česnov česte česti često čestokrat češ češ. češarek češčen češčen_biti češčenje Češka češki češko Češko češko-kranjski češljast češnja češnjev češplja češpljev četa četnik četrt četrtec četrtek četrten četrti četrtič četrtina četrtinka četrtletje četrtogorje četudi četver četveren četveriti četvero četveročlen četveroglasno četverokotnik četverooglat četverostran četvorček četvoren četvorica čevelj čevlj. čevljar čez čezme čeznaturen čeznemoč čez_on čf. čigar čigav čik čil Čile čilski čim čimž čin činiti činž čislan čislati čislo čist čistec čistilo čistina čistiti čisto čistoglasno čistost čistota čiščenje čitalnica čitalničen čitanje čitatelj čitati čiv čivkati čižem član članek člen členar členast členek členiti členovit človeče človek človekov človeški človeško človeštvo človezen čmerika čmerno čokolada čokoladen čoln čolnič čolniček čolnov čop čorda čovjeka čreda črednik črednikov črensa črepinja čreslen čreslo čreslovina črevesen črevo črevogrizec črhniti črka črkar črkarjenje črkica črm črmošnjiški črn črne Črnelo črnica črnikast črnilo črnina črnkast črnkasto črn_lisast Črn_log črno Črnogorec črnogorski Črnot Črnotič črnotičev črnotov črn_rdeč črn_siv Črn_vrh črt črta črtalo črtan črtanje črtati črtež črtica črtiti Črtomir črv Črv črvast črven črvič črviček črvojedina čto čubežen čud čudapoln čudapolno čudeč čuden čudenje čudež čudežen čuditi čudno čudo čudokrasen čudotvoren čudovit čudovito čuječ Čukče čumnata
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja prebiv. Na zheſti ſim jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava |
| Deborah (1883): | Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro |
| Deborah (1883): | ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo |
| Zlatorog (1886): | je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj |
| Ta male katechismus (1768): | enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de se je meni |
| Ta male katechismus (1768): | dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart |
| Zoologija (1875): | razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto |
| Ferdinand (1884): | po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim |
| Ferdinand (1884): | sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli |
| Čas je zlato (1864): | je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasakobart ozha inv zhesh noi vero natu pa amert od matare boshje to molitov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA 14. TERBLENJE. Oni so 3 Fiertlne tanainazhedneishe matherije plvnzov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene iskamenjam vshzhli noi smodili |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | blishniga govoriv Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono |
| Botanika (1875): | seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah |
| Divica Orleanska (1848): | po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh |
| Maria Stuart (1861): | pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema vere svét, Ko pade ženska glava |
| Deborah (1883): | govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je v mene božji duh, češčen bodi on in sveto njegovo ime! in je govoril iz |
| Deborah (1883): | Abraham. Od Boga je, češčen bodi on, in to je v blagost; ni li od |
| Oče naš (1885): | Staremu Štefanu so solze oči zalile. „Bog bodi zahvaljen in češčen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da |
| Oče naš (1854): | Staremu Štefanu so solze očí zalile. „Bog bodi zahvaljen in češen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da |
| Oče naš (1854): | nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila otroka s zdvignenimi rokami |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | storimo. Bodi s Sinam in svetim Duham vred hvaljen in češen vekomaj. Amen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe: „Bodi zheſhen, Goſpod, Abrahamov Bog, kteri me je tako na ravnoſt v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ſo bili okrog njega sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se |
| Ta male katechismus (1768): | ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe, uly |
| Ta male katechismus (1768): | Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se Maria; itdr. II. Polej sem ena dekla tega Gospuda |
| Ta male katechismus (1768): | goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi |
| Ta male katechismus (1768): | nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe |
| Ta male katechismus (1768): | tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo; ſhegnana se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv smerti Amen. Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana ſi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ki kadej moj ſovrashnik nehvali: de mene premogl. Ozhe naſh, Zheſhena ſi Maria. Djanje te Vęre. Jeſt vęrijem v'tęga trojediniga |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | de ſe tebe ſa taiſte vſelej hvaleſhen ſkaſhem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti |
| Ta male katechismus (1768): | kar pride, poye ves folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' odreshenju se gorivofralu. |
| Ta male katechismus (1768): | je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi zheshenu itdr. III. S' te svete beſſede je sturil svet Duh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe poterdi naſh ſpomin |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe visha naſhe misli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam perporozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3 Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ulękl. 5, Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vlękl. 5. Katir je sa naſ krishan bil. Per 3 Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas, per Viri, 1. Katir nam ſkus tebe gmira to pravo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vofrala. 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ulękl. 5. Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki |
| Ta male katechismus (1768): | na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl |
| Ta male katechismus (1768): | dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' |
| Ta male katechismus (1768): | angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se |
| Ta male katechismus (1768): | serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish |
| Ta male katechismus (1768): | navade, inu enakuvolne shege Katholshke Zirkve. Kaj prida perneſſe tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | h'gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl, de sem gnade polna, inu ſa samu tu sem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se bo letu godilu? inu enkrat mojega Syna |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 481243 prebivalcev; koliko prebivalcev pride poprek na 1 Mm2? 72. Česka ima 5560819 prebivalcev, in sicer po 10706 na 1 Mm2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko % svoje teže izgubi tedaj kava, ako se prežge? 18. Česka je imela leta 1780. 2561794, leta 1870. pa 5140156 prebivalcev |
| Rudninoslovje (1867): | centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam je premehák, zato se mu |
| Deborah (1883): | na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi |
| Deborah (1883): | Večni Bog, nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj |
| Deborah (1883): | Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bila zlate svetinje vredna. — Od treh Ljubljanskih mojstrov smo česke kolovrate v naši razstavi vidili, namreč: od Šimna Unglerta, Antona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji |
| Valenštajn (1866): | Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2. |
| Ferdinand (1884): | Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kranjſkim kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtariga kolovrata dershi, a k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan Şuſhza, ſo poſlali k fari prediſhkiga mojſtra, Ignaza Kisevetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi kolovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera |
| Valenštajn (1866): | Sijal puščaje svitlo pot za saboj, A tu na meji češkej mora pasti! — Prelomil ti prisego starim si Praporom, zaslepelec, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe kmalo pridobi s obilniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ſe jim ſhe ene krati pokashe, v kratkim na zheſki kolovrat preſti ſe navaditi. *) Moja shena je ſklenila, ene dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi, ki jeſti sazhno; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti. Proſil ſim is blishniga terga s Velenja (Wöllann |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po imenu pohvaliti. **) — Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na |
| Valenštajn (1866): | Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezhem: „krajnſki kolovrat je bolji, — mi merzhljivo odgovorí: „Je pa zheſko platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije, moram jaz in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in prevelike družine so beraštva na kmetih zlo krive”. Iz Českiga se bere v novícah Dunajske kmetijske družbe, da je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Sem spadajo premogove kotline v Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domače literature odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim Ogerskim, v južnih slavjanskih krajih, na Pozenskim in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh takó spoznana, de jih že davnej po Avstrijanskim, Marskim, Českim, Ogerskim i. t. d. tudi ovcam stavijo, ktere imajo tudi |
| Rudninoslovje (1867): | Češkem , v Angleškem Kumberlandu, v koroškem Hüttenbergu, na Harzu, na otoku |
| Zoologija (1875): | ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213 |
| Deborah (1883): | lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2) novo štajarsko škoporeznico; 3) razlaganje novih skušinj, ktere očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s vſimi gre- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na Zheſkim imajo she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajzarjev) veljajo, je z. k. kmetijſka drushba po nje na Zheſko píſala. Dobila je 100 takih repetniz ; na prodaj ſo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene |
| Zoologija (1875): | Ovniči (Zygaenida) letajo po dnevi. Njihove tipalnice so na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni |
| Zoologija (1875): | so široka in skoro enako velika, tipalnice so večidel dvojno češljaste. Prelci (Bombycida). Gosenice teh ponočnjakov so ali gole ali pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške iz njih, kuhaj jih z enim funtam cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | češnje, poberi jim reclje in peške, vzemi na en funt češenj pol funta očišeniga cukra, vkuhaj ga do letenja, perdeni potem |
| Ferdinand (1884): | Brzo steče ter prinese košarico polno lepih češenj, ki jih je bil pustil pod drevesom. Uljudno je ponudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pa ga prodajo kovaču za nekoliko krajcarjev in kupijo za-nje črešenj. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno skledico debelih černih črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza dobru kashe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sgodi, ſe snajo gori Ovze paſti. Sadú. Skorej nizh, malu zhęſhen, ſheloda nizh, vender en malu bukuze. Hmęl. Ne veliku, pa |
| Kuharske Bukve (1799): | en frakel bęliga vina, en frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to |
| Kuharske Bukve (1799): | 136. Od Zheſhin kuhanje. Tri unzhe maſla męſhaj, de poſtane kakor kaſha; dalaj |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav sdí; ſe neſmę nizh vęzh s' |
| Kuharske Bukve (1799): | Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres |
| Botanika (1875): | svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat |
| Botanika (1875): | od drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo moder sok v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo preoblečen, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vsedla se je namreč na zverhano skledico in pomečkala vse črešnje. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se zopet pripogne in jo pobere. Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Blagega kdor je sercá, Že na zemlji srečo imá. 12. Črešnje. Sabinka, hči bogatih staršev, je imela svojo sobico, pa nikoli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Mati prihité z lučjo v sobo. Pa kaj vidijo! Črešnje so bile vse pomečkane; črešnjev sok se je cedil po |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Zheſhne pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in jo pozoblje. Za malo časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče se zopet pripogne in jo pobere. Tako so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in že komaj očeta dohaja. Oče izpusté kakor nevedoma eno črešnjo na tla. Jurče jo berž in bolj pobere, kakor bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | po eno do poslednje pobrati. Ko je Jurče tudi poslednjo črešnjo pobral in jo pozobal, obernejo se oče nazaj in nasmehljajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in na led postavi. Češnjeva zmerzlina. Stolci češnje v kamnitnim ali lesenim možnarji tako, de |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | solnce vpiralo na kmetiško hišo in pregrevalo razcvetele rože in češnjeva drevesa, ki so se šibila pod težo sočnega, črnega sadú |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de bi ga ravno veliko ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in |
| Zlata Vas (1850): | mlina šel, na klopi pred hišo sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | malu, zhe pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode |
| Kuharske Bukve (1799): | polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi ſtati, de ruméne poſtanejo, vodo premęnuj |
| Kuharske Bukve (1799): | 217. Zheſplova smeslína. Sladke zhęſple ſkuhaj na vodi s' enmalo vinam. Pretlazhi ſkusi ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ta ſterdi, vlì ſhe drugo polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi |
| Kuharske Bukve (1799): | enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba; pokuſ naj tebe uzhí. 218. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorej nikjér, kodar ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja, ali ne ; poſebno pa tudi sató, ker niſim ſkorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe mu ne sveſhí. (Dalje ſledi. ) Kakó ſe ima zhéſhplovo drévje obdelovati, de bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga pred nekimi létmi v vertnih novízah is Bavarſkiga bral. Zhéſhplovo ſadje mi je she od njega dni od vſiga nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tó, dragi moj Anton, de na vaſhim vertu takó ſlabo zhéſhplovo drévje raſte ? — Mi odgovori : Ne bo dolgo raſtlo ne, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ob kratkim povédal; lé poſluſhajte me : Kdor hozhe sdravo zhéſhplovo drevje imeti, de mu bo vſako léto ſadovito, naj poſébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji del prav ſlabo zhéſhplovo drévje ſim ter tje ſabenkati. To viditi ſe savsamem, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov |
| Valenštajn (1866): | sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka |
| Roza Jelodvorska (1855): | sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli |
| Gozdovnik (1898): | ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi |
| Gozdovnik (1898): | to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem |
| Razne dela (1870): | voza na zemljo rodivno, Vstavita ravno se sred Ahajcov in čete Trojanske Dvigne se hitroma zdaj Ahajski vladar Agamemnon, Pametni z |
| Razne dela (1870): | zdravo pamet? Zdaj, ko edinost vas obrani samo, Razdružiti se čête in med sabo V prepiru si nakloniti pogubo? — Daj, žlahtni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | posegla v balkanske zmešnjave ter napovedala Sultanu vojsko. Zmagovite njene čete so po vročih krvavih bojih pridrle do vrât solnčnega Carigrada |
| Od pluga do krone (1891): | ugodno priliko. Dné 16. decembra 1740. leta so prestopile njegove čete avstrijsko mejo, in takó se je pričela dôba takozvanih šlezijskih |
| Od pluga do krone (1891): | krivi, da je zmagal Daun. Videč kakó se umikajo njega čete, dirja proti granatirjem in zareži nanje: «Budala budalasta, ali hočete |
| Na krivih potih (1893): | da ob turški meji nikoli ni prav mirú. Posamezne turške čete so uhajale vedno na srbska tla in odnašale odondod, kar |
| Na krivih potih (1893): | več bati. Sreča je to, da so se vse turške čete, kakor je videti, obrnile iz tega kraja proti Črni gori |
| Gozdovnik (1898): | za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi. Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine do krajine |
| Gozdovnik (1898): | le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa tam se je razlegal smrtni |
| Valenštajn (1866): | svoje oči sem nedavno sam. Butlar se zove povéljnik dragonskej čéti, A pred kacimi tridesetémi léti V Kelni sva renskem bila |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ravno neznana. Zvedel je, da sta roparja, razkropljena po Vladimirovi četi; zdaj pa se hočeta nad njim maščevati. Pod krinko pobožnosti |
| Roza Jelodvorska (1855): | zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s |
| Valenštajn (1866): | PETO DEJANIJE Butlarjeva soba. Prvi nastop. Butlar. Četnik Geraldin. Butlar. Dragoncev izberite korenjaških Dvanajst, i sulice jim v |
| Valenštajn (1866): | stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. V Ljubljani v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori |
| Astronomija (1869): | poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem opazovalčevim, lehko naškernemo (našravbamo) četrt mednega kroga ZR, ki je od obzora proti nadglavišču razdeljen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 7. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 5. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 4. |
| Gozdovnik (1898): | pomnoži, ko se je bilo zopet temnilo kakor poprej. Dobre četrt ure je bilo preteklo, ko se Rdoles pripravlja, da pojde |
| Kuharske Bukve (1799): | ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri |
| Astronomija (1869): | 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. |
| Astronomija (1869): | tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga čisto brez vsega pomena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. |
| Zlata Vas (1848): | mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval |
| Sacrum promptuarium (1695): | roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' konzam sion, tion |
| Pozhétki gramatike (1811): | il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir |
| Astronomija (1869): | vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je |
| Zoologija (1875): | popolnega razvitka živi ličinka tri leta pod zemljo, stopram v četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic |
| Trtna uš (1881): | in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, če se trs ni pregrobal |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka pravimo, da je n. |
| Botanika (1875): | v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj |
| Divica Orleanska (1848): | iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita |
| Valenštajn (1866): | Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju |
| Zoologija (1875): | ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog |
| Zoologija (1875): | jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj |
| Revček Andrejček (1891): | ljudje živili, če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen |
| Fizika (1869): | strmine proti njenej dolgosti, AB. Ako je tedaj visokost BC četvrti, peti ali šesti del dolgosti AB, je sila bc enaka |
| Botanika (1875): | 4. Pestič (pistillum). 67 Plodovi listi ali pestič narejajo naposled četvrti in zadnji listni krog cveta, in stojé sredi cveta in |
| Ta male katechismus (1768): | ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament |
| Ta male katechismus (1768): | inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj |
| Biblia (1584): | bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam |
| Pozhétki gramatike (1811): | Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem cuker odcedi, zopet zavri, kerhlje vanj deni, de pol četertine ure počasi vrejo, vzemi jih potem iz njega, pohladi jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sedem rumenjakov in tri v pene raztepene beljake ter tri četertine ure do rahliga mešaj. Zadnjič perdeni dve drobno zribani tablici |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri četrtine ure; potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 19.* Katerega števila tretjina je za 4 večja od njega četrtine? 20. Ob 6ih zjutraj se odpelje od A proti B |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in |
| Ferdinand (1884): | jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jih bílo še enkrat toliko, in pol toliko, in četertinko toliko in pa ena, bi jih bilo ravno sto. — Povejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je |
| Zeleni listi (1896): | bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je |
| Revček Andrejček (1891): | ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As |
| Roza Jelodvorska (1855): | Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil |
| Ferdinand (1884): | je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti |
| Ferdinand (1884): | na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na |
| Zlatorog (1886): | ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res |
| Zoologija (1875): | korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na Poljskim. Poljzi imajo zhvetéro zhaſopiſov, ktéri ſo sa kmete in rokodélze piſani; takó le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dômu, in je imel petéro otrok, smed kterih je bilo zhvetero ſlepo rojenih. Shivita ſhe ſamo dva fanta; eden ſlép, ki |
| Zoologija (1875): | neka oljnata tekočina. Ličinka živi pri bčelah v panjovih. c. Četveročleni; Tetramera. 12. Pleme rilčkarjev (Rhynchophora), je eno izmed največih, glava |
| Zoologija (1875): | prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri člene. c. Četveročleni (Tetramera) s štirimi členi na vsaki nogi. d. Tročleni (Trimera |
| Zlata Vas (1850): | je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so |
| Astronomija (1869): | v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do |
| Rudninoslovje (1867): | Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi |
| Rudninoslovje (1867): | zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena |
| Rudninoslovje (1867): | i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu |
| Fizika (1869): | čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki |
| Gozdovnik (1898): | da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali |
| Fizika (1869): | vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti |
| Fizika (1869): | enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno |
| Fizika (1869): | potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na |
| Rudninoslovje (1867): | kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. |
| Rudninoslovje (1867): | je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni per pokoju biti, prekôplji vſe tla v hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zele tri ure takó, de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med njih je bilo iz celiga en seženj in pol čevlja visoko, široko pa je bilo 3 čevlje in dva palca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in en čevelj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Desiravno je moja izba le dva pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v sobici; zadel ga je mrtud. — Snega imamo za pol čevlja. V Senožečah 1 jan. — 17 dne pr. m. je bilo |
| Botanika (1875): | gomoljika (Trüffel, Tuber), črni okroglji gomolji, ki do 1 1/2 čevlja globoko pod zemljo rastó in ktere iščejo z na to |
| Gozdovnik (1898): | točko na desni od njega in jaz na levi, dva čevlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj, da poležuha |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 10 lét ſtar. V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perſtrizhi, in mu ne puſtiti debelje ſe srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji in dva zhevlja od poda, na ktérim je shito naſuto, de srak ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000 zhervov 6 leſ 2 zhevlja ſhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že |
| Fizika (1869): | enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator |
| Fizika (1869): | dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše |
| Zoologija (1875): | ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj |
| Gozdovnik (1898): | na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko ta vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je |
| Astronomija (1869): | milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. |
| Astronomija (1869): | angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 |
| Astronomija (1869): | 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 |
| Astronomija (1869): | 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 |
| Astronomija (1869): | angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je |
| Fizika (1869): | Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se |
| Botanika (1875): | zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 čevljev, iz česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. |
| Biblia (1584): | imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi |
| Robinson mlajši (1849): | takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe |
| Astronomija (1869): | milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh starodavni = 1/40 zemljep. milje = 185 |
| Astronomija (1869): | milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar in krojač”. — Ko je bilo vse to pri kraji, se |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ni bilo domú o pravem času, zdaj ne kuham več ?” Čevljar zgrabi svojo drago in vpije: „Ali mi boš dala jest |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | drobno, kakor pastir iz hleva goni”. Potem ko je šel čevljar od doma, je vrezovai Pavliha usnje in je delal iz |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | čevelj k čevelju siva, mu reče: „Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem”. Pavliha mu pa odgovori |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kamen in ga zadrevi v okno, de je vse razdrobil. Čevljar in čevljarica nista vedila, kaj je to; mislila sta, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | opravljivko, kregarco. Ko je to četert ure tako terpelo, reče čevljar, mu večerjo prinesti. Žena pa mu je rekla: „Zakaj te |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | razgrajanje. Vstavi se pred oknom in sliši, kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel mu je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zalije, jih potem terdno zabije, domú spelje in pošlje po čevljarja. Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | namest masti prode? Povedali smo že, kako je Pavliha nekemu čevljarju usnje razrezal in mu veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de mu za storjeno škodo nekoliko poverne. To je bilo čevljarju všeč in rekel je: „Dobro mi boš storil; zakaj takrat |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je Pavliha izpred oči zginil. 23. Povést. Kako Pavliha k čevljarju v službo stopi in ga praša, kako ima usnje rezati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in svinje iz usnja. Kmalo potem pride Pavliha k nekemu čevljarju; ta je hodil pa raje na sprehod ali pa v |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in škoda gâ je spametovala. 26. Povést. Kako Pavliha nekemu čevljarju zmerznjenega blata namest masti prode? Povedali smo že, kako je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago čevljarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla |
| Zlatorog (1886): | Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Zeleni listi (1896): | neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe |
| Zeleni listi (1896): | naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši |
| Zoologija (1875): | sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. |
| Zoologija (1875): | površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola |
| Biblia (1584): | je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak |
| Biblia (1584): | djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo |
| Biblia (1584): | ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni |
| Oče naš (1854): | Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je |
| Oče naš (1854): | Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu |
| Astronomija (1869): | n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30 |
| Robinson mlajši (1849): | predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega |
| Robinson mlajši (1849): | niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je |
| Robinson mlajši (1849): | se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson |
| Robinson mlajši (1849): | devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili |
| Zoologija (1875): | krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana |
| Gozdovnik (1898): | jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio |
| Robinson mlajši (1849): | V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo |
| Biblia (1584): | Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de |
| Ta male katechismus (1768): | nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno |
| Kuharske Bukve (1799): | Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Genovefa (1841): | veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo |
| Genovefa (1841): | in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi zhries mene dovsa dones inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga |
| Valenštajn (1866): | se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji |
| Valenštajn (1866): | diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad |
| Čas je zlato (1864): | kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on |
| Gozdovnik (1898): | na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je shivina vézhi dél le majhne poſtave, ne ſmé bik zhesnemozh velik, pa tudi ne premajhen biti; po tém takim bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umréti, ino ne pojdem zhes réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí |
| Genovefa (1841): | ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni |
| Fizika (1869): | 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430 |
| Fizika (1869): | Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen. |
| Fizika (1869): | se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se |
| Zoologija (1875): | Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa |
| Ferdinand (1884): | odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako |
| Zlatorog (1886): | Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v |
| Blagomir puščavnik (1853): | verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri |
| Gozdovnik (1898): | kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih |
| Sacrum promptuarium (1695): | eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on |
| Pozhétki gramatike (1811): | kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je rodiven, ktirga, zhigar, od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlog mòre biti ravno tiſtiga ſpola, ino ſhlevila, kakor imé, zhigar je perlog. Isgled. Le bon père, la bonne mère: bon |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil ukraden? Zhè ni naſh, nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od vinoréje v róke podamo, in ſizer od nekiga moshá, zhigar imé nam je she dovelj , miſliti ſi, kaj prav verliga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | delali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode zhigar bodi, vſe enako piſati samogli. Gotovo pa je, de ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori |
| Gozdovnik (1898): | njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | da is hvaleshnoſti slate uhane ino sapéſtnize, ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şamo to báramo Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus |
| Zlata Vas (1848): | ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega |
| Zoologija (1875): | jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred |
| Ferdinand (1884): | precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa za duhovnika, po katerega pojdeš |
| Pripovedke za mladino (1887): | duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica, čila, živa in zdrava, kakor je bila prej. |
| Gozdovnik (1898): | nadaljuje Antilopa, »ki je bil Leopard. Postava njegova je bila čila in čvrsta kakor orehovina, pest njegova kakor medvedova šapa. Bledoličniki |
| Valenštajn (1866): | v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno |
| Kemija (1869): | imenom, čilski solitar, nahaja se v velikej množini v državah Čili in Peru. Iz njega se dela solitarna kislina, solitar, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih |
| Kemija (1869): | Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol |
| Astronomija (1869): | na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo |
| Fizika (1869): | izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet |
| Fizika (1869): | izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove |
| Fizika (1869): | teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja |
| Fizika (1869): | ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je |
| Fizika (1869): | zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro |
| Fizika (1869): | dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno |
| Fizika (1869): | se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela |
| Zoologija (1875): | in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi |
| Ferdinand (1884): | starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna tihota okoli njega je bila zanj nekaj strašnega, bal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | uravnane, da se zadovolji hotenju. Da se vrši dejanje ali čin, treba je, da duša vodi gibanje telesa. Ta oblast duše |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenujemo vse ono, kar rabimo, da dosežemo namen svojega hotenja. Čin se imenuje vkupnost vseh onih premen, katere izvirajo iz dejanja |
| Lohengrin (1898): | Da mogla bi slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin! Jaz v tebi |
| Lohengrin (1898): | enak, Nikdar ne doživimo! Da mogle bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè |
| Lohengrin (1898): | pretí, naj vztrajno le molči! Nevarnostij ga hočemo oteti; Nam čin dokaz njegove je častí. Kar skriva on, ne more ga |
| Lohengrin (1898): | Ne sme o meni se dvomíti, Moj blagi videli ste čin. Le ena je — tej moram se odzvati: Elza — (zadet obstane |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu činu nagnala. Povezek z denarji ubijalec še odperl ni, ampak ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu. Kjer ni tega, ondi ni volje, ali pa je kakor |
| Gozdovnik (1898): | usmrtil v boju; in ko bi sam ne bil o činu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. « »Menite-li tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega |
| Valenštajn (1866): | Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz |
| Robinson mlajši (1849): | pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola |
| Robinson mlajši (1849): | sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za sto pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve |
| Zoologija (1875): | kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe |
| Valenštajn (1866): | daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. |
| Rudninoslovje (1867): | je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se |
| Gozdovnik (1898): | vunkaje, če si hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov |
| Oče naš (1854): | moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo |
| Oče naš (1885): | moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo |
| Zoologija (1875): | pri nas. Lepega vrtnega strnada (E. hortulana) na Laškem jako čislajo zarad posebno okusnega mesa. V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veče |
| Zoologija (1875): | časih streljajo, da-si meso in koža nij dosti prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati |
| Pozhétki gramatike (1811): | leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva ſploſhna kasavna |
| Genovefa (1841): | neumni ſo, de té ſladke ſrézhe doſtikrat zlo nizh ne zhiſlajo in ſi mnogokrat ſvôje shivljênje ogrenljujejo. ” Po tém ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki kupzi s vinam njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de |
| Čas je zlato (1864): | času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in |
| Ferdinand (1884): | se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali bi tvojo velikoserčnost, ali pa tvoje blage misli bolj čislala! Kdo bi zamogel takimu govoru se ustavljati? Marjanca ne bo |
| Najdenček (1860): | ljubézni: „Bog ne daj tega, da bi svoje življenje više čislala, kakor službo Gospodovo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih |
| Zlata Vas (1850): | pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali |
| Ferdinand (1884): | okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je |
| Ferdinand (1884): | in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj |
| Blagomir puščavnik (1853): | treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je |
| Zlatorog (1886): | hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so |
| Valenštajn (1866): | v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo |
| Stric Tomaž (1853): | malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so |
| Pozhétki gramatike (1811): | mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in |
| Valenštajn (1866): | slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije |
| Lohengrin (1898): | le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas! |
| Ta male katechismus (1768): | telú? Buh je sam na sebi od vekumej en popolnema zhist Duh, inu telesa nima. Koku je mogl pak Buh Syn |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | more v'yze prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji |
| Divica Orleanska (1848): | ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se |
| Valenštajn (1866): | vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne |
| Kemija (1869): | bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v |
| Botanika (1875): | pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo |
| Deborah (1883): | Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim |
| Ferdinand (1884): | srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast |
| Revček Andrejček (1891): | očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je čísta. |
| Zlata Vas (1848): | klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih |
| Genovefa (1841): | vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj |
| Kemija (1869): | našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisti ſesti, Inu tamkei biti en ſvat, Ta more biti zhiste vesti, Inu per Bogu v'gnadi stat'. Ohzetnu more gvantan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' |
| Genovefa (1841): | ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro |
| Stric Tomaž (1853): | Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele |
| Rudninoslovje (1867): | i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več |
| Kemija (1869): | vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje |
| Divica Orleanska (1848): | srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti |
| Genovefa (1841): | isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v |
| Genovefa (1841): | ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po |
| Divica Orleanska (1848): | visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec |
| Divica Orleanska (1848): | zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on otrebuv, de vezh ſadú perneſſe. Vi ſte ſedej ſhe zhiſtiſhi savol te beſſede, katiro ſim jeſt k'vam govoruv. Oſtanite |
| Gozdovnik (1898): | bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v' |
| Botanika (1875): | redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki |
| Viljem Tell (1862): | Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi |
| Rudninoslovje (1867): | las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto |
| Ultra! (1867): | me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel |
| Kemija (1869): | toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana |
| Ta male katechismus (1768): | se ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'te misi prit'. 3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri ta myr lubjo, tisti So |
| Biblia (1584): | tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim |
| Kuharske Bukve (1799): | ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi |
| Kuharske Bukve (1799): | na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' |
| Genovefa (1841): | ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu |
| Divica Orleanska (1848): | ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De |
| Zoologija (1875): | palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 29. Nekdo je kupil hišo, katera daje po 680 gl. čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil |
| Blagomir puščavnik (1853): | namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim ſerzam tebi ſluzhiti, tebe zhaſtiti, inu hvaliti. Kar jeſt teeb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na |
| Blagomir puščavnik (1853): | časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč |
| Ferdinand (1884): | v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi |
| Ta male katechismus (1768): | pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo zhisto dusho, inu ti so bli moji vinski kevdri v'katire |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo Sei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo |
| Genovefa (1841): | ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Kemija (1869): | sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi |
| Rudninoslovje (1867): | ne več nego po 1 del svinca na 5 delov čisteca. Iz kositarja delajo vsakovrstno kuhinjsko posodo, tudi se železne, rumeno-médaste |
| Rudninoslovje (1867): | se topi z ogljem. V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po |
| Rudninoslovje (1867): | Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče, potem izpere |
| Rudninoslovje (1867): | železne, rumeno-médaste (messin gene) i bakrene posode z njim kositrijo. Čistec v listih jako tenkih imenujemo stanijol; ž njim se preoblačajo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo kermi, dokler ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se čisto ostrižene mahovnice s |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti skoz tri dni s travo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo se mu na enkrat da: 2 lota lopatike, 2 lota |
| Kemija (1869): | Ta sol, v zdravilstvu prav pogosto rabljena za močilo in čistilo, je bila znana že v 17. stoletji ter se je |
| Botanika (1875): | dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia Siliqua); kiselkasti stržen tamarindovi (Tamarindus |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 45 gl. a. v. je 500 g čistega srebra, njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kuje po 69 3/4 nem. zlatníkov po 20 mark; njih čistina iznaša 9/10 izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v a. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter ima 17.9961 g čistega srebra; kolika je a) njegova čistina v tisočninah, b) njega notranja vrednost v gl. a. v. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra, imajočega 0.945 čistine, kuje se 100 holandskih goldinarjev; izračunaj hol. goldinarju zrno in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sreberni šibiki, katera tehta 3 2/5 kg in ima 0.520 čistine? 8. Od 1 kolonjske marke 23 2/3 karatnega zlata se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg čistega srebra oziroma po 750, 1500, 3000. 3.* Koliko čistino ima sreberna kepa, katera tehta 640 g ter ima 480 |
| Kemija (1869): | Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na imenovano vižo tako dolgo kermi, dokler ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se |
| Kemija (1869): | topli vetrovi vodo izparivajo. Dobljena morska sol se mora še čistiti, toda ni nikdar tako čista kakor ona iz solin. Iz |
| Kemija (1869): | pri kopanji ni mogoče odstraniti vseh prstenih delov, morajo ga čistiti ali rafinirati. Izkopano žveplo se topi v kotlu G (pod. |
| Kemija (1869): | tri poglavitna dela, treba namreč plin najpreje narediti, potem ga čistiti in naposled ga nabirati in razvajati vsikamor, kjer ga potrebujejo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi |
| Oče naš (1854): | sina imenoval in je imenoval to drago besedo s pogledom najčisteje ljubezni. Kako šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu |
| Fizika (1869): | znamenj za razločevanje različnih teles. Ako bi mi kdo prodal najčisteje srebro, mora kubični palec njega na tanko 10.474 lotov težak |
| Oče naš (1885): | pot svojega sina imenoval in to drago besedo s pogledom najčisteje ljubezni. Kako pa je šla ta beseda, kako ta pogled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj |
| Robinson mlajši (1849): | ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za |
| Maria Stuart (1861): | me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje |
| Stelja in gnoj (1875): | skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna |
| Ferdinand (1884): | poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel |
| Tiun - Lin (1891): | besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom |
| Zeleni listi (1896): | na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr naſs je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Genovefa (1841): | tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik |
| Ta male katechismus (1768): | Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira. Verſhi vonkej is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pytju, inu wejſhanje pred namarnoſtjo so te narvezhe podporne te zhiſtoſte. 3. Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te zhiſtoſte so poſt, inu mas- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſne meni ſarozhila, ſakaj oni so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti, aku be bla na zhiſtoſti, inu Divishtvu enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali v' en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in shivo |
| Genovefa (1841): | ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | bode zmirom tako jokljiv; vsaj se ljubivci ne jočejo vedno! — (Čitalnica) je sv. Štefana dan imela svoj občni zbor. Predsednik dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. (Národna čitalnica naša) ima svoj občni zbor v nedeljo 5. januarija ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | besedah”, rekši, da na „besedah” stoji čitalnica, brez njih ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | pač „am Holzweg”, kajti dobra taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer ob pol 7. uri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se volili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | lepi in na deželi tolikanj potrebni glediški zabavi. Pozneje je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | ni sicer v našem mestecu, vendar popolnoma nismo še zadremali. Čitalnica naša, res, da le bolj životari kakor živí, al krivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ukaželjnega našega priprostega naroda. Zato naj bi je nobena kmečka čitalnica ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | namesti V. Petričiča. Da gosp. pevci, ki so podpiralni udje čitalnice, niso smeli voliti, je simpliciter laž, kajti predsednik je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Pustni torek napravi „Sokol” maškerado, h kateri so tudi udje čitalnice povabljeni. — (Poberki iz Časnikov. ) Novi škof Ljubljanski dela zopet „liberalcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da je dal pravila svoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | 2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig na svitlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo prepustil konec prihodnjega mesca gospod Balant v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Pleiweis-u; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kdo lahko vprašal, zakaj se ni ta beseda napravila v čitalnici, hitel je nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | spravi na Nanos ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da v slučaji „Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. dne t. m. je plesalna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se”. — (Silvestrov večer) je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah” — piše se v „Nar.” — „in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | tem, kateri časniki naj se za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | zum Mohren) 2 prostorne sobi, in da mislimo slovesno odpreti čitavnico na svečnico, to je 2. dné prihodnjega mesca, kar pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. Mraževem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | višjem napredovanju o šolstvu so: 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slavenske novine, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol. list” pa piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | daljem mestu proti levi. § 9. Pravilno napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pustimo to in spolnimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nobena kmečka čitalnica ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en odlomek za pokušnjo, da vidijo, kako je prof. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | smo složni delali za blagor in čast naroda našega. Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in rekó : ali dr. Bleiweis |
| Zeleni listi (1896): | 20. Božično darilo. Ljubi moji mladi čitatelji! Gotovo ste že čitali ali slišali kako božično pripovedko. Navadno |
| Zeleni listi (1896): | Ljubi moji mladi čitatelji! Ako ima ta ali oni izmed vas — saj ne moremo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Ruskih časopisih, da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in |
| Fizika (1869): | na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab |
| Ferdinand (1884): | zapustili učeni in veliki možje starih časov. Najraje pa je čital svete evangelje. Njegovo srce je bilo napolnjeno žive vere do |
| Ferdinand (1884): | po svojem krstnem imenu Bernard. V tej tihej samoti je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige |
| Robinson mlajši (1849): | jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal |
| Ferdinand (1884): | volje. Stopivši v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nego navadni, in na ta način pisanega ne more vsakdo čitati. Človeška družba kot taka ima dolžnost, da skrbi za ustanovljanje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! « |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih |
| Ta male katechismus (1768): | 13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe ta perve zhlank, ali artikel te Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog |
| Zoologija (1875): | malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja |
| Zoologija (1875): | vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat |
| Pozhétki gramatike (1811): | ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira |
| Pozhétki gramatike (1811): | to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne |
| Pozhétki gramatike (1811): | dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov |
| Pozhétki gramatike (1811): | posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' |
| Zoologija (1875): | živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča |
| Pozhétki gramatike (1811): | 2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi, la reine |
| Pozhétki gramatike (1811): | zherknim tolmazhenju:) 2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo |
| Pozhétki gramatike (1811): | vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To |
| Pozhétki gramatike (1811): | est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris est mangée par |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un |
| Pozhétki gramatike (1811): | po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena |
| Pozhétki gramatike (1811): | opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje |
| Pozhétki gramatike (1811): | pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al |
| Zoologija (1875): | za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne |
| Zoologija (1875): | Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na |
| Zoologija (1875): | prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in |
| Zoologija (1875): | studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati |
| Zoologija (1875): | Te živali imajo mnogobrojne noge; prsi in zadnje noge niso členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno |
| Zoologija (1875): | ali pa dolzimi dlakami ali nitkami, ki pa nikdar niso členovite, služijo jim kakor gibala za silo, v isti namen nahajajo |
| Zoologija (1875): | obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima kakave členovite ude, naj si vže bodo grizala, ali noge ali pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | grdo je osnovano na razmerah in odnošajih raznih delov kake členovite celote, zato se ne sme zameniti s prijetnim in neprijetnim |
| Gozdovnik (1898): | vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd |
| Tine in Jerica (1852): | Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že |
| Ferdinand (1884): | vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o |
| Biblia (1584): | krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od |
| Biblia (1584): | inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe |
| Biblia (1584): | priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega |
| Biblia (1584): | jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu |
| Biblia (1584): | je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru |
| Biblia (1584): | naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam |
| Biblia (1584): | hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota vi vero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | krei od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi teſto perſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na |
| Tine in Jerica (1852): | še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot |
| Gozdovnik (1898): | Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje |
| Biblia (1584): | zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo |
| Biblia (1584): | taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso rekli ana leshi Sakleniana is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo |
| Biblia (1584): | kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli |
| Biblia (1584): | pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy |
| Biblia (1584): | naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede |
| Tiun - Lin (1891): | sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh |
| Biblia (1584): | ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja |
| Robinson mlajši (1849): | ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu |
| Blagomir puščavnik (1853): | svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi |
| Botanika (1875): | obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric |
| Zoologija (1875): | bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni |
| Revček Andrejček (1891): | Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo |
| Biblia (1584): | reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu |
| Biblia (1584): | naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to bilo |
| Oče naš (1885): | solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in |
| Najdenček (1860): | v boleznih pomagati. Po božji volji si se pri umnih ljudih marsikaj iz živinozdravilstva učil; kaj pa, če bi božja volja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Zlata Vas (1848): | prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse |
| Divica Orleanska (1848): | Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne |
| Zlata Vas (1848): | smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so |
| Robinson mlajši (1849): | lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku |
| Zlata Vas (1850): | storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli |
| Gozdovnik (1898): | Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. |
| Gozdovnik (1898): | pol izpraznjen vrč z meskalom (aloino žganje), in srpi pogledi človekov so kazali, da nista več daleč od one točke, kjer |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj |
| Genovefa (1841): | téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko |
| Blagomir puščavnik (1853): | čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo |
| Pastirski list (1852): | na bolene, tudi ne na siromake, kteri od darov dobrih ljudih živijo, ali pa drugač u velikem siromaštvu se znajdejo. Kteri |
| Tiun - Lin (1891): | kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se |
| Gozdovnik (1898): | dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu |
| Kuharske Bukve (1799): | ręshejo, al na dvoje, al nja zheterti, kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino noi ludi parznujajo. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah lvdi sapvshzhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo |
| Genovefa (1841): | Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi |
| Revček Andrejček (1891): | kmet menda več, nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet |
| Biblia (1584): | Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu |
| Ta male katechismus (1768): | greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno |
| Divica Orleanska (1848): | De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu |
| Revček Andrejček (1891): | Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa še |
| Gozdovnik (1898): | zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le pusti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier |
| Pozhétki gramatike (1811): | nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi. Pervoobrasni zhaſi. Nevpravnih glagolov. PERVA VPREGA. |
| Biblia (1584): | kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta |
| Valenštajn (1866): | Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod, po vſih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duh; tudi naſha duſha je duh. Bog je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili priti na nebu v' oblakih s' veliko mozhjo in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtati. „Dète,” je savpil, „nebeſa vidim odperte, ino ſinú zhlovékoviga v' njegovim velizhaſtvu ſtati na deſnizi boshji! ” Ino glej, vſi |
| Zlata Vas (1850): | morem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod |
| Zoologija (1875): | neizrečeno mnozih, jako različnih pasmah nahaja po vsem svetu v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla, svojiga trupla |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je prav sama in dosti stara za možitev. Samih sto človekovih korakov od tod. « »Dobro! naj pride k njemu! « pravita stara |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je |
| Gozdovnik (1898): | videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne |
| Genovefa (1841): | in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni |
| Genovefa (1841): | môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor |
| Divica Orleanska (1848): | persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker |
| Botanika (1875): | da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva |
| Gozdovnik (1898): | vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. « |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhimu nauku. Sakay, kyr je on to podobo te greſhne zhloveshke nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trahis pectora? O shelni glad tega slata, kam ti te zhloveshke ſerze sapelaſh? od tod mi vidimo, koku reſnizhnu je, kar |
| Biblia (1584): | ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo |
| Robinson mlajši (1849): | ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo |
| Ta male katechismus (1768): | pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave Syn boſhje, kader je ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se stury bres poprejshenega spremiselka, sè shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod |
| Zoologija (1875): | starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno |
| Ta male katechismus (1768): | sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | upati ne more, de bi najdel. — Le slabe besede so cloveškimu jeziku pripušene. — — Torej, primeril te bom, če po priprostim spoznanju |
| Ferdinand (1884): | je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj |
| Divica Orleanska (1848): | Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali |
| Zoologija (1875): | Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih |
| Deborah (1883): | kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični! |
| Revček Andrejček (1891): | Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav |
| Gozdovnik (1898): | bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala |
| Ta male katechismus (1768): | pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi s' dusho, inu teleſſam; s' kryvjo, inu meſſam. Koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gov duh zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki rod obdershou, ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe Ktaylu, koker temu naprejſtojezhimu: ali |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla reiſhen biu. 3. Tebi je vſelei biu Ta |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katira nekar Boga, nekar svojega bliſhnega nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu |
| Genovefa (1841): | imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete sile noi kervave |
| Divica Orleanska (1848): | me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih |
| Blagomir puščavnik (1853): | očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko |
| Genovefa (1841): | in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém |
| Blagomir puščavnik (1853): | ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne |
| Sveti večer (1866): | in ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter |
| Kemija (1869): | zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so |
| Zoologija (1875): | ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi |
| Zoologija (1875): | število pa očnjake. Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem |
| Ta male katechismus (1768): | Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu |
| Ta male katechismus (1768): | s' Marie Syn boſhje, nash Buh. O bodi itdr. IV. Zhloveshko naturo je na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro |
| Ta male katechismus (1768): | Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo |
| Ta male katechismus (1768): | na Kriſhu umerl, je dve nature imel; boſhjo od vekumej; zhloveshko od dne svojega rojstva. Tedej se k' pavzu ta druge |
| Ta male katechismus (1768): | jedy poſhiral, temuzh tudi te boſhje besede lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im |
| Ta male katechismus (1768): | lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes dolistopil, mu zhloveshko naturo na se uſel, al na eno zel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati |
| Biblia (1584): | Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal |
| Genovefa (1841): | je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nia zhovieshko pouſtajenje noi obresvanje: jas prosim rabe skues nia nausmilano gaishvenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA |
| Stric Tomaž (1853): | vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa |
| Divica Orleanska (1848): | si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine |
| Valenštajn (1866): | le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne |
| Deborah (1883): | učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A |
| Deborah (1883): | bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | fortitudo Dei. Ta mozh Boshja, timu je bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to s'belim kruham, Zhe bomo pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen |
| Deborah (1883): | ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške |
| Kuharske Bukve (1799): | obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is bele ſktęrke. 133. |
| Kuharske Bukve (1799): | preſaniga zukra, inu ſpęt smęſhaj; potle pol zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta |
| Kuharske Bukve (1799): | de bo torta ſe naraſla. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. Vsami 8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov, jih rastepi, de |
| Kuharske Bukve (1799): | deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano. Sa seleno farbo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mešaj, de se zgosti. Potem v skledo deni in pohladi. Čokoladna smetena. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo z žlico vanj deni in zopet na led postavi. Čokoladna zmerzlina. Štiri rumenjake, eno unčo drobno nastergane čokolade, pol funta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na |
| Tiun - Lin (1891): | hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej |
| Tiun - Lin (1891): | Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z |
| Tiun - Lin (1891): | bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je |
| Tiun - Lin (1891): | vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu |
| Gozdovnik (1898): | nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen |
| Pozhétki gramatike (1811): | au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le |
| Biblia (1584): | je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr |
| Biblia (1584): | bil ta folk od ſebe puſtil, je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP. |
| Biblia (1584): | sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je |
| Biblia (1584): | ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v' |
| Biblia (1584): | k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je |
| Biblia (1584): | on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili |
| Tiun - Lin (1891): | je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na odhod. Ko pridemo v krčmo, izroči moj rešnik |
| Gozdovnik (1898): | predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les |
| Gozdovnik (1898): | bodo poprej tam od mene? « »Ne bodo. Brodarijo v svojih čolnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze konje. Sinovi |
| Gozdovnik (1898): | ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev |
| Gozdovnik (1898): | kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de |
| Viljem Tell (1862): | trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji |
| Viljem Tell (1862): | nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem |
| Biblia (1584): | inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred njega padli inu ſo |
| Biblia (1584): | Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti |
| Blagomir puščavnik (1853): | uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico |
| Blagomir puščavnik (1853): | je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva |
| Blagomir puščavnik (1853): | obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu |
| Blagomir puščavnik (1853): | zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči, prelepa Zalika, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega truda mreže polne rib iz |
| Gozdovnik (1898): | seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize |
| Blagomir puščavnik (1853): | Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo |
| Tiun - Lin (1891): | Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija |
| Zlatorog (1886): | Na uhlji čop imá živál In kratek rep in méh svetál. Zavzéti gostje |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil na kraju obvisel. To je bil peresni čop enega razbojnikov. |
| Gozdovnik (1898): | a na to se pokaže, da je Kanadčan prav menil. Čop je jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk |
| Gozdovnik (1898): | lovci prav varni v svojem zatišju. »Vidiš-li na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na |
| Zoologija (1875): | privabijo množino ptičev. Nekatere imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica |
| Gozdovnik (1898): | skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i. |
| Valenštajn (1866): | se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se |
| Robinson mlajši (1849): | etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na to ponudi Jakop Ezavu več čed. Pa Ezav se jih brani, ino Jakop mu tako dolgo |
| Ferdinand (1884): | ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave, mora imeti |
| Viljem Tell (1862): | za njimi). Joj, moja jagnjeta! Kuoni (tudi teče). Joj, moja čeda! Verni. Trinogi! Ruodi (vije roké). O pravica sveta! Kdaj Rešitelj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa ſtorjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nebam shivino vezhkrat bolno naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka |
| Valenštajn (1866): | dá. Kvestenberg. Gospod maršal, Da, ako mislite o pašnikih I čredah — |
| Gozdovnik (1898): | krasen dečko, soditi po bravakih, ki jih ima v svojih čredah. Ta kos se mi zdi prava sladčica, od ktere si |
| Sveti večer (1866): | ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim ſtrizhkam, ſ' ſvojimi hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef na ptuje prodan. Enkrat gredó Joshefovi bratje ſ ſvojimi zhedami delezh od doma. Ozhe ſo tedaj rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi |
| Divica Orleanska (1848): | sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga |
| Oče naš (1854): | mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu |
| Divica Orleanska (1848): | pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta |
| Zlata Vas (1850): | Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bilo živega človeka, da bi mu pomagal. Volk plane med čredo, podavi mnogo ovac in med njimi tudi najlepše jagnje, katero |
| Gozdovnik (1898): | in vozove, da bi tako bolje videli memo drvečo se čredo. Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen proti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſo ratale tę vęzhne reſnize, s'katęrimi ſi ti tvojo zhędo paſsel podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog |
| Kuharske Bukve (1799): | zhędo nesdravih jedílov; s' ptujmi imęnmi kuhinſki jesik Nęmzam inu Slovęnzam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi, pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav. On: In ſhe teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in gleda, kakiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z nobenim drugim dekličam poročiti neče, kakor z tem, srenjskiga črednika. Mati pové očetu, in oba sta žalostna, in mu pergovarjata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | niso mogli drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekej dneh nauči; potlej splete sam en jerbaščik, ga nese čredniku, in mu pokaže, de se je tega rokodelstva naučil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pošlje car svojiga vezira (nekiga pervih služabnikov), de bi povedal čredniku, de hoče car njegovo hčer za ženo svojiga sina vzéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pastir rekel. Zdaj se še bolj čudijo. Mislili so , de čredniku ne more biti veči milosti in časti, kakor, če carjevič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je bila silno lepa, se va-njo zaljubi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem venčajo ženina in nevésto, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala. Ko pa na zadnje čepinje v pomijah dobim, in si še perste ž njimi obrežem |
| Roza Jelodvorska (1855): | zadosti. Kako lahko bi bil kak prešič s pomijami vred čepinje popil! Ali tega sim jez znala živino obvarovati, in sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | hitro sim letela v kuhinjo, ko sim žvenk slišala, ali čepinje so bile naglo poskrite. Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | lepo viditi. In angelj mu pokaže v tej zmesi cvetnikove črepine in gručo prsti, ki je padla iz posode; to gručo |
| Zoologija (1875): | ali dolichocephale in kratkoglavce ali brachycephale. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot 100 proti 72; pri druzih pa |
| Kemija (1869): | Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske |
| Kemija (1869): | 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416. |
| Kemija (1869): | Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. |
| Kemija (1869): | glej §. 176). Povdarjati moramo klejevo lastnost, da se s čreslovino spoji v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | mora grozdje s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi je pred nekoliko leti pravil, da je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre |
| Zoologija (1875): | živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu zheva ſo ſe iſſule. Inu tu je resglaſſenu blu med uſſimi |
| Kuharske Bukve (1799): | majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali |
| Kuharske Bukve (1799): | lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro |
| Zoologija (1875): | ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa |
| Zoologija (1875): | je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev |
| Zoologija (1875): | zavoj v želodečnem soku in oproščena trihina razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim načinom zopet potujejo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom: Vzemi štupe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne so gliste v črevah posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni |
| Zoologija (1875): | da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev |
| Zoologija (1875): | čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič |
| Zoologija (1875): | po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no |
| Zoologija (1875): | posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva |
| Zlata Vas (1848): | tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih |
| Tiun - Lin (1891): | tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | na 19. strani uže naučiti se nemških natisnenih in pisanih črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem jezici |
| Zoologija (1875): | krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori se lehko v 2 sekundah. V prvem slučaji traje |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ßi voſchiſch, de bi brati ſnal, inu vonde: nozheſch poprej zherk poſnati ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim |
| Pozhétki gramatike (1811): | govor ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa tudi toljko samasan ino raszapan, de ſe she doſti zherk prav ne posna. Satorej ſe ne bere vezh lehko is |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem |
| Astronomija (1869): | ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga črka pred prvo. |
| Astronomija (1869): | tako 3. in število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu |
| Astronomija (1869): | meglénica, 320. Nebelstern, meglena, zvezda, 320. Nebenwinkel, sokot, 233. Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern |
| Astronomija (1869): | nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje |
| Astronomija (1869): | D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki |
| Astronomija (1869): | število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa |
| Astronomija (1869): | B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo |
| Pozhétki gramatike (1811): | oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | skazáti? Bil v resnici si slovenski sin! Slave z zlatim' čerkami kovati Tréba ni, — si stavil sam spomin: Z zeljši vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno ime svoje fabrike zopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi si vsi premožni ljudjé v svoje sklede z debelimi čerkami zapisati. “ Bilo je pa v skledi to-le zapisano: „Kdor za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo. |
| Astronomija (1869): | imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od |
| Astronomija (1869): | B, tretji s C itd. do G, potem se zopet črke vračajo. Če je n. pr. prvi dan novega leta torek |
| Kemija (1869): | deli svinca dajó kovinsko zmes, iz ktere se vlivajo tiskarske črke. Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9 — 15 %) in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji akcijskega društva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številen izraz na prafaktorje. 1.) Pri jednočlenskih izrazih so posamične črke same prafaktorji; ako ima tak izraz tudi potence, ondaj vzemi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge |
| Kratkozhasne uganke (1788): | use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvojga Evangęlia, o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal |
| Pozhétki gramatike (1811): | je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski |
| Pozhétki gramatike (1811): | sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in okráshale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is Gorize dertiſke, (on ſe je to leto ſhe le zherke v pervo uzhiti sazhel) ſtopil sa pogernjeno miso , golorok , bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih pri hiſhi ſpravil. — Natiſkovavez je dal nalaſh bolj ozhitne zherke narediti, de bode tudi sadna ſtran vſakiga liſta sa ſlabſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med ſeboj enake zherke imajo. Sato mi Şlovenzi, kviſhko in takó vgodno naprej iti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s, z, kljuzhizo ˅ od sgorej imajo, ta pomeni |
| Maria Stuart (1861): | Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da |
| Maria Stuart (1861): | ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in |
| Astronomija (1869): | črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja |
| Zoologija (1875): | je široka, navspred ima oster greben, nad njo je pa črki V podobna kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji |
| Pozhétki gramatike (1811): | trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille |
| Pozhétki gramatike (1811): | od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj |
| Astronomija (1869): | tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naredi ti, tok A to ſadno, E pak to drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj |
| Kratkozhasne uganke (1788): | IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe; je pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapiſana, ki je umerla, in zhe imé ſhe sa eno zherko okrajſham, je sapiſana tretja ſeſtra. Kako je tadaj meni, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ena umerla. Zhe sapiſhem ſvoje imé, in k njemu eno zherko perdénem, je sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te ſeſtre eno zherko na ſprédnim konzu odvsamem, je tiſta sapiſana, ki je umerla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. |
| Blagomir puščavnik (1853): | če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajati, da se zapertju v okom pride, in da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori. Dristlje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna žabica. (Rückenblut.) |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo, čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati |
| Zoologija (1875): | ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi |
| Rudninoslovje (1867): | največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr. |
| Rudninoslovje (1867): | barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote |
| Zoologija (1875): | samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé |
| Botanika (1875): | rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta |
| Zoologija (1875): | rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na |
| Botanika (1875): | od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili |
| Zoologija (1875): | je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je |
| Revček Andrejček (1891): | mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospóska to delo ukazala. *) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim |
| Valenštajn (1866): | tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le |
| Mlinar in njegova hči (1867): | moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa |
| Zoologija (1875): | Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo |
| Zoologija (1875): | videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola |
| Deborah (1883): | zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo |
| Blagomir puščavnik (1853): | hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo |
| Botanika (1875): | jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v § |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé |
| Divica Orleanska (1848): | se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu |
| Roza Jelodvorska (1855): | na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog |
| Kemija (1869): | kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja |
| Divica Orleanska (1848): | glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se le en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je |
| Blagomir puščavnik (1853): | temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v |
| Blagomir puščavnik (1853): | zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| Roza Jelodvorska (1855): | zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa |
| Kemija (1869): | Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle |
| Zoologija (1875): | dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in |
| Zoologija (1875): | pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v |
| Valenštajn (1866): | Očeta svojega srcé. Takó V njegovem drobu je, v hinavskih črnih Njegovih prsih. O, peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vleče se od Savoyje do Štirske. Sestavljena je iz konglomeratov, črnih glinatih škrilnikov in peščencev, ki so ali vseskozi pregnjeteni z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane |
| Blagomir puščavnik (1853): | težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega |
| Valenštajn (1866): | je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje oče |
| Zoologija (1875): | vsaka družina za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo |
| Zoologija (1875): | vsake vrste ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka |
| Zoologija (1875): | temnoplav, po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec |
| Botanika (1875): | gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi |
| Botanika (1875): | paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat otroke zapelje; ona raste ne ravno redko |
| Deborah (1883): | če ni krivo to, da je predlanskim toliko otrok za črnimi kozami umrlo. |
| Ferdinand (1884): | golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj, ljubi oče, poglejte nedolžno, mrtvo |
| Genovefa (1841): | vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s |
| Genovefa (1841): | vêlik prôſtor, ki je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je |
| Genovefa (1841): | je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô |
| Genovefa (1841): | Njegovo oblizhje je bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na herbtu sadaj ima ſheſt parov rudezhih pik, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde |
| Robinson mlajši (1849): | jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v |
| Blagomir puščavnik (1853): | hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z |
| Botanika (1875): | vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala lepih jesenskih breskev; gosp. Peter Leskovic, posestnik in |
| Kemija (1869): | drv, 394. Holzgeist, lesna žestina, 474. Hornstoff, rogovina, 492. Humus, črnica, prst, 505. Hydrat, vodán, hidrat. Hydrocarbur, 510. Hyperoxyd, prekis. Hyppursaure |
| Rudninoslovje (1867): | je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna |
| Rudninoslovje (1867): | je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna |
| Kemija (1869): | govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako kosti zogljenimo, to je: je sežgemo nepopolnoma |
| Ferdinand (1884): | še jedenkrat pogleda po bolnem dečku, potem pa gre po črnilo, pero in papir, da sporoči grofu žalostno vest o dečkovej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | to, kar je tukaj povedanega, veljá o napravljanji belega vina, črnina se napravlja drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | precej v jeseni sladka. Gosp. Dolenc pa je rekel, da črnina mora biti s prva trpka, da tako vino se poleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | se poleti omedi in sladko postane, ter da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker mora pri črnini priti trop sam na dno kadi, mora biti nad njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro vino vliti. Opomniti je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | Tu moram najprej opomniti, da po Dolenjskem imajo le ono črnino za dobro, ki je precej v jeseni sladka. Gosp. Dolenc |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker mora pri črnini priti trop |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba |
| Stric Tomaž (1853): | bil sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do |
| Ferdinand (1884): | pol ure hoda. Alfonz je ogrnil čez svojo grofovsko obleko črnkasto suknjo. Anton pa je nosil redovniško obleko, v roci je |
| Genovefa (1841): | mersla, tamôlna in grôsovitna, kakor mertvaſhko osidje. Sidovje je bilo zhernkaſto in od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pſheniza v zvétju, saſtáne ſnetljivi klaſ majhin in medel, je zhernkaſto — selén , dalje na viſhnjevo vlézhe. Şnetljivo serno je okroglo, lahko |
| Zlatorog (1886): | na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi, lovec! Res |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log imenovalo. V. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vseučilišči. Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva Črnogorca — kakor zmirom, popolnoma v orožji; na mizi nista imela nikakoršne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Črnogorski običaj. Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden nju, mladenič, ni razodeval prav nič posebnega, jeden pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pa je bil zmirom tisti. Ko sem jaz motril obeh Črnogorcev obraza in posebnosti njune obleke, vse iz belega sukna, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Tista trenotja, ko sem se bližal pobrežju, zagledal sem dvanajst Črnogorcev, nekateri so sedeli na klopi, nekateri na tleh, nekoliko pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pogledat na Črno goro. Tačas so se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | je vodilo ga osemnajst Albanskih žensk. Ti barbari, Albanci in Črnogorci, imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci tatov niso gnali h kadiju, kar bi bili morali učiniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe snami v pogovore ſpuſtili, in nam povedali, de ſo Zhernogorzi (Montenegriner). Mi ſmo miſlili, de ſo kupzi. Eden smed njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je morde naſh krajnſki jesik obrekoval, pokasali, de naſ zelo Zhernogorzi, akoravno is teh daljnih krajev pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays slaves”. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | bregu na nasprotni konec jezera, pokazala se nam je takoj Črnogorska vas Rjeka. Jako so me iznenadile čedne hiše. Čudovito! imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci tatov niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | stanu. Iz Černe gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | reko Černovico, da prebije zimo v milejem podnebji. — Véliki škof černogorski Ivanovič Njegoš je iz Petrovega grada došel na Cetinje. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | narodu dal nove postave, ki jih v 95 razdelkih zapopada černogorski zakonik. Radoveden sem prebiral Danilove postave, in ker sem si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na Slovenskem v obeh jezikih ? *) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski zakonik. Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je knez černogorski Danilo svojemu narodu dal nove postave, ki jih v 95 |
| Mlinar in njegova hči (1867): | spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Dober dan, Matija! Micka. Dober dan! Matija. Ker so oče Črnót zadovoljni, prišel sem malo sem, da z Micko govorim par |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Saj ste mi rekli, ker ste hoteli spat iti. Črnot. Rekel sem rada si šla, ker si imela gotovo potreben |
| Mlinar in njegova hči (1867): | s stene ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Odide počasi vsa slaba iz hiše. ) Sprememba. V hiši mlinarja Črnota. Večer. Tretji nastop. Črnot, (bled in ves strhèl pride z |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nesramna stvar ti! Kaj moja hči bo hodila služit? Mlinarja Črnota edina hči; pa dekla? O ti spačena, nesramna stvar! Da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | osupel). Kajn! Kajn! (Zbeži na desno. Micka se segruzi k Črnotu. ) (Igrališče se zagrne). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pojdi! Umira! Hlapec. Kdo, mlinar? in tukaj? (Oba pristopita ter Črnotu pomagata. Micka pride z leve strani. ) |
| Gozdovnik (1898): | peresno okrasje je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo |
| Gozdovnik (1898): | časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo |
| Gozdovnik (1898): | šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl jih |
| Gozdovnik (1898): | glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha. »Cuka |
| Gozdovnik (1898): | se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo |
| Gozdovnik (1898): | je že padala, da prekolje Indijancu glavo, ko Antilopa prime Črnotiča za roko. »Veliki vodja Apačev naj ne posluša glasov svoje |
| Gozdovnik (1898): | temnejšega obraza nego drugi, okolnost, ki mu je privedla ime Črnotiča, to je črnega tiča. Bil je veličastna postava, ko je |
| Gozdovnik (1898): | ogenj zanetili kakor včeraj in zatorej s spretno dvojezičnostjo opozori Črnotiča na to in še na neko drugo okolnost: »Antilopa želi |
| Gozdovnik (1898): | glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s |
| Gozdovnik (1898): | je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti |
| Kemija (1869): | navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlájſhi med junáki Sa véro ſtárſhov, lépo Bóg'njo Shívo ****), Sa Zhèrte, sa Bogóve nad obláki. On s njími, ki ſhe terd'jo |
| Deborah (1883): | jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje |
| Divica Orleanska (1848): | ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti |
| Fizika (1869): | nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na |
| Fizika (1869): | Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra |
| Fizika (1869): | napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. |
| Fizika (1869): | točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti |
| Astronomija (1869): | sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji |
| Astronomija (1869): | zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno |
| Fizika (1869): | prav dobro podobo sil. Enake sile zaznamovajo se z enakimi črtami, neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s |
| Fizika (1869): | neenake sile, n. pr. l, 2, 3, zaznamovajo se s črtami enójne, dvojne in trojne dolgosti. |
| Fizika (1869): | ne bomo več delavnih sil predstavljali. z utežimi, ampak sé črtami, ktere ne zaznamovajo samo meri, ampak tudi dolgost pota, ki |
| Zoologija (1875): | za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec |
| Gozdovnik (1898): | mu je bilo nenaravno razširjeno, lice njegovo bledo celo pod črtami njegove namazbe in pod naloženimi sloji okra. Omahovaje se giblje |
| Rudninoslovje (1867): | se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene |
| Rudninoslovje (1867): | so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i |
| Fizika (1869): | parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše od metra. Na Angležkem so dolgostni meri dali nepremenljivo |
| Astronomija (1869): | ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej |
| Botanika (1875): | vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 črte v preméru. Če se gledajo ta drobna zrna skoz močno |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhe pride (zhe ſe sgodi, al perkluzhi) zhe pridejo. Od zherte med beſédami. Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo vesivno zherto véshe |
| Fizika (1869): | mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se |
| Fizika (1869): | obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdor ſi nad vſako rezhjo jesik bruſi, vſiga graja in zherti, bi s unim umnim mosham rekel: „Goſpod Bog ima vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moríla védno, De tí med njími ſi, ki Bóg jih zhèrti. Vezhkràt ſim v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na |
| Astronomija (1869): | že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte pravokotno |
| Fizika (1869): | srebra do nekega posebnega mesta, ki se točno zaznamova sè črto na steklenej cevi. Potem se prenese toplomér za nekoliko časa |
| Astronomija (1869): | vozom, in če na sredo te črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Za počitek nič ne praša, Dokler vse storjeno ni. Lemež, čertalo le rita, Mater zemljo nam vplodita, De v nji zèrno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stvar gomazi tak' čudno semtertje. Tak' svitlo v soncu pluga čertalo bliska se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče |
| Gozdovnik (1898): | jedne tovorne živine. Jeden mož je bil opravljen ves v črtano sivino s širokokrajnim panamcem na glavi in zlato opasanim lornjonom |
| Gozdovnik (1898): | prostora zajemal. Oblečen je bil v sukno, sivo in modro črtano ter nosil širokrajni panama-klobuk, globoko na tilnik porinjen. Oči, vsaki |
| Rudninoslovje (1867): | ugašeno i s peskom zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Pri pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred |
| Gozdovnik (1898): | prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Tako so te reči, zdaj pa sodimo! Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-nemške, in |
| Zoologija (1875): | Za razjasnenje pridéta je še pod. 43, ki v glavnem črteži predstavlja dvojni obtok krvi. Pri obtoku krvi je treba zmerom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o Črnogorcih. — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijske založnice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | S. Z.” Wien II., Burggasse 24. J. Charpentier. Zabavno berilo. Črtica o Črnogorcih. Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Zakoniki so zercala, v kterih se ogleduje življenje narodov. Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v božjo voljo, umerl 3. septembra 1854. To so kratke čertice iz življenja Krištof Šmida, ki naj bodo tu na čelu |
| Genovefa (1841): | kerví têzhi. ” „Tudi tiſtih, ki mi bódo glavo odbili, ne zhèrti, kér ſo me bres ſvôje krivize umorili, temuzh njim in |
| Pripovedke za mladino (1887): | Tu začno ostali služabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana črtijo: „Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel ponesti kralja |
| Gozdovnik (1898): | če jim pritirava plen, kakor je ta Sokoljeoko, ki ga črtijo in se ga boje, kakor nobenega drugih sovražnikov. « |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | De naſ bo otél od ſovrashnikov naſhih, Vſim, ki naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim voſhite, kteri vaſ kolnejo; dobro jim ſtoríte, kteri vaſ zhertijo; molíte sa nje, kteri vaſ shalijo ino preganjajo. Potlej boſte |
| Stric Tomaž (1853): | mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere in nepokornosti, bodisi pa zato, ker |
| Gozdovnik (1898): | v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali jim boste kaj vstregli, če ne boste |
| Ferdinand (1884): | so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja |
| Divica Orleanska (1848): | serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je |
| Valenštajn (1866): | Ne strašite Nikar se! Jezuvíte jaz črtim, Da imam jaz ukazovati, davno Uže bi onstran mej državnih |
| Valenštajn (1866): | po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj |
| Divica Orleanska (1848): | sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem čertiti. Talbot. De, v mašovanju čuti mater svojo. Izabó. Hinavci votli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſuknjo omíſlijo. Bratje pa ſo ga sa tega voljo jeli zhertiti, ino mu ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je |
| Genovefa (1841): | saſlushil, ga je savernila — in ſerdito jo je sazhél sdaj zhertiti in ſklênil je, jo pogubiti. Genovefa, ktêra ſe ni nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Na dalje. ) Oblagor Zhertomir ! o blagor têbi! Ker vnéta je od tvôjiga pogléda, Prevséta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne vrata. Dalj Zhertomír jim réve ne sakríva, Beſéde té továrſham rêzhe sbránim: „Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vam ſrézho popiſúje , Ki zélo léto je zvedla obéma: Kak Zhertomir oſrédik obiſkúje, Kak ôzha omladí med njíma dvéma, Ki ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni. Bojúje ſe nar mlájſhi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njíno , ki tak hitro míne, Pregnána od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Voda je blíso, in duhóvni túdi. “ Molzhé v to prôſhnjo Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtopíla Bóg'njo Shívo. Kakó perſhlà k reſníze ſim poglédi, Moj Zhertomír! v beſédah kratkih svédi:” „Vezhkrat v otóka ſim ſamôtnim kráji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó daj ſvôji ſtràſhni, dolgi smóti, Po pótah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſvobódil. Liſt príde, kak vaſí in vêshe bôshje Goré; — zhaſ, Zhertomir! je vset' orôshje. In ſhèl je boj bójvat bres úpa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nikakor s tem, če se živali vzame, kakor pravijo, nekak červ; če se žival žge z Hubertovim ključom; če se žveplene |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | teči neha, naj se dobro osnažijo in omijejo. XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | svoj škaf ima. Bolezen na parkljih, kteri tudi gosenca ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prijatelje ravno najmanj skerbí. Iščite vselej samo to, Kar snedel červ nikdar ne bo; Kar zmiraj je lepó, Bo z nami |
| Zoologija (1875): | v prahu in moki živeča ličinka je tako imenovani močni črv, katerega prijatelji tičev redé kakor najboljšo hrano pticam pevkam. 11. |
| Deborah (1883): | je on srce. Zakaj se tresem? Ker se ona smeje? Črv sredi lepega sadú tičí. Ana (prinese vode). Pij, če si |
| Genovefa (1841): | lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | pri ovcah napravi, imajo ljudje po krivici za gosenco ali červa. Če izperva le vneti živi deli pod rogom se gnojiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ali červ pravijo, pa napačno, ker ni ne gosence ne červa pri tej bolezni, je večkrat združena z boleznijo v gobcu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom) dergniti med parklji, je ravno tako neumno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nive, vezhi del od krompirja shivijo, ino narbolj ſhkodo kebroviga zherva ſposnajo. S' nabranih kebrov ſe sna eno maſt sa kola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po ušesih praskajo. Kedar to zapaziš, preiši ušesa, in ako červe v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da |
| Zoologija (1875): | sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo pa drug značaj in delajo v živalstvu posebno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhaſsih jeſti dati, s' drugim futram smeſhano, je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho in dovolj imeti, kakor sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na Laſhkim od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh in njih pleménov. Zhe hozheſh shido perdelati, moraſh shidne zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polovico te mlačne vode prasiču v gobec vlij. X. Poglavje. Červi v ušesih. Poleti ležejo muhe svoje jajčika v prasičje ušesa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | muhe svoje jajčika v prasičje ušesa, iz jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jajčikov se izvalijo červi, ki kožo v ušesih glodajo. Leti červi prasiče šegetajo, torej prasiči z ušesi po stenah dergnejo z |
| Zoologija (1875): | je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog mu je oſtudno bolesen poſlal. Shiv je sazhel gnjiti; zhervi ſo ſe po njem sadelali, ino grosen ſmrad je ſhel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi bélih murv je vezh plemenov. Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prevezh sagreje, de mokrotnoſt prenaglo sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno, platno in popir délati ; zhervi pa in njih blato ſo nar boljſhi gnoj sa polje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa konja ali sa kravo, zhe ju hozheſh srediti. Shidni zhervi pa drusiga nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej |
| Zoologija (1875): | Osmi red: Črvi; Vermes. Tudi pri črvih je raznovrstnost v oblikah velika. Nekaterim je koža poprečnimi gubami |
| Zoologija (1875): | nij nikacega sledú. Prvi so valjasti, drugi pa trakasti. Na črvih nij zarez, po katerih bi se dala razločiti glava, prsi |
| Zoologija (1875): | zraka na kri. Čudovito je, da je kri pri mnozih črvih rudeča, kar se sicer nikjer ne nahaja pri brezvretenčarjih. Srca |
| Zoologija (1875): | do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kom bi ſe snalo te ſhkode obvarvati ? Nar hujſhi ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | S' koga ali zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe uzhimo, de tiſto perje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Krajnu pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v |
| Zoologija (1875): | razvijajo v maternem stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | perje, pa tudi več perja, divjak pa prijetnišo klajo, ktera červiče zdravše ohrani. Še le po šestem letu se dá pirje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | imeti na zasajo murb, da mu dajo potrebne klaje za červiče, o kteri hočem par besed govoriti. Znano je, da murba |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali kerli, klade |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | priči lotiti: Что се не почне, се нiкада не конча (Čto se ne počne, se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | je I мені драго; тебі твоj jeзік, на мені мој (Čto je tebi ljubo, je i meni drago: tebi tvoj jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | istoričeskuja epoha jego vozroždenja. Sobitja govoret tak gromko i jasno, čto daže te, kotorije ne želali bi slišatj, vìjnuždeni (=primorani) vnjatj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | A. baron Lazarini, lastnik fužine v Zagradcu na Krajnskim, za čubežen in žeblje. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosp. Ed. vitez Andrioli, fužinar v Bistrici nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili lepi. — Posébne hvale vredno blagó so bili žeblji in čubežen Janeza Thomana fužinarja iz Kamne Gorice. — De je K. Pollak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škarje. 21. Gosp. J. Thomann, fužinar v Kamni Gorici, za čubežen in žeblje. 22.Gosp. J. Tonzern, fužinar v Blaku, za plošaste |
| Valenštajn (1866): | pravljicah mojih let detinskih, nego V resnici, učiteljici životnej. Le čud skrivnostnih jasni svét na srce V radosti utopljeno govori, Odpira |
| Zlatorog (1886): | joče v jadi. »Kaj li bodo solze ti v očéh? »Čud deklíča je kot breznov sneg; »Danes pada mrázno na rastlíne |
| Roza Jelodvorska (1855): | vender pri meni ostati. Ne pustim te več od sebe, čudopolno dete. Mislila sim, — ali zdaj vidim, de mi ni mogoče |
| Roza Jelodvorska (1855): | bi si tudi ne bila zmislila vratarjeva služkinja postati. Tako čudopolno vlada božja previdnost nad nami, de nam v naj manjših |
| Zlata Vas (1850): | reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Gospodičina je obstala in tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je |
| Zlatorog (1886): | čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes. |
| Revček Andrejček (1891): | v hišo). Grešnik. Oče Jeklen, besedo bi rad govoril. Jeklen (čudeč se). Grešnik še tukaj? Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj |
| Divica Orleanska (1848): | stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih |
| Divica Orleanska (1848): | pa v orožju nježna diva? De, de. gotovo! Zdaj je čuden čas, In z jeklam se clo ženska kriti mora. Kraljica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. Vidili smo novo leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u |
| Sacrum promptuarium (1695): | Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem duoru petlerje na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je |
| Robinson mlajši (1849): | tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč biti imela. Robinson pak je bil kakor v zameknenji |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ko bi trenil, bila je unkraj vode. Tu je stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali |
| Botanika (1875): | tako navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | nosh v' njej obtezhi, in ni ſe jim dala prerésati. „Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred pragam in kralja pred njega preteſhko krono, vino, — ta zhudna kaplja! je bolehnim sdravilo, ſtarim masilo in shaloſtnim lék; daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pili, tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera |
| Zlata Vas (1848): | persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo |
| Divica Orleanska (1848): | In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi večna hvala! Torej pa |
| Zoologija (1875): | rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove ličinke. Hrastova |
| Zoologija (1875): | posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gnade dobivala, katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol take zhudne rezhy videl, koker je blu nashe divishku ſarozhenje, katira je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te pastirje, inu Modre od sonzhnega ishoda sprashuvalla ſa te zhudne rezhy v' rojſtvu mojega Synu, al tu bosh ti pozh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Med drugemi se ſna tu ſdej skus uganke: ſdei skus zhudne kunshte dasęzhi. Al pèr usemu temu le vonder she eni |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sorte uganke v' obojemu skupej obſtoje. K' ugankam so perſtavlene zhudne kunshte, katire doſtikrat ne le k' smehu, inu shpasu, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | na tu ſapadl, kraynzam take qvante (kakershne so uganke, inu zhudne kunshte) pisati, inu v' druku vonjidti puſtiti? — Na tako viſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne morejo vezh dati lepe beſede. Enkrat je imel Joshef zhudne ſanje. Pové jih ſvojim bratam. . ,Le poſluſhajte,“ jim rezhe v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veliko jih bo, ki bodo s' mojim imenam ſlepili ino zhudne rezhí delali, de bi, ko bi bilo mogozhe, tudi isvoljene |
| Genovefa (1841): | tako je sdihoval in s kodraſto glavizo majal. „To ſo zhudne ſtvari! ” „No, tvojimu ozhétuſo ſe tudi tako slagali,” je rêkla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veš več povedati. ” „O več več, moja gospa! še prav čudnega. Ali veste, da je bil eden izmed tistih nesrečnih kristijanov |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi, ali vidimo, ali shliſhimo, de kdu kei velikiga, kei zhudniga, kei ſmertniga nadoshnu terpy, nas hmalu ſmileine obtjide; kaj pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai zhudniga ſliſhmo mi, kai je tu sa enu grosnu padeine! padu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa jaz ne morem pohvaliti,” oglasi se Fabíola — „ali kako čudni ljudjé so vendar ti kristijani! Rada bi vedela, kaj je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da jih je voda prinesla. V to dobo tudi spadajo čudni popotniki, ki jih v sedanjih okolišinah se ve da ne |
| Ferdinand (1884): | za-se ne bodete potrebovali? Zdite se mi danes res tako čudni, da bi človek korali kaj tacega mislil! « Na to mu |
| Zeleni listi (1896): | je tako obrnil, da sem postal vojak. Božji sklepi so čudni! « |
| Zlata Vas (1848): | nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih vidili. Pa vsih druzih rečí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko pomrlih velikih in čudnih (Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Predgovor od Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pèr usemu temu le vonder she eni ugank (de od zhudneh kunsht nezh na- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta shelésna zeſta? vpraſha eden |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne |
| Zlata Vas (1848): | vasi sčasama vse prenareja in popravlja. In res je bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili |
| Zlata Vas (1848): | je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | moral biti, da bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno zdelo, bilo je to, da je imel eno nogo daljšo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je trosijo pa vse baže nam podtikajo. Ali ni to čudno? ” „Res je; ali povejte mi, kaj je vaš namen in |
| Genovefa (1841): | v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lét ſtar, in ne kashe ſe, de bi mu to zhudno popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ja drugega nezh ni, koker ena ſavytu povędana beseda, ali zhudnu, inu use drugazhi, koker je samu na sebi, poſtavlenu prashanje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ne bilu na njegovo glavó namęnjenu? Od kód pride letó zhudnu prebèrnenje? Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga |
| Kemija (1869): | osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so |
| Blagomir puščavnik (1853): | v novo življenje budi. Otrok je milo ginjen, in poln čudenja povzdiguje pri slednjem poduku svoje nedolžne ročice proti nebu, in |
| Gozdovnik (1898): | se razjarjeno posveti, in tudi Antilopa ni mogel zatreti svojega čudenja. »Moj brat mi daj dvanajst svojih vojnikov, da grem po |
| Genovefa (1841): | ſin, Boleſlav. ” Na té beſéde ſo vſi od grôse in zhudênja savpili, ta to, uni kaj drusiga in ſtotére klizanja in |
| Oče naš (1854): | Kako je to? “ je prašal Nace z večjim in večjim čudenjem, ker je poznal gospod Pavleta dobro, kakošnega serca da je |
| Oče naš (1885): | se peljala. Znani ljudje so ju srečevali in pozdravljevali s čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah |
| Gozdovnik (1898): | gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga, gledalca s čudenjem navdajoča. Črnotič ni čakal Mehikančevega odgovora, nego je v šotor |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To ne bo šlo nikakor! « reče jezero. »Stoj! znabiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od naſs na semli vshiti. Ponovi na eno visho ta zhudesh, katęriga ſi v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje modrosti nas spominja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim rezhe: „Noben prerok ni vſhezh na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo |
| Divica Orleanska (1848): | pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sazhęl ozhitati tim męſtam, v' katęrih ſe je narvezh njegóvih zhudeshov sgodilu, de ſe niſo ſpokorile. 21. Gorję tebi Chorozain, gorję |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove |
| Ta male katechismus (1768): | podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je v' |
| Ta male katechismus (1768): | urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | iz Egipta. 32. Potopev Egipčanov. Bog je Izraelce z velikimi čudeži iz Egipta izpeljal. Šestkrat sto jezar mož jih je bilo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je Bog rešil svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is Egipta. 32. Potópev Egipzhanov. Bog je Israelze s' velikimi zhudeshi is Egipta ispeljal. ˛Sheſtkrat ſto jesar mosh jih je bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ino ko bi trenil, so jih levi pohrustali. Po tem čudeži je vse Babilonsko kraljestvo prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | v to zamišljen zagleda na enkrat v germu velik plamen. Čudi se, de germ ne zgori, ino gre bliže njege. Ker |
| Čas je zlato (1864): | je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bližnjega gozdiča ravno takó: „Ho, hòp! “ Jurče se temu zeló čudi in zakliče: „He, héj! kdo si? “ Glas se zopet ravno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij nej ene hude beſsede rekal, ampak vſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila kriva smerti kakega človeka. ” Fabíola in Oroncij se spogledata, čudé se božji pravici in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši |
| Stric Tomaž (1853): | Bog hvaljen na vse veke! “ Juri Šelbi in vsi se čudijo. Ona pak glasno joka in pravi: „Juri je moj brat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodni in megleni vertinci. Vertincom se menda le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske zaloge ne znese več, ko 50 |
| Zlata Vas (1850): | 13. Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rad hvalil in bahal, se zélnatim glavam ni prav nič čudil. „Na svojem potovanji po svetu,“ reče, „sem videl enkrat zélnato |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad njo. Marija |
| Genovefa (1841): | ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog |
| Roza Jelodvorska (1855): | Viteza Miriboj in Zorislav se nista malo čudila nad Rozino lepoto. »V resnici, mila gospodična«, reče Miriboj, »vi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kod neki ta modrost, ta prederznost? Za trenutek se je čudila tudi Fabíola, pa premaga jo prirojeni ponos. Nejevoljna praša: „Od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imela za vzor vsakoršne moške kreposti; zato se ni čudila, če je sedaj našla ravno tisto vero pri oni, ktero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce! Ko si me poprej poprašala, če sužnje ne ljubim, čudila sem se tvojim besedam, zdaj ti rečem: Siro bi skoraj |
| Zeleni listi (1896): | glavo, da so kraji na svetu, kjer nikdar ni snega. Čudila sta se sedaj oba. Ko je bilo drugi dan vse |
| Genovefa (1841): | takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | prikazala s svojima hčerama. Ona in hčeri so se silno čudile, da so zadele na iste ljudi, ktere so pred nekimi |
| Zlata Vas (1850): | napraviti, in več taciga vsaki gospodinji potrebniga. Deklici ste se čudile, de Liza vse to vé; zakaj pri svojima materama niste |
| Zlata Vas (1848): | Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj |
| Oče naš (1885): | so do zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili: tudi zhes tu, kar ſo nym paſtirji praveli. MAria pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili. Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe posemeljſki kralji ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | zvečer v kerčmi kmetje opraviti imeli. Smole: Jaz se le čudim, de stari stiskavec, Tinetov oče pripusti! Glavo zastavim, de ne |
| Stric Tomaž (1853): | se kmalo vpokoji, in Jurja takole nagovori: „Ljubi moj! ne čudim se in nočem vas zavolj tega grajati, da ste svojemu |
| Čas je zlato (1864): | reče hlapec. »Meni, tudi rujavec bolj dopade, kot ta rudeči. Čudim se pa vender, zakaj de bogatin ni na unem, ampak |
| Gozdovnik (1898): | od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da ste, da vas » |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu, ki se srčno bori sè sovražno osodo, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | nas je v srce njegovo obnašanje tako, da se čudom čudimo: „Et tu mi Brute? ! ” Ste mar po logičnih pravilih, ker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó hudobo? My ne bómo obene pregręhe neſhli, katęro |
| Ferdinand (1884): | pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla taku dolgu noſsila! tukaj ſe tvoje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prebirati znal, de se mu je v zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga |
| Zlata Vas (1848): | revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se je njih premoženje množilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi se je pa tudi, da v vsem kraji ni ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vezhkrat leſene in s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne |
| Divica Orleanska (1848): | Tibo d’ Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s tako učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jez. Slovenci pišejo tudi veči dél že z tem pravopisam. Čudno naglo se je med nami razprostranil. Vidiš, kako lépo gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili |
| Zlata Vas (1848): | je prašal in smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh iz zemlje, ino slehern kosček kruha dobimo le |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de |
| Stric Tomaž (1853): | godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki |
| Fizika (1869): | vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med |
| Botanika (1875): | domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo dostikrat pretepa in morí, koliko mora vzdigovati in terpeti, čudo! da ga kraj ni, — pa poprava cest in potov mu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne mogle lepſhi israſti |
| Genovefa (1841): | in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál po tém ſam pri ſêbi — „popréj ſe mi |
| Genovefa (1841): | poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút |
| Genovefa (1841): | svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu pomagati. Saupaj tedaj va-nj vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Chorarja mojega lubizhka, inu Angelzheka v' mesu je ſatu toku zhudnu njegova svetuſt gorirasla, ke je te merskakeshne, inu samapashne popushal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti, ne skušnje |
| Divica Orleanska (1848): | djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je |
| Lohengrin (1898): | jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se godé? Li čar vè sponah me imá? Kakó mi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | doli vèrshenu: sakaj aku bi ſe v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal |
| Robinson mlajši (1849): | je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno ne bilo. Angleži v tacih zadevah niso |
| Deborah (1883): | je trava! Vse žive dni še nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſvetil, in vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu |
| Valenštajn (1866): | kratkem času tu sem videla! Al vse to ne primerja čudu se, Ko nam krijó skrivnostno ti zidovi. Grofinja (promišljuje). Kaj |
| Gozdovnik (1898): | ga jako dobro; je Tiburcio Areljanos! « »Tiburcio? « vpraša ves v čudu don Avgustin. »Tiburcio? « vpraša tudi Rozalita, pobesši roke. »Rekel sem |
| Gozdovnik (1898): | ni zlezla v srce razbojniku travane? « »El-Mestizu? « vpraša grajanec v čudu. »El-Mestizo in Mani-sangriente sta ulovila velikega Sledonajdnika; v vodi reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni poprej pomiſlil, de bi samogel pri tem poſhtevanji takó zhudo velik sneſek sern na dan priti, vershe na miso 2 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to vidil, me prime starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva |
| Zlatorog (1886): | jih razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | natvore Je mati Slava v jezik svoj sobrala In v čudotvornih strun zavjela kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala |
| Gozdovnik (1898): | to vodopadje ter delalo za njim, med slapovjem in skalovjem, čudovit prizor lomljenih žarkov, kažočih vse mogoče barve. |
| Gozdovnik (1898): | povest! « »Dajte, pa začnite! « »Pred nekterimi leti je bil prišel čudovit angležki posebnjak prav kakor ta sennor Wallerstone, morda je celó |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | poſodo saſuzhe, trikrat vanjo dahne, jo potem okoli saſuzhe in zhudovit blagoſlov isgovori. |
| Kemija (1869): | tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | velika učljivost, ki se vsemu prilagoditi ve; njih duh od čudovite posnemljivosti in pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | povzdignilo cesarjevo čast in slavo. Fabíolo je popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in |
| Astronomija (1869): | Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſhpegel v poſodo polno vode in mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu |
| Zoologija (1875): | z jajci. Na glavi opazujemo očesne pikice in pa neki čudoviti organ, ki je samovlasten tem živalicam, to je tako imenovani |
| Zoologija (1875): | Pri teh, in tudi pri nekaterih drugih živalih, opazuje se čudoviti slučaj, da je dovršena žival manj popolna, nego v mladostnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa zemlja? Alj udarja morje na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da |
| Kemija (1869): | kemično z drugimi tvarmi, samo z jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da |
| Zoologija (1875): | raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje, da so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tem časopisu, da je neki mož iz deržave Kentuki tako čudovitno znal petje petelina oponašati, da se je celó sonce zmotilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca |
| Kemija (1869): | v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih |
| Zoologija (1875): | jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se zaplodé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa ali zrak med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni |