Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 66

▶ novičar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posredovalec novic, sel, kurir; [sskj]

novičar

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njegov namestnik dobro znajdena biti, da zamoreta povsod odgovor dajati. Novičar iz mnogih krajev. Cesar se bojo 12. t. m. spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V Zadru je 6. dan t. m.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se pretehtovanje istrijanskega vlaškega jezika ne kaže popolno prazno. Hicinger. Novičar iz avstrijskih krajev. Iz Pole v Istri 9. dec. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati *) J. Volčič. Novičar* iz raznih krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od gosp. Bogoslava Suleka. — Kdo bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica bo v škofii. Novičar iz raznih krajev. Ukaz c. k. ministerstva notrajnih oprav od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku

novičarju
- novičarji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila

▶ novina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje posnavati samorejo. 2. Od rasdelovanja novín , ledín. 3. Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od

novinah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem

▶ novina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novica; SSKJ

novin

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde sicer novin zadosti v drugih jezikih , pa te nikoli niso za nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín.

novina

Pozhétki gramatike (1811):	réd. Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier, novíza (:novína:) je priſhla pred pótam. Entre. Tenir un enfans entre ses
Pozhétki gramatike (1811):	sdela pomóta per enih to, kar je per drugih lépa novína, kar pa ſhe niſo vſi poterdili in vpeláli. Predolgo bi

novine

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	beri rad naše Novice, pa tudi še kake druge slavjanske Novine. Izobražen človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam tega Novíne žolostno ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno

▶ novina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novost; kontekst

novine
Kmetijske in rokodelske novice (1844): is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is ſerza soperne. Moj dedez in preddedez ſta ſe per

▶ novinec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novinca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 2000 do 3000 goldinarjev veljá, pravijo „koliba”. Na slavonski meji novinca, kteri ni še Turške vidil, s kako terto prav dobro

▶ novissimo neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

novissimo
- noviſſimo
  Sacrum promptuarium (1695): tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à Deo, & benedictio illius in noviſſimo maneat. Vſimite leta fazonetel inu po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa potroshtajte

▶ novo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novo

novič
Kmetijske in rokodelske novice (1846): c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof

novo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več na novo postavili; zakaj če bi tudi svojih potroškov koj pràv debelo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj
Botanika (1875):	mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v
Občno vzgojeslovje (1887):	kako se to godi, zavisna je sovršenost spomina. Ako na novo vstopivša predstava ne najde nobene zveze predstav, kateri bi se

▶ novo-celjski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

novoceljski; kontekst

novo-celjske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna

▶ novo izbran prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

novo izbranega
- novo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na to so sam

▶ novoleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novoletno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki

▶ novoletnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novoletnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	snedli. — Od vsih straní Europe se sliši od hude zime. Novoletnica. Vsak kaj druzega si voši, Vsak kaj druzega želí: Ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo

▶ Novomesto samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Novomesto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kraji večidel na Koroškim. Ljubljana na Koroškim! Žužemberg na Koroškim! Novomesto na Koroškim! clo Sava na Koroškem ! Taka tàma je še
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Po dolgi, zastran dežja dolgočasni poti sim prišel popoldne v Novomesto. Sedanje Novomesto je sozidal austrianski nadvojvoda Rudolf IV. okoli leta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zastran dežja dolgočasni poti sim prišel popoldne v Novomesto. Sedanje Novomesto je sozidal austrianski nadvojvoda Rudolf IV. okoli leta 1365, in

▶ novomeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

novomeški
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu

▶ novonapravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

novozgrajen; kontekst

novonapravljena
- novonapravljene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa

▶ novonastopen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

novonastopnem
- novonastopnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES

▶ novo posvečen prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

novo posvečenega

novoposvečenega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenci vred radujejo, in le želijo naj bi vsegamogočni Bog novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči

novo posvečeni
- novoposvečeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti

▶ novorojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novorojeni
Blagomir puščavnik (1853): sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj. Mene so večkrat njegovi pogovori do solz ginili. Bog

▶ novorojenček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novorojenčka

Pripovedke za mladino (1887):	ako ostaneš pa v grehu in trdovratno tajiš, vzela bodem novorojenčka tvojega s seboj. ” Tu jej je dano, da more odgovoriti
Pripovedke za mladino (1887):	ostaneš pa v pregrehi ter tajiš, vzela bodem tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi: „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat

▶ novoskovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

novoskovana
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana ;” drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška. ” Če

▶ novost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novost
Zeleni listi (1896): tu nekaj posebnega. S strahom in s strmenjem opazujejo to novost.

▶ novost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

novica; SSKJ

novost

Pomladanski vetrovi (1881):	da je slednjič tudi Ljudmila na tujem morala zvedeti bridko novost o Vinkovej smrti, o kterej se je tako določno govorilo
Pomladanski vetrovi (1881):	tam že trikrat vrgli sovražnika iz dežele, razvnela je ta novost kakor iskra zatirano in odirano Kranjsko. Hipoma so zgrabili za
Pomladanski vetrovi (1881):	župniku o tem govoril; moral bi jej več zaupati. Prijetna novost o njenej nedolžnosti ga je vsega spremenila. Kakor onemu, ki
Rokovnjači (1881):	vrnil se je Pavlek domov in zvedel od matere grozno novost. Silno ga je razburila in vzdignil je pest proti sestri
Cyclamen (1883):	Elzo z otroki tja. « Ko je bil zvedel doktor to novost, polastilo se ga je nekaj, kakor ljubosumnja; vsa dobra volja
Arabela (1885):	odposlal na deželo. Leto pozneje pa se na enkrat širi novost, da je pri porodu umrla. Vas pa, dojenko, dal je
Dóra (1885):	naprej blizu dve leti. Nenadoma se je po vasi raznesla novost, da je mlinarica polna dolgov. Neki dan res pride iz
Gostačeva hči (1891):	bila Jerina ovadba le zlobna spletka, vendar se je ta novost raznesla po vasi, in ljudje so si osnovali vse še
Roman starega samca (1895):	si preženem nejevoljo, uglobim se v uk. Spoznavanje človeškega telesa, novost tega zanimljivega znanja, to me je res prevzelo takó, da

▶ nož samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nož

nosh

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati, kar jim nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna

nož

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam, kterim se kos
Valenštajn (1866):	dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim
Valenštajn (1866):	prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar
Tiun - Lin (1891):	da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa
Gozdovnik (1898):	hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos, da bo zopet slišal, kar se
Gozdovnik (1898):	Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka«" dé Rdoles
Gozdovnik (1898):	in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim
Gozdovnik (1898):	da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj
Gozdovnik (1898):	se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na

noža

nosha
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bo saſtopilo. a) Koku je nosh vſhafan. Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru

noža

Kelmorajn (1864):	prav rahlo hišne duri, in za mizo zagledam starega serega noža, z velikimi očali na nosu, ki je ravno ráznoverstno perje
Slovenske večernice (1865):	v kteri smo hranili ikravo meso, kako lahko se prime noža, s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z
Slovenske večernice (1865):	s kterim smo tako meso rezali! Iz posode ali z noža pride na druge stvari, postavim na kruh, ki smo ga
Razne dela (1870):	napolnita vinske posode, Kraljev cveteče roké poškropita z vodo studenčno. Noža ostrino potem Agamemnon iz nožnice zdere, Ktera mu visi vse
Ljubljanske slike (1879):	ali še ceneje, in to kar v skledici brez vilic, noža in obrisalnice na goli mizi. Pijača ni zapoved, le če
Žrtva ljubosumnosti (1884):	vihtéč zločincu zagnal globoko v prsi. „Ali tega ne! Svojega noža ne oskrunim s krvjo takega zlobneža. Temveč on naj pogine
Slovenski svetec in učitelj (1886):	vajeni. Orožje so imeli vsi. Nobeden ni bil brez dolgega noža ob stráni, ali ga je imel v usnjati ali celó
Od pluga do krone (1891):	so zataknjeni noži in vilice, vzame štiri vilice in dva noža, ter razdelí prve po mizi, pred vsakega po jedne; jeden
Gojko Knafeljc (1899):	tiščala privihani rdeči nosek. Bratič pa je mečkal s koncem noža rumene hlebčke ter že naprej cmakal z jezikom. Ko so

nože

noshe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi ſkosi in ſkosi, nameſt navadnih sob ali shebljev, noshe ima, de s njimi per vlazhenju ruſhovno, ali druge debélſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	domazhinih ima ta brana tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De

nože

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar
Oče naš (1885):	noči. Vedno véka in zvija se, kakor da bi imel nože v životu. Ménart, rečem ti, da to pride od tod

nožem

nosham

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete vpraſhanja bo saſtopilo
Kuharske Bukve (1799):	puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo

noshem

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki, ſe morajo s noshem prerésati, pa previdno , de ſe bolésin ne nalése, de voda

nožem

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku
Robinson mlajši (1849):	k nebu gledal. Potle je vstal, ino je s kamenim nožem v strom svojih premilih staršev imeni izrezal, ino nad njima
Robinson mlajši (1849):	orod iz lesu , podobni vezači igli, ktero je z kamenim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem po žlici na z vodo pomočeni valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z
Kemija (1869):	in je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do
Zlatorog (1886):	z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél: »Bo že! Pričníte! Bog

nožom

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kdor ima ročnost na bolni peti z ojstrim in špičastim nožom tri zareze od zgorej navzdol tako globoko napraviti, da kri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nadkopitnih vgnjidah velike zrasti najdejo. Te je treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom ne poškodovajo. XXXVII. Poglavje. Otekline iz zunajnih vzrokov. Po , vdarku
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar se kaj takega zapazi, je treba vgnjide popolnoma z nožom izrezati in rano z razbeljenim železom žgati. Po tem ravnanju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na oteklini zapazi, jo je tukaj treba z ojstrim, špičastim nožom predreti, in gnoj iz nje iztisniti. Oteklina se mora tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in pod kožo z mesom zarašene. Takošne je treba z nožom čisto izlušiti, rano je treba z razbeljenim železom žgati, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati. Rana se vsaki dan namaže z mazilom, ki sim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba z razbeljenim nožom izrezati. Kdor ne ve s takim nožom se pečati, naj navadnega vzame, ino naj si razbeljeno železo

nožev

noshov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): potèrditi, de bódo v' ſrędi plemęnov pęjli, na ojſtróſt tih noshov, mezhov, inu ſekir, kakor na róshne poſtele ſe vlęgli, preterganje

nožev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po navadni šegi in brez vse škode opere. (Rjò iz nožev, škarij in druge železnine in jekline spraviti. ) Če ni rja
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini

noži

Robinson mlajši (1849):

dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki

nožmi

Kemija (1869):	začnó kože »potiti«, potem se na stružniku strgajo s topimi nožmi. Dlaka in tolšča se pa odpravi tudi z živim apnom
Gozdovnik (1898):	grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti. « To rekši, zapusti kraj, kteri bi bil

nožih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje

▶ nožar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože in vilice. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó. 5. Gosp. A. Heindel, nožar iz Štajerjavgornim Estrajhu. 6. Gosp. F. Honaver, fabricant v Lincu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Gosp. J. Mitter (mlajši), nožar v Štajerju iz gorniga Estrajha, za nože. 12. Gosp. F.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani, za sedla in kernirje. 9. Gosp. N. Hofman, nožar v Ljubljani, za nože, škarje in ranoceljnisko orodje. 10. Gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic

nožarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je
nožarji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri

nožarju

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in Eduarda Herberta na Koroškim. 7. Gosp. Jos. Miterju (starejšimu), nožarju iz Štajerja v górnim Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	G. Spicerju, fužinarju iz gorniga Štajerskiga. 14. Gosp. J. Štukhardu, nožarju iz Stajerja na gornim Estrajhu. 15. Gosp. K. Uehtricu, bukvovezu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13. Gosp. J. Šteigerju, nožarju v Gradcu. 14. Gosp. J. grof Thurnu, lastniku fužin v

▶ nožek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožkom
- nožkam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je

▶ nožen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	otisk. Gnoj se za kopitom nabira, vedno globokejše leze in nožni hrustanec razje. Take nadkopitne vgnjide, ako se ne ozdravljajo umetno
Zoologija (1875):	Stegno. Femur. Pogačica. Patella. Golenica. Tibia. Nart. Tarsus. Stopalo. Metatursus. Nožni prsti. Digiti pedis. Petnica. Calcaneus. Piščal. Perone. Prstne kosti. Phalanges

nožno
Zoologija (1875): vjemajo. Školjke živé večidel na dnu vodá, kjer se z nožno mišico polagano dalje pomikajo, ali pa se zarijejo v grez

▶ nožev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožev

noshov

Kuharske Bukve (1799):	ſkup smęſhaj; inu s' tim pomashi svalano teſtó sa en noshov rob debęlo; potle preręshi teſto krisham na ſhtir dęle, vſaki
Kuharske Bukve (1799):	ſladkiga mlęka; naredi teſtô, ga svalaj, de bo sa en noshov rob debęlo; na svalano teſto naſtavi kupzhike od tiga Nr.
Kuharske Bukve (1799):	rumenak, rashverklaj ga v' ti vodi, sraven tudi deni en noshov ojſt bęle moke, eno shlizo roshne vode, zhe jo imaſh

noževega

noževiga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani

noževim
- noshovim
  Kuharske Bukve (1799): ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo

noževo

Kemija (1869):	ali plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo
Gozdovnik (1898):	razbojnikov je visel na tem kosu, kterega sta razrezala z noževo ostrino. « Jermen je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik

▶ nožica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožic
Zoologija (1875): jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti
nožicah
Botanika (1875): grintu (Senecio), kterega seme se kanarcem daje jesti; pri zajčjih nožicah (Gnaphalium dioicum); pri krasnej belokosmatej planinki (Gnaphalium Leontopodium) in pri

nožice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožíce Si onóžje, slastí vživat : Mislim: Človek! ljubi délo In posnémaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	okervavi; V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste me vmivala, V

▶ Nožice samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Nožic
- Noſhz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. 3) Janesa Pengava is Noſhz, v mekinſki Kom. 4) Martina Janzhizha is Hudne , v Ponoviſhki

▶ nožič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožič
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se

▶ nožiček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožiček
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar

▶ nožnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nožnica
Zoologija (1875): s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo
nožnice
Lohengrin (1898): ga, le žij in se kesaj! (Možje porinejo meče v nožnice, bojne priče potegnejo kopja iz zemlje, kralj sname ščit z
nožnico
- noshenze
  Branja, inu evangeliumi (1777): osdravuv. Inu je k' Petru rekuv: Saverni tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli
- nožnico
  Lohengrin (1898): v zemljo, Brabantci pa položé préd-se na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer

▶ npr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

npr.

n. pr.(združena oblika)

Sveti večer (1866):	preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih
Astronomija (1869):	kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce
Astronomija (1869):	dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših
Astronomija (1869):	dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez

n pr.(združena oblika)
Fizika (1869): postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka

▶ nr neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

nr
Kmetijske in rokodelske novice (1843): to poſkuſiti. Opomba. V osnanilu Goſpoda Dr. Orla v liſtu Nr, 6 je bilo brati: Per meni „ v Loblani'' i. t.

▶ nr. okrajšava ↘ goo300k, IMP

nr.

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka v liſtu Nr. 2 je: Ledena zvetliza po simi na oknu.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 3o
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu Zevniku, v Gradišu Nr. 32. Bazen ali právlica. Muha in krop. Enkrát je hotla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega mesca na ogled

▶ nrav samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nrav

Robinson mlajši (1849):

prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka

nravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še

▶ nrav samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nravov

Botanika (1875):	kterej pesnik navdušeno poje, imenujoč jo: Divjih navad krotilko, človeških nravov žlahtnilko, ki človeka s človekom druži. ” Priproste pa ganljive so
Botanika (1875):	za človeštvo. V starem veku so javlja poljedelstvo in požlahtnjenje nravov, ki je poljedelstvu nasledek, utelešeno v mitično božanstvo ,,Ceres” (Živa

▶ nraven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moralen; [sskj]

nravne

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	in odpisov želi v tujem jezici, te želje sploh niso nravne, ampak nezdrave, obujene. Če narodu vedno in vedno pripovedujete, da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	tacem narodu se razcvitajo blagost in bogastvo, duševne in tudi nravne kreposti; budi se med ljudmi svobodoljubje, značajnost in plemenit ponos

nravno
Stric Tomaž (1853): kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je

▶ nravnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moralnost; [sskj]

nravnost

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	onih 20 možeh, ki so leta 1865. pisali občinskemu predstojništvu: »Nravnost in blagostanje mej delavci v naši občini imata jako hudega
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	nesrečna žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	žrtev večinoma uniči družinsko premoženje in hišni mir, lastno nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske

nravnosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so naj manj se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi

▶ nravstven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moralen; [sskj]

nravstvena

Občno vzgojeslovje (1887):	prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno
Občno vzgojeslovje (1887):	so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in

nravstvene

Občno vzgojeslovje (1887):	ne predočijo. Kakor vse pojme sploh, tako je móči tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na
Občno vzgojeslovje (1887):	kateremu naj se človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.

nravstvenega
Občno vzgojeslovje (1887): človek kolikor moč bliža, pa je idejal nravstvene svobode, stanje nravstvenega značaja.
nravstveni
Občno vzgojeslovje (1887): višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem

nravstveno

Občno vzgojeslovje (1887):	blagohotnosti izvira ljubezen do bližnjega; ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro
Občno vzgojeslovje (1887):	urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere
Občno vzgojeslovje (1887):	katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega

▶ nravstvenost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

moralnost; [sskj]

nravstvenosti

Občno vzgojeslovje (1887):	hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to
Občno vzgojeslovje (1887):	Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo
Občno vzgojeslovje (1887):	to celó tedaj, ako bi tudi ne stal na vrhunci nravstvenosti. Tej ideji protivna je zlohotnost, tudi zlobnost imenovana, katera popolnem
Občno vzgojeslovje (1887):	ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska
Občno vzgojeslovje (1887):	nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi

▶ nro. okrajšava ↘ goo300k, IMP

nro.

Kuharske Bukve (1799):	260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta v' majeron polivki. Timzhaſi, kader golobe
Kuharske Bukve (1799):	na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per lemonovim mlęki Nro. 200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko
Kuharske Bukve (1799):	deni v' vodo. Sholze dęlaj tako: sa bęlo narędi blanmanshę Nro. 167. s' enmalo raspuſheniga bìsenovga mehurja; s' to sholzo
Kuharske Bukve (1799):	zukra deni v' globoko ſklędo, perdaj raspuſheniga mehurja od bísene Nro. 172. gori na zuker, inu na ſok od unih ſhęſt
Kuharske Bukve (1799):	kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na

▶ nskiga neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

nskiga
- nſkiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko

▶ nuc samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

korist, uporaba; nemško-slovenski slovar

nuc
- nuz
  Sacrum promptuarium (1695): qui perverſe agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove
nucem
- nuzam
  Ta male katechismus (1768): katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu

nucu

nuzi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	khuali noi moimi tielesi inu sadusho h' zhasnomi inu venzhnomi nuzi tuje sazhasno inu venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham h' pomvezhi: mene so

nuzu

Sacrum promptuarium (1695):	vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju

▶ nucati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nuca
- nuza
  Sacrum promptuarium (1695): ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates

nucajo

nuzajo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludeh, kolku sveteh ſhellâ, kolku hlepenja po tugentah, al kaj nuzajo uſſe bres napreſtavnoſte? Doſti njeh je, katiri v'tekovni ograji
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober.

nucajte
- nuzajte
  Sacrum promptuarium (1695): vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
nucal
- nuzal
  Sacrum promptuarium (1695): de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta
nucale
- nuzale
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash jemeti
nucali
- nuzali
  Sacrum promptuarium (1695): veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi
nucamo
- nuzamo
  Sacrum promptuarium (1695): neſturimo tu, kar druge Vuzhimo, sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens

nucati

nuzat

Sacrum promptuarium (1695):	bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu drugu lejtu sheno poslat de bi
Ta male katechismus (1768):	ſvelizhan biti, toku ſna tudi uſſake ta mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti

nuzati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei saki den povonou dabodam samojo potriebo kei jemou nuzati noi buernam ludem venkei isnotou pomagati tu dodieli Bueg Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jov mash ti ko sapotriebo nuzati kar na iberzhne rezhi: h' pianſtvi alpa k' shpili inu

nvzati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besedi boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi

▶ nucen pridevnik, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

najbolj potreben; kontekst

najnucnejše
- nar nuznejſhi(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu

▶ nucen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potreben, koristen; kontekst

najnucnejši
- narnuzhnejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti

nucen

nuzen

Sacrum promptuarium (1695):	de kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al

nucna
- nuzna
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je Shitu veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu

nucne

nuzne

Sacrum promptuarium (1695):	kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni
Sacrum promptuarium (1695):	Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. Bernardina. Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò

nucni
- nuzni
  Sacrum promptuarium (1695): nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc
nucno
- nuznu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to po simi skodije; v' tem Meſzi ſe more zhlovek

▶ nudato neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nudato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Thuri ¹) piše: „Sivam Veneris nomine Polabi colebant, quae inter flores nudato corpore lilii ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je

▶ nudelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezanec; [sskj]

nudeljne

nudelne

Kuharske Bukve (1799):	nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti
Kuharske Bukve (1799):	eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj
Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih
Kuharske Bukve (1799):	svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali

nudeljni

nudelni

Kuharske Bukve (1799):	v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko
Kuharske Bukve (1799):	jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni
Kuharske Bukve (1799):	iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho
Kuharske Bukve (1799):	Sręshi kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).

▶ nuja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nuje
Branja, inu evangeliumi (1777): muzh tega Goſpuda, sa katiro niſſi ſvojga ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi
nuji
Biblia (1584): Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob

▶ nujen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nujno

Pomladanski vetrovi (1881):	bival na Lipnici ter je s svojim tovarišem včasih kako nujno delo opravil. Če tudi ni bil prav bistroumen, vendar je
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Velegrad postavil in večkrat mu je to gradišče rabilo za nujno zavetje; večkrat so nemške vojske v zemljo udrle in predrle
Najgotovejša dota (1892):	Na polju in v vinogradu vzamem itak pomagača, kedar je nujno delo; vse leto pa rediti še četrtega človeka pri hiši
Roman starega samca (1895):	strah! « Sluteč nje namen, zagotovil sem jo brž, da imam nujno delo in je torej ne morem, spremiti na sprehod, dasi
Gojko Knafeljc (1899):	ne bode hudega. Pazite, da bode mirna! Jaz imam neko nujno pot, toda vrnem se kmalu! « Nobeden ni več izpregovoril besedice
Gojko Knafeljc (1899):	rekel Cilki: »Ne pusti ga nikamor! Jaz imam še neko nujno pot, a kmalu se vrnem, in ti glej, da ga

▶ nujno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nujno

Blagodejna zvezdica (1881):	da mora z milostljivo gospo takoj govoriti, ker je silno nujno. — Naj tedaj pride, reče nevoljna gospa. — Prikaže se potem Ada
Pomladanski vetrovi (1881):	pismeno niso zamogli storiti. Vaše posestvo se zelo zanemarja, in nujno je sedaj tam treba kakega gospodarja. " „Torej se še vedno
Šaljivi Slovenec (1884):	bi vam izročila usnijato mošnjo s trgovčevimi denarji, ker jih nujno potrebuje. V potrdilo ji pošlje njen mož svoj klobuk. « Žena
Arabela (1885):	pri našej stvari nič opraviti,« pristavi resneje. »Kakor sem povedal, nujno potrebujem denarja; in tudi obresti za preteklo četrtletje ste mi
Vaška pravda (1892):	nevesti. Katrica in oče njen sta ga svarila in mu nujno prigovarjala, naj nikar ne prihaja, ker so se Podgoričani zgovorili
Roman starega samca (1895):	še bode, predno se v novic uredim. In potreboval sem nujno novega obuvala; zadnji krojaški račun še tudi ni bil poravnan
Prve hiše (1896):	Prihajam naravnost iz Krškega. Vitez Turen me pošilja in vas nujno vabi v Zagreb... Valvasor. Bog! Je-li mogoče? -—Erazem, Erazem! (Erazem
Slučaji usode (1897):	v delalnici izpraznilo mesto delavke, ki se je omožila; prav nujno potrebujejo nove moči. Kaj, ko bi se vi oglasila? Pa
Kvišku (1899):	natakar in mu pošepeta, da želi zunaj nekdo ž njim nujno govoriti. V posebni sobi ga je čakal Samuel. Prihuljeno ponižen

▶ nujnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nujnosti
Gozdovnik (1898): bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v

▶ nul. okrajšava ↘ goo300k, IMP

nul.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr., — Turčii vsaki mesec 45 nul. frankov „ tedaj vsako uro 62.500 fr., — Francozom vsaki mesec 90

▶ numen neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

numen

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav razločno rekel: nomen imperatorum). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen* imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako ali tako

▶ numera samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

številka; [sskj]

numer
- numar
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto

numeri

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napovéjo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhni numeri 195 bliso Brega; tudi natiſkovavez Josheſ Blasnik na Bregu Nr.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe vlaſtnoſti semlje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe uzhímo in drusiga koriſtniga vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v hiſhni numeri 190 na Bregu sa-nje plazhilo jemlje. Tiſtim pa, ktéri bi

numero

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bravzam prav. S novim letam pa bodemo novize sopet s numero 1 sazheli, ker je bolj pripravno in tudi pri drusih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri drusih novizah navadno, pervi liſt v novim letu s numero 1 sazheti. Konez leta 1844 bodemo kasalo vſih rezí pridjali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sneſe. 28. Vſako pohiſhtvo, zhe je tudi pod eno ſamo numero, pa vender poſebej ſtoji, mora tudi poſebej popiſano in zenjeno

▶ Numidčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Numidčan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu
Numidčani
- Numidčanje
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): navadi. Evrota je šel naravnost v palačo, kjer so stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve

▶ Numidija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Numidije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste

▶ nummum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nummum
Sacrum promptuarium (1695): rekozh: Da ergo homo pauperi terram, ut accipias cœlum: da nummum, ut accipias regnum: da micam, ut accipias totum; da pauperi

▶ nuna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nuna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te narbel ſdovjane ſvjerijazhene ukrotiti. Koker je Jedert ena Pręmonſtratenſarska Nuna enèga Leva krotkega sturila, de be na tako viſho terpezhnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	she nekol tebi povędanu, de je Jedert ta Thuringanska ena Nuna is mojega Ordna enega derezhega leva ukrotila , de be ene

nune

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Thomann v Ljubljani za povojak umetno ponarejeníh cvetlic. 51. Matere nune v Ljubljani, za mnogoverstne ženske rokodela in svilo domačiga prídelka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila prav umetno napravljena. — Mnogoverstne ženske rokodéla, ki so jih nune Ljubljanskiga samostana od svojih učenk v razstavo dale, so bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile sploh zlo ogledavane in hvalene ; tudi svila, ki jo nune doma pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne morejo nobeniga otamnjenja v ſebſ terpéti, je tudi zhaſtitljive nune otamnjenje oltarjev njih zerkvize, kakor ſe kashe, slo v ozhí

nuno

Razne dela (1870):	hitím že dardo namerjaje; In glej! zavzet ostrašeno zverino Pred nuno v travi vidim trepetati, Ki gladi jo z rokama nježnima
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	Luter odgovori: Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno Katrico za ljubico. Hudič veli: Dobil boš nuno Katrico in
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	ravno tako, kakor je bil odnesel on iz samostana zapeljano nuno, lepo Katrico.
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	in lepo nuno Katrico za ljubico. Hudič veli: Dobil boš nuno Katrico in denarja in vsega druzega toliko, da boš živel
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	mesto kruha, mesa in vina spravil je v koš lepo nuno Katrico in jo odnesel na svoj dom. Še tisti dan
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	zvesta in se je izveličala. Martin Luter je živel z nuno Katrico kakor mož s svojo poročeno ženo. Hudič mu je
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	poslu kos, dobiš premoženja, kolikor hočeš in za nameček lepo nuno Katrico. Martin Luter se zasmeje in veli: Ne boj se
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	dobro tovarišico in gospodinjo, ki poje z njim in Preširnovo nuno vred: Le celico najno zapriva — prostosti sveta ne želiva! Že
Zadnji gospod Kamenski (1898):	v red dominikank in leto potem je bila preoblečena v nuno. Grad Kamen pa je volila samostanu velesalskemu, ako bi sina

▶ nunc neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nunc

Sacrum promptuarium (1695):	kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire
Sacrum promptuarium (1695):	shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu

▶ nunquam neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nunquam
Sacrum promptuarium (1695): qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je

▶ nunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nunska

nunſka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor tamné, deſiravno jih zhedijo in bélijo, kar je mogozhe. Nunſka zerkev ni ravno velíka, pa po perméri viſoka in nje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	štejejo, pohvalne pisma darili. — (Konec sledí. ) Podoba Marije v Loki. Nunſka zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih

nunske

nunſke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja; ſami
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	danſ, ki je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe ſim

nunski
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci.

nunsko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj

▶ nur neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nur

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen

▶ Nurnberg samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Nurnbergu

Nirnbergu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liti. „ 480 „ ſo jeli piſtole delati. „ 454 „ ſo bile v Nirnbergu nar perve papirenze. „ 440 „ ſo jeli opék ali zegel delati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kolomb novi ſvét (Ameriko) snajdel. „ 344 „ je Peter Hele v Nirnbergu pervo varshetno uro naredil. „ 329 „ ſo sazheli zhaſopiſe natiſkovati. „ 327

▶ nürnberški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nürnberška
- norinberška
  Fizika (1869): Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku

▶ Nürnberžan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nürnberžanu
- Norinberščanu
  Fizika (1869): iznašel ure z utežmi. Iznajdba žepne ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove

▶ nuss neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

nuss
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz Ponta, zato se imenujejo „pontiški orehi

▶ nymphaea neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

nymphaea

Botanika (1875):	preiskujemo n. pr. venčeve liste belega plučnika, tudi lokvanj imenovanega (Nymphaea alba), ali venčeve liste navadne pitane rože ali klinčiča, najdemo
Zoologija (1875):	Nostoc 110. Nožice zajčje 136. Nunke 126. Nuphar luteum 146. Nymphaea alba 146. O. Oblajst 145. Odolin 143. Oenothera 155. Ogrščica

▶ nj. okrajšava ↘ goo300k, IMP

nj.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se

▶ nje neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

nje

Branja, inu evangeliumi (1777):	dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj

▶ njegov zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njegov

negou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega na posna, inu de na vei, kai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eſt ſudor ejus, ſicut guttæ ſauguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker kervave kaple tekozhe na semlo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker hervave kaple tekozhe na semlo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	infirma. Ta duh je volen, ali tu meſſu je ſlabu. Negou Duh je biu volen od judesha s' kuſhvainam isdan, od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo

njegou

Biblia (1584):	Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou
Biblia (1584):	je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga Ozheta Beelzebuba imenovali, kuliku vezh
Biblia (1584):	dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu
Biblia (1584):	ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl
Biblia (1584):	ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de je kakòr njegou Mojſter, inu Hlapez kakòr njegou Goſpud. So li ony Hiſhniga

njegov

Branja, inu evangeliumi (1777):	njegov put ſe je ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal dobro pomagati, tako de je
Čas je zlato (1864):	ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v svojem delu nič menj goreč ne
Oče naš (1885):	Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega sina. Njegov stan in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti
Občno vzgojeslovje (1887):	zavod za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode
Občno vzgojeslovje (1887):	je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil

njegova

jegova

Robinson mlajši (1849):	kèr v časeh huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla
Robinson mlajši (1849):	ohrani, če nama je to k dobremu. Zgodi se volja jegova! “ Pak je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta
Robinson mlajši (1849):	boril — bojeval, se je na pèsmo spomnel, ko je je jegova mati, kedarkol jo je gdè kaka žalost imèla, spèvala. Začina
Robinson mlajši (1849):	vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam

negova

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiri bo mene isdau , ta je blisu. Vezhi je bila negova od te lubesni vshgana ſerzhnoſt, koker vſe tiſtu, kar je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h'nie sahajou, inu veliku greha s' no doperneſſu; bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſklepeine tih viſhih Farju shi k'ſmerti obſojen, je nega negova veſt sazhela snotrei opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto kry vun
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pozhutke te duſhe v' molitvi vkup na vsame, na bo negova pamet s' timi vezhnimi Boshjimi reſsnizi reſvetlena, tudi nikar tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de on more ta kelh tiga terpleina, inu ſmerti piti, negova zhloveshka natura pa ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila

njegova

Biblia (1584):	tje poſlal, inu je Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici
Biblia (1584):	Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj ſtali, ty ſo hotéli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši sestrica. Jelica imenovana, vgrabljena bila, ter de on potem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja, so bile sloveči lepôti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo
Tine in Jerica (1852):	Tine se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra
Kemija (1869):	Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo

njegove

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive, polne modrosti. On je nov človek postal

njegove

niegove

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove S. S. Rane skues mesu noi kri skues muesk norkoſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vto mvezh niegove nasgrvntane mivoſti Amen. Ozha nash Ave Maria. Ta drvga Kolzhenza

njegove

Sacrum promptuarium (1695):	nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam
Branja, inu evangeliumi (1777):	6. Poſtavi. Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Vprašala ga je, kam ima namen potovati, kaj je namen njegove poti in kako stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne
Ferdinand (1884):	izobražen, ter se jedno leto celó učil bogoslovja na vseučelišči. Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo
Izidor, pobožni kmet (1887):	Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le

njegovega

jegovega
Robinson mlajši (1849): družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski

njegovega

Blagomir puščavnik (1853):	sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v
Oče naš (1854):	še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zagovornika zakona je izvoljen gosp. prof. dr. M. Leben, za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali
Ferdinand (1884):	od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali
Oče naš (1885):	še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3, dobim prav
Gozdovnik (1898):	takrat v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen
Gozdovnik (1898):	Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali

njegoviga

Biblia (1584):	Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ima vender pamet inu saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah, ktere, kakor pravi, so mu neznane
Zlata Vas (1848):	ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti

njegovem

Sacrum promptuarium (1695):	enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe v' letega bodo fliſsnu
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so
Fizika (1869):	na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vremenom začel je godernjati, da mu Bog ravno zdaj na njegovem popotovanji tako gerdo vreme pošlje.
Občno vzgojeslovje (1887):	le ono, kar mu prija in kar se dá po njegovem preobraziti; zavrača pa z mrzostjo vse ono, kar koli se
Izidor, pobožni kmet (1887):	kako da zatira hudobnež pobožnega in se tako rekoč o njegovem ropu živi. Varujmo se pa tudi, da sami ne bomo
Občno vzgojeslovje (1887):	človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden
Gozdovnik (1898):	preganjalec tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj
Gozdovnik (1898):	Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen, da pojdejo Apači po njegovem sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako

njegovim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli
Genovefa (1841):	in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino vpili, živina je mukala. Spet jim pomaga Bog. Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se
Roza Jelodvorska (1855):	še hujši se staro sovraštvo do nje očeta zdaj v njegovim sercu obudi. Hvaležnost ga veže k spravi s Častimiram, ali

njegovimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove bukvarnize, ki

njegovemu

jegovemu
Robinson mlajši (1849): tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti veliko bolje se je božja

negovimu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe per negovimu pohishtvu kei superniga, inu hudiga na vsdignilu. Sdei pride jesa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu teptamo? Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih. O koku delezh je od tiga odiozhena
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britku, na vſe kervavu, inu ſmertnu terpleine, taku na bomo negovimu per obenimu drugimu glihe neishli. Koker on ſam govory v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu sbudiu, vmreti, aku bi na biu h' vſim tiſtimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri

njegovemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš
Mlinar in njegova hči (1867):	videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom
Oče naš (1885):	jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo
Občno vzgojeslovje (1887):	gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje
Gozdovnik (1898):	pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik.

njegovimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo njegovimu vojaštvu peli po deželi. Preganjal ga je, kar ga je

njegovi

negovi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu naſhu savupeine? sakai mi na nega na savupamo, koker negovi otrozi? sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveteiſhi med vſimi Svetimi. Terpeu je tiſti, katiriga ſo tudi negovi ſourashniki, inu judouski berizhi sa Synu Boshjiga ſposnali, kyr ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mokru ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ima, h'tim nogam tiga boshniga JESUſa poloshi, inu h'negovi zhaſty oberne, ali pa v'te roke tih bogih gor
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu neveſto ſuper ſvojo tasho: inu ſovrashniki tega zhloveka to negovi domazhi. Katiri ſvojiga ozheta, ali mater vezh lubi, koker mene
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	se Tam sedi na deſnizi Ozhetu, govori sa vſe, Per negovi pravizi. 6. s'Nebeſs bo perſhou on supet , Kokar Sodnik

njegovej
Fizika (1869): ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti

njegovi

Biblia (1584):	puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med
Genovefa (1841):	ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili in ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje
Oče naš (1854):	časi so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nekterih slovenskih krajih (goriških) še dan današnji, — da se po njegovi misli le-ta raba zdaj še ne more sploh vpeljati. V
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila
Čas je zlato (1864):	kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem

njegovih

jegovih
Robinson mlajši (1849): prav. „Nesem li otrok božji? je pomislil,“ nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino

njegoveh

Ta male katechismus (1768):	pravize ohraniti. Natu poshlushajte, kaj je Buh uſſegamogozhne, Moyſesu v' njegoveh peteh buqvah na 4. p. 9. inu 10. shtetvi ſapovedal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil
Branja, inu evangeliumi (1777):	videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega perſta v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo na

njegovih

Biblia (1584):	on sazhel ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila
Genovefa (1841):	pri kerſtu dershála, nobêniga duhovniga, ki bi ozhéta in botra njegovih dolshnóſt opominjal. Jes, njegova mati zhem tedaj botra, ozhéta in
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ampak tudi dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah
Oče naš (1854):	Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav terdno kot resnično verjéti,“ in glasno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme
Sveti večer (1866):	ne dati iz rok. ” Bili so ti listi ženitno pismo njegovih staršev, Tonetov kerstni list in pa pogrebni list njegovega očeta
Deborah (1883):	si nogé ožulila, da morem mirniše gledati krvavi sled na njegovih nogah! Župnik. Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših
Gozdovnik (1898):	me po imenu, ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'

njegovim

negovim

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nafletnimu, inu ſmerdlivimu shivotu, katiru ſe je tulkuhret Bogu, inu negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bres shteveina veliku drugih dobrot skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim

njegovim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino je Jesuſu ino njegovim uzhenzam polna hvale ino veſelja per misi ſtregla. To je
Genovefa (1841):	glaſno sdihoval in grofovi konjniki, ki ſo bili vſi pred njegovim ſhotoram sbrani, ſö preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo
Genovefa (1841):	njegova rôka je, ki naſ vedno pred njo varuje. Pod njegovim krilam ſmo v ſrédi najbolj kervaviga boja v taki varnoſti
Roza Jelodvorska (1855):	veliko let pri njemu ostati, ja celo svoje živlenje pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te
Občno vzgojeslovje (1887):	pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno zaupanje otrokovo. Njegovim prestopkom naj modro prizanaša ter naj ga vestno nadzoruje in
Občno vzgojeslovje (1887):	do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči
Gozdovnik (1898):	sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki

njegovimi

Robinson mlajši (1849):	morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je nov človek postal. Še so sicer solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim

njegovo

jegovo

Robinson mlajši (1849):	si je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na
Robinson mlajši (1849):	njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče

negovo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sakai ſe mi nemu, koker negou vezhni Syn Chriſtus, v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt ponovijo, inu to britkuſt gmyrajo, katiri nikar ſamu na negovo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſha ſkerb, inu muja, de mi Bogu dopademo, de mi negovo pomozh, inu gnado sadobimo; sakai bres Boga obena gnada, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtuſu to shalolſt ponovili, inu to britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' negovo skerb zhes nas popounima naisrozhimo? sakai ſe na negovo dobruto taku malu saneſemo? sakai vezh na ludy, koker na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkuſt gmyrali? debi na negovo nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. t. d.

negovu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſim ludem k' isvelizheinu doſhla, inu nozhmo moliti mi, debi negovu terpleine, inu ſmert na bila na nami sgublena; moli ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vi negovu preklineine saſliſheli, kai ſe vam sdv? Qui omnes condemnaverunt euni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	teleſſu ſvoje Matere Marie biu na ſebe vseu, inu zhes negovu shiuleine, terpleine, inu ſmert ta slushba, inu skerb zhes dana
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per tulkain najovernikah, ampak tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	moliti mi navredni prah te semle; moli ta Odreſhenik, debi negovu naprei ſtojezhu terpleine, inu ſmert vſim ludem k' isvelizheinu doſhla
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaluvati na neha naſh nar dobrotliviſhi Isvelizhar, kyr mi na negovu britku terpleine nasmishleni, inu sa naſhu isvelizheine, sa katiru je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per nas taku malu vela, debi mi na nega, inu negovu britku terpleine smiſlit ſe vreidni na ſturíli? Timu malerju Apelles

niegovo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se mora gorei ajn anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anja une sgoditi? naiprai sbarei ti niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	antuart bareiga furt kaje niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues zelu nia terplenje inu smert: jas tabe prosim skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svsa Kriſtvsa, katera je niegovo S Stran prabodva inv ofnava shegneime nes inv vsolei ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe zDraVo nIegoVo žIVInCo, obILno kLaIe, žIta In VIna. Čuk. Vošila Novic ob

njegou
Sacrum promptuarium (1695): Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko

njegovo

Biblia (1584):	koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tepljáti, s kafrovzam (kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati
Stric Tomaž (1853):	jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen
Valenštajn (1866):	pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen
Ferdinand (1884):	v svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je
Gozdovnik (1898):	Indijanec ta je bil temnejše barve nego drugi in njegovo peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je

njegovu

Biblia (1584):	pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota
Biblia (1584):	Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu
Biblia (1584):	dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri
Biblia (1584):	mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi
Sacrum promptuarium (1695):	Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku
Branja, inu evangeliumi (1777):	temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt v' Beelzebubi Hudizhe isganjam

▶ njen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njen

Genovefa (1841):	je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza Olivna, in kdor mojimu govorjenju ne
Stric Tomaž (1853):	ne bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so jej deržali pred ustmi. Živ in vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti živel; odgovorila je: „Vem, da
Botanika (1875):	temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa
Gozdovnik (1898):	smeje se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav

njeni

Genovefa (1841):	priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil
Genovefa (1841):	ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela
Tine in Jerica (1852):	voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož ozdravi, šest goldinarjev posodila, in de ji hoče v
Roza Jelodvorska (1855):	Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Mati stala, Se pod križem mil' jokala. Kjer je visel njeni Sin. V žalost je serce vtopljeno, Vse prebito, prebodeno Z
Maria Stuart (1861):	pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec
Botanika (1875):	rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje
Botanika (1875):	da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da

njena

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bila, ki ravno memo gre. Teta mu pové, de je njena pastirica, in po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de
Tine in Jerica (1852):	naj se otroci tudi Boga narpred bati uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka.
Maria Stuart (1861):	je to, Da tako je na sercu vam nesrečna Osoda njena, in zakaj Marija Zaupala je vam. Mortimer. Milord, povem Vam
Valenštajn (1866):	poslanec. Krstnik Seni, zvezdar. Fridolanska vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me poslušate — vi ste spodkopali moje dobro imé, ste okužili njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili
Kemija (1869):	v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C. stoprv vre. Da-si
Mineralogija in geognozija (1871):	Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja
Deborah (1883):	deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno

njene

Genovefa (1841):	ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe
Stric Tomaž (1853):	sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v

njine
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe

njene

Genovefa (1841):	rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo
Maria Stuart (1861):	da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le izmislila, ko je pa videla, kako so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila kri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	lepo kravo kupite. “ Marta je rada ubogala svojo sosedo, pa njene hčere tudi. Čez leto in dan so si še enkrat
Botanika (1875):	na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam
Zoologija (1875):	pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po

njenega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo.
Stric Tomaž (1853):	živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani. Dva od teh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in ženo zavolj njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik
Fizika (1869):	vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo toplotni trakovi do enega in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji Njenega Veličanstva. “ Ta odgovor je bil jasen dovolj; gospoda Browna je

njeniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga oſkerbovanja. §. 10. Od kerm ali klaje. § 11. Od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali
Divica Orleanska (1848):	čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna
Tine in Jerica (1852):	de ravno zdaj toliko dnarja pri roki nima, in de njeniga moža doma ni, naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	na Visókim v svoji grajšini pač ni mislila, kólika nesreča njeniga varha, blaziga Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od
Roza Jelodvorska (1855):	blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta tako presunile, de se milo razjoka in komaj se

njenem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v eni versti 49 in na širokost 35 okin. Na njenem dvorišču bi se zamoglo strelišče napraviti, — tako obširno je. Poslopje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del
Zoologija (1875):	prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote

njenim

Genovefa (1841):	pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi
Divica Orleanska (1848):	samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je
Roza Jelodvorska (1855):	reče Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla

njenemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi Fabíoli ali njenemu dragemu očetu. ” „Kaj jo poznaš? ” „V svojih mladih dneh sem
Fizika (1869):	tam izvemo pa tudi, da vsled lege zemeljske osi proti njenemu potu, kakor tudi vsled njenega letnega vrtenja okoli solnca, pridejo

njenimu
Genovefa (1841): mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje

njeni

njene
Divica Orleanska (1848): sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride

njenej

Fizika (1869):	lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj
Fizika (1869):	na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po njenej velikosti se ravná prividna velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da

njeni

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni
Divica Orleanska (1848):	ga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. )
Divica Orleanska (1848):	Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató, de bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo
Viljem Tell (1862):	cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo
Mineralogija in geognozija (1871):	ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo
Zeleni listi (1896):	Odšli so. Kmalu na to pride Ljuboslava in ž njo njeni stariši. Začudeni obstojijo vsi trije pri vratih ter gledajo to

njenih

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi
Genovefa (1841):	lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mene kerſhena, mi je na to praſhanje dopovedala, de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold.
Tine in Jerica (1852):	nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo sterme goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni nič zadržavalo — padale so na grob. »Ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda

njenim

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jo je moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s Kranjskim, na enem pa z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist

njenimi

Genovefa (1841):	odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi ſirotami ſe pogovarjala, in jim ſvôjo miloſt sagotovila, ſe je
Genovefa (1841):	dajale. Ljubſhi od pomladanſkiga ſolnza, bolj veſél, kot pomlád s njénimi zvetlízami in ptizami, bolj poln poduzhênja od vſiga,-kar je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bukev ven ter so se pogovarjali z Elizo in ž njenimi brati. Ali če so bratje obrnili list, poskakali so ljudje
Zoologija (1875):	jako podobne. Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje

njeno

Genovefa (1841):	ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra
Genovefa (1841):	v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa
Divica Orleanska (1848):	prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	po njenih besedah uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora
Oče naš (1854):	kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nevstrašena, in videti je bilo, da bi ga bilo ognjeno njeno oko očaralo in okamnilo, kakor okamni kačin pogled jastroba. „Ali
Oče naš (1885):	tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile

njino
Kmetijske in rokodelske novice (1844): odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši

▶ njihov zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njihov

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali
Zoologija (1875):	Pteropoda. Ime plitvonožci dobili so ti mekužci odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen
Botanika (1875):	sredi med palmami in med praprotmi, med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Čez dolgo se zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma

njihova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši
Rudninoslovje (1867):	se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0 .... 5•5) pa ni velika. Mnogi
Rudninoslovje (1867):	Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno
Rudninoslovje (1867):	nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti
Kemija (1869):	C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser
Zoologija (1875):	podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za hranitev najbolje izprevidi:
Zoologija (1875):	rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova hiša je iz dveh lupin, od kojih je veča na
Zoologija (1875):	Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti
Zoologija (1875):	lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in

njihove

njihne
Maria Stuart (1861): naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico

njihove

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. To je pa že prav lépo
Kemija (1869):	železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno prostornino
Kemija (1869):	No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih
Botanika (1875):	oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami
Zoologija (1875):	Pleme najezdnikov (Ichneumonidae). Njihove ličinke zajedajo druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so
Zoologija (1875):	in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz
Zoologija (1875):	s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je
Zoologija (1875):	spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova šiškarica (Cynips quercus) dela na hrastovem listji znane
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer nič o tem zvedel

njihovega

Botanika (1875):	rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo
Zoologija (1875):	mi vendar ne čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah
Revček Andrejček (1891):	obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim

njihoviga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ne veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep

njihovem

Fizika (1869):	s kterih pomočjo so s toploto solnčnih trakov, nabranih v njihovem žarišču, stopili in zažgali take stvari, kterih sicer niso nikakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	mar po logičnih pravilih, ker tudi nektere Kočevarje zastopate, v njihovem imenu kakor Kromer glasovali proti adresi? Ste mar že pozabili
Botanika (1875):	občno botaniko, ktera obsega nauk o rastlinskih organih in o njihovem delovanji, in B. na posebno botaniko (rastlinopis), ktera popisuje posamne

njihovemu

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene

njihovi

njihovej

Fizika (1869):	na telo, takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako
Fizika (1869):	mér, ali v protivnem zmislu, mora njih učinek enak biti njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil

njihovi
Kemija (1869): Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino, ki se spojé

njihovih

njihnih

Oče naš (1854):	nesrečo pretečene nočí, in prosil pomoči in ga v hišo njihnih staršev ali znancov vzeti. „Upam,“ je rekla stareja pastarica,“ da
Gozdovnik (1898):	vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni

njihovih

Fizika (1869):	Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo
Zoologija (1875):	In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah
Zoologija (1875):	po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske zveri po njihovih vrstah. In zgodilo se je tako. « Mojz. I. 24. Zoologija
Botanika (1875):	on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé

njihovim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in zemljiščem najbolj prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi
Botanika (1875):	ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	pijači udane osebe potom zakonodaje nadzorovane, in to njim, kakor njihovim družinam v prid. Na ta način bi dobile že sedaj

njihovimi

Kemija (1869):	izpustita. Tudi s solmi se spaja voda ter se z njihovimi delki strjuje v kristale, zato se tudi kristalna voda (Krystallwasser
Kemija (1869):	bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod
Fizika (1869):	eden od drugega. Ta njihova lastnost pripisuje se posebnej, med njihovimi delki delajočej sili, ki se odbojnost (repulsio) imenuje. 96 Ta
Kemija (1869):	stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih kemičnih preiskavah

njihovo

njihno

Oče naš (1854):	in ena največjih novic je bila, da je Renata v njihno hišo prišla. Povedale ste mu, da je kaj dobra ženska
Gozdovnik (1898):	Komančeva neustrašenost je ljudem ugajala, pa si je hitro pridobil njihno naklonjenost. Krili so ga proti razjarjenima človekoma, ki bi ga

njihovo

Maria Stuart (1861):	Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil.
Rudninoslovje (1867):	da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se dadé lehko klati, nekteri le
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki reče: „Ljubi oče! to ni nikakor mogoče. “ „Pa
Zoologija (1875):	dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v trebušni otlini ob hrbtanci. Njihovo opravilo je, da v nje vstopivši krvi odvzamejo nekoliko vode
Zoologija (1875):	naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in
Botanika (1875):	pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih
Botanika (1875):	t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z
Botanika (1875):	in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in kako so postavljeni, kakor tudi na to

▶ njiva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njiv

niv
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na

njiv

Genovefa (1841):	veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje
Robinson mlajši (1849):	bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je, kolikor je
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna
Botanika (1875):	pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da

njiva

niva

Branja, inu evangeliumi (1777):	je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je: niva te kryvy. Sakaj v' bukvah teh Pſalmov ſtojy sapiſſanu : njeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	vędejozhe poſtalu uſſem v'Jerusalemu prebivajozhem, toku, de je taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te
Branja, inu evangeliumi (1777):	taiſta niva v' njeh jesiku imęnuvana Haceldama , tu je: ena niva te kryvy, noter da danaſhniga dneva. Tedej je dopounenu , kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	blu med uſſimi , katiri v' Jerusalemu ſtanujejo , toku , de taiſta niva je po njeh jesiku tu imę dobila : Halceldama , tu je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	niva beſhtja! perlisneni Shushek ! tebe bom jeſt — koga? — Matizhek, dobru premiſli

nyva

Biblia (1584):	djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi

njiva

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000 do 3000
Botanika (1875):	razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata
Botanika (1875):	se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste s pleveli, s čem vlaga bolj v

njivah

nivah
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem

njivah

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	posoljeno moko divjiga kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na polji, so kar ostermeli. Žito, ki je požeto po njivah ležalo, je vse razmetal. Jez ga nisem še nikoli vidil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo obilo živinske klaje, se ni nikoli dosta zaplodila. Zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so
Stelja in gnoj (1875):	še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi prav
Stelja in gnoj (1875):	krajih, toliko boljše pa so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12.

njive

nive

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo med borſhtmi nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva

nyve
Svetu pismu noviga testamenta (1784): njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti

njive

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo kakor, de bi bile poshete, in vinſke terte vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Banizha, ki je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ
Zlata Vas (1848):	ženah in otrocih ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in se posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti
Robinson mlajši (1849):	vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha
Oče naš (1854):	se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje
Izidor, pobožni kmet (1887):	slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive oplevemo, da žito lepše raste; vprašam vas: ali ni tudi
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa; solnce, ki nam zemljo

njivi

nivi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa

nyvi

Biblia (1584):	poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu
Biblia (1584):	inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu

njivi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potréſe, zhe ſe poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zvest naprej. In kdar se leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd
Stelja in gnoj (1875):	5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V

njivo

nivo

Branja, inu evangeliumi (1777):	senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik

nyvo

Biblia (1584):	je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik
Biblia (1584):	je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je dobre
Biblia (1584):	djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe

njivo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſvoji drushini vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal
Botanika (1875):	se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih soli, kolikor z
Izidor, pobožni kmet (1887):	vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	niti laporasto (soldanasto). Te hybride smo posejali na nekoliko plitvo njivo, ktera ima enak značaj, kakor tukajšnja dolomitna-apnena zemljišča pa ni

▶ njiven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njivno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre

▶ njivica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njivici
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le
njivico
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba

▶ njivski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njivska

Botanika (1875):	za likanje lesovine; on raste po jarkih in po močvirjih; njivska preslica (Equisetum arvense) je siten, škodljiv plevel peščenih njiv. Trosne
Botanika (1875):	različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska prst, groblja in vrtna tla, vse to živi rastline in

▶ njun zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

njun

jujni
Robinson mlajši (1849): tej strugi sta bila tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce
njijun
Gozdovnik (1898): grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna

njun

Dragojila (1864):	njima več ne živi, temuč Davroslav, ki bode svoje dni njun nasprotnik. „Svojemu predobremu očetu, Davroslav! Ne moreš in ne smeš
Žalost in veselje (1870):	Obadva sta spoznala, da so to Kitajci, ki so zasledili njun beg ter jo za njima vderli; spoznala sta nevarnost ter
Žalost in veselje (1870):	ga je, ker je vedno mislil, da bodo nemara zapazili njun beg. Slednjič se je približal zaželjeni trenutek in njegov tovariš
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	da ga zakriva grmovje. Ni ga volja sicer paziti na njun pogovor, ki je bil jako glasen, a vdari mu na
Pomladanski vetrovi (1881):	ampak sam si jo tako razložil. Pa saj je maire njun oklic pismeno na deski razglasil. „Ali se nista že bila
Milko Vogrin (1883):	z očmi, smejaje se, ter s tem izrazila, da se njun načrt menda le uresniči. Upala in nadejala se je, da
Arabela (1885):	podajala se je namreč še vsako nedeljo v crkev molit. Njun sin, profesor Walter Waldek, bil je v tridesetem letu svoje
Stari dolg (1897):	ker sta sestri nekaj napravljali v veži. Tedaj je slišala njun pogovor: »Kaj se mu ta ponuja? « »Čaka, da jo zapode
Gojko Knafeljc (1899):	udobno, ako bi Bratič postal zopet stari Bratič, a Gojko njun prijatelj! – V. Dnevi so potekali hitro. Izza vrtnih plotov so

njuna

njijuna
Gozdovnik (1898): njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel

njuna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev
Blagomir puščavnik (1853):	jima bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto

njune

njijune

Gozdovnik (1898):	grofico, in malega don Fabija ugrabil, da se zdaj polasti njijune imovine. Zdaj se bom iznebil muke, ki mi jo vest
Gozdovnik (1898):	Njijuni glavi se ne maknete niti za las široko, in njijune oči so ostale na pol zaprte, kakor bi jima bila

njune

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti

njunega
Astronomija (1869): vsak kraj točno naprej določiti, kar je jako koristno zarad njunega važnega upliva na brodarstvo. Sploh se pa oseka in plima

njuni

Blagomir puščavnik (1853):	začasno k gospéma v grad, in živeli boste mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in

njunih

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala

njunima
Genovefa (1841): proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima shenama in otrózi ſkasoval. Sakáj sazhudila ſta ſe ko ſta

njuno

Stric Tomaž (1853):	černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost,
Maria Stuart (1861):	Burleigh, Prekanjeno nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Mirno je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in na

▶ o medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

o

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne roké, „to je pa vender
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	O Bog! posebno ta Tvoj dan presveti, De naj Ti hvalo
Maria Stuart (1861):	biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje! Oči, bodite kamen! Grem k smerti, naj divja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še kaj več ž njim
Revček Andrejček (1891):	te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna
Revček Andrejček (1891):	se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Večne smrti, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o

▶ o samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

o

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os, o!
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Odgovor: ničico; ali bogatimu je pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna
Rudninoslovje (1867):	sl. 58. sl. 59. sl. 60. sl. 61. ploskvama o vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz

▶ o predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

o

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene meje ogerske, ali letošoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine
Fizika (1869):	430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na
Zoologija (1875):	v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé same po sebi, da
Ferdinand (1884):	tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg
Zlatorog (1886):	kot mlado solnce, Pela nežno kot skrjánček In v očesci o solzícah Ní sledú jej bilo več.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je
Gozdovnik (1898):	prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite, da je zavetnik potujočim, ali pa da se

ob
Fizika (1869): manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti

▶ o neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

o
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni

▶ o. okrajšava ↘ goo300k, IMP

o.

Ta male katechismus (1768):	is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo. O Bog, ki
Astronomija (1869):	hočem pa omeniti nazadnje. , ko bodem govoril o spektralnej analizi. O. Angelo Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v

▶ O'donnell samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

O'donnell
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ministersko službo, in da berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za
O'donnella
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste

▶ O'niel samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

O'niel

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Z veselim začudenjem sta poslušala O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime med imeni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in njegov sin v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je

O'niela

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih na Patricija O'Niela, ki je ležal v nezavednosti na bregu. Na ranjenčevo čelo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	krik zmagavcev se je razlegal po pokrajini. Maori, ki je O'Niela smrtno ranil, je priskočil, odvzel si kot plen njegovo dvocevko

O'nielom
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov
O'nielu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po

▶ o'nielov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

o'nielova

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	splazil se bom skozi okno! “ Hitreje, kakor je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k

o'nielovo
Ljubite svoje sovražnike! (1899): onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo O'Nielovo z omedlevice, katero je bil provzročil grozni položaj. Videla je

▶ oa samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oa

Astronomija (1869):	je oc' veča od oc — kolikorkrat je oa' veča od oa, in ob' veča od ob. Prav to velja tudi pri
Astronomija (1869):	Prav to velja tudi pri vseh druzih tukaj med krakoma oA in oB načrtanih ali še mišljenih vzporednicah gledé na ab

▶ oaw neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

oaw

Astronomija (1869):	po polutniku. Tudi to se vidi, da je dnevni oblok OAW ravno tako dolg kot ponočni oblok WQO, da sta torej
Astronomija (1869):	Ta čas imenujemo, kakor je vsem znano, dan, in lok OAW, kterega preteče solnce v tem času, dnevni lok. Kakor hitro

▶ ob predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ob

o

Genovefa (1841):	Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s. Mihelam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v Ljubljani in cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hleva, postavi ga pod kolarnico ali kak drugi zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa
Divica Orleanska (1848):	nastop. Remon. Jovana. Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vendar za gotovo velja, da mora konj svojo kermo o pravem času, in kolikor je potrebuje, dobiti. Sleherna kratka kerma
Astronomija (1869):	torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo

ob

Biblia (1584):	shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup
Biblia (1584):	lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ga ne enako vézhji neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	odejo, in mraz je že dosegel 18to stopnjico Romirovega gorkomera. Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja
Astronomija (1869):	kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega

▶ oba zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oba

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe
Genovefa (1841):	pomladajnim nébu. Réſ, réſ ſe vídi, de je dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz
Robinson mlajši (1849):	ktero je veter močno vél — dúl — pihal, ino ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila
Tine in Jerica (1852):	pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje
Blagomir puščavnik (1853):	potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s korenjim eksponentom vzmnožiti. V jednačbi neznanko korenjega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prehodi 49(2 + x), drugi 77x kilometrov. Ker morata pa oba prav toliko poti prehoditi, zato velja 49(2 + x) = 77x

obe

Pozhétki gramatike (1811):	tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na
Robinson mlajši (1849):	presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun katoliških ste spominja vredne obe gerške pravoslavne, kterih ena stojí na vélikem vodotoču in druga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kmalo se bo vresničilo,” reče navdušeno in prime Boštjana za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred
Astronomija (1869):	ščipa, ker se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa
Fizika (1869):	je Morse iznašel (Pod. 201.). Kader gre električni tok skoz obe spiraljki bb, postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in
Botanika (1875):	Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	ali 12 ducetov, t. j. 144 sponk skupaj 1 gl. Obe vrsti sponk, kteri se dobivate v tovarnah za kavčukne izdelke

obeh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo sdaj od vſih krajev saperti. ˛Spredej je morje, po obéh ſtranéh ſtermo pezhevje, sadej ſovrashnik. ˛Stráh ino trepet jih opáda
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vpletajo, se opletki imenuje. Na kite na glavi pripne od obeh plati nad ušesi belo pečo, ki po herbtu visi, in
Valenštajn (1866):	Stotnik. Od spredaj in obeh strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali
Fizika (1869):	dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles
Fizika (1869):	stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se
Zoologija (1875):	Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel

obema

Pozhétki gramatike (1811):	les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi: Edinje. Moshko. Palais du Roi, nameſt de
Divica Orleanska (1848):	je vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku
Divica Orleanska (1848):	osnuje trone si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod
Stric Tomaž (1853):	Halaj pak ošabnost, sebičnost in brez vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval
Astronomija (1869):	kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca
Fizika (1869):	se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo
Astronomija (1869):	največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti
Fizika (1869):	nihalu. Ravno to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo dosti. “ „Naka“ — zaverneta mladenča — „mi dva želiva

▶ obadva zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obadva

Biblia (1584):	inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak, kadar eniga ſlęjpiga vódi, bóta obàdva v' jamo padla. 15. Petèr pak je odgovóril, inu je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila več za rabo.
Gozdovnik (1898):	ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo

obadvuje
Biblia (1584): Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem

obedva

Roza Jelodvorska (1855):	po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je obedva obdarila z lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca se morata dobro viditi. Lete lastnosti mora celak imeti

obedve

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav
Občno vzgojeslovje (1887):	tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno držite svojega predmeta, — ljubezen zato, da ga more

obe dve(združena oblika)
Kemija (1869): dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne

▶ oba dva zaimek + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

obeh dveh
- obadveh
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in

▶ obajati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

začarati, očarati; [sskj]

obajal
Kmetijske in rokodelske novice (1845): so bile sloveči lepôti enake, s ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več

▶ obakrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obakrat
- obojič
  Rudninoslovje (1867): vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo

▶ obal samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obala; [sskj]

obalih

Gozdovnik (1898):	Preganjanje. Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil
Gozdovnik (1898):	in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni blizu sovražnega bitja. Ko se

▶ obala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obali
Tiun - Lin (1891): veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta vihar je trajal dva dni. Imeli smo precejšnjo

▶ obaliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obalil
- zaobalil
  Robinson mlajši (1849): v hipu zapalile. Pak je tleče dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro bežal, od tega se je trava

▶ obaren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obarni

obarjeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potreseniga, z razbeljenim putram politiga in s pol limonami obloženiga. Obarjeni viz.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem

▶ obarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obarja

obara

Kemija (1869):	sprominja se malo na plavkasto; jako je grenka ; čreslovina jo obara. Najbolji lek proti mrzlici je žveplenokisli kinin; 1 funt tega
Kemija (1869):	prejo ali tkanino namočimo v raztopino, iz ktere se glinica obara (stroj z glinico), se ta glinica jako čvrsto zveže z
Kemija (1869):	kislini, da se kuha z živalskim ogljem ter se zopet obara tako dolgo, da je brez vse barve. Časih se oborjeni

▶ obarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obarjena
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): v skledo deni, s polivko poli in na mizo daj. Obarjena šuka.

obarjene

Kuharske Bukve (1799):	263. Shalbel s' ribamí. Kader ſo ribe v' oſoleni vodi obarjene, ſe dęne v' koso maſlo topít, enmalo moke, doſti
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ingverja, mlęka, inu ribje shupe, v' tim ſe obarjene ribe popolnim savrò.

obarjenih
- obarjeneh
  Kuharske Bukve (1799): ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj

obarjeno

Kuharske Bukve (1799):	v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj; med tim pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj
Kuharske Bukve (1799):	maſla, inu obarjeniga telęzhjiga meſa, pokri, na sherjavzi pári. Drugazhi: Obarjeno ſpinazho, odzędi, rasſękaj, v' kosi s' putram v' saparzi kuhaj

▶ obarvan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obarvana
- obarvane
  Zlata Vas (1848): od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je
obarvane
- obvarvane
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega

▶ obavljajoč prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

omahovaje; Pleteršnik

obavljajoč
Lohengrin (1898): Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje

▶ obče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni latinski besedi
Mineralogija in geognozija (1871):	klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da so živali nekdaj bile veliko
Tiun - Lin (1891):	na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v obče, kakor se mi je videlo, sami zviti in predrzni hrusti

občno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se je lansko leto grojzdje ali

▶ občekoristen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občekoristnih
- občnokoristnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali. Ko bi

▶ občen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ces. visokosti gosp. nadvojvodu Ernestu, ki je bil v poslednjem občnem zboru za častnega uda izvoljen, izročila lično izdelani družbini diplom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	temi besedami bolj žaljen: ali predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	predsednik ali pa Matičarji, na občnem zboru zbrani? „Pri letošnjem občnem zboru hoče predsednik predlagati, naj si Matica omisli lastno tiskarnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	letos! Vrhnika 28. dec. 1882. — Naša čitalnica je pri svojem občnem zboru 26. t. m. vsled predloga gospoda Gabrijela Jelovšek-a enoglasno

občnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi stroški, morsko sol pa postestniki solín sami delajo, le de

▶ občen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splošen; SSKJ

občna
Aritmetika za učiteljišča (1885): niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti

občne

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali kak védež, ki se le s pijanci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se

občnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti prostost. Ako pride ta postava na

občnem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	spoznali, ob kratkem u zapisnik spisali in vsi po tem občnem sklepu se ravnali. (Konec sledi. ) Iz Toplic na Dolenskem 19.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	je po verjetnih sostavah zložil F. W. Hofman v svojem „občnem kmetijstvu” leta 1852. Austriansko cesarstvo je 11,577⅖ štirjaških

občnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in kadar koli zamorejo; kajti zadnji čas je, da se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in

občni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	léta tudi konec svojiga kratkiga življenja dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1. Občni izreki. § 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r

občnih
Aritmetika za učiteljišča (1885): jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode
občnim
Fizika (1869): to opazuje skorej na vseh telesih, prišteva se luknjičavost tudi občnim lastnostim teles. Jako luknjičava telesa so n. pr. goba, les

občno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva
Fizika (1869):	vidni kot, tem veči se nam vidi predmet, to je občno pravilo. Pod. 167. Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna
Tiun - Lin (1891):	ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se ne približuje kdo. Zdaj

▶ občen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vesoljen; kontekst

občnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob občnim potopu večidel zazabile; zakaj, ko bi ravno dobro omikan človek

▶ občenit pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k

splošen; Janežič

občeniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

▶ občespoštovan pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

velespoštovan; kontekst

občespoštovani

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	cesarskem sklepu od 5. dec. je c. kr. deržavni pravdnik, občespoštovani gospod Ivan Mazuranić za predsednika začasnega horvaškoslavonskega dvornega dikasterija izvoljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob Žumer, za podpredsednika gosp. Janez Šlakar, za tajnika

▶ občestvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občestvo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Očitno sodit nas. 4. Sosesko keršenikov Al' cerkev verjemo. Tud občestvo svetnikov, Sedínstvo v en telo.

▶ občevalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občevalne

Fizika (1869):	37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg
Fizika (1869):	so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako visoko nad

občevalno
Fizika (1869): višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako

▶ občevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občevanja
- občenja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov

občevanje

Marjetica (1877):	bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej je bilo občevanje s Ciljo, in ta uboga, ta starikava ženica se jej
Pomladanski vetrovi (1881):	junija. Čudno, kako nas blaži, kako blagodejno na nas upliva občevanje z naobraženo žensko, koja kaže povse plemenitost, ne samo v
Jara gospoda (1893):	Vrbanojeva malone vsak dan pri Valentinovi soprogi, in to pogosto občevanje z mirno, izobraženo ženo ji je bilo najboljša šola. Prav
Očetov greh (1894):	ob misli: »Ta študent, ta mladi študent! « Ali to dveurno občevanje ž njim je tudi v nji pustilo svoj sled. »Torej
Očetov greh (1894):	sedaj pa, v teh kratkih urah, ko mu je mejsebojno občevanje le spopolnjevalo sliko, katero si je ustvarjal o svojem vzoru
Roman starega samca (1895):	cele mesece vladala ta neskladnost mišljenja in to napeto prisiljeno občevanje med gospema, tega ne odobrujem. V treh mesecih poteče ravno
Dušne borbe (1896):	prihajal od nje mamljive osebe. Franjo je držal besedo. Njegovo občevanje s Feodoro je bilo poslej še spoštljivejše, nego kdaj. Sploh
Slučaji usode (1897):	se ne zatre nikoli popolnoma. Lepi vzgledi, vspodbudljive besede, blago občevanje, razumno prigovarjanje, to vse, tega sem prepričana, bi njega prerodilo
Slučaji usode (1897):	je bilo njemu, kot bi se čutil na varnem pobrežju, občevanje ž njo se mu je zdelo, da ga tolaži in

občevanju

občevanji

Občno vzgojeslovje (1887):	in vstrajno vplivajo na otroško srce. Tudi v življenji, v občevanji, v gibanji in kretanji telesa, tako tudi v govorjenji podajaj
Občno vzgojeslovje (1887):	je kot podloga značaju potrebna; h) ker je v svojem občevanji omejen, vzgoji se kaj lehko jednostransko; največkrat mu nedostaje potrebne

▶ občevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občeval

Luteranci (1883):	pripeljalo na ta sramotni oder, pa da on ni nikdar občeval s temi novoverci, ki so mu gnus in pomilovanja vredni
Cyclamen (1883):	je bilo tudi vse. Ker je z gospo Boletovo najrajši občeval, hoteli so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreči, ali tudi
Gospa s pristave (1894):	le malokdaj, le ob večjih sprejemih, in še tedaj je občeval z dvorjani le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Sedaj
Roman starega samca (1895):	najfinejših oblekah, jedel najukusniša jedila, stopal po gladkih salonskih tleh, občeval z grofovskimi in knežjimi dostojanstveniki. Ta brza, nepričakovana izprememba mojega
Roman starega samca (1895):	kretal, in s katero sem prvi čas z nekim češčenjem občeval, se mi je ognusila. Hrepenel sem po nekdanji revni sobici
Slučaji usode (1897):	in razburjenega njej nasproti, kakor je bil prvekrati, ko je občeval ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je
Slučaji usode (1897):	ž njo. Miren, hladen do preziranja, dasi vedno uljuden, je občeval ž njo; ni se je izogibal, a tudi ne iskal
Stari dolg (1897):	Ta gostoljubnost je Andreju Prašniku jako ugajala. Z Minko je občeval čimdalje bolj po domače, čeprav se mu je v srcu
Kvišku (1899):	na letovišču, a vendar ni bila družba, s katero je občeval, v njegovem srcu brez odmeva. Ukresala se mu je neznatna

občil
Gozdovnik (1898): je imel častni don Arečiza, da je tako z vami občil. « »To je naglo storjeno. Moj oče je našel izredno bogato

občevala

Milko Vogrin (1883):	a temu je zdaj drugače. Več ko seru z njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se mi je odkrivala njegova
Milko Vogrin (1883):	dà celó njo samo je ošteval, kor je z njim občevala. „Najbolj pa me je užalilo,“ nadaljuje odločno deklica, „in mi
Domačija nad vse! (1889):	toliko pomenljiva, a z njim je komaj le nekaj mesecev občevala! « Toda pozneje je začel vsled tega postajati vedno bolj nemiren
Iz življenja mlade umetnice (1890):	stare umazane tržaške hiše. Mati moja je z ljudmí malo občevala in tudi mene ni puščala med otroke na ulice. Živeli
Lisjakova hči (1892):	ni. Saj veste, ne oče, ne mož moj nista nikdar občevala, z nikomer; mati mi je umrla; drugega rodu v Ljubljani
Strte peruti (1894):	od mesta in v vasi ni bilo ljudij, da bi občevala ž njimi, ne blizu železniške postaje, da bi se s
Spletke (1894):	zgodilo, da sta Metka in Štefan že v mladih letih občevala in se sprijateljila. Ko je pa Metka nehala pasti krave
Obljuba (1894):	drugimi ljudmí. Cilki ni bilo poznati nobene izpremembe, kadar je občevala z Jurijčkom; govorila je ž njim prosto, prijazno kakor z
Strte peruti (1894):	bil gost v Finsterjevi hiši, in vsak večer sem največ občevala ž njim. Ugajala mi je njega preprostost takó kakor njegova

občevati
Spisi Krištofa Šmida (1883): možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse jedno. Vendar se
občujejo
- občijo
  Gozdovnik (1898): Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli v boju. Eden izmed

▶ obči pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Zahlen). Sodo število zaznamenujemo, ker je mnogokratnik števila 2, v obče z 2 m, kjer pomenja m katero koli celo število
Aritmetika za učiteljišča (1885):	100krat, 1000krat, ... toliko. N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b = (a – m

občje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): iz prodaje smodníka (strelniga prahú) in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi

občega
Kmetijske in rokodelske novice (1847): to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še po
obči
- občej
  Tiun - Lin (1891): ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da sem zgorel tudi

▶ občilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):

vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega gospodarstva, občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela. — Predmet posebne pazljivosti bode denarni

občila
Občno vzgojeslovje (1887): razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele

▶ občina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občin

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bil v tem obziru absolutizem bolji nego je sedanja avtonomija občin in ustava dežel. In od kod vzeti 73 zdravnikov in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po dogovoru z c. k. deželno vlado za deželnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pri kateri ste po našem nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških v Kočevji, enoglasno volili princa Ernesta Windischgrätza

obzhin

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelo leto dobro prerediti. Lej takó le pridem is rasdeljenja obzhin na domazho réjo. Jeſt: Sdaj ſo ſe mi pazh ozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepo sdravo , ravno drevo najti. Dalej morajo mejazhi, ki okoli obzhin polje imajo, ga vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de

občina

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto
Revček Andrejček (1891):	Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa plačuje za teboj, kaj ne? Janez. Kje drugje

obzhina
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vezh oralov semlje v poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede

občinah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah ali soseskah ali pa posamno; da se nova naselbina more
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah in predlaga, da naj deželni zbor ne sprejme te postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev v občinah vladni načrt temeljito prevdari, po zaslišanji večih občin in po

obzhinah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	preraſhene, sa ktere nobeno shivinzhe ne mara. Ako na takih obzhinah drevja ni, hozhejo po léti muhe in obadi shivino vjeſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto, de po dvoje in troje ljudi

občinam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	debate. Le Kramarič pri tej priliki predlaga, da naj se občinam, katere imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vlada ne skrbí za zmanjšanje davka; davek vedno ostane isti, občinam pa se nalaga butara za butaro; ni čuda, da ljudstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se vsled šolske stavbe dovoli 122%
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in grof Thurn dokazujeta, da novega bremena, ki bi došlo občinam po tej postavi, one nositi ne morejo. Dr. Bleiweis govorí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	so se vsa navedena od političnih gosposk oskrbovana opravila mahoma občinam pod naslovom „samouprave” ali „avtonomije”, akoravno občine niso bile zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so

občine

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kako da je mogoče, da gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi

obzhine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſe po rasdeljenju prav dobro hvalili. Potem ſo vſe obzhine po zeli ſoſéſki rasdelili, in vſi ſo ſe prav dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojih njiv. Jeſt: Vſe prav, kakó pa prideſh is delitve obzhine na domazhe pitanje? On. Prav lahko, ena rezh is-haja is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſako léto mozhno ograditi, zhe hozhejo, de bi shivina is obzhine na-nj ne vhajala, in jim vſe ne pokonzhala. Koliko troſhkov
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ozhitna ſhkoda. Ko bi bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak bi bil na dobizhku *). Obzhina sa paſho
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ga tam déla, ſpridi, de ſe ji perſkuti: take obzhine ſzhaſama ob vſe shlahtne ſorte seliſh pridejo, in ſo s

občini

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej vse, ki bi imeli hoditi po tej cesti

obzhini

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	muhe in obadi shivino vjeſti; ako je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proti podersa: in tako ſe shivina po pol dné po obzhini goni, in pride bolj isſtradana v hlév, kakor je is

▶ Občina samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Občine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vzhodni strani mesta, in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te svitle plamene; popotniki, ki se vozijo po cesti od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega

▶ občiniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

presejati; Pleteršnik

občiniš
Kmetijske in rokodelske novice (1846): jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša

▶ občinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občinska

občinska
Zlata Vas (1848): še ne poznate. “ 15. Dolžne bukve se pregledajo. Hranilnica in občinska kuhinja. Zdej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v

obzhinſka

Genovefa (1841):	je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev k Bogu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kako velik, in kje de je. Po tem takim ſlabí obzhinſka semlja, ne vershe tohko, kakor bi ſkup vergla, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? ) Obzhinſka* semlja ali gmajna, nikdar toliko ne obrodí, kakor bi obrodila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta le velika planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jih vezhkrat popolnama popazhijo. Kako pa bi ſe mogla obzhinſka paſhnja deliti, de bi vſak po pravizi ſvoj del (part
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terdijo terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa

občinske

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel
Zlata Vas (1848):	bil in Ožbè mu je dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje, in učil ga je mnozih potrebnih rečí. Ožbè je

obzhinſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne

občinskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nas se je vršila 30. nov, u. l. volitev novega občinskega zastopa; voljeni so bili: Posestnik Franca Podbregar iz Podbrega za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nedolžnega ne spozna. ) Iz Suhadolj 4. jan. — Pri volitvi novega občinskega* zastopa voljen je bil posestnik Matija Janežič iz Suhadolj za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	pred državnim zborom. — Koruza pignoléto imenovana. — Gospodarske novice. — O zadevah občinskega lova. — Krompirjeva voda zdravilo zoper revmatizem. — Krščanstvo pri Slovencih do

občinskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod

občinskem
Kmetijske in rokodelske novice (1848): v slovenskem jeziku, in v novem tudi pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8.

občinski

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na
Revček Andrejček (1891):	ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol

obzhinſki

Genovefa (1841):	edine niſo pogréſhile. Ta dan ſo prasnik shénſke krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe
Genovefa (1841):	prasniſhke oblazhila oblékli in ſo hitéli ſvôjo blago grôſinjo glédat. Obzhinſki prasnik je bil v zéli deshéli. Kolikor ſe je Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih na temu meſtu drevó vladal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko bi po ſvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinſki semlji torej veliko sakopaniga bogaſtva leshí, ki nikomur koriſtno ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim bilo tudi to savarſtvo. In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktérmu je bilo sopet vezh prav koriſtniga

občinskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ki bi občine zadeli, ako se postavi tako ogromno število občinskih zdravnikov, kakor jih zahteva vlada. Z davki in prikladi preobložene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	in uredbe. Dalje so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih postavah. Opravila ta izvrševale so deloma neposredno, deloma po posebnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	deželni zbor — ne vedoč kaj storiti — svoje delo gledé preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in

obzhinſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1844): samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka

občinsko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko povodnjo na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori mi; de je občinsko poslopje in de v njem dve stvarí živete, kteri ste
Zlata Vas (1848):	tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti

obzhinſko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do ſedaj s tem pomagati, de ſi ſvojo shivino na obzhinſko paſho (gmajno) paſti gonil: ali to je ozhitna ſhkoda. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in sraven ſhe narozhila, de naj bi ſi sdrusheni ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali

▶ občinski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

splošen; Pleteršnik

občinski
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Matija Majer. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na

▶ občinsko-slovenski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

splošnoslovenski; kontekst

občinsko-slovenskem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): 319— 321) in se po gotovih pravilih godi: 1) po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do

▶ občinskost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

splošnost; kontekst

občinskost
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): imáta toliko in takih pomehčic in stenčíc, da se za občinskost ne spodobita. (Poglej, kar sim o tem v „Jahrbücher für

▶ občinstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občinstva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	to, da se določila zarad notarskega legalizovanja premenijo v korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	videl ne mislil v tej kupčiji. Vsakako so v ozir občinstva sitne take situacije za človeka, ki ima nalogo, zoperpostavne prestopke

občinstvo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kadar bojo železnice na vse strani dodelane. Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere

občinstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica občinstvu, pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz

▶ občinjevanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

presejanje; Pleteršnik

občinjevanje
- občinjavanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni

▶ občiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovarjati; Pleteršnik

občiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice'' kadaj kaj

▶ občudovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občudovane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili

▶ občudovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občudovanja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	krog sebe po veseli naravi! In res! narava je vredna občudovanja; povsod zelene gorice — rumeno zelene po trtnem perji, vse polno
Gozdovnik (1898):	slišala, kaj je tudi zanje storil ter sta bila polna občudovanja in hvaležnosti do njega. Bil je ponosni in srčni lik

občudovanje

Botanika (1875):	prašnice so soraščene s pestičem. Šesterodelni cveti vzbudé pazljivost in občudovanje opazovalčevo deloma se svojimi jako posebnimi podobami; saj so nekteri
Gozdovnik (1898):	v kratkih skokih. Jahal je konja, kteri bi bil obudil občudovanje vsakega poznavalca, sedel je na živaljem hrbtu s toliko veličastnostjo

▶ občudovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občudoval

Avguštin Océpek (1860):	so imeli neizrečeno poterpežljivost ž njo; jaz sem jih le občudoval, da se včasih ves popoldan niso naveličali pri nji stati
Bore mladost (1862):	fužinam, ki stojé nad vasjo v zatišji med stisnjenima gorama. Občudoval je z Rozaljko krasno pomladansko jutro. Od gorá je vrelo
Na Žerinjah (1876):	nij bil posebno vnet, in kdo bode vročega poletnega dne občudoval rast in cvet gozdnih rožic, — ob času, ko še ptički
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	da so mu dobrovoljne. Ta mladeneč, katerega sem jaz res občudoval in miloval, stopi, kakor rečeno, v mojo sobo. To sicer
Roman starega samca (1895):	svojo podlo narav! — In jaz sem to žensko ljubil, obožaval, občudoval! — Zagrebel sem si lice v dlani ter skrival solze, ki
Dušne borbe (1896):	udanost do soproga, katerega hči je bila videti, ne žena. Občudoval jo je in obenem pomiloval. Je-li srečna z njim ? — Po
Slučaji usode (1897):	svojo usodo, zatrl vsako nado ter jo odslej samó skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so
Napoleonov samovar (1898):	gleda v oči. ) Jaz bi jih ves dan gledal in občudoval — (jo objame) — in pritiskal na srce. (Se poljubujeta s prav
Kvišku (1899):	čarovitost. Bil je zadivljen ob tej vtelešeni in trpeči ljubezni, občudoval je njen krasni stas, ob katerem je padalo valovito črno

občudovala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bila mogla imenovati kristijano? V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala
občudovalo
Ferdinand (1884): Njegove izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi

občudovati

Vetrogončič (1860):	priložnost pravdnika, ki se ji zdi tako mlad, še bolj občudovati. Vetrogončič pa ostane med prihodnjimi djanji pri Dankovičevih, ker iz
Bore mladost (1862):	naju tudi valovi ne bodo motili, in priložnost bova imela, občudovati veličastno silo viharja in nevihte. " „Gospod, h Koku se tudi
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	sedeč tik hišne gospodinje in nasproti ženinu pl. Planavskemu priliko, občudovati njegovo izvedenost, zmožnost dovtipnega razgovarjanja in sploh prijetnost njegovega značaja
Blagodejna zvezdica (1881):	veliko razliko med Ado in onimi, začel jo je nekako občudovati in se resno za njo zanimati. Pazil je torej vsak
Postillion d'amour (1887):	tempeljskih stavb se niso vzdignili kitajski mojstri čez omenjeni vzor. Občudovati pa mora vsakdo mnogovrstne kombinacije tesarskih mojstrov pri tempeljskih strehah
Vesela vožnja (1889):	priti do Bobóvega in da prijatelj Gladek ne bode mogel občudovati njegove kragúljčje garniture. Krêmen pa se je prav od srca
V krvi (1896):	že presrečen, ako je mogel iz dalje slediti Minki ter občudovati njen kipni, stasiti život; ako je mogel iz dalje gledati
Materino srce (1896):	in milostljivo je čakala, kedaj da se naveliča mladi mož občudovati njeno lepoto. On pa jo je gledal, kakor prikovan jo
Gojko Knafeljc (1899):	nad vse dražestna in prisrčna, in Weber je moral nehote občudovati beloto in prožnost njene polti, se je moral nehote in

občuduje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod
Zeleni listi (1896):	listki so tako nežni in blesteči, pa me nihče ne občuduje! «

občudujejo
Sveti večer (1866): najslavniši podobarji to sveto dogodbo narisali v slikah, ktere ljudje občudujejo že sto in sto let. Tudi jaz sem, ko sem

občudujem

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tebe, tvojo odkritoserčnost v veri in tvojo velikodušnost, jaz celó občudujem neustrašljivo tvojo ravnanje, ali moja dolžnost velí in vsa druga
Oče naš (1885):	pomagajo. “ „O, to so časti vredni, pobožni možje, kako jih občudujem. Kako jih ljubim,“ je rekel Nacek. „Kako rad bi jim
Gozdovnik (1898):	Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste zdaj nič na boljem

▶ občudujoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

občudujočih
Gozdovnik (1898): in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v

▶ občut samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutek; [sskj]

občut

Občno vzgojeslovje (1887):	življenja v otroškem organizmu merijo pred vsem na telesno rast. Občut in samohotno gibanje se dalje časa komaj zapazuje. Duh še
Občno vzgojeslovje (1887):	stanovitno osredotočenje (koncentracija) in izključljiva mér zavesti na nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se
Občno vzgojeslovje (1887):	zanimanja v gojenci ni težavno, kajti lepota vpliva neposrednje na občut, ko hitro se postavi v pravo razmerje z opazovalcem. Vsled

občute

Občno vzgojeslovje (1887):	zvezi z dušo je živčevje. Le-to posreduje po jedni strani občute in ž njimi delovanje vnanjega sveta na dušo, po drugi
Občno vzgojeslovje (1887):	odpirajo vrata. A dokaj časa mine, predno si otrok razjasni občute, na ta način pridobljene, in predno se jih zavé. Le-ti

▶ občutek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutek

Arov in Zman (1850):	da se na viharni poti življenja na njo ozira. Enaki občutek bi bil more biti tudi Arova prošinul, ako bi ga
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	ki je s požiravnikom v zvezi, in zatira s tem občutek želodca, da mu je, kakor da bi bil sit. Ta
Potovanje krog Triglava (1860):	retorta pod kožo prazna. To je prava kemija, ki človeku občutek lakote vzame. Lahko je s polnim želodcom govoriti o lepoti
Spomini (1860):	nje in od matere poslovim, ne morem reči, kako neprijeten občutek me presune, ko komaj deset korakov od nas znana ciganka
Ljubljanske slike (1879):	je tak človek trdega, usmiljenje do bližnjega mu je neznan občutek; najbolj srečen je, kedar kaže slaba žitna letina, on pa
Vanda (1888):	besede. Na prvi hip je Vandi ciganska roka bila neprijeten občutek, ali kmalu ji je vsa ta šala delala veselje. Napósled
Domačija nad vse! (1889):	zvunaj na visokem morju drugega dne pričakovati. Nepopisljivo neprijeten je občutek, ki naudaja morske potnike, ko se ladija ustavi. Parobrodovo ropotanje
Iz arhiva (1890):	mu je stisnilo, prestopivšemu znani prag, toda zatajil je neprijeten občutek in smehljaje stopil v »gospôdsko« sobo. Župánovim je bilo znano
Slučaji usode (1897):	koliko bridkega bi mi bili prihranili, da ste ostali! Neprijeten občutek prevzame Malvino, ko to čuje, in neka bridkost, katero občutimo

občutka

Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	planinah naj v Kavkazu nihče ne išče. Mrzel in brez občutka nobeden ne bo, ki iz visočine kavkaško naravo pregleduje, pa
Tihotapec (1855):	more spoznati. Ivan se pusti, kot bi bil popolnoma brez občutka, obleči, ker je resnično komej vedil, kaj se godi, še
Tihotapec (1855):	ne bil, jo snubiti in bi ne bil vžil grenkega občutka: zaveržen biti. O čast, nesrečna čast! V takih mislil ga
Človek toliko velja, kar plača (1861):	staro ljubezen in obljubljeno zvestobo; strah in up bota edina občutka, ki se bota v njem verstila. Kako bi mogla verlega
Bore mladost (1862):	je ravno obžaloval zgubo svoje ljube neveste, ni bilo hujega občutka, kakor slišati tako povabilo. To je bilo zanj neusmiljena ironija
Razne dela (1870):	II. Kaj suče na otoku se radno ljudstvo tak? Pobožniga občutka poljubi zemljo vsak. Eynard! poslanci tvoji hiteli so okrog, To
Razne dela (1870):	mi. Jez vas popeljem. (Jovana, zagledavši ga, da pervo znamenje občutka, vprè ojstro v njega očí, ter na kviško pogleda; potem
Marjetica (1877):	Marsikedo bi sodil potem, da Srakar prav nič srca in občutka ni imel. A to ni istina. Bradati kozi in celo
Gojko Knafeljc (1899):	danes prvič ni občutil nikakršnega kesanja, niti sence kakega milejšega občutka; vse mu je bilo kakor davno minole sanje, katerih se

občutke

Stric Tomaž (1853):	sta imela oči in ušesa, oba roke in noge in občutke kakor drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima
Roza Jelodvorska (1855):	spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi z votlim
Ferdinand (1884):	vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen

občutki

Stric Tomaž (1853):	bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni občutki me navdajajo, da se skoraj bojim, da ne bi bilo

občutkov
Zoologija (1875): celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev

▶ občuten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutne
Zoologija (1875): Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise

▶ občutiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občuti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah
Občno vzgojeslovje (1887):	nevednosti ali iz nedostatne previdnosti učinil bolečino ali škodo, ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da
Občno vzgojeslovje (1887):	delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se

obzhuti

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt

občutijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kardinalam na znanje dali veliko veselje in hvaležnost, ktero Slovenci občutijo nad izvoljenjem novo izbranega, Slovencam takó milega dušnega pastirja. Na

občutil

občul
Robinson mlajši (1849): jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih

občutil

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino se
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	šel, se je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.
Ferdinand (1884):	k bolnikovej postelji. Ferdinanda je jako oslabila žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo

obzhutil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh stvary odtergati, bo ſdajzi lubeſn tega stvarneka v'sebi obzhutil. Naprashaj, koku be jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	urnu, inu is veſſellam wugati, bosh ti eno naiſrezheno sladkuſt obzhutil, inu bosh na dan te sodbe enu veliku upanje imel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſake, katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njegovo smert premislesh , bosh ti to narvezhe sladkuſt, inu trosht obzhutil. Moj Syn, inu jeſt sma per njemu bla, dokler se

počutil
Robinson mlajši (1849): prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi

občutila

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše
Stric Tomaž (1853):	sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez

obzhutila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega greha obzhutila. Vonder sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti
Genovefa (1841):	dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi

počutila
Robinson mlajši (1849): obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho

pozhutva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skues vse tvoje matharne bolazhine katere si ti pozhutva k' je tvoi sin vmartro shov: jas tabe prosim skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei visoti

občutili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z
Blagomir puščavnik (1853):	velja kot vse terpljenja in britkosti, ki jih bote tačas občutili, ko mene ne bo. Potolažile, upokojite se, blaga mati! priporočite
Roza Jelodvorska (1855):	se je vse po sreči izteklo, so vsi serčno veselje občutili, in se veseli proti domu vernili, Ko v zalo dolinico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	okolico velika nesreča, ker gotovo jo bodo naši potomci žalovaje občutili. Želeti bi bilo toraj, da bi nam slavna vlada v

obzhutili
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma

občutim

Zlata Vas (1850):	počiti. Naji sinček mi veliko veselje déla; pa véči veselje občutim, kadar našo vas pogledam. Res je, de judjé niso tako
Čas je zlato (1864):	radovoljno svoj jopič, »nič nisem podoblekel! Tepenje današnje ravno tako občutim, kakor sicer – pa zato nič ne tožim, ker je poslednje

občutimo

obzhutimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Aku tudi terpimo supernoſti, inu teshave na naſhimu shivotu, ali obzhutimo sapuſheine na naſhi duſhi, na puſtimo ſe premagat, na yſhimo
Branja, inu evangeliumi (1777):	volo pravizhnu ſmo poſhtrafani, ſkus tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu

občutiš
- obzhutesh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti ja takrat obzhutesh, kader tebi is lohkama na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam
občutite
- obzhutite
  Genovefa (1841): Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati

občutiti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki
Zeleni listi (1896):	dolgo in dosti močno. Mislila si je: otrok mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se

▶ občutljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutek; [sskj]

občutljaji

občutljeji

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	po imeni, kteriga je natora s poštenim sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi
Roza Jelodvorska (1855):	te rešitve; prašam vas! ali bi se ne omečili njegovi občutljeji, kakor o spomladanskim vetru ledene klade? — Kaj je popolnama nemogoče

▶ občutljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutljiv

Blagomir puščavnik (1853):	čez pleča od viteza vjel. Ko bi bil jaz tako občutljiv in rahel kakor vi gotovo bi me že bli červi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	scavnica temnorujava, in pes na trebuhu, kjer jetra ležijo, zlo občutljiv. Vnetje vrance se le takrat za gotovo spozna, kadar je
Zoologija (1875):	okusnimi bradavičicami. Jezik je nadalje organ, opipa in okusa, sosebno občutljiv za opip je konec jezika, dočim je jezikova korenina in

občutljiva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne more obsejati. Ker so prva leta mlada drevesa najbolj občutljiva, jih tako postavljen kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi
Botanika (1875):	ker jo prst ima, je za solnčne žarke mnogo bolj občutljiva, kakor so pa druge bolj blede sostavine tlá (fizika §
Zoologija (1875):	jezika, dočim je jezikova korenina in njegova spodnja plat posebno občutljiva za okus.
Zoologija (1875):	kosmate opice nastal gol človek, čegar gola koža je enako občutljiva za vročino, mokroto in mraz. Tako odejo mora človek pogrešati

občutljivim
Fizika (1869): prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem (§. 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor

občutljivo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nektero naših krajev že navadilo, drugo pa je še zlo občutljivo. Tako so češnje, breskve, marilice, orehi, i. t. d. nekdaj
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	doma ostane, ker visoko mlado živališče je proti mrazu zlo občutljivo in mu škodje. c) Doječa kobila ni za težke dela
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Nektero sadnje drevje povsod ne stori, nektero je mraza zlo občutljivo. Breskve postavim v merzlih hribih ne storé, in ne dozorijo
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	in, da si je moje gospodarstvo včasi kaj hudo in občutljivo, on še misli, da ni na moji uzdi. Tako ste
Dragojila (1864):	v globoke misli zamaknjen; očetove besede so mu segle v občutljivo serce; ne ve, bi li šel na desno za očetom
Dragotin (1864):	s srebernimi potoki. Vse to se je vtiskalo globoko v občutljivo srce in težko je bilo Dragotinu vrniti se k vsakdanjemu
Moč ljubezni (1865):	da bo zdaj njegova osoda, kakó zeló mora krvaveti njegovo občutljivo srce slišati njeno nezvestobo. Vedela je, kako goreče, kakó prisrčno
Ljubljanske slike (1879):	njene tovaršice in sestre? Ali je njeno srcé drugačno, manj občutljivo, manj prijateljstva, ljubezni željno, ko srca teh? Kak razloček je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	do Šiške, 720 sežnjev. To novo breme je bilo zeló občutljivo, kajti zavoljo jako živahnega prometa so te ceste jako hitro

▶ občutljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutljivo
Arabela (1885): se nikdar ne zlaže. Meni smeš to verjeti,« dostavila je občutljivo in položila desnico na prsi. Karpeles se zagrohoče in položila

▶ občutljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutljivost
- občutnost
  Valenštajn (1866): govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj

▶ občutno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutno

Zoologija (1875):	pleme dvokrilcev. Goveji obad (Tabanus bovinus), pod. 192, zbada jako občutno in nadleguje sosebno goveda in konje. Grabežnica (Asilus) pograbi leteče
Botanika (1875):	organov. To sodelevanje se pokazuje s tem, da se tukaj občutno mnogo toplote razvija, kar se vselej tam dogodi, kjer se

▶ občutnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

zmožnost za občutenje; Pleteršnik

občutnost

obzhutnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de navide; al une je she bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kriſhanega Kriſtusa. Utisni meni v' mojo veli o S. Joſhef! obzhutnoſt boſhjega ſtrahu. Uſhgi lubeſn boſhjo v' mojemu serzu, de bom

▶ obdajajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obdajajoče
Botanika (1875): večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma

▶ obdajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdaja

Sveti večer (1866):	se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega peresca ni
Rudninoslovje (1867):	kakej lehkej i mehkej snovi, ktera kristale na vse strani obdaja. Take kristale imenujemo vrasle (eingewachsene Kr.); ako je pa iz
Botanika (1875):	vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.
Botanika (1875):	listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem
Občno vzgojeslovje (1887):	kar je okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave

obdajajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na

obdajal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni vidil; in pêklo je, da ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in otožniše so bile njene misli, kar jo

obdajala
Ljubite svoje sovražnike! (1899): bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj

obdajale

Genovefa (1841):	is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno
Oče naš (1854):	visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in okrog dolino obdajale in čez ktere je v noči padel. Sam Bog ga

obdajali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	udje od zaerjavelih in žilastih trupel beričev, ki so ga obdajali. Zdaj ga popusté samega. Stal je, roke prekrižane na persih
Gozdovnik (1898):	še okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit

obdajalo
Genovefa (1841): vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo

▶ obdan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdan

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam na gorri Thabor! Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zopet s stolpa gledala v daljavo, zapazi na cesti voz, obdan s konjiki. Urno zderči po stopnicah v materno izbo in

obdana

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu
Blagomir puščavnik (1853):	dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati

obdane
- obdane
  Botanika (1875): todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor
- obdjane
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét

obdani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi

obdano

Astronomija (1869):	je solnčno telo samo po sebi sviteče jedro, ki je obdano s plamenastim ozračjem. Dá, mnogo vzrokov imamo k tej misli
Astronomija (1869):	preiskovalcev je té misli, da je solnce temno telo, ki, obdano s posebnim ozračjem, po silnej hitrosti vrtenja sili ozračje, da
Botanika (1875):	pa le 32 funtov dušca. Dasi je listje rastlinsko vedno obdano s tistim dušcem, ki znaša štiri petine zraku, ga vendar

▶ obdariti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdaril

Genovefa (1841):	ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me s tém otrôkam obdaril, Ti ſi mu shivljenje dal! Tvoj dar je! Têbi gré
Oče naš (1885):	rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh

obdarila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sercam, odkritoserčnimi slavnimi občutljeji in z blagim hvale vrednim obnašanjem obdarila, in kterimu tudi Hirlanda svojiga posebniga spoštovanja in naklonosti skrivati
Roza Jelodvorska (1855):	rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je obedva obdarila z lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in zdaj

obdariti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kaj je in kako je, S čim bi mogel Laza obdariti. Jugu pravi devet Jugovičev: Kaj ne piješ zlate kupe vina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mogel Laza obdariti? Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče! Mi imamo dokaj konj in skolov, Mi imamo pera
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Samo mislim, sinki moji dragi, S čim bi mogel Laza obdariti? Jugu pravi devet Jugovičev: Lahko ga je obdariti, oče! Mi

▶ obdarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdarjena
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi, ta tvoj veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe

▶ obdarovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdarovan
- obdarovan
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): hitreje. ” „Kako mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe
- obdarovani
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden

▶ obdarovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdaroval

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me boli, ker mi preljuba mati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	denarje najde, vedel je koj, kdo ga je tako bogato obdaroval. — Ko drugo jutro kralj iz svoje sobe pride, pade Davorin

obdaruval

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt na dushi, inu na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poniſhnem serzam ſahvallila, katire je mene s'to narvezhe susebnoſtjo obdaruval, ter sem ſmirej nove gnade dobivala, katire so v' meni

obdarovala
Genovefa (1841): po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih tako obilno obdarovala, de ſe je vſe veſelílo. Ko je pa ſhe verh

obdarovali

Roza Jelodvorska (1855):	Jakob, vaš gospod za vašo zvestobo in miloserčnost po vrednosti obdarovali. Očitno in po vrednosti vas tudi jez pohvalim, in de
Najdenček (1860):	da sim ondi usmiljene ljudi našel, ki so me tako obdarovali, da sim imel po dolgim času zopet en dober dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dali Neži zavoljo njenega rodú, in ker so starši bogato obdarovali jetničarje. „Kaj pa pomeni vse to? ” praša Fabiola Nežo, ko

obdarovati

obdarvati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	P. biti dabi on menei skues niega velko mivoſt otov obdarvati is zhasniem buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o dabi ti teva menei boja grieshnika uni potrebniga sromaka obdarvati: s' anien daram al zhasniem buagam jas tabei prosim is

obdaruje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se zdaj na Slovenskem ne le veliko več žita

▶ obdati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obda

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji ſtal, ter bosh is
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip polnočna tmina obdá. Sonce je zginilo, in Hafed za nekaj časa še svojega

obdaj

obdeni

Kuharske Bukve (1799):	kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj
Kuharske Bukve (1799):	męſhanjam, savì, poloshi naokroglo v' eno s' maſlam masano ſklędo, obdeni obod, polì s' vręlim

obdajo
Blagomir puščavnik (1853): joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se
obdal
Blagomir puščavnik (1853): storila. Kmalo potem je sovražnik mojo okrajno s svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim
obdala
Divica Orleanska (1848): svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc nevestni
obdali
Genovefa (1841): na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo

▶ obdelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdelana

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor bi obrodila, ko bi po ſvoji natori bolj umetno obdelana bila. V obzhinſki semlji torej veliko sakopaniga bogaſtva leshí, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orazh. Obdélana ſpet sémlja je! Srozhili ſmo ji ſeme vſé, Bog! ti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega ne

obdelane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó
obdelani
Zlata Vas (1848): skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili
obdelanih
Genovefa (1841): ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam

obdelano

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povelji sa-njo napravil lep ſholor, ino va-nj djal s' slatam obdelano ſkrinjo savese, ktéri ſo bile
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naloshena, ſvoje paſhnje ali gmajne ograditi, de bi bilo vſe obdelano polje pred shivinſkim poſhkodovanjem obvarváno. Ali malo kje ſe ſoſeſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le revnih, vmasanih in lokaſtih; polje je le po verhu obdelano, in po redkama pognojeno, takó, de ſe vezh glote, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pasi v pratko sa dan, iméj ſkerb le sa prav obdelano semljo in sa dôbro ſeme, kteriga boſh v semljo djal
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	visokim kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	4 do 5 palcov dosegle, naj se presadé v dobro obdelano njivo, kjer se ravno tako delječ saksebi, kakor navadni korún

▶ obdelati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdela

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne izobrazi in ne osrečí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več verže. Kakor

obdelaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni znoj
obdelal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je

obdelati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki hočejo na ministersko povabílo kak košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse
Oče naš (1854):	bil imel priložnost dobiti, se v vsih rečéh kmetijstva popolnama obdélati. Že je bil čas za odhod odločen. Pa Bog je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na polji tako čisto pokončala, da so mogli vdrugič njive obdelati. Fižol, proso in pa činkvantín (to je, tista laška koruza

▶ obdelava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdelavo
Stelja in gnoj (1875): izdatne paše, niti se gozd more zarediti. Že za planinsko obdelavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer

▶ obdelovaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

obdelovaje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po

▶ obdelovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obdelovalci
- obdelovavci
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo

▶ obdelovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdelovane
Kmetijske in rokodelske novice (1843): njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi

▶ obdelovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdelovanja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le

obdelovanje

obdelavanje
Robinson mlajši (1849): kmetovavca bila, ino lamice volove ali osli. Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta

obdelovanje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je veliko kamenja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedil. Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal, de bo to koristno napravo z robo in zdelam
Mineralogija in geognozija (1871):	zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del
Botanika (1875):	prahe, pa pridelek žita ostane vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli

obdelovanjem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ni samo na tém ležeče, de se zna kmetovavec z obdelovanjem brošča dobro obnašati, temuč tudi na tém, de se broščeve
Občno vzgojeslovje (1887):	Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza

obdelovanju

obdelovanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da tako

obdelovanju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti

▶ obdelovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdeloval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu; v' bégu boſh, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih

obdelovala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	zemlje še zanemarjene leži! če bi se le polovica tega obdelovala, za koliko milionov bi se pomnožili pridelki! — Gojzdov je 35
Mineralogija in geognozija (1871):	spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči

obdelovali
- obdelovali
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): le nekaj po svojem domáčem popravljali in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri
- obdelovati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito

obdelovati

obdelavati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze

obdelovati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili
Zlata Vas (1848):	d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička
Zlata Vas (1848):	siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši
Kemija (1869):	fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo

obdeluj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prekopluj krompir, ko je do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih obdeluj, kakor je v kraju dôbra navada. Zhiſto ſeme vſe ſkosi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnanju ſvojo njivo bolj gnojiti, kakor jo po navadi gnojiſh, obdeluj in gnoji jo po ſtari navadi; na táko visho bo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nje vrednost na pol zmanjša. 3. Ljubiš svoje otroke, pridno obdeluj svoje polje. 4. Pri ženitvi glej pred vsim na dobro

obdeluje

obdeljuje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kupiti, de bi kmetijſka drushba kasala, kako ſe mozhirje koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na mahu vidili in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Le v miru rodíjo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kmetovavec veselo svoje polje in pričakuje z lahkim sercam gotovih
Mineralogija in geognozija (1871):	10 do 23 funtov težke kose. Kako se čisti in obdeljuje glej kemije §. 119. V. Red. Organične spojine. 39. Skupina

obdeluje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	delal. V' ta lepi vert pelje Bog Adama, de ga obdeluje ino varuje. Tako prijasen ino dober je Bog ljudem. Tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mikalo od tega drévja na tanko svediti, kakó naj ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	cesarstvu je še veliko rodovitnega sveta, kteri pa se slabo obdeluje ali celó neobdelan leží, ker manjka kapitalov. Če bi se
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	se jej moralo: kaj je čaka na svetu; kako se obdeluje zemlja; kako se redí živina; kako se umno gospodari; kaj
Mineralogija in geognozija (1871):	arsenikovim kizom, živca malo ali nič. Ker se granit težko obdeluje, ni dober za zidanje, za nasip pa je jako dober

obdelujejo

obdeljujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kmetijski kemíi”, niso več nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to
Zlata Vas (1850):	vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas

obdelujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zemljo padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ukam, ali tudi v djanji eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in
Viljem Tell (1862):	Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni

obdelujem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko hitreje in
Izidor, pobožni kmet (1887):	Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na nič druzega ne mislim, kakor to

obdelujemo
Kemija (1869): je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v
obdelujete
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate

▶ obdivjan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

obdivjane
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj

▶ obdivjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdivja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): čeravno jo hudo pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in

obdivjala

obdivjale

Zlata Vas (1848):	k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli
Zlata Vas (1850):	Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli

▶ obdolžen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdolžena

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje zavolj tega sodijsko preiskovala. Višji sodija je enoglasno ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Hausman, vlastnik poprejšne Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem

obdolženih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih pregreh kriva.

▶ obdolženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

obdolžitev; Pleteršnik

obdolženja
Zlata Vas (1848): svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami
obdolženje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj

▶ obdolževanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obdolževanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da

▶ obdolževati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdolžuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

pismu, ki ga je podal kaki cesarski gosposki, kakošne rečí obdolžuje, tako obdolževanje za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel

▶ obdrsniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ

obdrsnila
- obdersnila
  Blagomir puščavnik (1853): iz smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest

▶ obdržanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

obdržanje

obderſhanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	VI. POSTAVA. Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je

▶ obdržati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdržal

obderžal

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	precej daleč proč zakadi. H sreči je vajati v rokah obderžal, de konja na mesto obstojita. Ljudje, ki to od daleč
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Komej sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj
Zlata Vas (1848):	svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal, da nisva tudi mi dva padla v brezden za unimi

obdržal

Botanika (1875):	kakor edini pripomoček, če hočejo, da se bo njihov rod obdržal in da no bodo beli ljudje še bolj dalječ se
Oče naš (1885):	rad bi bil imel, da bi bil Bog to dalje obdržal in nebeški blagoslov za obresti dal! “
Občno vzgojeslovje (1887):	torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji in ako slednjo tudi
Gozdovnik (1898):	hoče povse od nas odločiti, da bi zlato sam zá-se obdržal, ali pa misli, del zlata kam spraviti, preden nam bo

obdržala

obderžala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imel, de bi ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	d. Od vsih teh pesmenikov bo naša kniga nekoliko pesem obderžala, in naberavec je zato nar veči skerb imel, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kniga bo samo naj ſtaršij pesmenike 15. in 16ga veka obderžala. V ti dobi je naše stihotvorstvo vsake versti pesem rodilo

obdržali

obdershali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam

obdržali

Astronomija (1869):	ga tudi protestanti sprejeli. Le na Ruskem so Julijev koledar obdržali, zato so s štetjem časa zdaj za 12 dni za
Občno vzgojeslovje (1887):	onem razpoloženji duše, v katerem mu je móči vsprejeti in obdržali dojme. Mnogo je ležeče tudi na prvih vtisih, katere je

obdržati

obdershati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	imeli tiſto zhiſto, na omadeshano, inu od vſe naſletnoſti odlozheno obdershati, inu v' tvoju kraleſtvu, v'katiru nezh omadeshaniga napride, ſrezhnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo dati.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſsez. Kokuſ ham nepuſti vezh valiti. Kurje jajza dolgu ſriſinie obdershati, dęni jih v'mersel pepęl, proſsó, al erſh. Povshe v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zhlovek ſebe dobru ahtat, od hizhneh riht, inu pijazhe ſe obdershati, pa vſe lohke rihte s' maſso, koker vſelej jęſti. Ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli ſamy k' ſebi

obderžati

Stric Tomaž (1853):	vam moram svoje mnenje“, reče Halaj, „da sim otroka sam obderžati sklenil, in ga bom še le čez kake dve leti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Mojster, vi ste spustili, in jaz sam nisim mogel ploščo obderžati«, sé zdej oglasi gori na zidovju eden jirharjevih pomagačev. »Vidiš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ima vreči. O tem času je treba prasico v svinjaku obderžati, in dobro paziti, kdaj da verže. Kedar prasica verže, se
Najdenček (1860):	Zvestoserčni planinec ga je lepo tolažil in mu obljubil, ga obderžati in dobro rediti. „Pa jeli, kužek,” je dalje govoril; „tebe
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prej ko ne rekel, da ga je volja, vse-premoženje za-se obderžati. Če bi pa jaz cesarju povedal kak dober in očividen

obderſhati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	andohtlive, eno posebno andoht pruti njemu imeti, inu v' serzu obderſhati; ſakaj jeli namorem ſapopaſti, koku be kedu mogl na KrayIizo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	divishtvu ſapopadl, koku ſlo be se ti pomujal nje hvallo obderſhati. Vonder nimash ti nekol sam svojem mozhnuſtam prevezh upati: ſakaj

obdržati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	V. v K: Istrske povesti, prosimo, da jih še smemo obdržati; znabiti da se rabi pri nas narodna zbirka. — Gosp. Oz.
Oče naš (1885):	se je Menart vse prizadeval, Barbo in Nacka pri sebi obdržati in z njima do svoje hiše priti. Motanje, bojevanje in

obdrži

obdershi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge smote savershi No pusti yh na
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri deshęle nezhem — obdèrshi ti tvojo kioſèrsho , koker je ſama na ſebi — Ansh. Sej
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti sanas grieshenzhe nasvetam krishi terpov pomai inv obdershi mene stvojo S. gnado, dabom jas mogov tvoje britku terplenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo inv shaleso obdershi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme jaſt poſtavem pradte to
Genovefa (1841):	ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je vrédna. Obdershi jo ljubo in bódi ji — ôzhe in mati! ” Grof Vojnomir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni. ” „Kadar merlizh s enim ozheſam pomiſhkuje ali oblizhje mehko obdershi,~po eniga od tega doma pride — préden petdeſet lét pretêzhe

obderži

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakor škode donesó, ker se mokrota zemlje okoli njih dalje obderží, in je po drevésih obvarovana presilne vročine. Ali dokler ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti

obdrži

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	brž spoznali, da se tak studenec lahko v tekočem stanu obdrži. Dve leti pozneje našli so izvirek 70 čevljev globok v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Kdor
Občno vzgojeslovje (1887):	ali kak tuj v ta namen poklican vzgojitelj. Ako se obdrži ta oblika do konca vzgoje, toliko časa, da postane otrok
Revček Andrejček (1891):	S poti se mi spravi! (Prijazno Andrejčku. ) Na, Andrejček, le obdrži ga!
Revček Andrejček (1891):	slepar, ti! Jeklen. Le nikar se ne jezi, Andrejček, in obdrži prstan, Franica ne bo imela zaradi tega nikakih sitnosti. Saj

obdržijo

obdershijo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bode vſem, K'diri milost pruti tem Bogim v'Serzu obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga praviga zaita ne obdershijó, koker imajo biti, namerzh ſuha sima, mokru, inu vetrovnu polętu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le od

obdržimo
- obderžimo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa ne oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh
- obdržimo
  Valenštajn (1866): gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša, ali obdržimo Vojvodo v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i

▶ obdržavši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

obdržavši
- obderžavši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo

▶ obdua neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

obdua
Sacrum promptuarium (1695): vezh shelj imeti: bodi tedaj vam hozhem dua shenkat, inu obdua ſta glih lepa, inu leta drugi je fazonetel Clotilde Shpanskiga

▶ obed samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kosilo; [sskj]

obed

Genovefa (1841):	ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd imel. Gotovo ſe je nádjal, de bo grôf savolj ſvôje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	starkam gnjezda in mlade, in prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več
Gozdovnik (1898):	so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce obzorja še ni

obeda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti,
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa jim vezh ne dajaj, kakor toliko, kar morejo od obeda do obeda ſneſti,
Pastirski list (1852):	tote zapovedi so izuzeti ubogi ljudi na toliko, da od obeda ostavšo meso u večer smejo pojesti, tudi tisti, kteri težko
Pastirski list (1852):	božičom (24. grudna). Spovednikom podelim oblast, da bolenim, kteri do obeda nemorejo teši biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo

obedu
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi

▶ obeda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kosilo; kontekst

obedo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſtíl je tiſti dan, ino vſe imenitne Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de je Benjamin per njih, sapové ſvojimu hiſhniku jim dobro obédo napraviti. Ta mosh jih pélje v' hiſho. ˛She med vratmi

▶ obedientes neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

obedientes
Sacrum promptuarium (1695): quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit

▶ obedina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obed; kontekst

obedino
Roza Jelodvorska (1855): naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva

▶ obedite neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

obedite

Sacrum promptuarium (1695):	fazonetelna premishlujte, inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut
Sacrum promptuarium (1695):	aku hozhete enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut
Sacrum promptuarium (1695):	Troshtajte, inu bugajte vaſhe ſtarishi, sakaj je vasha dolshnost. Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote

▶ obednica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jedilnica; [sskj]

obednico

obednizo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Galilejze povabi na obédo. Med jedjó ptide Herodiádina hzhi v' obédnizo, pleſhe vprizho vſih, ino vſim dopade. Herod ne vé kaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vkàshejo ſanta saklizati. Jurek perdirja, pa oſtermi, kedar v' ſvetlo obednizo ſtopi, ino vèrliga, imenitniga goſpoda, s' ſvetlim' svesdami na perſih

▶ obeis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

obeis
Pozhétki gramatike (1811): Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno

▶ obel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obli
Zoologija (1875): nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj
oblo
Zoologija (1875): vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je

▶ obeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obeliti
- vbelit
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj v

▶ ob en predlog + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k

ob en
- oben
  Sacrum promptuarium (1695): je uprashal, kaj mu je? Oſsel odgovorj, de ſe je oben terrn sbodil, inu de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai

▶ obenem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obenem

Gospod Janez (1884):	nego mirno, na ravno in skoro veselo; ozrl se je obenem v prijatelja. »Da, Peter, zadovoljen sem! —česa mi je pogrešati
4000 (1891):	pa zapoveduje grof Nerva, papežev maršal, kardinal in partibus infidelium, obenem papežev generalissimus za to provincijo. Ker bo njega eminenca skoro
Gorski potoki (1895):	se nahaja pod božjim solncem, dokler naposled izmučeni in razteptani, obenem pa tudi utrjeni ne prijadramo v naročje ironije, tiste svete
Dušne borbe (1896):	hči je bila videti, ne žena. Občudoval jo je in obenem pomiloval. Je-li srečna z njim ? — Po videzu sodeč, bi bil
Moja hoja na Triglav (1897):	toliko razvajeni, da zahtevajo od pisateljskih del lepote in resnice, obenem držeč se načela: nil admirari! Takim visokim bralcem se moramo
Napoleonov samovar (1898):	Ljudmila (se prikloni in odide na levi). Vernik (ji namezikne). } (Obenem. ) Drenovec. Tukaj imam redke dragocenosti. Vse pristno! (Odpre kaseto, bere
Kotanjska elita (1898):	okrasje bralne sobe ... Kotanjski kaplan, gospod Juri, ki je bil obenem glasovit kritik, je prvi odložil iz roke nemško »Reichspost«, prijel
Gojko Knafeljc (1899):	hoditi v šolo k našemu staremu učitelju, ki je bil obenem tudi mežnar. Pri njem sem se navadil čitati in pisati
Gojko Knafeljc (1899):	sobo takoj za njo ter se nama predstavila ter predstavila obenem njo. Sedli smo. In ko je tako sedela z glavo

ob enem(združena oblika)

Kemija (1869):	Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt
Zoologija (1875):	organov. Po novejših preiskavanjih je vendar verjetno, da so tipalnice ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti
Zoologija (1875):	govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da jih minerali nemajo. Žival more premeniti svoje
Zoologija (1875):	potrebuje 16 funtov. Najboljša so torej ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so
Zoologija (1875):	zibali, s tem se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do
Gozdovnik (1898):	usmrtjen. »Milost, don Fabij! « prosi Kučilo. »Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem
Gozdovnik (1898):	Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne

ob enim(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lepši in zdravši zobé, kakor človek, ki vroče jé in ob enim merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	strup proti meni obernil, in zato bom na trojno zaničevanje ob enim odgovoril. V 45. listu Novíc je gosp. Rotar iz

ob jednem(združena oblika)

Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj dostavlja vozarina in drugi stroški, navadno tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr. (628 – 48) – 52 = 628 – (48
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se vsak postavek po dvakrat, namreč pod »debet« jednega in ob jednem pod »credit« druzega konta, takó da sta si »debet
Občno vzgojeslovje (1887):	način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni) šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le
Občno vzgojeslovje (1887):	oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni
Občno vzgojeslovje (1887):	temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim
Revček Andrejček (1891):	imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj

▶ Oberdank samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Oberdank

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako opari, de je zhes ſhtiri ure umerl! J. Oberdank.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naſ sháloſtna oſóda ne doleti, od lákote poginiti. J. Oberdank. Beſédna vganjka. Pervi tréh slogov je farbe rudezhe, Şlabo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil, in iz ktere ga je božja previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in

Oberdanku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J. Oberdanku v ˛Shempaſu: Piſmo in bukvize ſmo prejeli. Sa bukvize bodemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S. F. Vezhkrat kaj taziga! Prav vſezh nam je. — Goſp. Oberdanku: Ferlanova pinja imá pokrov, ter is dvéh kóſzov, s kterim

▶ obere neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

obere

Astronomija (1869):	244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination, vrhovišče, 257. — obere, gornje 257 — untere, spodnje 257. D Dafna, 302. Dalja nadglaviščina
Astronomija (1869):	Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291. Constante, stalnica, nepremenljiva

▶ oberfläche neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

oberfläche

oberflache

Fizika (1869):	Poti krivočrtni, krummlinige Bahnen, 58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken
Fizika (1869):	Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra, Widerlager. Organ, 12. Orkan, vihar, 192. Orodje, Instrument. Orodje

▶ Oberkrain samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Oberkrain
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe

▶ oberosterreich neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

oberosterreich

Kmetijske in rokodelske novice (1844):

ſe imenuje „geognostisch — montanistischer Verein für Steiermark, Krain, Kärnthen und Oberösterreich”. Njih zeſarſka Viſokost, ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo

▶ oberst samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oberst
- oberst
  Oče naš (1854): Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno
- oberstar
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi

▶ obesiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obesi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de je vožnja po železnici ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se človek, od svojih strasti omamljen, kakorkolj vgonobi, naj se obesi alj vstrelí, naj si z strupam nagloma živlenje konča alj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč: „Če se bo zopet kdaj namočila

obeſi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi

obeſsi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zhiſti vodi ſperi, zhes nozh v' vodi puſti, sadnizh ven obeſsi, de prov stnersnejo, zhe bol smersnejo, belleiſhi bodo. Inu kir
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nesbolijo. Nabodi eno kroto, puſti jo zerknit, inu po tem obeſsi jo na ſtrop v'Svinsko ſtallo, vlęzhe veſs giſt haſse
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	boſh, nizh nemarej. Vsemi ſlovó od vſih; plajſh na ramo obęſsi; tvoje buqve, gvante , perilu, inu kar imaſh, v'kup ſpravi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Njegova shena ? Nęshka. Njegova shena. Matizh. O Matizhek , Matizhek ! obęſsi ſe ! To ti ni noter padlu ! — O ſhęntane shenę ! ſam

obesijo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V ta namen jabelka in hruške lupiti, imajo posebno napravo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti šegi se jabelka brez peči posuše, in so
Zlata Vas (1850):	imeti in ljudém križ in težave zato pustiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo; pa hud angelj je, ki novince lovi za
Zlata Vas (1850):	živé od premoženja in kervi soseske. Zlat križ nad vrata obesijo, ker hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zato
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ktero si spridil, če ne, še mene s tabo vred obesijo”. Pavliha mu odgovori: „Strojar zna še drugo usnje delati”, vstane

obesil

Stric Tomaž (1853):	zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v gotovo znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan
Lohengrin (1898):	ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam pravi sód vam bo očit! Zato
Lohengrin (1898):	vas, naj tu vrší se sod ? Kralj (ki je svečano obesil ščit na dob). Ne krije prej naj mene ščit, Da

obeſil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	denárje v' tempelj sagnal, ino ſhel, vsel verv, ino ſe obéſil.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo bolje, de bi ſe mu mlinſk kamen na vrat obeſil, ino de bi bil v' globozhino morja potopljen. Gorjé zhloveku

obeſuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	je ſhov kje, inu ſe je s'eno vervjo ſarn obeſuv. Inu ſe je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu
Branja, inu evangeliumi (1777):	to nivo od krivizhniga plazhila, inu ke ſe je bil obeſuv , ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu

obeſſiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſiten: Laqueo ſe ſuſplendit. Je sa en shtrek ſem ſebe obeſſiu! Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu, inu v' to ſmert, v'katiro je biu Synu Boshjiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi

obesila

Sveti večer (1866):	prinesla staro svetilnico, s kakoršno se v hlevih sveti in obesila jo je na gredo. To je bilo vse, kar je
Deborah (1883):	je to razodel starej Lizi, in ona je vse to obesila na véliki zvon. Kde je pa zdaj? Tržinar. Šel je

obesili

obeseli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu

obesili

Zlata Vas (1850):	bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in ga ogledovaje so se
Gozdovnik (1898):	na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na vejo, a zdaj pričakujejo, da vanj strelimo

obeſili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino vſe ſe je po islági sgodilo. Véliziga péka ſo obeſili; véliki tozhaj pa je bil ſpét v' ſlushbo vsét. Pa
Genovefa (1841):	krajih rasſhirila. Kmétje ſo délo popuſtili; zepove ſo na kljuke obeſili in vſak kolovrat ſe je vſtavil. Zéle vaſi ſo bile

obesimo

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vém, de bi pot nášel. Torej golobu písemce na vrat obésimo, in gotovo ga bo kmal na Sokólovo pernesel. “ „Bog ga
Fizika (1869):	Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste
Fizika (1869):	popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z nitjo na prečko vage. Vaga ne izgubi ravnotežja
Fizika (1869):	ostane vodoravna lega drogova nepremenjena. Ravno tisto se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod.
Fizika (1869):	zakon bomo tudi našli potrjen, kakor v Pod. 25., ako obesimo več uteži na drog, in sicer vedno po dve in
Fizika (1869):	Dve uteží obesimo kjerkoli na drog, samo tako, da so enako dalječ od
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	star vojak; drugi je koj pristavil: „Kar na jadrenik ga obesimo! “ Te-Vaturu pri teh pogovorih navzočih ni izpremenil obraza; gledal je

obesiti

Čas je zlato (1864):	ni druge misli, kakor de bo moral šolo na kol obesiti. Žalosti ne vé kaj početi. nar raje bi se bil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ali ti nisem svoje dežele prepovedal, če ne — te pustim obesiti? ” Pavliha mu odgovorí: „Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pred oči, če ne, te pustim s konjem in vozom obesiti”. Nato poréže Pavliha štrange pri konji, se zažene na-nj in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi macedonski kralj Mardohej dal na petdeset čevljev visoke vislice obesiti, kakor mu je svetovala njegova sestra Judit. Ko sta tedaj

obesti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne

obeſsit

Sacrum promptuarium (1695):	hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi, inu v'
Sacrum promptuarium (1695):	hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera

obeſti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek obéſti — tako ſe bode o kadilo. ” „Ako ima tvoja krava viſhnjevo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kamro ali v hram in ga na kak drat obeſti in gledati, de miſhi, podgane, ki jih grosno rade ſnedó

▶ obešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obeša
Zoologija (1875): Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi

▶ obešen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obešen

Oče naš (1854):	pokaže Naceta, „govori prav dobro naš jezik; pa ta ima obéšen biti. “ „Za to je še časa dosti; le nam ga
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pride, ko bi bil imel Pavliha h kolu peljan in obešen biti, je vse mesto na nogah bilo, nekteri peš, nekteri
Oče naš (1885):	kantoni ostro prepovedali, zoper Francoze služiti. “ „Bedasti človek, ali hočeš obešen biti? pomisli! Pomisli svojo mladost, svoje stariše. Mnogo tvojih rojakov

obešenega

obesheniga

Sacrum promptuarium (1695):	vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily ponozhi s'
Sacrum promptuarium (1695):	mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve, ter ſe

obešeno
- obeſhenu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu piſmu sa ſmèrti vręjdniga ſposnan. Ali kaj pravi leto piſmu

▶ obet samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obete

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poterpeſhlivoſte della teſho vezhnega ſvelizhanja. Poterpeſhlivoſt je tebi potrebna, de obete prejmesh. Hodi ſà mano. V. POSTAVA. Krotkuſt je sveteha ſhivlenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ne skus ſtrah te smerte, ne skus ſhuganje, ne skus obete od

obeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): šega že od Bog vé kdaj ; Alj prazdni sreče so obeti, Če srečo Bog derží nazaj. Nebeški Oče ! Ti zapodi Oblak
obetov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se

▶ obetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obeta

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	denarje mojſtri piſanja, — zhe le ni boſa, kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svojga Očeta, V sercu, v duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	povsod, kjer je kraj za to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí; Si več let obeta, Vesel naj živí! ” Učitelj. Ha! oče župan, res je ugànil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	novo leto povrača se spet, Ž njim dobrega več si obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je

obetajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa drugo ne veljá, kakor sa murve, ki velik dobizhek obetajo. Koliko nizh vredniga germovja, koliko prasnih in neobdelanih krajev ! Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Drugo leto si Dolenci od železne céste še veči dobičke obétajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kakó bi se dala

obetal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se

obetala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	me ti za norca imela? — Kako lepih reči si mi obetala, pa koga imam od vsega tega? Kje so tvoje velike

obetali

Kranjska nevesta (1864):	Ogleduh je imel, tudi v žepu všito pismo na Recensta. Obetali so mu Genovčani lepo darilo, če jim pomore, kakor psi
Blagodejna zvezdica (1881):	več? Ali ste me res tako ljubili, kakor ste mi obetali, ko ste me prvikrat zagledali? — Da, Oskar, ljubila sem Vas
Gospa s pristave (1894):	na debelo, da je bilo lahko hoditi sem in tje. Obetali so se lepi božični prazniki. Pri Rovigu je bila zbrana
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	da je za njegov čoln tudi 14 tovorov še preveč. Obetali so mu, da je ne bo srečno privozil do Ljubljane
Usoda ka-li (1895):	mi niste obetali, da opustite te pogovore, povejte, ali niste obetali? « »Resnica je, a glejte, Marija, ta krasni večer, to divno
Usoda ka-li (1895):	mi to še jedenkrat, recite, prosim vas! « »Ali mi niste obetali, da opustite te pogovore, povejte, ali niste obetali? « »Resnica je
Slučaji usode (1897):	kateri so bila zapisana imena onih, ki so za nocoj obetali svojo pričujočnost. Vsi so bili navzoči, razun ene obitelji, namreč
Slučaji usode (1897):	zgodovino svojega življenja. Kako jo sprejme? — A sinoči ste mi obetali, začne Otmar z novič se pritoževati — — Vem, in svojo obljubo
Gojko Knafeljc (1899):	so novo podjetje hvalili in povzdigovali do nebes ter si obetali novo dobo, a tam so mu zabavljali in ga preklinjali

obetalo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje prelepo zaljšalo

▶ obetaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obetavno
Čas je zlato (1864): si ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso

▶ obhajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhajanje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj je noviga? v 49. listu Novic ste popisali veselo obhajanje druge poroke v Kamnigorici. Ravno taka veselica se je tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prijatel svojiga materniga jezika — naj ohranijo Novíce tudi to slovesno obhajanje. Bog živi še več lét častí vredniga dušniga pastirja ! V.

▶ obhajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhaja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne

obhajajo

Jerica (1859):	da, če ves božji dan postopata, vaju lahko take misli obhajajo. Pa jaz bi vaju že ozdravila; stavim, ako sta leto
Potovanje krog Triglava (1860):	vriskih. Če pa odrine vsa mladina cele vasí, pa že obhajajo nekaj, kar bi Nemec koj imenoval: »Volksfest. « — Pred nekaj leti
Potovanje krog Triglava (1860):	Bohinjci v rovte na košnjo, je zanje vesel dan, kterega obhajajo, kakor se ravno dá. Če jih odrine le malo, podkurijo
Spomini (1860):	tudi vetrovi ze vsi domu, podali. Pod milim nebom človeka obhajajo tako čudne misli, ko pregleduje te jasne luči, ki z
Slovenske večernice (1865):	pogosto šumí v ušesih, terga ga po udih, slabosti ga obhajajo, celó božje ga časih meče ali se mu pa še
Žalost in veselje (1870):	mertvih. " "Toraj bo kakov požar v kterem njihovih selišč? " Natberž obhajajo kako slovesnost, tedaj napravijo velik ogenj in plešejo krog njega
Kupčija in obrtnija (1872):	sejmi od tistega svetnika svoje ime, na kterega god se obhajajo. Tako se govori: o Jožefovem sejmu, o Mihaljskem sejmu, o
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	njegov skremžil, oko začrnelo, kar se godi pri ljuddh, katere obhajajo včasih neprijetne misli ali spomini. Pogovor pri mizi se je
Gojko Knafeljc (1899):	Koliko ogromnih vsot se ondu potrosi za alkohol, kake orgije obhajajo bogatini pri alkoholu, dasi rafinovanem in požlahtnjenem! Kako bi se

obhajal

Biblia (1584):	eniga Preroka dèrshali. Kadar je pak Erodeſh ſvoj rodni dan obhajal, je te Erodiade Hzhy pleſsala pred nymi: inu tu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njega kakòr sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala

obhajala

Zlata Vas (1848):	bilo včasi celò malo in strah in groza jih je obhajala. Zdej so hotli vsi varovati, vsi delati. Pa kako to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je cesarska francozka garda, ki je prišla iz Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom

obhajali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo mašo obhajali; čez 50 lét so slavni mašnik. — Kér visoki vredni starček

obhajalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo mesto obhajalo, je bilo takó veliko, de ga ni popisati. Zvečer je
obhajamo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vkupej ſpravi, inu katęro my s' to nar vękſhi zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly

obhajat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako pravi Goſpod: Ispuſti moje ljudſtvo, de mi gré godú obhajat v' puſhavi. “ Kralj odgovori veſ prevséten: „Ne vém Goſpoda nobeniga
Genovefa (1841):	ktérim je bil Genovefo s grôfam porózhil, ſpomin njéne ſmerti obhajat. Vojvoda je poln ſerzhnih bolezhin molzhal, in ravno miſlil: „Straſhno

obhajata
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh

obhajati

Genovefa (1841):	Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in njegovi ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje svoje obhajati nisi vstan”! Zravn tega je Moric še z drugim dobrotami
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da se ima vsako leto v postu spomin te zmage obhajati in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi

▶ obhajilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhajilne
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): bilo od začetka sveta, zdaj in na večne čase. Amen. Obhajilne molitve.

▶ obhajilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhajilih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v' bolęsnih potroſhta, v' porokah vaſh

obhajilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo v zerkvi ſ. Marije Devize pred moſtam v letu 1798
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugih ſ. opravil vezh. Vodnikove „Novize“ od leta 1798 to obhajilo takó le popiſhejo: „To „nedelo ſo v zerkvi ſ. Marie
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Pokrajne cele zemlje Po Njemu mir dobé. (dvakrat. ) Obhajilo. Gospod! jest nisim vredin. Deb' Tebe dans zavžil. (dvakrat. ) Al'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sami tega iskali, kar jim nad menoj ne dopade. Svéto obhajilo.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da so smeli pervi kristijanje, zlasti ob času preganjanja sv. obhajilo s seboj domu jemati; in sicer zavili so sv. hostije
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobi daritev sv. maše, med ktero jej je podal sv. obhajilo kot zadnjo popotnico, potlej pa jo mazili! s sv. oljem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi kdo, ki je kristijan postal in že tudi sv. obhajilo prejel, odpadel od vere, v pregrehe se vtopil in — in
Revček Andrejček (1891):	Kaaj — ti boš mene peti učil — ti, ki še za obhajilo nisi opravil. (Kar se da, hitro vije. ) Jerica. Sedaj se
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Bogokletje v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob nedeljah in praznikih

obhajilu

obhailu

Ta male katechismus (1768):	bres kryvy biti. Kaj je pak tuistu, kar se po Obhailu pyti daje? Enu pravu, naturalsku vinu, inu ne Kristusova Kry
Ta male katechismus (1768):	jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob poldan, inu ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony
Ta male katechismus (1768):	vezhe greh, aku se podstope v' smertnemu grehu k' S. Obhailu jet, inu G. Boga prejéti.

obhajilu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Po svetim Obhajilu. Zdej je Jezus pri meni! Tudi meni je dal Svoje
Izidor, pobožni kmet (1887):	Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem
Izidor, pobožni kmet (1887):	Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči.

obhaylu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si otlu naſhe grehe

▶ obhod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhod
Kmetijske in rokodelske novice (1844): občinskiga vesélja vili, ker so Jima svitli vlak ali lesketeči obhod z prižganimi baklami osnovali, z kterimi so šli (60 parov
obhoda
Astronomija (1869): tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše

▶ obhoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhodni
Zoologija (1875): po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko

▶ obhoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obhodil

Zlata Vas (1850):	imam upanje, de nam bo kmalo bolje. Veliko sveta sim obhodil in veliko vasi vidil Kjer je bilo nar več kerčem
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Med tem časom je obhodil gozde po stari navadi in na enem svojih obhodov zagleda
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bôb je obhodil previdno maorsko vasico; mislil in mislil je, pa nič pametnega

obhodili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En
Zlata Vas (1848):	ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in mladenči

obhoditi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe doneſ nekoljko ur ſhla; jutri bi zelih dvanájſt ur obhoditi ne mogla. ” ,Streliz pa veli: „To ſe vſe lehko sgodi

▶ obhrbten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

obhrbtne

obherbtne

Kuharske Bukve (1799):	kashe. Rep ſe na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti
Kuharske Bukve (1799):	v' ſklędo. Dalaj odręshi na obęh krajih herbtanza farſhke ali obherbtne resíne, ako je sajez velik, per majhenimu ſe pa lę

▶ običaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

običaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih, temuč da nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	orožji; na mizi nista imela nikakoršne jestvine; takov je Črnogorski običaj. Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden

običaju
- običaji
  Ferdinand (1884): ga je sè svojim petjem in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji

▶ običajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

običajno

Cyclamen (1883):	na ovratniku, v podobi cvetličnega šopka jako umetno ponarejeni korčki, običajno darilce Hrastovo, katero jej je bil sinoči poslal. On je
Gospod Janez (1884):	pri slovesu. »Da, res, pridite k nam! « pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo in Vran je čutil, ko ji je poljubljal roko
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	na desni strani so napravili necega leta novo cestno pregrajo. Običajno je, da zaznamujejo novo zgradbo z dotično letnico. Kakor se
Gospa s pristave (1894):	grofovo je ostalo zunaj pred vrati. Straže so mu napravile običajno čast, in grof z nekaterimi vitezi je šel v grad
Hudi časi (1894):	lahko si mislimo, kako je vse to kalilo in grenilo običajno veselost jesenskega praznika po Dolenjskem. V Novem mestu je stal
Gospa s pristave (1894):	goste. Bilo je pozdravov brez konca, kakor je bilo tedaj običajno. Prvi med gosti je bil Herman, ki je stopil na

▶ običajno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

običajno

občje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje

običajno

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	Tatenbah njo in sina zadnji čas še bolj zanemarjal nego običajno, — nij bilo nenaravno, da ga je prišla sama obiskat. Da
Gospod Janez (1884):	Pa Vran je bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v
Dve svatbi (1895):	imela je poleg tega tudi dobro srce. Seveda po tem običajno ne povprašujejo gospodarji, ki potrebujejo močnih poslov. A Lenčku to
Gojko Knafeljc (1899):	deklo, ko je zaslišala glas drobnega navčka, s katerim so običajno zvonili »zadnjo uro«. »Ne vem. « je dejala dekla, kateri je

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 66 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 66 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —