- najobilnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najobilniši
Mineralogija in geognozija (1871): zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih - narobilniši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride
- najobilniši
- obilenpridevnik, splošni, nedoločeno
- obilen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak - obiln
Genovefa (1841): plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft
- obilen
- obilnapridevnik, splošni, nedoločeno
- obilna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): neſrezha nè tako. Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni Kmetijske in rokodelske novice (1843): kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh. Nekteri Kmetijske in rokodelske novice (1844): v tistih nogradih, ki okoli hiš in po bregih leže, obilna, po polju je pa 6. dan Velkitravna slana grozdje zlo Kmetijske in rokodelske novice (1845): ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je Kmetijske in rokodelske novice (1847): srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega Zoologija (1875): po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce Botanika (1875): tudi prsti. Tedaj imajo tla, v kterih je dobra in obilna prst, vselej mnogo ogljenčeve kisline v sebi, in voda, ki Zoologija (1875): zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenši od priproste
- obilna
- obilnepridevnik, splošni, nedoločeno
- obilne
Genovefa (1841): vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala Kmetijske in rokodelske novice (1845): pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik Kmetijske in rokodelske novice (1846): veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v
- obilne
- obilnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih - obilniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga Kmetijske in rokodelske novice (1843): je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne rodovitne njive ne obilne shetve Kmetijske in rokodelske novice (1844): nam bodo že vinoredniki oznanili. — Zelje pa le malo kje obilniga pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo Kmetijske in rokodelske novice (1844): Nimamo se zdaj več hude lakote bati, dokler nam krompir obilniga živeža da. Naj bi se pač vsi tisti, ki se Kmetijske in rokodelske novice (1846): kér nič ali le malo gnoja potrebuje, in kér večidel obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno
- obilnega
- obilnejšapridevnik, splošni, primernik
- obilniša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako - obilniši
Kmetijske in rokodelske novice (1845): lačna. Jutrajna rôsa je škodljivši od večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača
- obilniša
- obilnejšepridevnik, splošni, primernik
- obilniſhi
Genovefa (1841): ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj Kmetijske in rokodelske novice (1844): inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke
- obilniſhi
- obilnejšopridevnik, splošni, primernik
- obilnejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte - obilnišo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva
- obilnejſhi
- obilnempridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno
- obilnim
- obilnipridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): tmó, Prijazno solnce sreče vodi Sušit solze, ki še tekó. Obilnej lomi kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj Fizika (1869): pripomočke, kako bi se jej izvili njeni zakladi v bolj obilnej množini. Pa tudi drugi vzroki so pospešévali prirodoznanstvo. Iznajdba tiskarstva Botanika (1875): privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá, razun ilovice. Zato Botanika (1875): raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela - obilni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genovefa (1841): komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo Kmetijske in rokodelske novice (1843): premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de Kmetijske in rokodelske novice (1845): gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še Kmetijske in rokodelske novice (1846): naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém Divica Orleanska (1848): Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves Zoologija (1875): treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi. Zlatorog (1886): namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti
- obilnej
- obilnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnim
Kemija (1869): se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako
- obilnim
- obilnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- obilimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime Valenštajn (1866): sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi - obilnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in
- obilimi
- obilnopridevnik, splošni, nedoločeno
- obilno
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju- Stelja in gnoj (1875): so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo Gozdovnik (1898): Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to - obiunu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila
- obilno