadržka množila in širila. Tukaj |
| Zoologija (1875): | malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto |
| Oče naš (1885): | na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v |
| Tiun - Lin (1891): | vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še ni znano. 12.000 Turkov donavske |
| Oče naš (1885): | je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli |
| Gozdovnik (1898): | mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče? Brž človeka, brž naprej! « Prihitevši na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | silo nabo k' dobri pameti, ampak k' boſhjemu reſſhallenju napellan. Doſtikrat se ti ſauſamesh, ke hudobne ladji toku globoku v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moj Jezus! grešil sim, in sim tudi druge v greh napeljal; daj vender solz mojim očém, de noč in dan svojih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi po ajdovskem zapopadku ne dosti manj kakor k očetomoru napeljal. Urno je hotel napreči, pa rekli so mu, da morajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | so starši maliga Pétra že zgodaj k čédnosti in pobožnosti napeljali. — O de bi vsi starši svoje otroke ravno tako v |
| Oče naš (1854): | Podgojzdanov je prihajalo. Obstavili so bližnje vasi in topov so napeljali, da bi Francozom branili čez jezero priti. Drugi dan — bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako |
| Oče naš (1854): | francozki general proti Stanzstadu in Kersiten, prav blizo Hergisvajla topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez nevarnosti napeljati v motorje in skupine |
| Fizika (1869): | visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja tako : 1. de druge debele in maſtne semlje na-njo napeljeſh 2. de jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to s njo dobro sméſhaj, 2. S |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ta ſveit ima ſvoju veſelie per vshiuleinu tih lushtou, dobravole, napelaveina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſposnati namen, zilj in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnike istéka, in morebiti zlo po njih saſtaja, prozh jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo na travnike napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic nazaj v peč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je še le na polji, ki nas vse od kraja napeljuje na dobre misli. Sleherna cvetlica, vsak klas, vsako zrno, vsako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | jo, inu letó pèklęnſko trumo napeluje Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki nevernike v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je debélji, méſhaſh. Semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | take merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko je živina pregòrke piče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uro 512.000. — Mnogo Boljarjev v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim |
| Gozdovnik (1898): | v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | in če bi bil ravno spet nevošljivi Štrucelius vse žile napenjal, mi saj diplom akademiškega uda ne odide. — Pa človek obrača |
| Žalost in veselje (1870): | svoj dalovid in dolgo opazuje malo selišče. Tudi Aleš je napenjal svoje očí ter menil zdaj zdaj zagledati kako divjo druhal |
| Žalost in veselje (1870): | pri onej kupici, kjer Indijani tako divje kričé. " Tomaž je napenjal oči — pa nič kaj ni mogel razločiti, kajti bilo je |
| Žalost in veselje (1870): | tekel, ko vidi, da jo za njim suje cela druhal. Napenjal je vse moči, pa oni so prihajali vedno bliže, ker |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | moč pobegniti, seže v žep, slišati je, ko da bi napenjal petelina, toda žandar mu zbije pištolo iz rok. Vidé, da |
| Pomladanski vetrovi (1881): | samogovor. Videti je bilo, kako se je z vso močjo napenjal, včasih glasno zajeknol, potem pa zopet tiho šepetal: „Tukaj sem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | stoječ in sicer tako nekako, kakor bi ga hoteli svariti. « Napenjal sem svoje možgane, pa izginilo mi je bilo popolnoma iz |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | mogel dvigniti s klopi. Kakor bi bil pribit, sedel je. Napenjal je vse svoje moči, tako da mu je pot stopal |
| Slučaji usode (1897): | ne bo. Kje bode on jutri ob tej uri! In napenjal je vse svoje duševne moči, da se junaški izkaže. Grajščakinja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sme dobivati, zakaj leta bi mu čreva polnila in vamp napenjala, kar ozdravljanje zavera, in rano lahko razterga. Kedar prasič psove |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | trave ali kaj enakega pokladal, bi mu takošna kerma trebuh napenjala, in rana bi se zopet razparala. Krog rane je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | našemu jeziku. Zastonj bi čakali, da se budu trudili i napenjali drugi narodi za čast i povzdvigu našega jezika. Mi sami |
| Gozdovnik (1898): | podjetje šele proti jutru in zatorej svoje paznosti niso tako napenjali, kakor je veleval njih sedanji položaj. »Ne bodo nam delali |
| Kuharske Bukve (1799): | shę hud kvaſ v' ſebi sa naſhe telô k' gnilobi napenati. Rajſhí lakoto terpeti, kakor v' shelodez djati, karkol je le |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtavi na ſlabo sharjavko, shverkaj vędno, de ſe sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi in prasiču |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in |
| Fizika (1869): | tekoči lokomotiv pride do mesta, kjer je železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro |
| Gozdovnik (1898): | Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni |
| Viljem Tell (1862): | neke male stvarce, In videl, da koračim proti njemu Z napetim lokom, je obledel, treslo Koleno se mu je in videl |
| Gozdovnik (1898): | ter se obrne. Toda v tem hipu stoji Pepo z napetim karabincem pred zadnjima. »Stojta, sennores! Ne mahljaja naprej, če ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga |
| Fizika (1869): | in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki |
| Fizika (1869): | zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki |
| Fizika (1869): | te vrste napravi se, če se udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od |
| Stric Tomaž (1853): | dva hočem imeti“, pravi nekako terdo, „ako ne, bom druge napel. Zastran otroka se vam ni treba nič bati, ga bom |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bil je vzdihoval polglasno: „Mater hočejo umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil |
| Tiun - Lin (1891): | začele na njo lov. Slutil sem dobro, da bodo naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so |
| Stric Tomaž (1853): | po vodi splaval, in da bo zdaj vse žile treba napeti in še bo morebiti vse zastonj. „Šmentaj, Lokar! to ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ga preveč izteguje in vnetje napravi. Potem snet pritisne in napeti mehur poči alj se razterga. Scavnica se iz razterganega mehurja |
| Viljem Tell (1862): | roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče lok napeti. (Vstane. ) Prežim na plemenito zver. Če se Ne naveliča lovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ustanovi upravna sodni j a. — Da se povzdigne vojna moč, napeti bode treba duševne in materijalne sile ter deželno b ram |
| Gozdovnik (1898): | preganjajo begajoče bele. Naprej, hitro naprej! « Konj je bil prisiljen napeti vse moči; tabor je bil oddaljen le še deset minut |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo in z malo vinam. Zdaj pa |
| Kemija (1869): | v vinskem cvetu neraztopen. V vrelej vodi se namoči in napne v neko zdrizasto (gallertartig) stvar, znano močnato lép (Kleister). Na |
| Botanika (1875): | namoči z vodo, sesá močno v sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de se napnejo, med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane |
| Fizika (1869): | elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav |
| Fizika (1869): | in s tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo |
| Fizika (1869): | ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo, ko |
| Fizika (1869): | del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če se voda greje v zaprtej posodi, tako da |
| Fizika (1869): | kislin, ker postane po dotikanji kovine z vodo najpoprej električna napetost v atomih teh teles, ktera ima za nasledek električni tok |
| Fizika (1869): | s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek |
| Fizika (1869): | da se list papirja pód-nj podloži, tim manja je neravnomérnost napetosti in tedaj tim manja je nevarnost, da bi steklo počilo |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | v dotične motorje in skupine svetilnic —, v toke primerno manjše napetosti, ki jih smejo potem brez nevarnosti napeljati v motorje in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | tokobudne ali tokorodne stroje. Ti stroji oddajajo tok jako velike napetosti tokovodu, narejenemu iz golih bakrenih žic, ki so, kakor vrhzemeljski |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | goditi, ker bi bilo nevarno pripuščati, da bi toki velike napetosti stopali v hiše, kjer so za delovršbo namenjeni motorji in |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih za posamezne motorje in skupine svetilnic odcepijo od |
| Gozdovnik (1898): | Areljana? « vpraša zdaj Arečiza, ki je bil to razpravo z napetostjo poslušal. »Areljani,« reče osorni Diaz, »Areljani mi niso v rodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemnikam Novic za novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | za pol leta pa polovico tega. *Andreja Vavken-a novi cerkveni napevi. — Ako- ravno smo že večkrat in ne ravno na veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni so napevi v muziko tako lahko, da jih rabiti more vsaki tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ne ravno na veselje naše čuli, da se skladateljem slovenskih napevov kaj slabo splačuje njihov trud in da je malo da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega |
| Kemija (1869): | tudi nekaj žvepla in nektere soli. Razvročene živalske tvari se napihnejo, začnó se topiti in naposled se strdé v gost žlindrast |
| Zoologija (1875): | in ako iz živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo jih napihnile, de ſo ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi |
| Zlata Vas (1848): | veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod se ti taiſte ſadobil, inu de bodesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov nimash ti ſacezhuvati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku govory: Sapentia |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | salih ſantov v' ſoſędski — nizh ſe ti ni tręba toku napihuvati — Pameten bodi , Anshe! sadershi ſe, koker en mosh — ſej vęjſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in umetno razstavljeno. V preddurju teh Redutnih shramb smo latinski napis vidili, ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po bizantinskej obliki. Napis bode: Jan Kollar, nar. v Mošovcech dne 29. červenca 1793 |
| Valenštajn (1866): | mu stopi naproti). Kaj je? To je cesarski pečat. (Bere napis i da pismo Oktaviju, očitki se mu beró v očesi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | življenje, taka smrt! ” Iz Ribniške okolice 26. dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam je po letošnjem zboru Kranjskem treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger. ) Silvestrov večer je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 1873 nastopil. Bil je le načrt, in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli plemena, je klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na |
| Ferdinand (1884): | Sedaj prinese oskrbnik šop listov. Grof hitro pregleda napise; kajti je znal večinoma zapopadek vže iz napisov. Pri nekaterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnarji vred po segurni priliki v Beč (Dunaj) poslati z napisam: Herrn Theodor Tirka et Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder |
| Genovefa (1841): | in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | i mešetovanja, ako bi na cestnih i putnih tablah bila napisana imena vesi, krajev, tergov i mest po nemečko i zraven |
| Kemija (1869): | je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se pa morejo vrednote teh številk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár |
| Blagomir puščavnik (1853): | da bi serca bolečine ozdravile. Sprehajam se po lepem vertiču, napisanih travnikih, in na bregu bistrega potoka. Molim božjo vsigamogočnost — tode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mestu proti levi. § 9. Pravilno napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je, kaj ſo apoſteljni po prihodu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kriſtjanov gre k' vélikimu duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hlazhah, in je „ſlovo od ſholſkiga leta” *) ktero je popred ſpiſano v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | katero je speval njegov brat Nikola. Žena Zrinjskega je sama napisala hrvatski molitvenik. Koliko spisov pa je utegnil kruti čas uničiti |
| Blagodejna zvezdica (1881): | ter izroči listek slugi z besedami: Storite, kar sem Vam napisala. Sluga čita in takoj zapusti sobo. Ko gre čez dvorišče |
| Mačeha (1883): | sem s tem potratila! Koliko bi bila v tej uri napisala! Moj duh je bil danes takó veder, moja faatasija takó |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | A tudi ni mi do pisanja, kdo vé, kaj bi napisala? »Kar se misli, odbeží, izgubí se, pozabi; kar se pa |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | minule proste dni. Nič vsega tega, kar sem pred meseci napisala, ne prekličem tudi sedaj ne. Če ji bodem še kàj |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | mu je nekaj prihranila, domislila sem se, raztrgala list in napisala drugi. Ko jo vprašam za náslov, pravi, da ne vé |
| Prve hiše (1896): | storil —! Le pojdi za sedaj. « Meta je šla in précej napisala pismo Prvinovemu Francetu. Tinček ga je nesel še pred poldnem |
| Pod streho (1897): | tem je vzela Zinka iz Rozine škatlje polo papirja ter napisala polagoma z otroško pisavo: »Nečem vedeti o tebi nič več |
| Pod streho (1897): | ukažem Tonetu, da te nabije. Zinka. « Dela je v zavitek, napisala neroden naslov, ki ga je bilo težko citati, ter je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vedela, kako bi plačala poslanca, vzame še drugi košček pergamenta, napiše si na-nj ime mladencevo pa stanovanje in ga vtakne k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo |
| Deborah (1883): | Ana. Napij se na vodnjaku. Si trudna? Čakaj, pojdem ti po vode |
| Revček Andrejček (1891): | na mizo postavi in po sredi odide). Franica. Na Andrejček, napij in najej se; koš odloži in usedi se! Andrejček. (Imenitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dóbro vino na miso, ino potlej, ko ſe goſtí she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv dobro napijó. |
| Stric Tomaž (1853): | prestrašen in nekako bolehen, ker se je ga bil preveč napil. Zdaj pride Kasi k njemu. „Ha! čuj! strašna noč je |
| Najdenček (1860): | žeje ob vso moč djan, pridem proti večeru do studenca. Napil sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ |
| Najdenček (1860): | na velbljudih proti studencu šli, pri kterim sim se jez napil. Sklenil sim, jih brez straha počakati. |
| Viljem Tell (1862): | me viditi ni mogel! Položil sem rokó mu na oči, Napil se maščevanja vročega Iz večnih tmin njegovega očesa. Staufaher. Pustite |
| Valenštajn (1866): | Tretiji čuvaj. Avstrijskemu sovragu! Prvi strežaj. Luterancu! Drugi strežaj. Poprej napil je Bogodan cesarju, Pa kakor mutci vsi molčali so. Ključar |
| Valenštajn (1866): | iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se Napil je prsih; nej mi bil sumljiv, Odprl mu sem široko |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | žejen. Micika je šla po vode in ko se je napil, čutil je, da je jako upehan in lačen. Pa druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pa zdravju silno škodljivo; posebno nevarno je pozimi žganja se napiti, v misli, de žganje človeka greje, — to ni rés, skušnja |
| Botanika (1875): | voda, v kterej so razpuščene druge snovi; z vodo so napiti in napolnjeni vsi tisti rastlinski deli, ki so gibki; če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov |
| Robinson mlajši (1849): | pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev — ozincev — motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli. Ker je poterpežljiv |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva |
| Roza Jelodvorska (1855): | sužnja vedno tičim. Ali upam, de se bo kmalo dan napočil, ko se moj mož iz vojske verne, on te bo |
| Čas je zlato (1864): | nesrečen ostal, in bi mu nikdar noben blažen dan ne napočil. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je sam rad ostal v njej. Zjutraj, ko je dan napočil, in je Dragica še spala, priletel je golobček na njeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pregovor: „O svetem Vid' — se noč in dan vid'. ” Kmalu napočil je bil juterni zór, in daljne besede Valjavceve mornarjeve pesmi |
| Gozdovnik (1898): | kvar prizadeti Apačem. Noč se je pretegnila in jutro je napočilo. Solnce je prevršilo tretji del svojega teka, kar se slišijo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | položaju? Naravi ne — pač pa milosti! 3. Na „morski liliji“. Napočilo je jutro po strašni noči, katere dogodke smo ravnokar opisali |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Jezus, na križu zaničevan, Jezus, s kisom in žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nad njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sapuſtil? “ — Potlej rezhe: „Shéjin ſim! “ Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi |
| Biblia (1584): | letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s tim lepim imenam enga perjatela pozhaſtiu, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te bili oblekli; kedáj popotnika, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi |
| Astronomija (1869): | in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z |
| Revček Andrejček (1891): | pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do |
| Kemija (1869): | ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61 |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl |
| Kemija (1869): | trije r zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim premogom in potem se razvročijo do žarovitosti, ki |
| Fizika (1869): | z vinom steklenice, ki jih treba dobro zamašiti, nikdar ne napolnijo zvrhama z vinom, ampak pusti se v vratu vselej palec |
| Fizika (1869): | železa, zlata ali iz kake druge goste kovine, z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobili, ker imajo veliko polka, in bodo čbele panj spet napolnile. To se bo tolikanj gotoviši zgodilo, če se 2. vbrani |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pripusti; kjer ajda raste, bodo ob ajdovem cvetju svoje panje napolnile. Kdor svoje panje na ajdovo polje ob cvetju pošiljati misli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rastlinske korenine do cev prišle, va-nje zaležle in jih kmalo napolnile, ali pa bi v hudi zimi voda v njih zmerznila |
| Kobiljekar (1878): | denar. Ko pa je pred Kobiljekarjevo hišo stal, so ga napolnile v hipu globoke misli. Potem pa se mu je hipoma |
| Dóra (1885): | Ustavim se in gledam v tla. Oči so se mi napolnile s solzami, a nisem hotela, da jih Gerca vidi. Gerca |
| Beatin dnevnik (1887): | govoriti, toda zaman je bilo, le oči so se mi napolnile s solzami. Govor teh solznih očij mu je moral biti |
| Pogreb na morju (1894): | na sredini morja. Oči, ki so bile vprte v siroto, napolnile so se mu s solzami. »In mati mu leži mrtva |
| Kotanjska elita (1898): | izvestja, semtertja celo kak rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl zadovoljno in ves srečen na bogato |
| Kotanjska elita (1898): | je razbijalo kakor v kovačnici, žile so se mu bile napolnile s krvjo, in ves obraz mu je bil zabrekel. Tresel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narodov je tolikſhno, de hi lahko zéle bukve s njim napolnili. Nar rajſhi ſi je pa sapiſoval rezhí, ki kmelijſtvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati |
| Fizika (1869): | živo srebro v cevi po tem, ko smo jo bili napolnili. 104 Skušnja uči, da živo srebro v enem in istem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | se je storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva, napolnili bi gotovo lahko vsa predala „Novic”; ker se je pa |
| Stric Tomaž (1853): | vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter je mene v' sredi ſhalloſte s'to narvezhe sladkuſtjo napolnilu. 2. Kedur na Boga naupa, je en revne zhlovek, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſjidezhe, inu ſatorej nabo tvoje serze nekol da sitoſte napolnilu, ampak le uſſe tvojemu serzu eno uſſeskuſno lakoto drugeh rezhy |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali |
| Rudninoslovje (1867): | steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti. |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne |
| Fizika (1869): | koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To |
| Fizika (1869): | se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku |
| Botanika (1875): | je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se |
| Zlatorog (1886): | svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez |
| Botanika (1875): | se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali se pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se |
| Botanika (1875): | kterej so razpuščene druge snovi; z vodo so napiti in napolnjeni vsi tisti rastlinski deli, ki so gibki; če se voda |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in nalije gostu in sebi v kozarec. Ko prišlec izpije napolnjeni kozarček, pogladi si temno, nagubančeno čelo in ogledaje se po |
| Blagomir puščavnik (1853): | in sam verli Nikolaj jadra. Za timi sledi veliko druzih, napolnjenih z ljudmi vsake starosti. — Bliže ko pridejo, hujše tolče serce |
| Kemija (1869): | v podobi sivkaste skorje sesede v sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein |
| Zoologija (1875): | trupla izraste zopet cel polip. V posodah, z morsko vodo napolnjenih, ostanejo žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo: gljivačo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in |
| Rudninoslovje (1867): | njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a |
| Kemija (1869): | dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo |
| Kemija (1869): | prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno |
| Maria Stuart (1861): | je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter |
| Občno vzgojeslovje (1887): | opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je |
| Sacrum promptuarium (1695): | katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh klizov teſtomu |
| Zoologija (1875): | z manjšo škodo prenašati nepravilnosti, in nij skoro verjetno kacega napora in kacega vspeha je človek zmožen, ako ga v tem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so legli; bili so utrujeni vsled velike žalosti in silnega napora, Mlajša dva sta takoj zaspala, starejši brat pa je čul |
| Gozdovnik (1898): | majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil Kanadčan izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 funtov v enej sekundi |
| Robinson mlajši (1849): | je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le |
| Rudninoslovje (1867): | jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III |
| Rudninoslovje (1867): | otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k |
| Kemija (1869): | ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo |
| Zoologija (1875): | veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na |
| Zlatorog (1886): | Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju |
| Občno vzgojeslovje (1887): | druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se |
| Zeleni listi (1896): | Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas |
| Robinson mlajši (1849): | kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega |
| Divica Orleanska (1848): | kraljevo tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V |
| Sacrum promptuarium (1695): | nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride |
| Sacrum promptuarium (1695): | etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Fizika (1869): | pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti |
| Valenštajn (1866): | čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I |
| Gozdovnik (1898): | ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar, sodnik in dva orožnika proti učenikovemu stanovanju, ter pridejo |
| Jela (1859): | vsi viri luči. Zagodin se je bil pogumno z beračem napotil. Nocoj jo dobim za vselej, ali pa za vselej zgubim |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | zvedel, da mati še živi in kako, se je precej napotil gledat starih krajev in objemat staro mater. Ko je prišel |
| Slovenske večernice (1865): | smo; — teržaški kolodvor šteje nas med svoje. Najprej sem se napotil proti cerkvi novega sv. Antona, kjer sem upal najti svojega |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | bom brez dela in skrbi kakor grof. Precej se je napotil v krčmo in poklical vanjo vsakega, ki je šel po |
| Gospod Janez (1884): | bil sodnik pozvedel, da župnika ne bo do opoldne domov, napotil se je na daljši sprehod; — kam — o tem izprva še |
| 4000 (1891): | S spremljevalcem svojim, ki mi je vodil konja, sem se napotil pod velikanski obok mestnih vrat. Vnanja straža je naju pústila |
| Zmota in povrat (1892): | treba braniti nikoli. « Po običajni želji, naj bi kmalu ozdravela, napotil se je domov, če tudi je bil prepričan, da soseda |
| Senanus (1892): | to prav za prav že veliko ponižanje, ako se je napotil k nji, da jo dvigne k sebi iz nižine? Ljubiti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Drugo jutro, na sveti dan, je zarana vstal in se napotil proti Bledu. Pri Beraškem studencu najde človeka v snegu že |
| Roza Jelodvorska (1855): | v terdnim spanji. Nisim se brez premišljevanja in molitve sem napotila. Bog me je sem pripeljal, on je gotovo z mano |
| Kemija (1869): | smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry Dawy-a da je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer je Benediks mnogo let s svojo ženo živel |
| Zoologija (1875): | Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde |
| Valenštajn (1866): | Maks. Z Bogom! Oktavij. I ti kmalu Za manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot |
| Blagomir puščavnik (1853): | Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi poduzhenja divjakov in moji„mu prisadevanju, jih kmetije uzhiti, napotja delali. “ „Jes ſi pa miſlim: Vſaka dòbra nova rézh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obé„ta, ſe mora s mnogotermi sadershki bojevati, „predin vſe napotja premaga in zhlovéſhtvu ſre„zho prinéſe. “ „Kakor je kmetijſtvo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo |
| Zlata Vas (1848): | poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je skupej prišlo; tode ko se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se prestavi na drugi dan, to je |
| Fizika (1869): | združena z močnim padanjem tlakoméra, in po tém že naprej napovedana. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati |
| Čas je zlato (1864): | s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek |
| Genovefa (1841): | odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhe Jakop Bogu dar opravil. Juda gre naprej, ozheta napovedat. Joshef ſe mu naproti pelje. De le ozheta sagléda, plane |
| Genovefa (1841): | njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de bi vſe na njeni prihod pripravilo; drugim je ukasal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je prijasno migal s' repam, kakor de bi hotel prihod napovedati. Veliko veſelje je bilo. Naproti mu vſi tezhejo; ozhe tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinar in 15 krajzarjev. Proſimo bersh ko je mogozhe imena napovedati in plazhilo poſlati, de ſe bomo sanaprej pri natiſu po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in dolgosti bi poslano blagó vtegnilo biti. Ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkerbéti. Poſlal je tedaj porozhnikov pred ſeboj, de mu prihod napovedó. Svezher pridejo poſli nasaj, ino mu rekó, de mu Esav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo bolnike osdravljali. S' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti oklizujem. “ Po tem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava je sicer boljši, ko nič, takó dobra pa nikdar biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vživa. Ako vse to prevdarimo, je očitno, da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela. V teh pravilih je določeno, da nje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz Reke v Karlovec in iz Zagreba v Sisek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ni odgovora dolžán. To je, kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati |
| Fizika (1869): | nahajamo potrjeno pri škropilnicah, pri čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | gor posije. — Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da |
| Fizika (1869): | ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo naprave vseh parnih mašin. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač vzdržuje osobje take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekteri prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | marljivostjo svojo hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam vred zanaprej 1 funt po 20 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški, kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni. Razun tega bi si napravo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo, ki jo jabelčni olupnik (Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti |
| Kemija (1869): | in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. |
| Botanika (1875): | večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni |
| Divica Orleanska (1848): | Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že |
| Fizika (1869): | skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost |
| Kemija (1869): | in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako |
| Sveti večer (1866): | njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi |
| Fizika (1869): | vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po |
| Fizika (1869): | Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke. |
| Botanika (1875): | preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za |
| Genovefa (1841): | lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel |
| Genovefa (1841): | Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja shêna — kaj ti je moj ſin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo |
| Robinson mlajši (1849): | gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo |
| Robinson mlajši (1849): | skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus |
| Roza Jelodvorska (1855): | jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci |
| Oče naš (1885): | in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse |
| Robinson mlajši (1849): | lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti |
| Oče naš (1854): | Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej |
| Botanika (1875): | gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v |
| Revček Andrejček (1891): | razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
| Zeleni listi (1896): | »Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi zele ſoſeſke vkupej ſtopile in ſi eno tako maſhino napravile? Miſlim, de bi bilo prav, zhe bi naſhi kmetje to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi ſe take ognjiſha, ki malo derv potrebujejo (Sparherde) napravile, in pa pezhí, ki bolj dobro grejejo, kakor je bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | komaj začete preiskave še večkrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | odtegnjenih rok in še marsiktere druge okoljšine posameznih hiš so napravile vsaki kmetii več ali manj skerbí in nadlog. Tem nadlogam |
| Fizika (1869): | tedaj težko kje more nabrati dovoljna množina, da bi se napravile krepke prikazni. Po zimi se dajo poskusi najbolje napraviti blizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu |
| Robinson mlajši (1849): | ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo |
| Gozdovnik (1898): | se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik nobeniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še |
| Botanika (1875): | koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti resnico povem: veliko bolj me veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo |
| Fizika (1869): | na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ” |
| Fizika (1869): | barvi, ena poleg druge položeni, medsebojno uničite in prijeten vtisek napravite. Ker te prikazni, o kterih smo ravno zdaj govorili, opazovalec |
| Zoologija (1875): | iz fizike, se imajo pri vodovih gibanjih pota, ki jih napravite grobišči sil a in b, a to sta loka ad |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura, ki mora priti vsak čas |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 |
| Robinson mlajši (1849): | plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini |
| Fizika (1869): | skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od |
| Fizika (1869): | 203 V obče naj bo še omenjeno, da je za napravljanje električnih poskusov topel in suh zrak poglavitna potreba, ker vlažen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ne vsega, kar se bo nocoj „pri zvezdi” godilo, vsaj napravljanje te besede, nagibe in namerjanje, z debelo plahto pokrit. Iz |
| Oče naš (1885): | se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi je že vedeti dal. — Nekiga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje ni za žejo gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne bo nič daljše, kakor moje življenje. ” ~ Brica se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere |
| Fizika (1869): | elektrike. Izvirek galvanske elektrike. Volta je mislil, da se elektrika napravlja ali rodi z golim dotikanjem dveh kovin, in da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lekarji ali apotekarji se pečajo z drugo vejo , po kteri napravljajo mnogotere izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in kmalo se bo zacelila. Kervne vgnjide se v koži napravljajo in so z hudimi bolečinami združene. Lete se morajo, kedar |
| Zoologija (1875): | se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal? Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina |
| Zlatorog (1886): | Menèč, da nema božji svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in zlasti merzlice so bile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep ſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaji), z ktero bi ložej živino redili in več gnoja napravljali. Koroški kmet, ki ſim ga prašal, zakaj na dobri njivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starih, starih časih iz mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tistih mestih, ki smo jih zmagali 7. dan t. m., napravljamo baterije, s kterimi žugamo naravnost veliki luki”. Pervi naskok je |
| Fizika (1869): | je še na tisoče, kjer se vselej stvari, s kterimi napravljamo prikazni bitno spremené, in kjer se namesto njih dobé stvari |
| Stelja in gnoj (1875): | Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Da imate veliko ljudi, kterih nihče ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas |
| Zlata Vas (1848): | bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njimi se prešiči pitajo; tudi žganje se dá iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda |
| Zlata Vas (1850): | se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da |
| Ta male katechismus (1768): | zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa |
| Genovefa (1841): | moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Kranjskim. (Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tisti glavni koren, iz kteroga rastu zapreke i overe našemu napredku i izobraževanju našega jezika i naroda. Slovenščinu med seboj upeljati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | zavkrožene. Sploh moramo priznati, da je oblika dovršena, ter po napredku našega jezika uravnana. Pa tudi ta hvala pesniku po pravici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | pravici bi mogel reči, da vsako leto je desetletje v napredku. Vse je drugače, kakor je bilo, ko sem sèm prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | pritrditi moramo, da je bilo preteklo leto kolikor toliko ugodno napredku našega poljedelstva. Pripoznati moramo, da smo zapazili v preteklem letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in |
| Stric Tomaž (1853): | Juri je štiri leta šolo obiskoval in v vsem verlo napredoval. Ohranil si je tudi ukljub vsem norčijam zdravo pamet, ktero |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | sebe navada naredila, da učitelji, kadar je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno |
| Zeleni listi (1896): | Ko je bilo vojne konec, je bil povišan v službi; napredoval je takó, da je prišel po nekaj letih domov kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše |
| Čas je zlato (1864): | to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega |
| Gozdovnik (1898): | V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega starega, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré |
| Gozdovnik (1898): | konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in |
| Zoologija (1875): | razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki |
| Robinson mlajši (1849): | silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi ti sdei ſturiu, kader je h' tebi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhi shaloſt: kader je on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu naprei poſtavleine, inu premiſhluvaine te nar ſhpotliviſhi, inu nar britkeiſhi ſmerti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu shi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Angelam Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tretizh ſe sakleje, de nega na posna. Taku ti grehi naprei raſsejo, kader ſe ta zhlovek v'eniga poda. Satu o |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Naſh'ga ſerza , no vſelej Ponishnu ſerze imeti, Inu tudi sa naprei Vſe surashit, no savrezh', Kar ô Bog! ni tebi vſhezh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je brumen, priden, inu perjasen; pride po zelimu ſvejtu lohka naprei. En slo hudoben je ne ſamu od dobrih, teniuzh zelo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai |
| Biblia (1584): | je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik |
| Ta male katechismus (1768): | S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben |
| Pripovedke za mladino (1887): | Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tretimu eniga; uſakimu po njegovimu leſtnimu premoshenju, inu je sdajzi naprejſhov. Taiſti pak, katiri je bil pęt zentov prejel, je s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | svesane perpellov v'Jerusalem. Inu kader je on po poti naprejſhov , ſe je permirilu , de ſe je k' Damashku perblishuvov : inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Navku , ampak doſtikrat po Pridigi, inu slaſti per juternih mashah naprejneſti, inu resloshiti: Namrezh 1. S. Krish. V' Imęnu Boga † Ozheta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nótèr ſhàl v' hiſho Boshjo, inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli tudi en malu ribez: tudi te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke |
| Ta male katechismus (1768): | dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe |
| Ta male katechismus (1768): | zhes zirkovne ſbiralsha, inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu |
| Ta male katechismus (1768): | is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu |
| Ta male katechismus (1768): | inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano viſho |
| Ta male katechismus (1768): | goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni |
| Ta male katechismus (1768): | takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal, |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu |
| Gozdovnik (1898): | Razun naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo |
| Robinson mlajši (1849): | moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker |
| Ta male katechismus (1768): | II. Grevenga, skus katiro ta greshnek svoje grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd, |
| Ta male katechismus (1768): | pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe na-nj vezh in lepſhi preje s enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ga je po simi, kedar ſo dolge nozhi bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noviz ſo po 5 krajzarjev ; tode le toliko zhaſa ſo na prodaj, dokler jih je ſhe kaj odvezh. ― |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na Starim tergu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Perve Ipavske češnje smo vidili 20. t. m. v Ljubljani na prodaj, — skorej pozneje, ko druge leta. — Ravno pri sklepu današnjiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju izroči, češ, ker je na poti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | par junic čistega muriškega (štajarskega sivega) plemena. Živina se postavi na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo je družba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu semle koker eno nar navredniſhi rezh sa trideſet ſrebernikou na prudei poſtaviu. Ali je mogozhe, debi biu ta try lete |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne, ko je biu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | besedo povzame in pravi, da se bojo mogli g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | legalizovanja premenijo v korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | nasveta ni nihče podpiral. — Sklenil je deželni zbor dalje, vlado naprositi, da naj mu predloží tudi načrt postave o napravi novih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zakasnili, ker še ni davnej, kar smo zavolj tega vnovič naprošeni bili. Preden pa tak zapisnik, ki nam ga je naš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so bili tudi še drugi faktorji, naj bi sodelovali, na |
| Trtna uš (1881): | izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta do konca tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta do konca tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa |
| Valenštajn (1866): | gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop |
| Valenštajn (1866): | Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug |
| Gozdovnik (1898): | bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše |
| Genovefa (1841): | dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja |
| Zlata Vas (1848): | je njegova žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ pravoverze |
| Tine in Jerica (1852): | bala, de bi ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega |
| Valenštajn (1866): | Zakaj ne? Trčka. Da nej treba — menil je — Ilo. Njegov napuh! — Mej njim i tebi tega Nej treba. Valenštajn. Ima prav |
| Viljem Tell (1862): | tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor |
| Kemija (1869): | ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napušča slana morska voda v plitke mlake, gredice imenovane, kjer solnčna |
| Kemija (1869): | mora poprej na zraku izparivati. V ta namen se solina napušča na trnjeve skladnice, da more prepihavajoči veter iz kapljajoče tekočine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 1859 v novem dnar. po 100 g. g. 55.25 5% nar. posojilo od l. 1854 „ 73.80 5% metalike . . . . „ 61.50 4½ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | strmeli, ker večidel niso vedeli, za kaj da gré. Dopisnik „Nar.”, po čegar besedah je „vse občinstvo” temu škandalu priploskavalo, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | jih lepo prosim”. Národno-obrtnijske razprave. Dopisniku „od Save” v „Slov. Nar. ” o Matici in narodni tiskarnici. „Odlični dopisnik od Save”, gotovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Ker je „Sokol” si v čast štel, ta „škandal. ” po „Nar.” razglasiti, mislim, da mu mora vstreženo biti, ako se ta |
| Zoologija (1875): | jih mačke ne jedo. Pod. 62. Najmanjša hrčica; Pachyura suaveolens, nar. velikosti. Navadni krt (Talpa europaea), pod. 63, čegar široke, rokam |
| Zoologija (1875): | žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30 Cm. dolg. sive dlake in ima povprek |
| Zoologija (1875): | ki je pri njem na Pod. 68. Volk; Canis lupus. Nar. vel. 1 m. + 45 Cm. dolg. |
| Zoologija (1875): | kakor katerikoli netopir. Pod. 59. Podkovnjak; Rhinolophus ferrum equinum 1/3 nar. vel. Krvosesi ali vampiri (Phyllostoma) so veliki, kri pijoči netopirji |
| Zoologija (1875): | grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel. 1 m. + 15 Cm. dolg. |
| Robinson mlajši (1849): | tega blaga imel. — Ko se je nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja ko je v njem postala, bila ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je moj Buh ſa enega tovarsha mojega ſhenena tega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moj Joshef nad sabo imel, ter se nad njim uſſe narajma, kar Svetnikam shlishe. Poniſhnoſt, zhiſtoſt, inu krotkuſt so njega meni |
| Ta male katechismus (1768): | enkrat v' enemu kraju leto lepo, inu hvalle uredno navado narajmal de so otrozi per miſi, po jedi mogli tu branje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſdęjlila. Nekol ni mene nobeden dergazhi narajmal, koker ali moliti, ali is predivam, ali pavolo oppravet imeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katireh sem jeſt hodila, be nabil nad mano nezh drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | v tem času kaj godilo? Kako je ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan mu povedati, kje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka |
| Kuharske Bukve (1799): | pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m sukna. Koliko m je imel kos? 3. Kateri kapital narase v 5 letih s 5% prostimi obrestimi na 2000 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7 letih, ako je po 4 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | resnobno poprijel in tudi slavno izveršil. Skupni stroški so se narasli skoraj do 2000 fl. — Vse se bo pozabilo, šola bo |
| Oče naš (1854): | dalječ v deželo in so se sčasom v visoke gore narasli. Ni jima bilo prav dobro pri sercu. Druzega orožja nista |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | belo moko malo potresi in potem, ko se je nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi z dvema kuhavnicama moke, in ko se je malo narastlo, zali z dobro mesno župo in ne pusti predolgo vreti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Oteklina včasi tako naraste, da konj iz hleva ne more; vendar se ti ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Bavarskem so pa skrbne preiskave kazale, da na leto naraste le za l palec visoko. Še bolj počasi naraščajo ležišča |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar ſe luna polni ali naraſha (kakor nekteri prav napazhno pravijo ; kadar luna gori jemlje), in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ştori to trikrat sapored v tiſtim zhaſu, kadar ſe luna naraſha; tako oſtane luna na nebu, gliva pa — na vratu. ” |
| Zlata Vas (1848): | In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora zedinva, de takó, če človek hoče, poprejšne, ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. |
| Gozdovnik (1898): | moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa |
| Astronomija (1869): | kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od zemlje na dnevnem |
| Zoologija (1875): | opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zdej zopet nakviško Povzdigvajo glas. Veselje je pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skerbí. Učeni so iz lepe radovednosti in z neprenehljivo stanovitnostjo , narávo pri nje skrivnih delih oblezovaje, marsikaj zapazili, kar jim pri |
| Arov in Zman (1850): | naravi je blag, zaupljiv in odkritoserčen. Ilka je bila zgol naravna deklica, ki je kmalu proti Arovu ta-ko odkrita in zgovorna |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | Zakaj neki? Zagledal je gospodičino, ki otožna ogleduje okolico. Vsa naravna lepota ji ne more mladih lic razjasniti, le grenka čutila |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | so vprte v mene in na obrazu se kaže prestrašenost, naravna, ne hlinjena, to mi je jasno. Zato jej tudi odgovorim |
| In vendar —! (1878): | ali kaj druzega tako tragičnega. Ali nič takega! Stvar je naravna! Pozabil sem te bil, draga duša, pozabil v sreči, katera |
| Cyclamen (1883): | mnoga opravila, nekaj pa se ga je bila polastila čisto naravna reakcija. Ne, da bi bil pozabil Elze, nego vedno pogosteje |
| Agitator (1885): | Boleški je bil koncipijent vedno bolj po volji, in neka naravna resnoba, katera ga tudi v najveselejših urah ni zapustila, pomagala |
| Roman starega samca (1895): | pozvedujem dalje. »Kajti bojazen, ki muči vašo soprogo, nikakor ni naravna, gotovo jo je kedo zastrašil. « »Menite li? « odvrne graščak zamišljen |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | onemu, ki bi ji govoril, da je ta zabava pač naravna, bi to potrdila, rekoč: »Seveda, le naivni ljudje se morejo |
| Kvišku (1899): | hipu zasmililo dete, da je snela krinko in bila mati, naravna mati. Margito je prijela za tresoče roke, pritegnila jo k |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prinesejo. Splošno znamnje vertoglavnice v tem obstoji, da živinče nima naravne in zdrave rabe počutkov in udov. Vertoglavna ovca se vede |
| Rudninoslovje (1867): | Nektere zvrsti tudi železo náse vlečejo, imenujemo jo prirodne ali naravne magnete i na njih so najpred zapazili moč, ktero zovemo |
| Kemija (1869): | in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci in potoci, v |
| Kemija (1869): | kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci in potoci, v umetne pa ljudje po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Največkrat je zlatu pridruženo srebro, dobijo se tudi naravne zmesi onih dvéh kovin, zadržeče 0.16 do 38.7 odstotkov srebra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednote ni, rabi nam izraz ničle (Null, 0). Vsako število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast |
| Zoologija (1875): | Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz |
| Tiun - Lin (1891): | svoj čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema |
| Tiun - Lin (1891): | vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih |
| Tiun - Lin (1891): | drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim |
| Zeleni listi (1896): | imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato, ker je bil tako priljuden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa |
| Turški Pavliha (1864): | se mu vzdigujejo kviško. Vendar sname s stene lok, in naravná pušico. Toliko imá še pogumnosti, da dobro pomeri. Ko je |
| Dragojila (1864): | od leta do leta, tem bolj zori iz otroške ljubezni naravna. Ali Mehmed od tega vsega nič ne vé; druge pote |
| Vanda (1888): | seboj polne roke opravila. Najprej stopi pred zrcalo ter si naravna lase, kakor je mislila, da se ji bolj prilégajo. Na |
| Tiun - Lin (1891): | čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se Imenujejo |
| Zoologija (1875): | mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi |
| Zlata Vas (1848): | de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu |
| Robinson mlajši (1849): | vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred |
| Tine in Jerica (1852): | štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S |
| Čas je zlato (1864): | Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji |
| Mlinar in njegova hči (1867): | srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več ne vém, alj hoče kaj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče! |
| Ultra! (1867): | dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer |
| Ultra! (1867): | gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno ali drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dokazujejo, da ogerski vol, ne pa tur (Auerochs), kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je pervi oče govejih plemen na svetu. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni |
| Fizika (1869): | druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa |
| Botanika (1875): | stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti nekar se paprepirej, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. |