- sermonum
- ſermonum
Sacrum promptuarium (1695): pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal
- ſermonum
sermonum Sertüner serve serviens servientes serviet servum servus sesalec sesalka sesek sestava sestavek sestavina sestaviti sestavljanje sestavljati sestavljen sesti sestra sestrična sešit sešteti seštevek sešteven setev sevec seveda sever severen severen_slovenski severen_tečajen severovzhoden severovzhodnik severozahod severozahoden severozahodnik sevški Sevško sexagesima sezidan sezidati seznaniti seznanjati seznanjenje sezuti seženj sežgaje sežgan sežgati sežig sežigalen sfrčati shajati shivov shladiti shod shodišče shodnica shojen Shonheim shraniti shranjen Shreiber shudeti shujšan shujšati si sibi sic sicer Sicilija sicut Sidon Sidončan significatur signum sihemski sijaj sijajen sijati sila silen siliti silno silnost silo siloma Simeon similior similiter Simon simonov simplicitate simulant sin sinček sine sinek sinica sinit sinoči sint sir Sirec sirek Sirija siromačija siromak siromaški siromaštvo sirota sirski siršpan sirup sis sit sitce siti sitnost sito siv sivček sive sivkast skakati skakljati skala skalina skalovje Skaza skazati skaziti skažen skedenj skesan skesati skidati skisan skisati sklad sklada skladanje skladati sklanjanje skleda skledica skleniti sklenjen sklep sklepati sklepen sklicati sklicevati skloniti sklonjen skobelj skočen skočiti skočivši skodelica skokoma skonca skop skopan skopati skopljenec skoprneti skoraj skorajda skorja skoro skovati skozi skozme skoznje skoznjo skrajen skrb skrben skrbenje skrbeti skrbljiv skrbljivost skrbnik skrbno skrbnost skrčen skrčiti skrilast skrinja skrinjica skrit
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal |
| Kemija (1869): | delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma |
| Sacrum promptuarium (1695): | urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium Domini tui. Sdaj shenkam tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa ſvojga |
| Sacrum promptuarium (1695): | je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor una ſtara Baba, katera je bila vſe kar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia |
| Sacrum promptuarium (1695): | vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria |
| Ljubljanske slike (1879): | se kaže in postavlja še papirnež ali knjigarni premetovalec (dominus servus literarius). Tega v brlogu, kjer čaka kupcev in naročnikov, ne |
| Ljubljanske slike (1879): | Kupčijski strežnik ali „komis“ (Dominus servus) Sesavka tega imena ne pride že taka na svet, kakor |
| Ljubljanske slike (1879): | 1. Strežnik ali komis v štacuni z oblačilnim blagom (Dominus servus nobilis). To ti je mladeneč, na čegar vnanjosti ni nobenega |
| Ljubljanske slike (1879): | prestavljeno delo. Drugih posebnosti nima na sebi. 4. Potovalec (Dominus servus Israël). Ta je pri nas znan le kot potovalni tič |
| Ljubljanske slike (1879): | če ni poroke. 3. Strežnik v kaki drugi štacuni (Dominus servus universalis). Omenjen bodi tudi ta, čeravno je prejšnjima zeló podoben |
| Ljubljanske slike (1879): | obširneje popisana. 2. Strežnik v sladkarijski ali specerijski štacuni (Dominus servus vulgaris). Od prejšnega se razločuje že po bolj oguljeni in |
| Ljubljanske slike (1879): | postane po tem še le nemškutar. 4. Uradnijski pisač (Dominus servus serviens). Ta spada med uradnike toliko, kolikor n. pr. cerkovnik |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel |
| Zoologija (1875): | tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi |
| Zoologija (1875): | dušni tesnoti, britkosti ali ako ga zona popade. Koža mesojedih sesavcev (psa, mačka itd.) nema nič probojev, zato se tudi ne |
| Zoologija (1875): | 37 do 50° C. toplote, je toraj toplejša nego kri sesavcev. Skelet ima tudi neke posebnosti. V razmeri je jako lahek |
| Zoologija (1875): | 1 del žvepla. Presna mišica ima 77 odstotkov vode. Mišice sesavcev, ptičev in amfibij so rudeče, ribe imajo pa bele mišice |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa nekoliko |
| Zoologija (1875): | špičastim krempljem, ali pa je naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami |
| Fizika (1869): | Luftdruck, zračni tlak. Luftförmig, plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka |
| Fizika (1869): | plínav, trakast. Luftleer, brezzračen. Luftpumpe, zračna sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna |
| Fizika (1869): | sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka prav natanko delana in kdor ima z njo opraviti, mora |
| Fizika (1869): | sesaljka. Luftpumpe, Hahn-, zračna sesaljka s pipo. Luftpumpe, Ventil-, zračna sesaljka sè zaklopnico. Luftschichte, zračna plast. Luftspiegelung, zračno zrcalovanje. Luftzug, propuh |
| Fizika (1869): | sè steklenimi valji. V Pod. 108. naslikana mašina je zračna sesaljka sè zaklopnicami, z dvema škornjama. Vsakako mora biti zračna sesaljka |
| Fizika (1869): | ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolečina mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula v sescu, ali če se ji v vimenu mleko zagríze ? — če si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se vse mléko čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per sescu same uče , ki po svoji naturi večkrat z gobcam v |
| Botanika (1875): | imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stanu, ampak se je sčasoma spremenilo. Tako kamenje, čegar kemiška sestava se je sčasoma več ali manj premenila, zovemo metamorfno kamenje |
| Zoologija (1875): | pri nekaterih vendar vtripljejo veče žile. Samolastna je črvom neka sestava vodnih cevi, razpeljanih po truplu. Nekateri, ki so brez ust |
| Kemija (1869): | da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti kromov ali železni okis, natron |
| Botanika (1875): | cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da |
| Astronomija (1869): | stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da |
| Astronomija (1869): | telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas nego |
| Kemija (1869): | pri vsem tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah |
| Astronomija (1869): | se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla |
| Astronomija (1869): | Ravno tako bi si morali daljave vseh druzih premičnic naše sostave za 0.0404 del zmanjšati, in tako bi bil Neptun sedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se udeležile evropejske omike, overane po jeziku , nravnosti in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla |
| Botanika (1875): | raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | treba ga je prej mineralogično opazovati, t. j., njegovo kemiško sestavo, trdoto, gostoto itd. določiti. Dalje moramo gledati na obliko; kajti |
| Zoologija (1875): | namen, ki torej stojé med seboj v potrebni vzajemnosti, imenujemo sestavo ali sistem. V tem zmislu govorimo o sestavi kosti, o |
| Gozdovnik (1898): | Oročej, svoje dolge kodre ponosno tresoč. »Le poglejte način in sestavo tega kamenja, pa boste brž opazili nekaj važnega. " Baraha pazljivo |
| Fizika (1869): | imenu primérno podobo. Leče so imenitne zato, ker služijo v sostavo daljnogledov in jako povečalnega orodja. 170 Enako kakor zrcala se |
| Kemija (1869): | na pr. ono z živim srebrom in našli bodemo tako sostavo: Ako to spojino primerimo cinobru (e §. 12), tekoj vidimo |
| Botanika (1875): | se z obrazovanjem rastlin; poimenovanje in porédanje njih v umetno sostavo bilo je poglavitno deblo vseh učenih in neučenih prijateljev rastlinstva |
| Botanika (1875): | svojem gornjem koncu ali špici. Njegovo notranjo rast in anatomijsko sostavo smo v bitnosti popisali že v §. 20. Cevni povezek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek kmetijske šole, pa vse bolj ob kratkim, de bojo naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj sostavek pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz tega sestavka se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bil vmés dregnil, zakaj sicer bi nar beržej Vašiga zaliga sostavka ne bilo na dan , kteri poterdi, kar latinec pravi: „vexatio |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se tudi sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Šmidt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i. t. d. od mnogih glav pisani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kr. sa pol léta plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi učitelji ji zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju je odločena |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jim boste kaj vstregli, če ne boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | iſkrene sheljé in krepke opominjevanja doné, de bi mi vezh soſtavkov v „Novizah” s ilirſkim *) pravopiſam piſali, ktériga nektéri tudi obzhno-ſlavjánſkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mala rezh, to majhinoſt nauzhiti ſe; ako bodo en par soſtavkov pozhaſi brali, bo jim tretji gotovo she gladko in tozhno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Nocíc, se moram nar pervo začuditi, de pisatelj ni svojimu sostavku imena podpisal, in na dalje odgovorim, de je vse, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z |
| Botanika (1875): | za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Kemija (1869): | Schwefelsalz. Soole, solina. Sorodnost kemična, chem.Verwandtschaft. Sorodnost izborna, Wahlverwandtschaft. Sostavina kemična, chem. Bestandtheil. Spatheisenstein, jeklenec. Spiritus, špirit, 472. Spojilo hitro |
| Zoologija (1875): | ona jedila, ki imajo, ob enem ogrevalne, krvotvorne in kostotvorne sestavine v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo |
| Zoologija (1875): | boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koren. § 194. Iz zakona (§ 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni |
| Kemija (1869): | spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem |
| Kemija (1869): | še le poslé, ko so izumeli metodo, po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj |
| Zoologija (1875): | s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova važnost za |
| Botanika (1875): | razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sam svoj kvadrat. 2.) Vsak naslednji člen dá po dve sestavini, namreč dvojni produkt iz vsote vseh prejšnjih členov in tega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Primer. enačba. Dostavek. Sestavini, kateri dá vsak člen danega polinoma v kvadratu, môči je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in vsaka naslednja številka danega števila v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | svoj kvadrat. 2.) Vsaka naslednja številka dá v kvadratu dve sestavini: dvojno pred njo stoječe število, pomnoženo s to številko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tvarine A z y jednotami tvarine B. Ker morata pa sestavini, kateri smo za zmes porabili, toliko vredni biti kakor zmes |
| Kemija (1869): | ekv. kisleca. Spojina druzega reda se zaznamova, da se njeni, sostavini, to je: spojini prvega reda pišete ena za drugo ter |
| Botanika (1875): | imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete vode razkrojiti na njeni dve sostavini, kislec in vodenec. Vodenec se v tem slučaju porabi, kislec |
| Kemija (1869): | leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se |
| Zeleni listi (1896): | Nekega dne je sestavil Jožek z velikim, velikim trudom cerkev z visokim zvonikom. Stavba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | poprej jako skrbno in čedno spisal. Kakor je najlepše znal, sostavil je ondi občutke svojega srca. Da, še celo svoje matere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nalogo nam je torej na dvoje paziti: 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zato se nam prav koristno zdi, jih v sledečem pregledu sestaviti. Tu nahajamo imena, ki na sebi nimajo posebnega pomena, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni, zgodovinski, prirodopisni |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov, tedaj k |
| Fizika (1869): | O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo krajše in lepše. Le preteklo-prihod. č. glagolov veršivnih se sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal |
| Kemija (1869): | scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja magnezija mnoge rudnine, kakor na pr.: lojevec, salovec, stivo, serpentin |
| Kemija (1869): | tudi dobiva. Ogljenčevokisla magnezija, MgO.CO2, v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša |
| Kemija (1869): | sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z |
| Kemija (1869): | i. dr. 20. Aluminijum. Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja |
| Astronomija (1869): | kako stojite obe zvezdi (solnce in mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča |
| Kemija (1869): | kremenčevokisli cinkov okis. S cinkovimi pločami pokrivajo strehe, iz njih sestavljajo galvanične baterije in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 30. Zelenjak. To kamenje sestavljajo večidel natronovi živci: albit, oligoklas labrador; dalje roženčevo kamenje posebno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vendar dobe v taki množini, da znaten del zemljine skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V |
| Zoologija (1875): | s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo več o tej |
| Gozdovnik (1898): | ki bi ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se |
| Kemija (1869): | tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Da na ta način dobljene jednačbe razrešimo. Kakó je jednačbe sestavljati, za to nimamo nobednih občnih pravil; za to je treba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Apatit, zarad svoje lepe bledo zelene barve imenovan tudi špargljevec, sestavljen je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije |
| Kemija (1869): | in les, iz kterega izdelujemo sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so |
| Botanika (1875): | med tem ko je njihov les tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto |
| Zoologija (1875): | tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in sama s seboj, nego tudi z druzimi števili, zovemo sestavljena števila; n. pr. 8, 15, abc. Število, s katerim je |
| Kemija (1869): | nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno |
| Kemija (1869): | in 49.4 kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk |
| Kemija (1869): | na isti način se dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru |
| Kemija (1869): | dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je iz ogljenca, vodenca in kisleca. Od predi že vemo |
| Botanika (1875): | se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti |
| Fizika (1869): | zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali |
| Fizika (1869): | skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 178.), po katerem so sestavine polinoma v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati |
| Botanika (1875): | prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá razvleči kakor |
| Botanika (1875): | ktere imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed. č.; namesto sestavljenega preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. O sestavljenem družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči |
| Kemija (1869): | odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim iz ogljenca in vodenca, CH, brez kisleca. S kalijumom se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | druzim stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se vidi iz tega, da so popolnoma po kemiških pravilih sestavljeni in da imajo kristalno obliko; imenujemo jih prave ali enoterne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in spominke. Sprhné nekteri graniti lože drugi teže, kakor so sestavljeni; kteri ima dosti živca, hitro sprhni ter daja rodovitno glinato |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koje lastnost se vedno ravná po kamenji, iz kterega so sestavljeni. Tako dá drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla |
| Zoologija (1875): | čeljusti navadno imenujemo kljun. Dolgi, iz 9 do 23 vretenec sestavljeni vrat glavi jako olajšuje gibanje. V primeri veliki možgani nam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi, ondaj izvrši res one račune, katere |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva faktorja razstaviti dati; le-tá je môči razstaviti, ako sta sestavljeni števili, zopet na faktorje, kateri so ali praštevila ali zopet |
| Fizika (1869): | se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki |
| Botanika (1875): | delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne |
| Kemija (1869): | Po mnenji, izrečenem v §. 141 so alkoholi okisni hidrati sostavljenih korenik. Te okise sploh imenujemo étere (Aether), a njihove spojine |
| Kemija (1869): | imajo svoje ugodne vonjave od enega ali od več takih sostavljenih éterov. V zdravilstvu se rabijo: Solitarni éter, zmes solitarnosokislega etilovega |
| Zoologija (1875): | pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz |
| Zoologija (1875): | usta, a v njih je neko posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven |
| Fizika (1869): | prvej, ne samo drugej sili, ampak da je njegovo gibanje sostavljeno; Lep primer tega daje nam ladja, ktero žene veter prek |
| Fizika (1869): | §. 11. bilo je rečeno, da nam je misliti tvarino sostavljeno iz prav majhnih delkov, iz tako imenovanih atomov. Ko bi |
| Botanika (1875): | podob in se nasledno tudi različno imenuje. Staničje, ki je sostavljeno iz strženovih (paremchymovih) stanic, imenuje se parenchym, tudi polnilo ali |
| Botanika (1875): | podobi 32. vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. |
| Botanika (1875): | večidel zelen. Vse njegovo površje je prepreženo z povrhnjo kožo, sostavljeno iz ploščnatih stank, v kterej koži je mnogo rež in |
| Robinson mlajši (1849): | takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali v Evropo, ali pak vsej bar do |
| Blagomir puščavnik (1853): | še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Viljem Tell (1862): | Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena |
| Sveti večer (1866): | čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k njemu pestovaje otroka, ter mu čez nekaj časa reče |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer |
| Ferdinand (1884): | srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz, ki hitro zdrdra skozi grajska vrata |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po tem je Jesuſ bukve saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ljudí imel pred ſeboj. Na viſhavo tedaj gre. Ondi ſéde. Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi |
| Deborah (1883): | Krojač. Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se |
| Gozdovnik (1898): | v Tubak prej ko. mogoče dospem. Uzrok vam naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom |
| Genovefa (1841): | grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure |
| Biblia (1584): | Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj, ſedeo inu isbi- |
| Ferdinand (1884): | pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da |
| Gozdovnik (1898): | je mnogo trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani |
| Biblia (1584): | je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven Morja ſedèl. Inu k'njemu ſe je veliku Folka vkup sbralu, taku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | morjá: inu je ſhàl na eno gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | taiſti dan je Jęsus vùnkaj ſhàl is hiſhe, inu je ſèdel sravèn morjá. 2. Inu k' njemu ſe je vkùp sbralu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu: 3. Inu on |
| Biblia (1584): | sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr kraju. Inu on je |
| Tiun - Lin (1891): | hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa zraven njih sedeta k mizi. Vsi so prav židane volje bili. Strašimir pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem malo sem, da z Micko govorim par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo). |
| Od pluga do krone (1891): | ladje, ki plavajo do Zagreba in Siska po Savi. Tamkaj sédita na ladjo in rešena bodeta. » Dobremu strijcu se zarosí okó |
| Od pluga do krone (1891): | bodita srečna. Ob Ljubljanici pod Trančo vaju bode čakal čoln. Sédita vánj, in voda vaji nêsi brez šuma in trušča, kamor |
| Od pluga do krone (1891): | upirali. «Amen,» odzdravijo domačini, Micika pa pristavi: «Dá, varujemo se. Sédita; danes, ko je čas, bodeta kaj povedala. » Soseda sedeta za |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da, veselo vest prinesem. ” — V tem je bila večerja pripravljena; sedli so k pogernjeni mizi in dolgo vkup ostali. Drugo jutro |
| Gozdovnik (1898): | živali, ognjevite, so jedva brzdati. Osedlani so s čudnimi lesenimi sedli, prevlečenimi z neustrojeno kožo in neustrojeno lisičina lepša jim križe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu isbrali tę dobre v' poſsóde, tę porèdne pak ſo |
| Viljem Tell (1862): | Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher |
| Biblia (1584): | je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te |
| Biblia (1584): | enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi |
| Ferdinand (1884): | jim brani z rokama. Ta otročja ljubezen do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na |
| Ferdinand (1884): | žalost, katero je občutil zaradi nepričakovanega odhoda matere, bratov in sester. Brivec ga dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſte ga poloshili? “ Mu rekó: „Goſpod! pojdi, ino poglej! “ Jok ſeſter ino prijatlov ranjziga je Jesuſu tako selò ſhel k' ſerzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlepi;” sato je on , in ſhe troje njegovih bratov in ſeſter ſlepótno rojenih, in de po tem takim ne-, móre ne |
| Divica Orleanska (1848): | stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko |
| Valenštajn (1866): | hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá, I pošlje kardinalu |
| Valenštajn (1866): | Ostani tukaj! Videti skoz to Se mora okno. Valenštajn (grofinji). Sestra, idi! Grofinja. Ne, Nikakor ne! Valenštajn. Jaz čem. Trčka (jo |
| Valenštajn (1866): | vojvodica, Valenštajnova žena Tekla, vojvodičina, njena hči. Grofinja Trčka, vojvodičina sestra. Konjičin praporščak. Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da ti |
| Pripovedke za mladino (1887): | divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je |
| Revček Andrejček (1891): | prav res ne. (Na glas Franici. ) Kje pa je gospa sestra? Franica. H gospodu župniku je šla za nekoliko. M-hm. Zvitorog |
| Revček Andrejček (1891): | gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno |
| Biblia (1584): | mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove Matere seſtra Maria Kleofe, inu Maria Magdalena. Kader je JEsus tedej viduv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava. 1. Na taiſti dan je Jęsus |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto |
| Ta male katechismus (1768): | sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre Mice sin bil, ki je barona in svojo teto Apolonjo |
| Biblia (1584): | Bratje, Iacob inu Ioses, inu Simon inu Iudas, inu njegove Seſtre, néſo li ony vſi pèr nas? Od kod tedaj letu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe pèr naſs? Od kód imá tèdaj |
| Divica Orleanska (1848): | Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jerusalem gredé je Jesuſ nékedaj v' Betanijo terg priſhel. Dvé ſeſtri, Marija ino Marta, ſte ga v' hiſho ſprejele. Marija mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet priſhel v' Betánijo. Obujéni Lazar ino njegove dobre ſeſtri, Marija ino Marta, ſi vſe persadenejo mu zhaſt ino hvaleshnoſt |
| Divica Orleanska (1848): | nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem |
| Oče naš (1854): | pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu |
| Revček Andrejček (1891): | nič zahtevala, pa sem si. mislila, da imate le mojo sestro radi. Zvitorog (v zadregi). Kaj pa še? ! |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tude tehiſteh, katire se posebej ſa enega takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ter skus take ozhitne ſnamena ſa enega naurednega brata, inu seſtro S. Joſhefa se spoſnati, inu drugem is lepem exempelnam dobreh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | priſhel. “ Ko je bila Marta to isrekla, je ſhla, ino ſeſtro Marijo poklizhe, ter ji tiho na uhó rezhe: „Uzhenik je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli ljubo ſeſtro, ki s naſhimi novizami eno pot hoditi hozhe. Ena drugi |
| Valenštajn (1866): | Grofinja. Kako? Kaj je to, Sestričina! Tekla (grofinii). Prizanesite! Peti — Zdaj v muki tej, ka dušo |
| Valenštajn (1866): | tako je! Takisto mislim jaz. Pustite ga, povedite gospodom — Grofinja. Sestričina, al vam se v glavi blodi? Pogoji vam so znani |
| Valenštajn (1866): | treba nej? Al sta brez mene našla drugo pot? Povedite, sestričina, al ste Ga videli? Tekla. Ni denes, niti včeraj. Grofinja |
| Jerica (1859): | ta je neka Jerica z Zglavnika. « »Lej ga no, mojo sestrično! Ni da bi djal, lepo dekle; če to ustreliš, kar |
| Na stricovem domu (1860): | je Mina tudi čakala, da bi jaz napeljal govorico na sestrično; iz tega obotavljanja se mi je dozdevalo, da Mina ne |
| Na stricovem domu (1860): | in karkoli sem počenjal, mislil sem vedno na svojo ljubo sestrično. Ker sem vedel, kako žalostna je ona, tudi jaz nisem |
| Prvi sneg (1886): | za jedno mizo naši znanci: gospa Kolarjeva s hčerjo in sestrično, Mirko, Čermak in Ilovski. Bili so vsi dobre volje in |
| Prvi sneg (1886): | mogoče tudi, da ni bila. »Saj poznáš Ilovskega,« tolaži Ema sestrično svojo, »rad se razveseljuje in kakeršen je, nestanoviten in lahkomiseln |
| Prvi sneg (1886): | z izurjeno svojo roko tudi sama kaj prisluži. S svojo sestrično Emo, ki se je po smrti svojih roditeljev kar preselila |
| Dva adjunkta (1888): | gospodično Milko, hčerko prej imenovane, in davčni adjunkt z njeno sestrično, že skoro malo póstarno gospodično Sabino. Zgaga si je bil |
| V krvi (1896): | častilci, laskajoč se njeni krasoti. Ritmojster jo je predstavljal za sestrično svojim tovarišem, ki so tekmovali med seboj, kako bi bolje |
| V krvi (1896): | Vedel sem, da primeš takoj za vodico, ko ti pokažem sestrično. « »Kaj pa hočem! Spametovati se moram vendar enkrat ... mhe, evo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno količino postavimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3a in 7b, 5x in 5y. § 14. Istoimenske izraze seštejemo, ako seštejemo njih koeficijente ter to vsoto pred skupno glavno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naslednja za jedno mesto dalje proti desni, ter jih potem seštejemo, kakor stojé; vsota je iskani kvadrat. N. pr. Kvadrat dekadnega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b). c = (a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Dvoje jednako zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z |
| Fizika (1869): | takrat je, kakor se vidi, njih učinek enak njihovej vsóti (soštevku, sumi). Ako pa sile vlečejo sicer v enako mér, ali |
| Biblia (1584): | vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar |
| Valenštajn (1866): | deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód |
| Botanika (1875): | vsake sledeče žetve enako bogat. Obdelovanje njiv po kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode velki mras, katęri noter do Meſza Sushza terpi. Spomladanska Sétov. More toku perzaitu, koker bode mogozhe ſe sazhęti, inu vſse |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tal mersla, inu vezh ſuha, koker mokra, vſselej neſtanovitna. Spomladanska Setv. Aku je Jezhmen na friſhne, dobre grunte, inu sa zajta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vender vſsi Fruhti posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | snęga, h' konzu dobra bres snęga, vender veliku vetra. Spomladanska Sętv. Je enu dobru jezhmenovu Lętu, ga veliku inu dobru rata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubite gnoja, zhe ga v jeſeni morebiti sa pervo pomladanjſko ſetev vosite, ali zhe zeló nepodoraniga na njivi puſtite. Nikarite! vaſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poleshe, to je: pſhenize, reshi, jezhmena. 2. Globoko oranje, de ſétev korenine globoko v tla sashene, varje pred valam. 3. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pride delo na enkrat s kupam: koſhnja, shetev, oranje in ſetev; vunder ſe morajo tudi sraven tega ſhe druge opravila dopolniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krompir in turſhizo okopavati, njive v drugo praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe jame bilka ſuſhiti in rijaveti. Dobro vdelaj njive sa ſétev, ſéj shito ob pravim zhaſu, pa ne v mokrotni kraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe mora osirati, kdor hozhe pravo mero ſemena ſi sa ſétev odlozhiti, de ga ne bo savergel, in ne preredko ſejal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druga plasha med shitam rada raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh. 4. Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu vremenu. 5. Na njivo, ki je sa ſétev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pade, drugi dan pred ſolnzhnim is-hodam ga pa savlezhi. Taka ſétev ti bo vezh dni popred selenila, hitreji raſtla, in do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahlo in gorko semljo, ker ſhe simſka mokrina v semlji ſétvo koj oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno pôzne. Dan po sv. Andreji je pervi |
| Botanika (1875): | rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | izmolzejo, in da je treba se veliko druzih okolišin pri setvi pred očmi imeti, da bomo, če kake posebne ujme ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kmetovavcom, ker se l. še več kot polovica semena pri setvi prihrani, 2. žito veliko lepši raste in tudi ojstra zima |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svoj dopolniti zamore; prelahki ne morejo valjati. Vali se po setvi, da se zemlja na verhu še nekoliko zdrobi in okoli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | morebiti tudi apno ali saje. Če bi 14 dni po setvi spet se ravno tisto, postavim, zelje, sejali, bi bolhe na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svetjejo umni in skušeni kmetovavci raji v jeseni namest ob setvi gnojiti, če je gnojiti treba. Če je pa prej korúzi |
| Razne dela (1870): | Bratje, sercu temu vpisani, Ste sami dovolj prebrisani, Žita v setvi znate zreti, Ali v prid bo žetva šla. |
| Holekova Nežika (1876): | me je iskalo vse in me rado imelo ob košnji, setvi in na vsakem delu. Tisto leto je bilo rodovitno; drevje |
| Od pluga do krone (1891): | najprej o ponesrečenem Vehovci, nató o vremeni, o žetvi in setvi in kar je drugega dela navadnega o tem času. Kadar |
| Od pluga do krone (1891): | vé kje, ko bi bil rajši prišel domóv ob ajdovi setvi pomagat? » «Kovač, kakeršen mož, takšne besede,» pravi Jaka. «Jurij se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je semlji in ſadu jed ali ſhpisha. V jeſeni pomladanſki ſetvi gnojiti, bi bilo ravno to , kakor saſpanimu zhloveku po nozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bersh isſpod shivine na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mokrim ga ne gre ſejati. Ko bi bil she po ſétvi mras ali ſrén vſejano semljo ſpuhnil, ali persdignil, tako ſejanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preſho gnojiti, napraviti, ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sernja poſeje, kakor per posni; sato, ker ſe po sgodni ſetvi ſad bolj vkorenini in rasraſte, kakor po posni; sa osimino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodljivo, na dneve, na meſze, ali na sasnamenovane zhaſe ob ſétvi gledati : ampak ſ. piſmo nam takó govorí : Kteri na veter |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | večkrat preorjemo, in je jo treba pognojiti, se gnoji pred setevjo. Zdaj je vprašanje: kako je boljši, globoko ali plitvo orati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali pa ob majhnem gorkem dežji poseva. Nekteri jo s setevjo vred gipsajo. Seje se zgodaj pomladi med ječmen, ali med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | media), žitu zlo malo škodjejo. Z dobro brano se pred setevjo lahko veliko škodljivih korenin z njive izleče in zatare, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | potrebujejo in najdejo. Nektero seme, če lepo vreme kaže, pred setevjo kak dan prej zmočiti, storí, da v zemlji prej kalí |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se pred setevjo večkrat preorje in premeša; naj se pred setevjo dobro pognoji; ni dopovedati kako lepo bo po tem vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | napije, naj se s poprejšnjo zgornjo pomeša; naj se pred setevjo večkrat preorje in premeša; naj se pred setevjo dobro pognoji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | take rečí, ktere delajo dolge korenine, oberniti, je treba pred setevjo dobro pognojiti, in ne več tako glo¬ boko, ampak le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pregosto, ali ne enako seje. Seme apniti ali pepeliti pred setevjo je koristno, ker apno in pepél imata živež za rastline |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manjši ali tanjši brazde režejo. Če njivo prašimo, in pred setevjo večkrat preorjemo, in je jo treba pognojiti, se gnoji pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vil bi bilo v tédni nar koriſtniſhi lotiti ſe. Sa ſétevjo in ſadam je potréba semljo rahljati , de jo srak preſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo. V mokrim vreménu je sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſi drugazh pomagal. Şhkoda vam je, zhe gnoj dolgo pred ſetvo na njivo ſpeljete, ali zhe ga tam dolgo zhaſa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugo brasdo priti. — Shitu ſe mora narmanj oſem dni pred ſétvo gnojiti. — Kdor shelji, kaj vezh od tega svediti, naj ſe |
| Biblia (1584): | je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu ſo |
| Biblia (1584): | vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha, inu jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v resnici veruješ v moje copernije in moje čarodejne pijače? ” „Se vé da sem; ali so mar zgolj prevara? ” „Ne popolnoma |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve da pojdem ž njo, in potrebovala Bom več denarjev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem dobro vedela, da vas ne more videti ne terpeti. ” „Se vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili |
| Kemija (1869): | atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki |
| Astronomija (1869): | nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se vé da, tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki |
| Fizika (1869): | da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni se |
| Fizika (1869): | iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To vse, se vé da, so stvari, ki jih vsak dan vidimo, ki |
| Botanika (1875): | zavolj česar so ti nebitni plodovi deli za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer se družinskih |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila, se ve de ni vedila, kje je. Ko je pa trudne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k čemur treba seveda nekoliko vaje. |
| Gozdovnik (1898): | angelj. « »Ni ne eno ne drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo |
| Zlatorog (1886): | in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v njuni cveteči dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru |
| Valenštajn (1866): | vidi se, ali se zná, Da vojska od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 19. dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle |
| Zoologija (1875): | ptica selivka pri nas prikaže vsacega leta dvakrat, kajti na severji gnjezdi, meseca oktobra |
| Zoologija (1875): | dolga ptica, zgoraj črna in zelenkasto rumeno lisasta. Gnjezdi na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere so morali |
| Astronomija (1869): | polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga vidijo čedalje več kar lepih zvezd, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po morji v daljne južne dežele, zgubijo počasi vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta strup iz njih , kadar se presade' v ptuje bolj severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer |
| Valenštajn (1866): | jezero ognjeno, I mislim, da poženem z Bogom kmalu Čez severnega morja ga valove. Na srci mi je le celota. Glejte |
| Astronomija (1869): | opazovalcu stoječemu v o pod. 26. To mesto je od severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej |
| Astronomija (1869): | severnega tečajnega kroga ef, oddaljenega za 23 ½ stopinje od severnega tečaja ta dan solnce celó ne zaide; dan jim traja |
| Astronomija (1869): | ves čas vsakdanskega vrtenja zemlje okrog svoje osí. Prebivalcem znotraj severnega tečajnega kroga ef, oddaljenega za 23 ½ stopinje od severnega |
| Zoologija (1875): | in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti na norveških, in le redko kedaj ga viharji |
| Fizika (1869): | nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno tega kraljestva |
| Astronomija (1869): | polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba |
| Tiun - Lin (1891): | sem potem, ko sem določil meridijan, da smo bili na severni strani paracelskih otokov, med imenovanimi otoki in kitajskim otokom Hainan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nar bolji med njimi bodo premje dobili. (Shelesne zéſte v ſéverní Ameriki) ſrovo maſlo ali puter delajo! Inshenírji Şhent-Jurſhke dershave ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako ſe je she v tiſtih „krajih sdrushenih dershav v ſéverni Ameriki *) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani in „poduzheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | deželah so žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so ga le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kdo zamore dokazati egiptičnost ali etruščinost Noričanov, naj izkaže! Pri severnih Slovenih je nadomestoval ta cvet limbar, lilija, kakor Nicolaj Thuri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sp. i. d. pričajo strategrafično enakost z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso |
| Zoologija (1875): | spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji |
| Botanika (1875): | posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena |
| Botanika (1875): | povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje. Znana |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so bili v zapadu od Jadranskiga morja, drugi pa v severnim iztoku, in zadnje je on k Ilirii štel. Dandanašnji se |
| Astronomija (1869): | pod. 50. vidimo solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | parvan, Vorsprung, Hervorragung, slovenski: pernica = podgorje, pernos, pernavslj = podgoršek. V severno-slovenski mitologii se vjema z imenom Parvat, Parvati, ime Pereslav, Pereslava |
| Astronomija (1869): | da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun |
| Tiun - Lin (1891): | prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni se veter v severovzhodnik, postane še močnejši in nas žene proti obali Kočinčinski. Ta |
| Fizika (1869): | do oktobra vleče tam jugozahodnji veter, ostali letni čas pa severovzhodnjak. Na morskih obrežjih vlečejo vetrovi, tudi prav pravilno se premenjajoči |
| Fizika (1869): | jugovzhodnjak, potem jug in jugozahodnjak, zahodnjak in severozahodnjak, sever in severovzhodnjak, na zadnje spet vzhodnjak. Časih se sicer dogodi, da skoči |
| Fizika (1869): | kedaj se red preobrne, tako da bi za vzhodnjakom vlekel severovzhodnjak in sever. 229 Znamenito pravilnost kažejo vetrovi, ki se imenujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štej snežnikov goličave, Kar derži nar dalj oko. — Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik |
| Tiun - Lin (1891): | in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni |
| Tiun - Lin (1891): | konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na Korintharje na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja. Od tod naprej je peljala zato okinčana |
| Tine in Jerica (1852): | odgovori Tine, „pred je drugo drevo vsajeno, kakor nova hiša sozidana. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi mornarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za mornarske tvorila (Modellen-Saal), ki je bilo kaj lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne obdela — pa tudi noben narod se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | se nikada ne konča). — Samimi dobrimi željami se hiša ne sozida: samimi željami se slovenščina ne upelje za družbeni jezik. Jeden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida vojaška kopeljnica v peščanskih toplicah na Ogerskem. — Kdor praša po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zberó vsako zernce raztresenega mojega prahú in iz njih zopet sezidajo to-le moje telo, ktero pa ne bo več podložno, ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sezidajo vsi trije v 1 uri, b) v koliko dneh sezidajo vsi 1708 dm3 zidú, ako delajo po 12 ur na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tretji v 6 urah 281 dm3 zidú; a) koliko dm3 sezidajo vsi trije v 1 uri, b) v koliko dneh sezidajo |
| Oče naš (1885): | se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus je ustanovil sv. vero |
| Valenštajn (1866): | briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni knez |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tudi je dal kralj v Kejševem krasno cerkev sozidati, in zapovedal, da se ima vsako leto v postu spomin |
| Čas je zlato (1864): | pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se je bil s kraljevičem seznanil, neutrudeno gojil in vedno več skup nanašal, kot pridna čbelica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | deželnega odbora. Mladi gizdalin se je brž z mnogimi krogi seznanil in po kavarnah pridno biljard igral. Nekega dne pretekli teden |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Seznanil se je s starim ovčarjem, ki je bil pošten mož |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | grof Orsat Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva |
| Maria Stuart (1861): | Roseta, Zvijaškega vladika? Mortimer. Z vsimi Škoti Pregnanimi sem se soznanil v Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož |
| Oče naš (1854): | jih prosil, mu povedati, kako sta se s patrom Arkimboldom soznanila. Z navadno odkritostjo mu je Ménart vse povedal. Rad bi |
| Najdenček (1860): | mi je pustil in tako sva se bolj in bolj soznanila. Ko sva o pol dné v gostivnici se vstavila, me |
| Kemija (1869): | I. Neorganska kemija. Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v |
| Ferdinand (1884): | izvanredne zmožnosti za godbo in petje, katere je vse občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali |
| Zoologija (1875): | žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku poleg trihin najnadležniši. Dostikrat so |
| Kemija (1869): | takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni, končamo vvod z nekterimi premišljevanji |
| Kemija (1869): | nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili. Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburški, štajarski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno ali drugo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | poti mislimo bravce po širokim svetu s tem imenitnim delam soznaniti, dokler ne pride v posebni knjigi doveršeno na dan. In |
| Botanika (1875): | so hoče z droboslovjem le nekoliko sam se svojimi očmi soznaniti, more to le s pomočjo dobrega mikroskopa doseči. Sreča je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi napredki, ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi zhevlje isujeſh. ” Zeſarſki ſe puſti proſiti; gre, mu zhevlje isuje in kar sagleda, de Franzós ima parklje in kremplje. — „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je ravno tiste dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | znotranja širjava lesa. Postavim, deblo meri po okoli 1 ½ seženj, notranja vprečna širjava ali debelost lesa bo znesla tedaj blizo |
| Potovanje krog Triglava (1860): | žlebiče in prekope, kakoršnih sva vidila od palca do čez seženj globocih. Se vé da ti razori morajo vsi proti eni |
| Ljubljanske slike (1879): | umetniški talent pri ljubljanskih gospicah tako redek, kakor ljudje čez seženj veliki. S 16. letom je naša gospodična zrela za svet |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | pa treba imeti vajeno oko. To pa imajo jezerci. Poldrug seženj globoko bo stala in samo repno plavut kazala, pa izgubljena |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Metko in pred njo brezštevila drugih deklet. — Za Gradiščem leži seženj pod zemljo med kozolcem, potom in glogovim grmom velik zaklad |
| Dva adjunkta (1888): | rešen svojih skrbij. Ležal je v mokrem, blatnem jarku poldrug seženj pred kobilo; glasen cmok in tožen stok je bilo jedino |
| Moja hoja na Triglav (1897): | sem; zakaj na obeh straneh ceste me je spremljala nad seženj visoka, strma stena prvotnega in raz cesto nakidanega snega. Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih |
| Astronomija (1869): | drugim méram. 1 zemljepisna ali nemška milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim |
| Astronomija (1869): | toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 |
| Astronomija (1869): | milja (lieue marine) = 1/60 ,, = 1851 ,, 1 angležka milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in iz kterega je krajnska družba prejela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 sežnjev na široko določenih, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico in olepšan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na 20 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali britofa sidali. Kdor je; ta moſt, ki je 15 ſeshenov nad Kokro, vidil, ſe je zhudil. Bres vſih ſtebrov in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poddrúshniza (Filialkirche). Ena zola te karte ima v ſebi 1500 ſeshenov ali klaſter semljiſha ; zela ſhirjava karte pa je ſhtir zhevlje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kam de je prišla ; če tedej pol lóta loja, ga sožgaje, razkrojí v kislic, vogelc in vodene, morajo tudi te tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zopet nazaj dobé. Če pa kdo hoče kako reč, jo sožgaje, razkrojiti, mora s posebno marljivostjo skerbeti, de mu nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred sto leti bi jo bili za copernico na germadi sežgali. Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s |
| Zeleni listi (1896): | Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam šibo sežgati«. »Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če |
| Fizika (1869): | množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se sežgè en funt spodej imenovanega goriva, se zamore dodano število funtov |
| Pripovedke za mladino (1887): | zgrabi z rokovicami haljino, nese jo k ognju ter jo sežge. Drugi služabniki zopet zagodrnjajo, češ, sedaj je celo kraljevo svatovsko |
| Pripovedke za mladino (1887): | mu drugi, „ako kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj to pomaga, če kdo ve |
| Biblia (1584): | Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga |
| Biblia (1584): | poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo |
| Fizika (1869): | toplote da se dobi, če se določene množine raznih teles sèžgó. Skušnja je pokazala, da, če se sežgè en funt spodej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | asbestove zvrsti vežejo s predivom ter tako stkavši oboje vkup sežgó pozneje predivo, pa ostane tkanina, koje se poslužujejo za obleko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po mladikah ali po deblu sagledaſh, odreshi, in na ognji ſoshgi salego , preden ſe goſenze po drevji slésejo. 7. Zhe ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo shivina v ravno tiſtim hlevu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pajzhno k mladikam perprédeno perje s vertnimi ſhkarjami poſtrishi in ſoshgi. Kmalo ko mras nehá, jabelka in hruſhke zepi s jabelzhnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | omedi jih nar bolj s ſtaro bresovo metlo , in sárod ſoshgí. Preglej vſe njivno in vosno orodje, in vſo drugo kmetijſko |
| Botanika (1875): | pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem iz vulkanov vedno velike množine ogljenčeve |
| Kemija (1869): | vemo, da so taka telesa izgorna in da pri popolnem sežigu postanete samo dve hlapni in kislečnati spojini, namreč ogljenčeva kislina |
| Kemija (1869): | schweissen, 423. Verbinden chem. , spojiti. Verbindung, spojina. Verbrennungsprodukt, izgorina. Verbrennungsrohre, sožigalna cev Verdunnen, razrediti, razblažiti. Vergoldung galvan. , 442 Verkohlen, zogljeniti (act |
| Kemija (1869): | 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345. Cev plinovodna, Gasentwiekelungsrohr. Cev sožigalna, Verbrennungsrohre. Chamaleon mineral. , mineralni kameleon, 427. Chemie, kemija. Chemie analytische |
| Kemija (1869): | Obe dve izgorini ste hlapni in obe vročina prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom |
| Kemija (1869): | okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61, ter se od zunaj razbeli. Cev |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pa na deželo gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se |
| Rudninoslovje (1867): | paziti, namreč: 1. na število ploskev, ki se v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk |
| Zoologija (1875): | da izhajajo iz živčnih ozlov ter se zopet v ozle shajajo ter tako delajo mrežaste pleteže. Take živčne ozle imenujemo ganglije |
| Stelja in gnoj (1875): | z gnojem zboljša, bode z manjšo množino stelje veliko bolje izhajal, kakor pa s poprejšnjimi silnimi kupi. Ljubi rojaki! bodi vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ptujcov iz vsih evropejskih deželó se je k njemu shajalo, ga za svete opraševat. Poženčan. Novi védež. Proti koncu pretečeniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misli, de poslanci druziga ne delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko shajati pusti. Kolikor bolji so droži in kolikor večji krofi še |
| Zlata Vas (1850): | bilo tacih, ki so še samogli davke opravljati in pošteno shajati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der Berge, Parvat, der |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj zhujejo vſi ſoſéſkarji, de nobeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med tem postala zemljina skorija, čem kasneje se je tedaj shladila in zadosti skrčila, da se je mogel strop na novo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | čedalje več toplote v neizmerno nebo pošiljajoča ognjena krogla shladila se je sčasoma, posebno na površji. Težko raztopljive kemiške sestave |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se hladno na miso da. 201. Jajzhniga beláka mleko. Per |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidil. Enu poſhténu deklé, inu en Goſpod imata en ſ' hod pod to lipo. Jim bomo eno zhaſt narędili. Budalo. Ha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar svet stojí, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so |
| Astronomija (1869): | izstopa iz nje, in pokazalo se je, da ob času shoda, ko sta zemlja in Jupiter za 42 milijonov milj vsaksebi |
| Astronomija (1869): | nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b in h v pod. |
| Gozdovnik (1898): | bilo na obrazu, kako izredno in odkritosrčno se veseli tega shoda. Fabij stopi k Arečizi: Don Antonio de Mediana! hočete li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev. Kar prvo zadeva, je slehernemu znano, kako lastna skušnja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pomoči ne užival. U povzdigo učiteljske omike so potrebni tudi shodi učiteljev, kteri naj bi po potrebi časa in okoljšin pogostni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dopisnik „od Save” — da to dela predsednik nalašč, da pri shodu nima druzih udov, nego samo svoje zveste ortake, kteri glasujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | še ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da se povrne toliko potrebni notranji mir v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri svojim možu namesto sebe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kakor ſo mene preganjali, bodo tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze ga ſunejo, shenejo is meſta, vlezhejo verh ſtermiga hriba, ki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam soper njega vsdignilo. Is ſ-hodníze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa eni nevarnoſli ? Shternf. Tvoj lubi je en goluf — Miz. Shönheim en goluſę — ony, ony morejo ena golfiza biti, kir to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | okoli ſebe — Miz. Tiho! Ozha me klizhejo — ſe bomo vidili, Shönheim ! Tulp. Bog te obari, Angelzhek! — DEVETI NASTOP. Monkof nasaj pride |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | NASTOP. Mizka na okni, inu Tulpenheim. Tulp. Mizka — Mizka — Miz. Shönheim! Tulp. Lubesniva Mizka! Miz. So vſi ukup ? Tulp. Vſi, Lubza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kaj jeſt Anshętova shena bi otla biti ? — ſej — O lubesnivi Shönheim! kje toku dolgu oſtaneſh! Boſh priſhal, moj Shönheim? boſh priſhal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ogleduje ) sakaj ſim ſe pak v' tebe lohka salubila, lubesnivi Shönheim? — Tukej ny tręba, de bi moj Ozha rekal — lubi ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | O lubesnivi Shönheim! kje toku dolgu oſtaneſh! Boſh priſhal, moj Shönheim? boſh priſhal? TREKI NASTOP. Shternfeldovka, sraven tę popręjſhne. Shter. Ta |
| Čas je zlato (1864): | mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani ga v mošnjico in jo obesi sinu krog vrata, rekoč |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | potem skozi celo leto v piskru na kakim suhim kraji shranijo. Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekom videl, tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni |
| Robinson mlajši (1849): | da bi iz naloženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tem ali unem, kterega bi za svojega knjižničarja si zvolili, shranila, i sčasoma bi zalo knjižnico u svoji lasti imeli. Ako |
| Roza Jelodvorska (1855): | nekdaj iz Jelodvora v Smrečnik pripeljal. »Jez sim vse skerbno shranila«, reče blaga gospa, »in zdaj bom vse v vaš grad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | naſpodobi , de bi mi njeh v'Zirkovno skrino , ali ladizo s' hranili: Sakaj tu je te kryvy plazhilu. Ouy ſo pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina v njem, in tako slovè |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa kaj se zgodí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko sadja, kolikor ga imaš |
| Najdenček (1860): | je Kristina dala, iz pod edine blazine, kjer sim imel shranjene in molil sim pobožno in z velikim zaupanjem. V molitev |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | roparji; tu so se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene dragocenosti, bogata oblačila, zlato in srebro |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih stvarí iz ne- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Ni se motil, ona je bila, — pa tako bleda in shujšana, da jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | oboje sanje: od debelih ino shujšanih krav, ino pa od polniga ino snqtjaviga klasja. Tedaj Jožef |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | krav ino sedem polnih klasov pomeni sedem rodovitnih letin; sedem shujšanih krav pa ino sedem snetnjavih klasov pomeni sedem nerodovitnih letin |
| Genovefa (1841): | Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen |
| Genovefa (1841): | go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil |
| Genovefa (1841): | peſh v kup hiteli. Vſi ſo oſterméli, ko ſo blédo, s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo kermo in ne shujša tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme |
| Genovefa (1841): | ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj vezh shkodimo, kakor pak nuzamo, samerkajte dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote, expende modum poteſtatis |
| Sacrum promptuarium (1695): | je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi cœlum |
| Sacrum promptuarium (1695): | gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator egregius, da quot non |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | e la madre mia mi hanno abbandonato: Ma il Signore si e preso cura di me”. Salmo XXVI v 10; po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa ne: ako hoćeš ali ćeš, ampak: ako budeš raditi (si laboraveris; str. 92). Nekteri, ki niso spisa Navratilovega in C |
| Sacrum promptuarium (1695): | Pridigar, pravi S. Laurentius Juſtinianus: Dabis voci tuæ Vocem virtutis, ſi quod jvades, tibi prius perſuaſiſſe cognoſcaris; validior operis, quam oris |
| Sacrum promptuarium (1695): | krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh |
| Sacrum promptuarium (1695): | obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile. Cogito namque, quod, ſi tu tanta differens non effiicis, multo magis ego veniâ dignus |
| Sacrum promptuarium (1695): | te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem |
| Sacrum promptuarium (1695): | qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni conſilij Angelus. Quod ſi, ut ipſe ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini |
| Sacrum promptuarium (1695): | na tem ſvejtu shiveti; Diogenes je bil njemu odgovuril: Quid ſi in ſtadio currerem, utrum jam oporteret metæ vicinum curſum remittere |
| Sacrum promptuarium (1695): | uxorem, accipit crucem, & laborem, Jam olim dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. |
| Sacrum promptuarium (1695): | uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | coram Deo, & hominibus. Concordia fratrum, & amor proximorum, & vir, & mulier benè ſibi conſentientes. Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua |
| Sacrum promptuarium (1695): | dicebatur, eum, qui navim ſibi comparat, & qui uxorem ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo |
| Sacrum promptuarium (1695): | nad Ceſsarizo pak ſo bile lete beſsede sapiſsane. Si tu ſic. Naveſta praime ta fazonetel, ter prezei samerka, kaj pomeni, namrezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | gorezhe ſerze, ter na Sacrata sapiſhe lete beſsede: Et tu ſic. Ter ga poshle ſvojmu sheninu. On ga sazhne premishlovati, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih razdelkih, nemreč: 1) za poljsko kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | severne kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne ali prevelike |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a : m = k, tedaj a = mk; potem je pa tudi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero mesto je za 2 m zadaj za A, in sicer se začne drugo 6 sekund pozneje pomikati kakor prvo. Čez |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja |
| Ta male katechismus (1768): | Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le tri te perve: na ti drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dialla, nej zhaſs sdaj ſe fopat, temuzh hitru pomagaimi vun ſizer vtonem: Vouk pak ſe je s' Liſizo fopal dokler Leſiza |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na rami ta pèrvi napręj jiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo, shénſke ne. Le na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo my vęjditi ne ſizer kakôr Dohtarji, ali Vuzheniki, kar od naſs obeden ne pogęruje |
| Divica Orleanska (1848): | našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo , — ali nam nar bližnjim in ptujiga žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi jih med tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se sicer še nekoliko časa obderží, pa poprej ali pozneje vunder konec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 2. Heft, strani 43— 46 pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen |
| Stric Tomaž (1853): | bolj se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri nas na Krajnskem, kjer je pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo |
| Ferdinand (1884): | se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni se mu sicer mogla očitati druga napaka, nego da je bil jako lahkomišljen |
| Revček Andrejček (1891): | ni reči (ponosno). Moji otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset |
| Sacrum promptuarium (1695): | Filij obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak sna vſse biti, koker eden ozhe, le de je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer nisem smèlla bati nasrezhnu umreti, kjer nisem noben strah enega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti, inu premiſlite dobra kakuſhen krish je on hotel neſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili vred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká, kmalo pa, ko ſe oſahne, ſe sdrobi ; satorej ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetu, v mokrotnim létu, ravno kakor vinſka terta vino. Murva ſizer v vſakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok ſzer njeh sakon dershy, inu njeh naresveshe, ampak le pravizo k' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en zhlovek usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče |
| Sacrum promptuarium (1695): | formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Paulus je sapovedal moshom, namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita |
| Sacrum promptuarium (1695): | kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris ſuis in omnibus |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je |
| Biblia (1584): | ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih |
| Biblia (1584): | De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę |
| Biblia (1584): | pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kaj naſ pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo |
| Sacrum promptuarium (1695): | efficiunt mel, quo omnia etiam amara dulcorantur, ita per id ſignificatur produci dulcedinis mel per labores, & artes, quo omnia etiam amara |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam pertranſibit gladius. Lete beſsede je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam |
| Zlatorog (1886): | Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda |
| Rudninoslovje (1867): | steklasti opâl (Hyalith) drobno-grózdast i ledvičast, brez barve, prozóren i sijajen kot steklo ; kremenova siga (Kieselsinter) je vlaknasta, kapničasta i seséda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge leta; Da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | dokazali. To sem čul z nekako zadovoljnostjo, ker je bilo sijajno opravičenje moje osebe. Še bolj mi je pa potolaženo razžaljeno |
| Pomladanski vetrovi (1881): | a to še ni bilo vse. Lipniški gospod je priredil sijajno slovesnost, da s svojimi sosedi po končanej vojski pozdravi blagi |
| Postillion d'amour (1887): | Viktoria Pik, razteza se na dolgo in vzdiguje po rebrih sijajno mesto Hongkong, cvetoč emporij, ki je vzrastel na solidni podstavi |
| Gospa s pristave (1894): | za prebrisanega pravdnika. Imeli so tudi spremstvo za varstvo in sijajno nastopanje. Po daljšem posvetovanju so naredili ta načrt, da hočejo |
| V krvi (1896): | je poiskala na najlepšem trgu »Srbskega mesta« v lepi hiši sijajno stanovanje, katero je opremila z najdražjim pohišjem. Z nakupovanjem pohištva |
| Oče naš (1854): | obedi sedeli in je vsim veselje in sreča na licah sijala, je prašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali Tvoje serce |
| Oče naš (1885): | obedu sedeli in je vsem veselje in sreča na licih sijala, je vprašal Ménart svojo blago ženo: „Barba, ali tvoje srce |
| Genovefa (1841): | luna viſôko pod obnébjem plavala in v ſamôlno ſkalovito dolíno ſijála; kadar je po sími is votlíne zhes neismérno odêjo ſnegá |
| Genovefa (1841): | sh-njimi ?” je rekel ſantek in prijasnoſt mu je is ozhí ſijala. „Sakaj pa ne pridejo k nama,” je dalje govoril, „in |
| Genovefa (1841): | viſôko na nébu ſtala, in vſim ljudém jaſno in zhiſto ſijala, ſe bo vunder vama kervavo-rudézha sdéla! O poſluſhajta ſaj, poſhluſhajta |
| Zlata Vas (1848): | lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate |
| Genovefa (1841): | ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze |
| Genovefa (1841): | ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri. Včasih se posloví |
| Genovefa (1841): | Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | žarko solnce , vreme jasno Preblage kapljice zori ; Naj solnce blagrov sija krasno, Nas uri, bistri in modri. Naj v ognji rodoljubja |
| Valenštajn (1866): | sami su i granati. Evo, kako u suncu se lanac sija! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slavo sprepévljali. Drugi zlati dar: daj! da nam v domovini sije še drugo sončice, — oj presvétli kralj in cesar naš Ferdinand |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pervi zlati dar: daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Genovefa (1841): | s zvetjem poſute. Gléj, kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo mnogo blagodarov vživali, se |
| Fizika (1869): | ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo enega |
| Fizika (1869): | v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo |
| Fizika (1869): | ravno tako je, kakor da ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili |
| Fizika (1869): | bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une |
| Fizika (1869): | síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér in v enakem zmislu delati na |
| Fizika (1869): | njihovej razliki. Dalje so prav važni tisti slučaji, kader več sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako |
| Fizika (1869): | poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil |
| Fizika (1869): | en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže |
| Fizika (1869): | ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z |
| Ta male katechismus (1768): | druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | saj večidel vsi brali, de bodo slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo |
| Zlata Vas (1850): | z dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni |
| Oče naš (1854): | največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel |
| Viljem Tell (1862): | Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec |
| Fizika (1869): | telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga |
| Fizika (1869): | ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da |
| Fizika (1869): | pretresovali: za zdaj naj bo samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med |
| Fizika (1869): | enako krožno gibanje, ako bi namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jedi, katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k daljemu izobraževanju zmanjkalo. To je kar domorodca veselí! Kaj |
| Zlata Vas (1848): | komu in koliko si dolžán; prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati. “ Tako rêče, vzame pero in papir, se vsede in |
| Zlata Vas (1848): | človek obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile. “ Župan Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne hlastá, Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v |
| Oče naš (1854): | ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Maria Stuart (1861): | Burleigh (važno). Ne zidajte na temelj strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona |
| Fizika (1869): | nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene sile imenujejo sostavljače (componenten). Pod. 22. |
| Fizika (1869): | tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno elektriko iz nič stvarja. Drugi |
| Revček Andrejček (1891): | uka. Saj sem ti pravil, da Anžetu ne bo nič sile! Vsak otrok ima svojega angeljčka varuha, tepci pa po dva |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu v'miru vshivatu puſtil. Vrozhe kopelle ne nuzat, bres ſile ne shile puſhat, od velikiga ſpaina, jeſtine, inu pijazhe ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | jęſti. Ne shile puſhati, ne erznuvati, ne kopati bres velike ſile, od nezhiſtoſti, velikiga ſpaina oddershati. Velkeh ſkerbi, inu globokeh miſel |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejn kervi, satorej ſe neſme shilo puſhat puſtiti bres velke ſile. Gorke ſpishe gvirzane jeſti, inu en glash vina piti, tudi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pizhen , ſim vdarjen, Kaj morem sa to! Nęshka. To ſo ſile , ſo teshave ! Goſpá. Vęjſh, de ſantezh ní bres glave. Nęshka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pſhize podnévi ſhvigajózhe, Ne kuge, ki hodi o mráku, Ne ſile, ki opoldne hlaſtá. Glédat' daſh mi svelizhanje Tvoje. Saupanje v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino nima kaj piti. Bog mu pa ſpet pomaga is ſile. „Vsdigni ſe,“ mu je djal, „ino idi v' ˛Sarepto na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Piſano je: Ne ſkuſhaj Goſpoda ſvojiga Boga. “ Bres ſile namrezh ſe v' nevarnoſt podajati, ino vender upati, de naſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vam je poſtavljeniga. “ Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak ſile reſhila. Brat je bil per volji mi toljko dati, alj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po sil', kaj not je, zvedit' če : „Al' so morbit' ocvert' drobljanci |
| Zlata Vas (1848): | skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Ko se spočíjejo, jo Rikard, ki svojiga gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim |
| Fizika (1869): | je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano |
| Oče naš (1885): | potem k dobremu Štefanu? in ali nama ni v najhujši sili, ko sva bila čisto ob vse denarje, zopet vse najino |
| Oče naš (1885): | prijazno pozdravil, „Ménart, jaz si z najinim fantkom v tej sili in nadlógi ne vém pomagati; ne jé nič in ne |
| Oče naš (1885): | tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ječi presedeti, tepec neumni. Vender to je le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto sa ſvojo sheno imeti zhes |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj bi ſi s' njimi kravzo kupili, ino v' ſvoji ſili pomagali. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali glava, mora biti na tiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi pulfer sa ſtrelati dóber, ſamo ſhe enkrat toliko ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs per vſi hudi ſyli, Syn ſe ofra sa naſs tvoi. 3. Na Krishu v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji |
| Zlata Vas (1848): | mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa |
| Oče naš (1854): | o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pri porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je |
| Fizika (1869): | sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo |
| Deborah (1883): | Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre. Nu, nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s' vſo ſilo zhes nais vsdignejo. Vſe ſtvary, katęre ſo od Bogá k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' dobrimu. ˛Shivljenje ino ſmert poſtavi pred-nj, ino mu da |
| Biblia (1584): | notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki inu Poſtava |
| Biblia (1584): | Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vertih in gojzdih to ni mogoče. Bog je vstvaril zato sila veliko tičkov, ki so kmetovavcu na pomoč, — ali neumni ljudje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo sila velike. Al mleko holandskih krav ima to napako, da nima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grobu sdihnil: Şhkoda ga je bilo ! Urno, kaj je noviga? (Şilo veliko bolnikov) she 2 meſza je pri naſ na Krajnſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje polno vode. Şilo veliko ljudi je she poprej ſèmkej priderlo, hudimu vremenu oditi |
| Jela (1859): | bi ne bil po tej strani bežal, ko bi me silen opravek moral ne bil; zdaj sem opravil, vodjev za pravo |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | postelji spanja išče. Ura udari eno, in krog gradu se silen krik vzdigne, da stoterno odmeva po bližnjih hribih. Mudijski in |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | pred sabo telegram. Da bi se ne zdel nesramen ali silen, se hitro odmakne, pa tujec, ki je navadno le malo |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Filipovem. V nekoliko trenotkih se je razlegal pod nebesami tak silen tresk in grom, ko da bi spustil milijon čarovnic v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | po sveti. Izgubiti tega prepísa ni smel, kajti imel je silen trud in dôkaj težav, da je dobil druzega, predno je |
| Dva adjunkta (1888): | kar krčevito svoje kotelete. V srci davčnega adjunkta je kipel silen srd, ali mladi mož se je premagoval. »Počakajmo! « dejal je |
| Od pluga do krone (1891): | še, ko bi bil človek vsaj zdrav, takó je pa silen križ. » «Lenka,» vzpne se Peterca, «če me vse ne moti |
| Ljudska osveta (1892): | Žena je trpela hude bolečine udarec konjskega kopita je bil silen. Še le proti jutru se je nekoliko zavedela. »Kje je |
| Očetov greh (1894): | v krivo prisego in da bode tvoj greh prav tako silen kakor njegov? « oglasi se koščena starka izza peči. »He, he |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo ji Moric ni mogel odgovoriti od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krajev. Ta teden so začeli okoli Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od |
| Biblia (1584): | Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr |
| Biblia (1584): | notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku |
| Zlatorog (1886): | Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader je on prevideu, de bode mogu ſvojo ſveto |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s ſmertjo rinat, inu bi biu mogu sa volo te ſiune britkuſti, katiro je nemu ta grenki spomin v' negovimu ſerzu |
| Zoologija (1875): | hup, hup in je šegavega vedenja, neprijeten je pa zarad silnega smradu. Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do |
| Zlatorog (1886): | krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da poskuša veter, dvigne |
| Gozdovnik (1898): | don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od cesarja Duklijana (Diokleciana), dve od cesarja Konstantina; tri od silniga cesarja Štefana (Dušana), pet od kneza Lazarja, deset od Kraljeviča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Na sveti večer, pišejo „Praž. Nov.“, smo bili tukaj v silnem strahu. Kmali po 5. uri zvečer je začelo v enem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svojega Gospoda in Zveličarja, in sicer v strašni vojski, ob silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo |
| Zlata Vas (1848): | morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je |
| Roza Jelodvorska (1855): | rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | le zamore. „Jaz pa mislim, da nas nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega |
| Tiun - Lin (1891): | pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu in |
| Gozdovnik (1898): | na palega dona. Don Estevan je zastonj poizkušal braniti se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naredil sem velik dolg pri nekem judu in mu obljubil silnih obresti; posojilo in obresti so morali tedaj že neizrečeno narasti |
| Gozdovnik (1898): | Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji priprosti |
| Divica Orleanska (1848): | Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje. Pervi nastop. Voglar. Voglarica |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem se pokerstil”, odgovori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nespametno streljanje je že dostikrat strelcu pa tudi drugim ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo, — al čas, kakor smo izzačetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi beſędami vpelali eno ſilno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti |
| Divica Orleanska (1848): | trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona vsih |
| Blagomir puščavnik (1853): | na vse večne čase. Amen. ” — Čez tri dni prosi in sili Miroslav svojega očeta, da bi z njim vred v svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj |
| Valenštajn (1866): | pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam |
| Občno vzgojeslovje (1887): | A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in pokretni govor |
| Revček Andrejček (1891): | Vsako leto po zimi se valjaš po bolnišnici. Janez. Ozeblina sili mi v mozeg. O Jojmene! Jeklen. In občina naj pa |
| Gozdovnik (1898): | moram dejati. « »Moj Bog, dalje, le dalje, ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe ſili ſpati. Neverni brodniki ſo ſi miſlili, de bi med njimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na hudu opomina, kader nas ta greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | poſta vabi; nas ti ſveti Vuzheniki budijo; nas ta brumnoſt ſyli, nas ta hvaleshnoſt pergaina; nas tu dobru sa naſhe duſhe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Deum ire cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per nemu pomozh iskati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje |
| Divica Orleanska (1848): | odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo samó mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré v' Egipt. Med tém je shito pohajalo, in ozhe ſilijo ſpet ſinóve v' Egipt. Juda pa právi: „Moshu, ki ondi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | namrezh is ljubesni ſe mu je nad bratam. ˛Solse ga ſilijo; gré na ſamno, ino ſe isjoka. O, kako lepa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dajo. Zhaſ in okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tako bi me bil Moric, de ravno me je govoriti silil, Bog ve kako dolgo ino kaj še poprašoval, naj bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k zavzetju. Da je povsod mnogo ljudí od vseh krajev |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ne veſsely vezh, pak eno drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę pela, tam vela. Lubesniva moja Nęshka, pridi dones |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkrivę omoshit ? tvojga Ozhęta toku reshalit? — Ali ſim te kedaj ſilil, Ansheta jemati? — — No , Mizka, nikar ſe ne jokaj ! nikar ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Veliku vezh je ta hudobnik v' ſvoji hudobi lę napręj ſilil, inu po beſsędah tiga Apoſtelna s'ſvojmi nogami Şynú Boshjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me je silila, na popravo misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po |
| Roza Jelodvorska (1855): | pak je bil nasproti siljen od svojih vitežkih del govoriti. Silila ga je sreberni kozarec, rujniga vinca natočiti, in na zdravje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil vrednega imel pred vas stopiti, če bi me ne silila ostra dolžnost. — Kako se vam hočem zahvaliti za dobroto in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedanjem tvojem stanji s teboj pričkati. Kaj ne, da boš silila Fulvija, naj dokaže, da si res kristijana? ” „Nikakor ne. Saj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdaj prvo zdaj drugo posebej, zdaj obé skupaj. Vsled teže silila so gosteja telesa niže. Ako bi bilo podobovanje ostalo pri |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zdaj sim zdaj tje moteč svojo ženo, da je zašel. Silila je v to, verniti se ter iti po veliki cesti |
| Gozdovnik (1898): | bi dobitje zlata pospeševalo. Moja puška torej Kučila ne bo silila, naj bonanso izdade. « Kučilo sope olajšan. Baraha in Oročej pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
| Genovefa (1841): | sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi, in vi |
| Genovefa (1841): | grôfa posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | seboj, ino blagoslovita me še, preden gresta! “ Egipčanje so jih silili, de naj hité iz dežele. Izraelci so tedaj mogli v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | da ima svoje modrovanje že več let spisano, so ga silili, da naj bukve na svetlo da. Ali dolgo dolgo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vedno bolj in bolj razširjevali, in kmalu celó v Evropo silili. Bali so se takrat posebno Bajezida, ki so ga po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | njih zvedeti želel. Ker se je bilo bati, da bodo silili s slovanskimi romarji tudi drugi v baziliko, izročile so se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' |
| Zeleni listi (1896): | da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati |
| Spomini (1860): | pa recite, da ne. ' Jaz ciganko začuden pogledam in se silim smejati, kakor da bi hotel misel na obrazu zbrisati. Ona |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | ve, da niso gotovi, pa v zakon te tudi ne silim. Bog varuj! To ti pa povem, da take neveste, kakor |
| Bore mladost (1862): | je ljubša, vzemj jo; toda s temi besedami te ne silim nikamur. Pripravno mi je pa bolj, ako ostaneš v gradu |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | ž njo in da se nič več ne zaveda. Vendar silim, da nas peljejo k njeni postelji; tam ukažem čuvajem postaviti |
| Nevera (1878): | ne naredi; hvaležni bodite, ako vam tako dam, ravno ne silim vas pa ne vzeti« — odgovori mu gospod hladnokervno. »Naj bo |
| Gospod Janez (1884): | mirno in hladnokrvno, da je župnika osupnilo. »Jaz nikakor ne silim,« omenil je Janez naglo in skrbno; »ako te ne miče |
| Brata (1888): | podaja brat bratu — ne také, odmikati se ni treba! Ne silim te nič; ako nečeš sprave, bodi, ali hudo mi je |
| Abadon (1893): | voljo dano trezno premišljati, predno se odločiš; zakaj jaz ne silim, celo niti ne prigovarjam ... Vem, nekaj te ustavlja, da bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | pravite, ni od vaše strani nobenega zadržka. Toda, oprostite, ako silim na to, da se tudi osebno prepričam o istinitosti vaših |
| Robinson mlajši (1849): | toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí. 2) Hlev mora biti hladen in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iše brez da bi spal, in ako ga na svitlo siliš, renči in se ti vstavlja. Njegove oči so kalne in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jo le čez potegne. To tudi zapaziš, ako konja ritinsko siliš. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal, spet v svojo domačo deželo nazaj priti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu je zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je snubil nek ptujec Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini |
| Zeleni listi (1896): | za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | one ob tem zhaſu vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Şilno je mene le to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil |
| Ta male katechismus (1768): | eno temno gerdo jezho vergl. Ponozhi je ta krej ena silnu velika svitloba od nebes ressvitlila, inu en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſamujene gnade ſlo ostrashile, inu per sodbi se bosh ti silnu mozhnu tresl, kader se bode tebi taiſteh shtivilu pred ozhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu puſtè svojo glavo moj Syn ! ſakaj ta golfa tebe silnu mozhnu, kjer je unu tebi narbel nuznu. Bulshe, inu uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ojstre, sivne, nadleſhne, inu vekavne zhlovek mote pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo |
| Genovefa (1841): | in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa voshnjo ſe ne ſmejo ob zhaſu té bolesni v ſilno vrózhih dnévih nikdar vpregati ; terpesha ne ſmejo ſploh nizh iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 36 hiſhnih numar ſhteje, in ker ſo hiſhe in poſlôpja ſilno na goſto sidane, ni bilo mozh ognju koſ biti ; v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ni ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje v poſeſtvi |
| Sacrum promptuarium (1695): | eſt inter illos, quid eſt, niſi infernus? Inu leta myr ſilnu mozhnu G. Bogu dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | meni poſodila krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi, inu leta je ſilnu lep, inu zhuden, sakaj en dan je vidila pred krajlevem |
| Sacrum promptuarium (1695): | 24. lejtih Vduva je bila oſtala, inu dokler je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naloshiti premogla; inu kar ſe je poprei nemu terpeti pre ſiunu, inu pre britku sdelu, tiſtu preſtati ſo potler negove nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu h'padeinu nagnena, inu posnamo to mozh, inu ſylo naſhih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve tiga ſveita, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katirim je bila tvoja ſveta glava v' tvoimo shpotlivimu, ali ſiunu bolezhimu kroneinu prebodena. Sdei pa poberemo tvojo rodovitno ſveto kry |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt tiga terpleina pa, katiru ſe je nemu perblishuvalu, je nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta strah te ſodbe Boshie, ta nagviſhnoſt te pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha, ta navarſhna tiga pogubleina ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z koreninami vred izderl. (Tudi pri nas na Krajnskim) je silo veliko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno vidli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj |
| Botanika (1875): | začela precej živa kupčija s tem gnojem, kterega zvozijo Angleži silo mnogo domu na Angleško (kemija §. 404.). Da je gvano |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha, lepiga ko mleko in kri, ki je |
| Maria Stuart (1861): | Al dobro vse premisli, vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od |
| Kemija (1869): | mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji |
| Gozdovnik (1898): | na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš« Pepo siloma premaga svoje zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začno pri bližnji stari zidani ograji kamnje rušiti in ga šiloma doli metati; potem pa jo smejé se dalje potegnejo. Miriam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | planiti! Se že vzdiguje — o joj! ” — In pri teh besedah šiloma sterga povoj od rane na vratu, kakor bi hotel zver |
| Sacrum promptuarium (1695): | non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo |
| Sacrum promptuarium (1695): | pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ˛Simeon od ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit ad Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je pred ſmertjo ſhe ſ' ſvojimi teleſnimi ozhmi vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim |
| Sacrum promptuarium (1695): | hic conformare ſtuduerit, tanto ei in prima gloria, & charitate appropinquabit, & ſimilior erit. Bodi tedaj moj Mashnik. Exemplum fidelium in verbo, & con |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | peklarjam, inu bolnikam pomuzh skaſuval: inu ta zhaitenja uredne Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | wugal. Kader se is ſhaloſte pokorne, takrat se koker uni Shimen, katire je bil h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu Shimn Peter: Goſpud ne le ſamu moje noge, temuzh tudi roke |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nanjegoveh kluzhah. Latir is 12. Apoſtelnov ima narvezh ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej |
| Biblia (1584): | osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu |
| Biblia (1584): | inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot, kateri je tudi njega ferratal |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogri, aku bote med ſabo lubesen imeli. Rezhe k' njemu Simon Petrus: Goſpud! kam gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še dandanašnji toliko s stvarjenjem po svetu opraviti! Na Dunaji. Simon Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas. 56. Inu njegóve ſeſtre, ali ni ſo vſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta Kananitar, inu Judas Iſhkarjót, katęri je tudi njega isdal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rezhe k' njim: Vy pak kaj pravite, kdó ſim? 16. Şimon Pętèr pak je odgovóril, inu je djàl: Ti ſi Chriſtus |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tesho krisha peſhati sazhel, mu ga je mogel neki mosh, ˛Simon po imenu, sa njim neſti. Jesuſ gré molzhé, ino móli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Veſel mu gré prezej pravit: „Kriſtuſa ſva s' Janesam naſhla! “ ˛Simon ga sashelí bersh vi- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prav poſebna prijatla. Andrej je imel brata, kterimu je bilo ˛Simon ime. Veſel mu gré prezej pravit: „Kriſtuſa ſva s' Janesam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga bo bolj ljubil? “ ˛Simon je odgovoril: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove miſli, toraj mu rezhe: „˛Simon! nekaj ti imam povedati. “ ˛Simon je djal: „Le povej mi, uzhenik! “ Jesuſ pravi: „Poſojeváviz je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Matevsh ino Tomash; Jakop, mlajſhi tega imena, ino Juda Tadej; ˛Simon is Kane ino Juda is Karjota. Te je poſlal, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | duha dal, kteri ga tega proſijo! “ 25. Magdalena ſpokorjenka. Farisej, ˛Simon po imenu, je bil Jesuſa k' jédi povabil. Jesuſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jih po poſamesi k' ſebi poklizhe. Njih imena ſo: ˛Simon Peter ino njegov brat Andrej; Jakop ino nijegov brat Janes |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 43. Kupil sem menico za 1000 gl. na A. Simona v Brnu v dan 10. avgusta ter jo poslal N. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'katirim je biv opaſſan. Tedej je on perſhov k'Shimnu Petru, inu Peter je k'njemu djav: Goſpud! ti boſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter ſo djali: Goſpud je resnizhnu goriuſtov, inu ſe je Shimnu perkasov. Inu ona ſta nym pravela, kaj ſe je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe bote bugali, inu sa volo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim |
| Revček Andrejček (1891): | Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| Revček Andrejček (1891): | bolezen? Jeklen. (Nevoljno. ) Vedno bi se po bolnišnici valjal! Nosán. Šmolant je, šmolant! |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sin bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Blizo Brežèc na Štajerskim) sta 18. dan Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko smerti otéli, ko bi bili |
| Divica Orleanska (1848): | dobro mi storí, Čertim ga, ki me rani – če je sin, Tim več je vreden čerta mojiga. Življenje vzamem, komur sim |
| Stric Tomaž (1853): | bo“, ga spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | in kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria |
| Zlatorog (1886): | vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. Şin ga od ozheta prevsame in tako gre to ime od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moraſh pa nekoliko bolj rasloshiti, ſizer te nizh ne rasumem. Şin (nareshe majhne liſtike papirja, vsame pezhatni voſek, ga dershí proti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bolečin. O, kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj |
| Biblia (1584): | supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga Zhloveka priſhàl v'ſvojga Ozheta zhaſti, s'ſvojemi Angeli |
| Biblia (1584): | On je odguvoril inu je k'nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt |
| Biblia (1584): | jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha ima. Syn tiga Zhloveka je priſhàl, ta jej inu pye, inu ony |
| Biblia (1584): | offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on je od unod |
| Ta male katechismus (1768): | Kriste ti Krayl te zhasty! Ti se tvojega Ozheta vezhne Syn; Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tempelna poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de bi movzhov. On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá. 41. Şyn tiga zhlovęka bó poſlal ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd ti Şyn Davidov: moja hzhy je od Hudizha hùdú sdęlana. 23. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr ny zhes ſvojga mojſtra, ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli: Eni, de je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti |
| Pozhétki gramatike (1811): | s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je ſhel od doma v' daljen kraj, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga |
| Genovefa (1841): | koſhuta je bila, ktére mléko ſta Genovefa in njeni ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal |
| Genovefa (1841): | lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in |
| Genovefa (1841): | in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je pa bilo, de ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza |
| Biblia (1584): | inu je djal k'njemu: Svelizhan ſi ti Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj |
| Biblia (1584): | odguvoril, inu je djal: Ti ſi Criſtus, tiga shiviga Boga ſyn. Inu Iesus je odguvoril inu je djal k'njemu: Svelizhan |
| Biblia (1584): | brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus, Simon od Kane, inu Iudas Iſhkariot |
| Biblia (1584): | letimu taka modruſt inu muzh? Né li on eniga Zimermana ſyn? Ne li njegovi Materi ime Maria? Inu njegovi Bratje, Iacob |
| Biblia (1584): | pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe pred Jesuſa uſtopi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potam jedi spat uboshiam jemeni noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri |
| Divica Orleanska (1848): | Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno sta bila že |
| Stric Tomaž (1853): | zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare ne maram, ni |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ni še slišala od enega, troedinega Boga, ne od Boga Sina, ki je zavoljo ljudi človek postal. Neznana jej je bila |
| Oče naš (1885): | „V njega moreš verovati, v njega, kot edinorojenega Sina božjega. Verovati moraš, kar je učil, in po svoji sveti |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja. Kakôr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O |
| Sacrum promptuarium (1695): | je G. Bogu shlushil, de mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal; leta tedaj fazonetel vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona. Dixit |
| Sacrum promptuarium (1695): | mej vſimy Svetniki je bil njega isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater doloroſa |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl te zhasty |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish obeseli. Moje pezhanje is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu bo uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſelilo. ” ˛She bolj je pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe |
| Genovefa (1841): | umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v |
| Genovefa (1841): | otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v Tvôjiga ſina in Tvôjiga Duhá, v ſposnanju Têbe in v ſvéti ljubésni |
| Genovefa (1841): | Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa kaj je ta |
| Genovefa (1841): | okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa, goſpó in ſina ſolsé ſilile. S ganjnim glaſam je grôf rékel: „Shlatni vitesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de bi bila saſtonj njuna |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni |
| Genovefa (1841): | tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga nêzhe ſvôjiga ſinú ſposnati. Oh meni ſtrah ne da ſpati. Do polnozhí niſim |
| Genovefa (1841): | Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih ljudi! ” — in njegov svéſti |
| Ta male katechismus (1768): | uſſegamogozhnega stvarneka nehes, inu ſemle. 2. Inu v' JEſusa Kristusa ſyna njega edinega, Gospuda nashega. 3. Katire je spozhet od svetega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim imel to ſręzho, de ſim bil sa otroka, ali ſyna Boshjiga gori vsęt: jeſt ſe hózhem tèdaj sadershati, kakôr en |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | II. Premiſhluvanje. Kdó ſe ſkusi tiga sgubleniga ſyna saſtópi, ſim vam vshę povędal, de ſmo namrezh my gręſhniki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu jo proſsi, de bi gahotlana męſti njega sa ſvojga ſyna gori vsęti. Shena, pole, leta je tvoj ſyn. (Joan. 19.26. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več |
| Divica Orleanska (1848): | V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne pravde. Kaj je |
| Zlata Vas (1850): | je leto preteklo in Brencelj je prišel zopet s svojim sinam. Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z |
| Blagomir puščavnik (1853): | k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | smejali. “ 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila, ke sem is mojem Synam enu uwohnu ſhivlenje pellalla. Usmilenje sem jeſt od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | meni zhes uſſe ſveſt, inu akulih je on mene is Synam boſhjem noshezho othl skrivaj ſapuſtiti, toku mene on vonder reſglasiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu britkuſte. Jeſt sem se szer veliku veſſella nad mojem Synam uſhila, al ſavle terplenja, katiru je njemu naprejſtaîlu, je meni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Jeſt sem govorila is Angelam v'moji hishezi, is mojem Synam v' tempelnu, is Eliſabetho v' sveti hishni drusheni, inu v' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | serze ima, S'gnado daruje vſe srote. S'ozhetam , no Synam je Vreiden zhasty, hvale vſe. 7. Kristus kral vezhne zhasty |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidi ſama, kaj ſe s' nję Synam gody, inu kakuſhnim Synam? Tim nar bólſhim, tim nar lępſhim, tim nar lubesniviſhim, tim |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od drugih ludy, ampak vidi ſama, kaj ſe s' nję Synam gody, inu kakuſhnim Synam? Tim nar bólſhim, tim nar lępſhim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija je tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam ſe perkrivati per dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog jim je dal ſhe veliko veſelje doshiveti nad ſvojim ſinam. ˛Stari Tobija poſhlje ſvojiga ſina na Madjanſko nekaziga ſtariga dolga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tudi po Kanánſkim pertiſne velika dragina. Jakop tedaj rèzhe ſvojim ſinam: „˛Stopite doli v' Egipt, ino nakupite nam kruha ali shita |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko leshezhe, ino ravno sa tega del ſe s' ſvojim ſinam ſpraviti hotel ni, ker je miſlil, de bi sa njegovo |
| Genovefa (1841): | mrasa ozhí ſtiſnila in od ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s |
| Genovefa (1841): | in simo je Genovefa vezh polétij in sim s ſvojim ſinam v puſhavi prebila, in sdaj je shé ſédmo simo doshivéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V temu ognju dvoje ljudí konez vselo; vdova namrezh s ſinam je hotla ſvoje goveda v hlevu ognju otéti, ktere ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Krajnci. (Dalje sledi. ) Pogovor kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo |
| Divica Orleanska (1848): | me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš |
| Zlata Vas (1848): | okrogle gósti. Pa od dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá ni prišel nobeden v gostivnico. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V Ljubljani na sv. Janeza Kerstnika |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pri nas, tam je stanoval kralj, ki je imel ednajst sinov in eno hčer, Eliza ji je bilo ime. Bratje so |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled tega |
| Gozdovnik (1898): | Manitu. Črnotič pa pojde k bledoličnikom in za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | majn so bli poſſani, katiri so Norberta teh Premonſtratenſarjov mojeh Synov Ozhaka faſhmaguvalli; inu kaj so drugi drugega neshli, katiri so |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pęno, ali is enem zęglam uwyl. En ozhe ima 12. synov. Usak syn ima po 30. otrok, katireh eni v' ardęzhemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to veſèlje doshivel. 16. Joshef, paſtirzhik. Jakop je imel dvanajſt ſinóv. Naj boljſhi med njimi je bil Joshef. ˛Sheſtnajſt lét je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhí od ſtaroſti she otemnele, popráſha: „Ktéri ſi ti mojih ſinov? “ Jakop odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | méniſh, Peter! od koga jemljó posemeljſki kralji davek, od ſvojih ſinóv ali od drusih ljudí? “ Peter odgovorí: „Od drugih ljudí! “ Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa savoljo ſilnih del, in mnogoterih opravil per kmetovanju ſvojih ſinov, ki jih bote sa naſlednike poſtavili, ne morete ſami poduzhiti |
| Oče naš (1885): | ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse za bég |
| Oče naš (1885): | prihoda in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vseh pomočkov, katerih bi potreboval, da najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva. Mlaji ſin rezhe: „Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 5. Bratomor ino njega kasen. Adam ino Eva dobita dva ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de domovini U besdi in v djanji, Kakor nje hvalešní sini, Naj domá bo al v ptujini, Stanovitno bod' mo vdani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in mladi, domá v dalečini, Vsi naši prijatli, vsi Slavije sini Hvaležnosti serčne zaslišijo glas, Ki v delu, z besedo al |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vso nevarnost zaničuje; Večna je Slovencov čast. Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na Štajarskim, na Goriškim, na Teržaškim in Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi vsak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo |
| Oče naš (1885): | rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi, la voix, glaſ, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so tak polne Ko niso bile nikdar še. Zdaj je sinovam v glavo šló , De je zaklad nar lepši tó! Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak leshi? — povédite I «« »V vinogradu« — — še to, in več Sinovam mož ni mogel reč'; Žé vzela ga je huda smert |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | mavrica na nebu perkazala. „Glejte! ” reče Bog Noetu ino njegovim sinovam, „prijazno zavezo naredim z vami ino z vsimi ljudmi, kar |
| Tine in Jerica (1852): | nikdar, kar je greh. Le greha ne! le greha ne! ” Sinovam je rekla: „Na zemlji nimate boljšiga prijatla, kakor svojiga očeta |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vse. „Ali vidite otroci,“ rekla je kerčmarica večkrat potem svojim sinovom in hčeram, „kaj snažnost vse ne naredí! Ona nas je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 24. Vinograd. Neki oče rečejo na smertnej postelji svojim trem sinovom: „Ljubi otroci! Nimam vam drugega zapustiti, nego to našo bajto |
| Gozdovnik (1898): | ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in dejanja Komančeva. Ali znak mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli nad vſimi. Judu ſhe ſoſebno rèzhe: „Kraljéva paliza |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pri njih je stal sivi starček Dijogen s svojima korenjaškima sinovoma. Edino tolažilo mu je še ostalo: „Saj me ne poznajo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mogoče. II. Pod zemljo. Dolgo so že stopali Dijogen s sinovoma pa ptujci vred po podzemeljskem mostovžu s voščenimi svečami v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na poldne kazala, ko je stopil iz mesta s svojima sinovoma in tam že našel vse tri mladenče. Po dva in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in slama. Revna vdova se nekega večera s svojima dvema sinovoma iz gozda domú verne, kjer je nabirala suhljád: Mati so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ozhe ſe s' ſvojma ſinama na kamnito klop vſédejo, ki je na kraji gaja alj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál, je |
| Robinson mlajši (1849): | otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak moj nebeški |
| Robinson mlajši (1849): | njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s solzama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju |
| Zlata Vas (1850): | nam prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojim sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil. In oče |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ki jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé |
| Oče naš (1885): | namen, kakor vi pravite? ali hoče svoje bogastvo po najinem sinu pomnožiti? Sami poznate Naceta, kakošen da je. Ni ubožen otrok |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | zadnjega izdihljeja mojega življenja. Čast bodi Bogu Očetu križec, in Sinu križec, in sv. Duhu križec, kakor je bilo od začetka |
| Gozdovnik (1898): | el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şínu nekiga uboshniga kmetovavza is K. v K omórenſki ſtolnizi, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesikov, in ſe tako le glaſi : „Zeſarju Joshefu II. preſlavimu Şinu Franzovimu in Marije Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana |
| Biblia (1584): | rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu temuzh le Ozha, inu nihzhe nesna Ozheta, temuzh le Syn |
| Biblia (1584): | bo pak en Brat drusiga v'ſmert isdajal, inu Ozha Synu, inu Otroci bodo gori vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym |
| Biblia (1584): | supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr |
| Biblia (1584): | de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je meni isrozhenu od mojga Ozhęta: Inu obedèn ne ſposná Şynú kakòr Ozhe: tudi Ozhęta obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili, dokler vidio Şynú tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino |
| Genovefa (1841): | nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. Inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo ga tukaj na tem ſvetu, de ga |
| Oče naš (1885): | da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev! Oh, Ménart! kako sva vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi požerle vse premoženje, in me spravile na beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | globoki brezden, da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je |
| Oče naš (1885): | lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je |
| Oče naš (1854): | šel; zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je |
| Oče naš (1854): | je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina |
| Oče naš (1885): | je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina |
| Oče naš (1885): | šel; zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſede v' naſhi miſli sapiſsane imeti: Omnia cum Deo, & nihil ſine eo. Vſe, kar kuli ozhmo sazheti, mormo sazheti s' Bogam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jim ni hotlo všeč biti, ker se je ta Abrahamov sinek tako vedel, kakor de bi bil rad vidil, de bi |
| Blagomir puščavnik (1853): | revne gospe ne bilo, gotovo bi mislila, da je viteški sinek. ” Pri tih besedah otroka povzdigne in ga poljubi. — Bogomilo je |
| Zeleni listi (1896): | Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem se Francek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir |
| Stric Tomaž (1853): | Sinka pa bolj k sebi potegne, in mu reče : „Le okleni |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne more joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cara pogubijo. Al jih prosi stari Bogdan sivi: Ne ne, sinki, ako boga znate! Ako danes cara pogubite, Kletva bo nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stari Bogdan sivi, Knjige bere, grenke solze toči: Ne ne, sinki, ako boga znate, Milica je Lazu prisojena In ostalo bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | devet Jugovičev Jaz že lahko pijem kupo vina, Samo mislim, sinki moji dragi, S čim bi mogel Laza obdariti? Jugu pravi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero se je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih |
| Genovefa (1841): | serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico; drugače bi si še lehko zlomil roko ali nogo. “ „Nič |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs |
| Valenštajn (1866): | nam obrne lice. Trčka. O, da verjel bi meni bil! Sinoč Še le smo te zaklinjali! Ne daj Zvijaškemu Oktaviju skoz |
| Mlinar in njegova hči (1867): | In to gotovo pomaga, verujte mi! Črnot. Tako, tako. Glejte, sinoč mi je to spet v glavo prišlo, ker nisem mogel |
| Deborah (1883): | samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in |
| Zlatorog (1886): | Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi V gosti tmíni in zató si v |
| Blagomir puščavnik (1853): | začuden: ”Kaj če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je |
| Stric Tomaž (1853): | pomagal. Tega je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sint bene docentes, ut prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu bugaite S. Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor S. Paulus vam sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy |
| Divica Orleanska (1848): | ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Sir! Zlatá Drobtince ni v zakladih tvojih več. Karol. Preskerbi ga |
| Divica Orleanska (1848): | kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni |
| Zlata Vas (1848): | Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati, de je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla |
| Zlata Vas (1848): | Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga |
| Robinson mlajši (1849): | lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel, še |
| Zlata Vas (1850): | se je veliko časa zgubilo ali pa ni bilo časa, sir delati; zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak |
| Zlata Vas (1850): | lahko koj tisti dan seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je |
| Maria Stuart (1861): | célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v |
| Kuharske Bukve (1799): | daj enmalo mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni |
| Zlata Vas (1848): | je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél. |
| Zlata Vas (1848): | nar več mléka dolžni. — Perve dni so res pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko |
| Zlata Vas (1848): | sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in |
| Zlata Vas (1848): | dneva? Zakaj vsak dan se je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse |
| Zlata Vas (1848): | Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla, sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku |
| Zlata Vas (1848): | ni bila copernija. Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te |
| Zlata Vas (1850): | nihče mislil ni. Namreč, ker bi bil vsak rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak svojo živino bolj oskerbljeval |
| Zlata Vas (1850): | de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor |
| Kuharske Bukve (1799): | bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rudeči sneg se naredi z alkermežjim sokam, zeleni s špinačnim siram, (kako se perpravi, glej per zelenih rezancih (nudelnih), černi s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen. |
| Kuharske Bukve (1799): | v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad teſtó, inu jih ſpezi. 76. Bandelzi |
| Kuharske Bukve (1799): | kose po vſim na verh sliejo. — Eni potręſejo s' ribanim ſiram, inu enmalo poſtavio v' pęzh, de ſe po verhi |
| Kuharske Bukve (1799): | ojlam inu jęſiham, rasloshi zhedno v' ſklędo. 285. Krompir s' ſiram. Krompir ſkuhaj, olupi, rasręshi, s' ręsanim selenjam inu ſrovim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſrovim maſlam permęſhaj, shupe enmalo perlì, s' ribanim ſiram potręſi, v' pęzh poſtavi, inu saruméni. 286. Krompirjovi zmoki, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pravoverze, ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na Israelſkim veliko gobovih; pa nobèn smed njih, ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela, de boſta pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2 |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nam je je tri dele v vilice zagnala; turšice ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan sa uſheſmi; ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako mi zhbele kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa na Laško |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sin druzih staršev in gotovo je, da v Egiptu, Fenicii, Sirii itd. so imeli goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih |
| Blagomir puščavnik (1853): | takem vas pa milovati moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič slišati o njem. Meta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn |
| Sacrum promptuarium (1695): | pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ga potem v glavno stanišče. Pozvédel sem pozneje, da so siromaka stoprav po dolgotrajnem zapóru v Travniku izpustili. Ob 4. uri |
| Od pluga do krone (1891): | niti opazila nista. «Kam za Bóga pa vleče Janoš pijanega siromaka sedaj po gozdu. Ej, ej, ti vražja krtina, nikakor nimaš |
| Od pluga do krone (1891): | v čoln. Napad se je zvršil takó čudovito hitro, da siromaka niti klicati nista utegnila. Čoln se vrne po razburjenih valovih |
| Lisjakova hči (1892): | svojega. Majhen je še, pa se nam bode lahko privadil. Siromaka bi nama bila najrajši dala kar vse štiri; toda bilo |
| Lisjakova hči (1892): | gledališča sem; videla sem, da so v bolnico privedli nekega siromaka, pa se mi zdi, kakor bi ga poznala. Rada bi |
| Lisjakova hči (1892): | Ahnenfelsa. Tudi on je po vsi svoji opravi kazal, velikega siromaka; igral je posiljeno, toda imel je dober glas, in potrebovali |
| Lisjakova hči (1892): | vpraša, ali zastonj, odgovora le ne dobi. »Saj vidite, da siromaka mrzlica trese«, oglasi se mimogrede dobrodušen kmet, »poskusite, da ga |
| Lisjakova hči (1892): | srce. V tem pride mestni stražar in se zadere na siromaka, ki je v strašnih bolečinah bolj ležal nego čepel v |
| Gorski potoki (1895): | zmožni resnega premišljevanja; dosti je tudi takih, ki vidijo stradajočega siromaka, a srca jim tak pogled ne gane, in nekaj je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas sastpim teſte sromazhe, kateri so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | varvati. Ljubi otroci! Ne posnemajte têga pristavca. Bodite usmiljeni z siromaki in réveži, ne gonite jih z ojstrimi besédami od sebe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na glavi nosi — cela slovenska družba omolkne, ne upaju se siromaki več pogovarjati v svojem častnom jeziku! Ptujec se med nami |
| Zlata Vas (1848): | so celo léto dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je, da ne bi najne bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne dushe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna posabi” puazhui S. S. meshe sanje obiuno: noi dai sromakam da bojo sanje shebrali al bosh prei tako mainengo mou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen. 5. SHEBRANJE |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov je ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v |
| Robinson mlajši (1849): | ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri tem ozku — tèžko bilo, si lèhko vsaki pomisli. |
| Blagomir puščavnik (1853): | voditelj po neznanih ptujih krajih! Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil, me prime starček za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtrup, ampak méd, sakaj ona je rada méd jeidla: ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè |
| Zlata Vas (1850): | bi po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga |
| Genovefa (1841): | angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince |
| Zlata Vas (1848): | čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je |
| Zlata Vas (1850): | prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za nje molim, de bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verneva v drugi kraj hiše, kjer najdeva množico milo jokajočih sirot in ubogih. Prašava jih, zakaj de se jokajo, in kaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dveh véčnih očétov vzéte, kterih mnogi dogodki in terplenja kot sirót, kot ubózih pa pobóžnih mladenčev, kot poštenih in kerščanskih móžev |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Zeleni listi (1896): | sedaj močno začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per vaſ, ino vaſ bo vſe uzhil. Ne sapuſtím vaſ ſirót. “ „Ako me ljúbite, ſpolnujte moje sapóvedi. Kdor mene ljubi, njega |
| Genovefa (1841): | ſôdbo bódeta nekdaj mogla ſtati! ” „O, Ti ôzhe vdov in ſirót v nebéſih, omêzhi ſerza téh mósh, ki imâta tudi shené |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim |
| Deborah (1883): | Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne |
| Oče naš (1885): | Kot sirota je stala pred dvajsetimi leti na grobu svoje matere, ktero |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | preljuba mati pišejo de so sledne leta velik križ imeli. Srota mati! kdo nek jim ga je bil napravljal? Nič prida |
| Sacrum promptuarium (1695): | de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta ſruta, sakaj nej mogla s' beſsedo, je s' roko kasala de |
| Sacrum promptuarium (1695): | shkariamij, inu nikar s' koſso ſo travo poresali, inu dokler ſruta nej ſnala plavat je bila utonila, inu dolge zhaſsa je |
| Sacrum promptuarium (1695): | en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zamolči! Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Omeči serca ljudi, da se siromaške gospe in otročiča uboge sirote usmilijo, V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla |
| Roza Jelodvorska (1855): | vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu bres madesha bogabojezhnoſt pred Bogam, inu Ozhetam je ta: Srote, inu udove v'njeh nadlugi obyskati, inu bres madesha ſe |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog vſe dobrote , Smilenu serze ima, S'gnado daruje vſe srote. S'ozhetam , no Synam je Vreiden zhasty, hvale vſe. 7. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi srote, Ti v'naſhi smertni britkusti O Mati! naſs nasapusti Pomagei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vejdilij ali ona vſeskuſi je diala: Joh meni sapuſheni sruti! Sdaj obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej |
| Oče naš (1885): | Jéri, svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Sacrum promptuarium (1695): | she vaſs neuſel: Ona: Ah gdu bo mene vſel ſapusheno ſruto! On pravi zhe obeden drugi taku jeſt: Ona prezei rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj |
| Kemija (1869): | 486. Súsol, Doppelsalz. Svetlopis, Lichtbild, 444. Svinec, Blei, 430. Syrup, Sirop, 484. Š. Šelak, Schellack, 489. Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en dan na pomarančno cvetje deni; potlej |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe, je she shganja takó odvajen, de ga je she ſit, zhe le od njega ſliſhi. — Ali bi ne bilo tako |
| Fizika (1869): | ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku tudi povečano |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | unim ſvetu pa ga boſte do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe |
| Genovefa (1841): | O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki do ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak |
| Biblia (1584): | nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem |
| Biblia (1584): | dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt |
| Sacrum promptuarium (1695): | Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio |
| Kratkozhasne uganke (1788): | perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby |
| Sacrum promptuarium (1695): | triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel |
| Sacrum promptuarium (1695): | Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram, & benè ſit tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is |
| Sacrum promptuarium (1695): | ac honorum omnium fundamentum, ſi uxor viro per omnia conſentiens ſit; nam ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto |
| Robinson mlajši (1849): | suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi sitice precedi in daj par žlic smetene vanjo. Kumarčna polivka. Zarumeni |
| Kuharske Bukve (1799): | Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al ſítize, de ſe ſok odlozhi. Deni jeh na ſklędo; ſok puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | 187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti dobro vręti; pręden na miso daſh, prezedi polivko ſkusi ſítize, poſnami maſt prozh; deni meſo v' ſklędo, ga polì s' |
| Kuharske Bukve (1799): | graha, inu s' njo prezedę inu preshenejo to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na |
| Kuharske Bukve (1799): | ti smęſi inu perdeni drobno ſękaniga peterſhila; pretlazhi vſe ſkusi ſitze, inu tanko ruto, ozukraj de bo enmalo ſladko; tudi |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti vſe ſkup eno zhetert ure vręti, pretlazhi vſe ſkusi ſitze v' ſklędizo , inu puſti ohladiti. Al pa smęſhaj vina inu |
| Kuharske Bukve (1799): | eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od lemone, ſtolzheni |
| Kuharske Bukve (1799): | goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę; na eno |
| Botanika (1875): | Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se naredile s tem, da |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | žrejo ujete nič kaj rade. Pri tem je pa ta sitnost, da ne smejo biti predolgo v vodi, zato ker se |
| Nemški valpet (1867): | potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil sem si pa: starost, sitnost! Stari sedi nekaj časa, dene roke po mizi na križ |
| Nemški valpet (1867): | sem in tja Ali rekel sem sam pri sebi: starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je ne, če mi stari |
| Razne dela (1870): | glavo krajši. Pervi kor. (Kajetan. ) Na vsih platéh me tvoja sitnost moti. Drugi kor. (Bohemund. ) Kjer se mi zdi, tam planem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | nič izdatnega na dan. K temu je prišla še druga sitnost. Dasiravno je bila preiskava strogo tajna, se je med tem |
| Vesela vožnja (1889): | izpraznila vsak svoj kozarec. »Čemu ti je bilo treba konja? Sitnost imaš ž njim in pa izgubo boš imel«. »»Ne bodi |
| Žgánjar (1890): | Kaj bota pisala na duri tiste križe. Drugega ni kakor sitnost in obresti! " Vodopivec se zamisli. Črez nekaj čaša reče: „Čakaj |
| Gospa s pristave (1894): | so bili pravni pomisleki odpravljeni, a bila je še druga sitnost, kako bi jo prisilili, ko bi se le branila, in |
| Prve hiše (1896): | odškodnine, temveč zopet tožil. Okroglani niso posebno ljubili Grebena, toda sitnost in škodoželjnost Žličarjeva jim je bila pa vendar-le odveč. Marsikako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka |
| Rokovnjači (1881): | temu okraju, ko bi se jim kaj zlega zgodilo. Dovolj sitnostij smo že imeli. Tu pa pač moram nekaj storiti, da |
| Prvi sneg (1886): | in morali smo bresti mokri sneg. Mati je imela dosti sitnostij s čmernimi dečki, stara znanca sta vedno zaostajala, jaz pa |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gotovo slabejše in ne boljše. Da se odkrižajo vseh teh sitnostij, jeli so tuji trgovri iz Ljubljane izostajati in se je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | niso marali vstopiti, ker je bilo z vstopom zvezanih obilo sitnostij. Take so nazivali "nepoštene" in "mojstre-skaze", ("Sterzer, Fretter, Stöörer, Pfuscher |
| Senanus (1892): | mu do tega? Pozabil je bil celó knjigovodje in vseh sitnostij njegovih. Ni pozneje, ko je pospešil korake, da bi zamuda |
| Jarem pregrehe (1895): | vse trikrat oklicali, če ne bo drugače. Nekaj več bo sitnostij in pa stroškov. « »E, kaj za tiste krajcarje«, odvrne Čadnik |
| Dve svatbi (1895): | pri nas. Če bo manjši zaslužek, imel boš tudi manj sitnostij in težav. Tine, ostani! Ti jedini si mi še poštena |
| Kvišku (1899): | zaradi njega, da ne bo imel še on neprijetnostij in sitnostij; oh, oziri, služba, odvisnost — oni so baroni, imajo vpliv — on |
| Kvišku (1899): | prosil, naj vpliva na Anteta, da gre, da ne bo sitnostij, da naj o dogodku molči, baron bo tudi molčal. — Ha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Pleško, sitar v Ljubljani, za mesengaste in železne mreže in síta. 15. Gosp. V. Polak, usnjar v Teržicu, za mnogoverstno usnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani, za risarske izdélke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v Stražišu so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v Krajnju lepe sita izdelujeta, kakor so njih izdelki, ki sta jih v razstavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo, posébno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ploš v razstavo. — Posébno lepiga izdelka so bile mnogoverstne mreže, sita in rešeta iz železniga in mesingastiga dratú, ki jih J. |
| Robinson mlajši (1849): | kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na |
| Botanika (1875): | pri tem je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | naſatopy, ampak, koker spred notri, tok ſad vonkej shine. Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe |
| Kuharske Bukve (1799): | savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj |
| Kuharske Bukve (1799): | ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita |
| Robinson mlajši (1849): | ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Rudninoslovje (1867): | lomi se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren |
| Rudninoslovje (1867): | steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali kot bréskov cvet |
| Kemija (1869): | apnenci so po primešanih barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mehurčast. Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | druzih hemiedričnih likih teseralnega sistema, pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g. |
| Gozdovnik (1898): | se videli dolgi ježni čevlji, s svetlozvenkečimi ostrogami prevideni. Velik siv klobuk, ki mu je precej smelo po strani stal, dajal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj |
| Rudninoslovje (1867): | P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v |
| Kemija (1869): | zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder |
| Zlatorog (1886): | me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se |
| Zlatorog (1886): | vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj |
| Zlata Vas (1848): | kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi |
| Sveti večer (1866): | peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | veſsélje ſturila, ke bi Anshęta vsęla — Pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo! Kdu vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Mizka — vsemi ga! Mizka, vsèmi ga, pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo — — Dones, lubesnivi Ozha, ſhe dones, inu ke bi moglu |
| Divica Orleanska (1848): | In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak |
| Zoologija (1875): | leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tvojim gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je |
| Zlatorog (1886): | preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel |
| Zlatorog (1886): | si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Genovefa (1841): | kaj ſte ſtorili? Vaſha goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti je čist — Pozdravi: Hvaljen bodi med nami Jezu Krist |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto |
| Blagomir puščavnik (1853): | ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče s svojimi na |
| Blagomir puščavnik (1853): | skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček. Oči mu v solzah plavajo. Nikolaj mu ginjen roko poljubi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Komaj izreče Jovana, že hiti Zalika, proti hiši revnega Martina. Sivček se ji nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam |
| Blagomir puščavnik (1853): | je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni sivček, in sladko vaše upanje. Kako pa, če bi še na |
| Oče naš (1854): | Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog |
| Oče naš (1885): | je zdel. Poslušaje je obstal. „Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej |
| Blagomir puščavnik (1853): | zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič |
| Blagomir puščavnik (1853): | že dopeljati. ” Vitez čeravno nerad vender v to prošnjo pobožnega sivčeka dovoli in se skrije za množico ljudi, ki na kraju |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj |
| Rudninoslovje (1867): | sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje |
| Rudninoslovje (1867): | kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je; krhák, trd (tr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali |
| Čas je zlato (1864): | svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti |
| Zoologija (1875): | rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod |
| Zlata Vas (1848): | med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v |
| Genovefa (1841): | Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk |
| Divica Orleanska (1848): | de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli |
| Genovefa (1841): | priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom |
| Stric Tomaž (1853): | drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj |
| Stric Tomaž (1853): | kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od |
| Stric Tomaž (1853): | bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To |
| Gozdovnik (1898): | nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred |
| Maria Stuart (1861): | je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače |
| Mlinar in njegova hči (1867): | me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni |
| Gozdovnik (1898): | Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj |
| Zoologija (1875): | mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo nazadujočo. Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovicah in halugah. Najbolj znani so: Račji |
| Zlatorog (1886): | pógled, Da mladénič lovec je po stanu. Glej, kakó po skalah in po grušči Smelo stopa, smelo in pa krepko! Pač |
| Zlatorog (1886): | Od Zlatoróga trôhice zlatá »In vender vzpenja vedno se po skalah! « Na kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njenih ne |
| Zlatorog (1886): | Sred jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje |
| Gozdovnik (1898): | gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo v Elančovsko vas. Na najvišjem vrhunci skalovnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive |
| Najdenček (1860): | vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se nabera sneg, ki se, če se le kolikaj pretrese |
| Zlatorog (1886): | na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško na |
| Genovefa (1841): | po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred |
| Viljem Tell (1862): | tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi |
| Gozdovnik (1898): | To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da |
| Gozdovnik (1898): | kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha |
| Gozdovnik (1898): | je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je |
| Gozdovnik (1898): | nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in |
| Blagomir puščavnik (1853): | kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po |
| Genovefa (1841): | rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno |
| Biblia (1584): | jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo |
| Blagomir puščavnik (1853): | mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda |
| Blagomir puščavnik (1853): | gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti |
| Gozdovnik (1898): | doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne |
| Genovefa (1841): | shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte |
| Gozdovnik (1898): | zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo |
| Oče naš (1854): | je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v |
| Ferdinand (1884): | Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti |
| Ferdinand (1884): | temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po |
| Genovefa (1841): | divjazhine. Na kônju jo sa njo udari. Svér zhes ſtermo ſkalovje in po germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v |
| Genovefa (1841): | ſe mu je prijasno naſmejala in na selêno tratizo med ſkalovje ga pélje, kamor je ſolnze prav toplo ſijalo, kjér je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce |
| Ferdinand (1884): | se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza |
| Viljem Tell (1862): | na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično |
| Zoologija (1875): | Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah v zemlji in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v |
| Zlatorog (1886): | polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale so in vedno strmlje, Ozka steza je in |
| Blagomir puščavnik (1853): | veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva |
| Genovefa (1841): | v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpuſheno nar ſvetejſhiga imena isrezhi! Ali niſo vſi ti mojſtri ˛Skase ? Od kod pa pride, de ſo rokodelzi po desheli takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poplazhal. Mojſter ˛Skása. (Na dalje. ) Ako ſe po meſtih mojſtri ˛Skáse najdejo in ſe ſh-njimi táka godi, — o rákova maſt! — kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' |
| Sveti večer (1866): | hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | polno pri Petranu in Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice so že toliko |
| Ferdinand (1884): | poda list. Ferdinand prečita list, pogleda čudé grofa in mu skaže dolžno čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ti si začel to delo, daj ga tudi ti končati. Skazi svojo moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in najnevrednišemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na meni svojo moč tistim, ki ne verujejo v té; skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k |
| Tine in Jerica (1852): | ali drugim koristila. Tako n. p. Kaj? če se žito skazi. Vlažno požetiga žita nikar ne melji in ne peci, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v' loterſke hiſhe, inu nezhiſte kóte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te bó ſkasil, on te bó od tvojih opravil prozh odvèrnil, ti boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po |
| Robinson mlajši (1849): | se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ceci ne vaut rien, déIo je dobro, al to je ſkasheno. Odgovarjama na kakſhino beſedo, porézheſh nameſt; béſeda je reſnizhna, tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge |
| Biblia (1584): | de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je |
| Tine in Jerica (1852): | za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa |
| Genovefa (1841): | ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v' ſkedenj. “ Tudi to príliko je Jesuſ ſam rasloshil. „˛Sejáviz dóbriga ſémena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ognjem, ſ' ſvetim Duham kerſtil. Vélnizo ima v' rokah, ino ſkedenj bo pozhedil. Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s' |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna, kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči |
| Sveti večer (1866): | mašnika in pripravljali so se na smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče |
| Revček Andrejček (1891): | na ljubo! Pač. Deseti prizor. Neža. Prejšnji. Neža (počasi iz skednja na desni). Ali me je kdo klical? Ali se mi |
| Genovefa (1841): | pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | kaj da si mislim, se mu je že zdelo, Zatoraj skesan vès prijazno začne: „Ti vidiš, jez moram se v večnost |
| Deborah (1883): | sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dvakrat sapoje, me boſh trikrat satajil. “ Ino je ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo |
| Genovefa (1841): | is têshkiga ſpanja isbudil. „Réſ je, ti ſi! ” pravi in ſkeſán prednjo na koléna pade. Njegove ozhí ſo bíle dol- |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi jih imel še toliko, odpusté, če se jih skesanega serca spové; zatô je tudi cerkev zmeraj ljubila podobo dobrega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustna so mu trepetala, kakor bi se hotel spoznati za skesanega grešnika, ali le en trenutek — in spet se je pokazal |
| Roza Jelodvorska (1855): | zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil. „Na noge,“ pravi kralj, „ino hitimo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se jih skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal |
| Viljem Tell (1862): | spromenil. Rudenc (zelo žalosten se ozre na mrliča). Mili Bogi Skesal Sem se prepozno! O, da mogel ni Nekoliko trenutij še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali |
| Zlata Vas (1848): | je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je |
| Zlata Vas (1848): | in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi ne snal vprégati. Sklad Glagolov. s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorimo, potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en |
| Pozhétki gramatike (1811): | conjugal, sakonſki, paſtoral. paſtirſki, boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen. Sklad perdevkov s' imenmi. Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga |
| Rudninoslovje (1867): | te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako dolge, široke i debele |
| Rudninoslovje (1867): | II. Notranji zlog ali sklad zloženih rudnin. Posamni nepopolni kristali, iz kterih je zložena rudnina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v posamnem delovanji volje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med seboj in s konečno svrho človeškega življenja. Na tej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame |
| Kemija (1869): | pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne motijo |
| Kemija (1869): | No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in vsa |
| Kemija (1869): | se med sebo lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku *) postrani na sklade. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek |
| Mineralogija in geognozija (1871): | palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi imajo vſelej pred ſeboj zhlene à, de, poſtavim, enseigner la |
| Pozhétki gramatike (1811): | nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' |
| Mineralogija in geognozija (1871): | storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki |
| Mineralogija in geognozija (1871): | spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | avani s' auperavant pred. popréd: avant pred, je predlòg s' ſkladam sa ſeboj, avant l' áge, pred létmi; avant le tems |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh |
| Mineralogija in geognozija (1871): | povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko |
| Pozhétki gramatike (1811): | pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima |
| Pozhétki gramatike (1811): | kaj lubim? odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju |
| Pozhétki gramatike (1811): | koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka, mnóshiza. Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj od nerodne smeſe dolgih in kritkih slogov |
| Pozhétki gramatike (1811): | med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi |
| Fizika (1869): | in potem spet izžela. Ravno v tem redu se steber sklada dalje, dokler ni zloženih 20 do 40 parov, in na |
| Gozdovnik (1898): | to prašate? « »Zato, ker tristo takih, no, Pepo, kaj misliš? Sklada se s prasko, z angleško ladijo in starost je tudi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo lize; potlej s' |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | nobenkrat ſpola in ſhtevila. Druga vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh |
| Pozhétki gramatike (1811): | me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire |
| Pozhétki gramatike (1811): | od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro |
| Pozhétki gramatike (1811): | Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjém edini. V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis |
| Pozhétki gramatike (1811): | preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une lettre |
| Pozhétki gramatike (1811): | dobil. To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in |
| Kemija (1869): | lik (Krystallform), v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar |
| Kemija (1869): | tej zvezi ostati, začnó tedaj razpadati in njihovi atomi se skladajo v enostavniše spojine, tako imenovane razkoline (Zersetzungsprodukte). No poslopje se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno v Božičnem času o političnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da je roditeljem dolžnost, svoje otroke primerno vzgojati |
| Gozdovnik (1898): | ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se je čuditi |
| Pozhétki gramatike (1811): | pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père aime ses enfans, mais |
| Pozhétki gramatike (1811): | je shenſko mnoshno, ker fleurs je shenſko mnoshno. Kadar perlog ſkladamo s' dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader rezhemo cette femme est d'un bon |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga |
| Pozhétki gramatike (1811): | al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu |
| Pozhétki gramatike (1811): | écolier; tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | deleshje tombe, boſh ſam vedel, de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca. Skleda mora pa dobro ogreta biti in ta jed se precej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi v slan krop, de se dobro skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim |
| Roza Jelodvorska (1855): | navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici, ktere je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je |
| Robinson mlajši (1849): | kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel |
| Kuharske Bukve (1799): | ſklędo dęvati, vlij rumeno shupo na opezhen kruh; v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene |
| Kuharske Bukve (1799): | preden shupo perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup |
| Kuharske Bukve (1799): | mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu daj na miso. 10. Pemſka |
| Kuharske Bukve (1799): | perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtaro vraſheno ſovraſhtvo. Jih niſo posdravljali, ino niſo is ene ſklede s' njimi jedli. Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | leſu mnogotere sa domazhijo potrebne rezhi ſami narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej |
| Biblia (1584): | Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi |
| Biblia (1584): | taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo |
| Kuharske Bukve (1799): | tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili. |
| Kuharske Bukve (1799): | rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma- |
| Kuharske Bukve (1799): | sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo |
| Kuharske Bukve (1799): | jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na |
| Kuharske Bukve (1799): | lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga |
| Kuharske Bukve (1799): | zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh |
| Kuharske Bukve (1799): | miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si |
| Zoologija (1875): | zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in juho, ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica peska v skledici ter jim je rekla, naj si mislijo, da je kaj |
| Sveti večer (1866): | smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče moji materi : ‚Vi, ste jako bolni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | imaš na mizo dati, jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovih lupkov in cukra in deni jih potem v pripravno skledčico. Zdej deni v sok en lot v pol maselcu vode |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash vodo na se gori |
| Kratkozhasne uganke (1788): | de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati |
| Kuharske Bukve (1799): | dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje |
| Stric Tomaž (1853): | poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in |
| Čas je zlato (1864): | še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se učiti, de mu |
| Pripovedke za mladino (1887): | denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je |
| Gozdovnik (1898): | razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga |
| Divica Orleanska (1848): | krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza |
| Stric Tomaž (1853): | volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina |
| Sacrum promptuarium (1695): | kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer |
| Viljem Tell (1862): | vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi, al enaka proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo s tiſtimi beſedami, s kterimi je naſh ſlavni |
| Divica Orleanska (1848): | prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš Ti pri meni, bom gotovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te |
| Ferdinand (1884): | ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga |
| Ferdinand (1884): | se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da |
| Oče naš (1885): | pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na |
| Tiun - Lin (1891): | naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se |
| Gozdovnik (1898): | črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil |
| Robinson mlajši (1849): | bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred |
| Robinson mlajši (1849): | stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil |
| Divica Orleanska (1848): | dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti |
| Divica Orleanska (1848): | biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu |
| Valenštajn (1866): | Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega Nikoli hotel i nikoli sklenol! |
| Valenštajn (1866): | še enkrat Tekli približati. Valenštajn ubrani. Še omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa se dvorana vedno bolj polni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov |
| Genovefa (1841): | pa ſhe poſébno ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko odſhèl ſi v hude bôje, Mirú mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz |
| Genovefa (1841): | v oblazhila ſvôjih mater ſkrivati; mladénzhi in devize ſo terdno ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomersnjeno, ſléherui vé, kterimu je ta pot snana. Satorej ſo ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú ſim s drûshbo nájno v glavi, Me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad Ipavo, ſo ſklenili, ſvoje vezh ko trideſetlétne ſkuſhnje od vinoréje v naſhih Novizah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al |
| Genovefa (1841): | lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | navadnih, ampak tudi v poſébnih ſvétih opravilih s ſvojo zerkevjo ſkleniti. Sraven navadnih molitev sa sjutrej in svezhér, k ſ. maſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj bolji otrok |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir |
| Ferdinand (1884): | je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavi. Nazadnje jo clo iz glave vzame, dene jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti |
| Ferdinand (1884): | prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so jo pokrivale cveteče rože, vidile so se le tenki sklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem je bilo vpisno znamenje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni v mojstersko sliko tedanjega kerščanskega, pa tudi ajdovskega sveta. Pač |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali |
| Sveti večer (1866): | se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo |
| Ferdinand (1884): | ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de bi vaše |
| Oče naš (1885): | srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | gold. in dohodke z 76,049 gold. presegali za 5790 gold. Sklenjeno je bilo v tem zboru med drugim tudi to, da |
| Maria Stuart (1861): | sem razžaljen, z mano moj vladar, Moj kralj razterga zvezo sklenjeno. |
| Maria Stuart (1861): | pravite? To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar je bilo sklenjeno, se ni dalo več prenarediti. Mnogi bi bili tedaj radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da ne, izdavanje tacih del celó skoraj z materijalnimi žrtvami sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi |
| Genovefa (1841): | sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém |
| Genovefa (1841): | te ſprémi! Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor v Ameriki. Pri temu sboru je bilo na dalje ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s |
| Divica Orleanska (1848): | visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se mu je smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem |
| Fizika (1869): | o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega |
| Zoologija (1875): | se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Genovefa (1841): | ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju |
| Zoologija (1875): | ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo |
| Čas je zlato (1864): | upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaj vezh potrebniga, kakor le sunanje dela ali le dobri ſklepi. 34. Mnoge poduzhne sgodbe. Jesuſ je bil ſ' ſvojimi uzhenzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre |
| Zoologija (1875): | koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali |
| Zoologija (1875): | Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov |
| Zoologija (1875): | Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo |
| Zoologija (1875): | anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji |
| Kuharske Bukve (1799): | ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le |
| Kuharske Bukve (1799): | od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na |
| Gozdovnik (1898): | lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je |
| Pozhétki gramatike (1811): | la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani |
| Zoologija (1875): | prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti |
| Zoologija (1875): | ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec |
| Robinson mlajši (1849): | korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da ni nikogar druzega mislila kot vas. ” Fabij je namreč sklepal iz tistih Nežinih besed, ko je govorila o ženinu, kteri |
| Astronomija (1869): | našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora kako telo blizo njega biti, in izračunil je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | da bi o njih že danes (2. nov. 1871. l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene |
| Potovanje po Béli reki (1850): | vžival, ki me je bolj in bolj serčno z Odrešenikam sklepala in sklep, se vsiga razširjevanju njegove svete vere posvečiti, vedno |
| Zvezdana (1883): | mustačarji gosposki in kdo vé kaki morajo biti! Tako je sklepala mlada vaška deputacija, ko je doktorja pričakovala ter zaradi tega |
| Roka in srce (1883): | same od sebe razvijejo, in potem je sodila, je-li prav sklepala in mislila ali ne. Tako ravnanje je bila skrivnost njene |
| Iz arhiva (1890): | začujeta ropotanje sablje. V temi sicer nista razločila osebe, ali sklepala sta pravilno, da prihaja nadporočnik. »Dober večer, gospoda! « nagovoril ju |
| Na krivih potih (1893): | slabo sodijo o njem. Ali ne bosta Malka in Matija sklepala iz tega, ker je pobegnil, da se čuti krivega? Ne |
| Gospa s pristave (1894): | zvedel. Toda mislim, da brez Viridinega privoljenja se ne bo sklepala nikaka zveza. In Virida — — —.« »Virida je mlado dekle; volja njena |
| Spletke (1894): | nam, in tedaj se mu že kako prikupim«, tako je sklepala in upala. Prišla je res dobovška nedelja. Pri Tiščinu so |
| Gospa s pristave (1894): | ni bilo poročila o boju. Iz tega je Virida modro sklepala, da je stvar težavna in nasprotnik močen in nevaren. Strah |
| Slučaji usode (1897): | grajščakinje; da med grajščakinjo in pastorkom ni pravega sporazumljenja, je sklepala iz tega, ker ga je ta le redko kedaj omenjala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji |
| Fizika (1869): | 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v § |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega |
| Pozhétki gramatike (1811): | de peur que, de ne, de bi ne. 9. Sa ſklepati: Or, pa, pak, sdaj pak: donc, tórej, satórej, sa to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo ſklepati, kakoſhni goſpodar bode odraſheni zhlovek. Neki otrok shé pri sgodnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje |
| Zoologija (1875): | z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oklical in tako toliko bolj preplašil kristijane. Meseca novembra je sklical Maksimijan velik zbor, da se zadnjič o tej zadevi pogovore |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je, kakor da bi za-nj zdaj šele prišli pravi časi. Sklical je druge grobarje v svoje stanovanje in jim veleval: tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Dopisnik „od Save” se najpred huduje, da predsednik Matičin ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | resnica, in naj bi dr. Razlag tudi danes vse volilce sklical in jih vprašal, ne bo druzega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila nakloniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | pot. Česki deželni kulturni svèt je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je kterega delo. d |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | od njih. Da bi popravil to izgubo, loti se rudarije, skliče leta 1500 vse svoje rudarje in umne može, in se |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | tolar pokazal, češ, nisem več berač ne! Prec drugi dan skliče vse zidarje in tesarje iz treh far skupaj, in ti |
| Razne dela (1870): | gromade v okrogu. Žvižgajo soncov devet med verstami strele morivne, Skliče desetiga dne glavarje k posvetu Ahiles; Hera domislik mu ta |
| Razne dela (1870): | mu. On prehodi vse deržave, Čuje nižje, višje glave, Pred-se skliče tmo ljudi, Vse zastonj! carevne ni. V žalosti domú se |
| Razne dela (1870): | Jim pokaže se iz delje, Urno dalej, še v pristan, Skliče v gostje jih Saltan. Ne gledé povab, ne zvanja, Zmir |
| Luteranci (1883): | vislice bolj gotove kakor naš vsakdanji kruh? " "Sem naj pride, skliče naj shod, posvetuje naj se z nami, in če ni |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Nadvojvoda Ivan, poveljnik naš, ukaže brž, da se ustavimo in skliče potem vse částnike prédse, katerim čita brzojavko, od fcm. barona |
| Vaška pravda (1892): | Miha s tal in jo mahne po stezi v vas. Skliče vse mlade vrstnike, kar jih je bilo še pokoncu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' |
| Gozdovnik (1898): | pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni |
| Gozdovnik (1898): | puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne gane. Bog toraj duſho va-nj dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Manaſeta, k' ſtarimu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred ſmertjo, ſe ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi |
| Najdenček (1860): | Kar zaslišim za sabo krepko razgatanje. Velik konj se je sklonil čez mene in veselo svojo glavo na mojo ramo položil |
| Tiun - Lin (1891): | je opazoval to skupino. Videl je, kako se je Kitajec sklonil k svojemu sosedu ter mu nekaj pošeptal na uho, čemu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je že bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moja gospa, saj ga je res dal! ” Fabíola se je sklonila k nji in jej milo rekla: „Prosim te, nikar me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Boga, naj so vam porok za resnico! ” Fabíola je ponižno sklonila glavo in s spoštljivostjo pazno poslušala, ko jej je Miriam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so ga položili; in kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček |
| Gozdovnik (1898): | pa, da lepi obraz žene, ki se je nad mano sklonila. Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar |
| Robinson mlajši (1849): | sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter do kopita morate zadnji nogi takšni biti, kakoršni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti, kjer skokni člen neha. Ona stori, da konj z nogo, na kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo |
| Roza Jelodvorska (1855): | za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa |
| Tiun - Lin (1891): | angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu |
| Zeleni listi (1896): | ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa |
| Gozdovnik (1898): | Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je |
| Gozdovnik (1898): | drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo. |
| Gozdovnik (1898): | je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu |
| Sacrum promptuarium (1695): | kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je |
| Gozdovnik (1898): | O-hiii, o-hiii! « začuje se bojni krik Komančev. Štiri divje postave skočijo v kanove in v jedni minuti hité nazaj proti ogradbi |
| Gozdovnik (1898): | niso prej opazili, dokler niso slišali kopitanja njih konj. Hipoma skočijo na noge. Prvi pogled jim je vse povedal. Odhité k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli |
| Gozdovnik (1898): | rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo |
| Genovefa (1841): | kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé |
| Gozdovnik (1898): | moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka |
| Ultra! (1867): | na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na |
| Tiun - Lin (1891): | svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom. |
| Stric Tomaž (1853): | potil, makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita ponj. Čeravno sta se med sabo zelo sovražila, sta bila |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | na kamenitej cesti omane kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč |
| Tine in Jerica (1852): | lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi |
| Robinson mlajši (1849): | morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu |
| Kuharske Bukve (1799): | ni doſti ſladko, pertręſi zukra; potle deni v' piſkerze, al ſkudęlze, inu ohladeno na miso. 198. Kafétova ſmetana. Kuhaj s' zukram |
| Kuharske Bukve (1799): | sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na |
| Robinson mlajši (1849): | vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj rahlega, perhkega, slamnatega gnoja si pripraviti, tedaj ne sme skop biti z nasteljo in gnoja ne tako dolgo pušati na |
| Zlato pa sir (1860): | starega, pa umerl je o svetem Jakopu, ni ga škoda, skop, hud mož je bil, in kar zarenčal je nad meno |
| Zlato pa sir (1860): | je bila pa štacuna nekega zlatarja; zlatar je bil star, skop, čmeren dedec, njegov edini sin pa mlad, poln čednosti in |
| Domen (1864): | bi bil prenapečen mož, ko ne bi bil tako neznano skop, in tako malo z ljudmi. Pečal se namreč ni z |
| Razne dela (1870): | stop, Mogoče ni se njemu skriti, Tiší za njim nadležin skop, Evnuh neslan, prežon serditi. Povsod njegov je gled in sluh |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | več. Tonček je bil velik bahač, ob jednem pa precej skop. Hotel je biti lepše opravljen od drugih znancev, ali svilnat |
| Dóra (1885): | nič nima. Mlinarjevi so pa skopi. Kdo praviš, da je skop? prašam jo ter delam velike oči. — Nisem razumela, kaj imajo |
| Dva adjunkta (1888): | obedu že vsak lehko sam ugenil. Sodni adjunkt je bil skop, tovariš njegov pa nič menj, kakor to. O prvem so |
| Najmlajši mojster (1896): | Mihajlo kaj bolj prikupil, ako ne bi bil tako vsestransko skop in grabežljiv. Uvidevala je, da ji je vse slano zaračunil |
| Cvet in sad (1877): | komtesa, kar se dóma tiče, včasi ne dosti manj nego skopa. |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | materialnega dobička od tolikih častnih opravil, kajti plača je bila skopa, troški veliki in tako je moral nazadnje še od svojega |
| Povestnik v sili (1883): | reče: „Vsak človek ima svoje slabosti. Rajnka grofica je bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj |
| Zmota in povrat (1892): | kaj«, jezikala je njegova ne sicer hudobna, vendar včasih malo skopa žena. Pa duri so zaškripale, nekdo je odmolil za rajnico |
| Spletke (1894): | je povedala, kaj je skuhala koscem onegava, pa da je skopa, da se vsi posli pritožujejo, potem se je togotila nad |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | do ſtu lęſt, ja od lęjta, do Ięjta naſtópio? Ena ſkopa lakomna semla, katęra ne da ſadù, kakor ſhe lę po |
| Kuharske Bukve (1799): | dima, de jed neperſmodí; ſuhe dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna po potrebi, de ſe jęd |
| Kuharske Bukve (1799): | rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela |
| Valenštajn (1866): | Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jesen saditi, sim kmalo po košnji otave za nje jame skopal. Če sim jih hotel pa spomladi saditi, sim jame že |
| Najdenček (1860): | se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega konja zakopal, da bi ga divje zverine ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali brez škode ne smé, z matiko ali lopato zemlja skopa in zdrobi. V vinogradih in v majhnih vertih, kjer orati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | požgè, nar raji v bregih, ter se po tem svet skopá in kaj vseje. Storí v takem krompir in koruza, drugo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se jim dušek dá. Ali pa v zemljo se jama skopa in streha naredí, da mokrote brani, in se tako sadje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bolj ohranijo, kar se tako naj storí: Jama naj se skopá, kake tri čevlje globoka, na dnu široka na verhu oska |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prostoru in ima več lepih mladik, se pri taki terti skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Strah ino grosa bo vſe ljudſtva na semlji opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu |
| Genovefa (1841): | v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe s hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V tém |
| Genovefa (1841): | dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj ſmém mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas |
| Divica Orleanska (1848): | nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se |
| Stric Tomaž (1853): | ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava |
| Stric Tomaž (1853): | Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že |
| Stric Tomaž (1853): | vam, da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez |
| Zlata Vas (1848): | jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro |
| Ferdinand (1884): | je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil. |
| Revček Andrejček (1891): | moramo biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker |
| Gozdovnik (1898): | že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol |
| Zlata Vas (1848): | Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika |
| Sveti večer (1866): | gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še |
| Fizika (1869): | sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj |
| Botanika (1875): | kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske |
| Robinson mlajši (1849): | dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je |
| Robinson mlajši (1849): | ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo |
| Astronomija (1869): | je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da |
| Kemija (1869): | ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti |
| Zoologija (1875): | in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki |
| Revček Andrejček (1891): | srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako? |
| Zeleni listi (1896): | Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek |
| Gozdovnik (1898): | se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah |
| Biblia (1584): | padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet |
| Genovefa (1841): | posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi |
| Genovefa (1841): | vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti glavo ſkori do tal obeſha. — Tem enaki, in ſhe huji ſo nekteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. ) |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že |
| Botanika (1875): | sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro |
| Kemija (1869): | Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin |
| Gozdovnik (1898): | naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki |
| Gozdovnik (1898): | znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več |
| Divica Orleanska (1848): | ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile |
| Kemija (1869): | prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa |
| Stelja in gnoj (1875): | in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1. Vſako leto drevje zhiſto otrebiti, in ſtaro ſkorjo oſtergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema |
| Kuharske Bukve (1799): | mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod |
| Kuharske Bukve (1799): | v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Kuharske Bukve (1799): | pęne po verhi naſtavi, inu potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio. 55. Naraſene jajza v' maſli. V' en lonez, kir en |
| Kuharske Bukve (1799): | saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove |
| Kuharske Bukve (1799): | ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi s' zukram inu ſladko ſkorio. |
| Kuharske Bukve (1799): | ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſtavi ſklędo na hlad, sadnizh potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. Ako ozheſh majnſhi ſklędo naręditi, vsami vſake ſtvari en dęl |
| Kuharske Bukve (1799): | sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone |
| Robinson mlajši (1849): | zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil |
| Valenštajn (1866): | ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj |
| Robinson mlajši (1849): | z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako jo na ravno dilo položiš, jo na |
| Valenštajn (1866): | ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je |
| Robinson mlajši (1849): | na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje |
| Robinson mlajši (1849): | rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed |
| Robinson mlajši (1849): | oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi |
| Robinson mlajši (1849): | posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne |
| Sacrum promptuarium (1695): | myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe le prav sbrihta. Le sveſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to |
| Valenštajn (1866): | Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote |
| Valenštajn (1866): | v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi |
| Fizika (1869): | cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti |
| Fizika (1869): | pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline |
| Fizika (1869): | njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene |
| Botanika (1875): | od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | darovanje Nam dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso bo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 |
| Zoologija (1875): | skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 barti noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. |
| Ta male katechismus (1768): | susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be |
| Ta male katechismus (1768): | svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado |
| Ta male katechismus (1768): | smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28. |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues te 12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej |
| Genovefa (1841): | in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham |
| Biblia (1584): | néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert |
| Biblia (1584): | Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu |
| Biblia (1584): | tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi |
| Biblia (1584): | pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po |
| Kuharske Bukve (1799): | eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt |
| Kuharske Bukve (1799): | pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali |
| Fizika (1869): | Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med puſhavo in obljubljeno deshelo, ſe rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovati ſliſhijo, poſebno pa od popotnih, kteri le po zeſti ſkos-njo grejo in lepiga polja in dobrih ſenoshetnih travnikov, ki ſo |
| Fizika (1869): | nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše |
| Fizika (1869): | da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v |
| Astronomija (1869): | drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage |
| Rudninoslovje (1867): | 41), vštrit rom- sl. 40. sl. 41 boedrovih ploskev i skrajnje ploskve je razkolen, lomi se školjkasto ali neravno, romboedrove ploskve |
| Rudninoslovje (1867): | se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti se kot steklo, samo na skrajnjej ploskvi |
| Rudninoslovje (1867): | 5. Smaragd kristalizuje romboederski (sl. 42), vštrit skrajnje ploskve je rázkolen, toda nepopolnoma, sveti se kot steklo , ter |
| Valenštajn (1866): | kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al |
| Valenštajn (1866): | ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je sicer, da |
| Gozdovnik (1898): | upijanijo, da se bodo potem tem treznejši vračali. « »Potem je skrajni čas početi, moj sin,« pripomni Rdoles. »Vidiš, odejo nalagajo že |
| Lohengrin (1898): | sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če |
| Čas je zlato (1864): | psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine |
| Viljem Tell (1862): | molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da |
| Valenštajn (1866): | prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi |
| Biblia (1584): | pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua |
| Genovefa (1841): | ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Stric Tomaž (1853): | pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo- |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski |
| Rokovnjači (1881): | da mu je mlada žena tekla naproti, ter v neznanih skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo. »Nič, nič,« reče oskrbnik, »domov |
| Izza mladih let (1882): | dopovedoval mlinar, ali za nas pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, Jo se nam je |
| Mačeha (1883): | oborožena s premagovalnimi čuti, temveč za Bodanskega je bila v skrbèh. Dasi je upala, da on Elzo ljubi, slutila je vendar |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | in ropot orožja. »Prenaglo, prenaglo! « reče Zemižizen in v velikih skrbéh gleda na vzhod. Tam se je počenjalo res že nekoliko |
| Dva adjunkta (1888): | se odpeljala; Oreh, sicer dobre volje, ali vendar malo v skrbeh zarad cestnih kamenov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljen |
| Brata (1888): | sicer ne briga za no benega človeka. Da je v skrbeh, o tem mu priča vse govorjenje; iz vsake be sede |
| Slučaji usode (1897): | zlato materino srcé, ki nikoli ne neha topiti se v skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina |
| Slučaji usode (1897): | naloga je biti poročevalcem neprijetnih vestij. Za mater je v skrbeh, vé, da njo prežalostna novica, ako je resnična, doleti najbolj |
| Slučaji usode (1897): | uresničila, tako grozni prizori niso za vas, ugovarja Otmar v skrbeh. Pomislite, kako ste slaba. Kaj pa Avrelija? Kdo naj ostane |
| Genovefa (1841): | ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder, v ſkerbéh in nadlogah s-hujſhana, me ſhe ljubiſh — ti svéſta, mila duſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi, „De mi v ſkerbéh ne bó ſerzé vtopljêno, De lóshej ſe britkóſti v bran |
| Gozdovnik (1898): | mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so |
| Zlata Vas (1848): | zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze |
| Divica Orleanska (1848): | sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere |
| Robinson mlajši (1849): | našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož |
| Stric Tomaž (1853): | zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim |
| Oče naš (1854): | sim zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno |
| Ta male katechismus (1768): | pak kedu ſa te svoje, inu narvezh ſa te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na tu narozhie ſvoje matere? kyr obena mati taku velike skerby sa ſvoje otroke nima, koker ima naſh Nebeſhki Ozhe zhes |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu vſigamogozhniga Ozheta, aku mi takſhni bomo, ſmemo vſelei bres skerby, inu ſtraha savuplivu rezh: Abba Pater, non quod ego volo |
| Viljem Tell (1862): | oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj |
| Ferdinand (1884): | sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene |
| Ferdinand (1884): | iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s |
| Oče naš (1885): | jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega |
| Oče naš (1885): | sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “ |
| Gozdovnik (1898): | boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh |
| Genovefa (1841): | ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | dolenjemu jezeru, in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. Toda komaj so bile zadnje trope v dolenji kraj |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | pije, a potem ponudi Sčetinu piti, druzemu pak nijednemu, temveč skrben za sebe oprta zanjko, na katero je bila vinska buča |
| Testament (1887): | bil prostor za svatovanje po poroki. Topolščak je bil jako skrben in je pazil, da ničesar ni manjkalo. Hodil je od |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | besedah stopi Miha v sobo. Hitro mu gostje povedó, kako skrben je samopašni Prekûc za svojo ženo. Miha na to ne |
| Domačija nad vse! (1889): | v noči izostaja, ni več proti njej tako prijazen in skrben kot nekdaj. Zdelo se ji je tudi, da postaja vselej |
| Gostačeva hči (1891): | da ga izročim tebi. Poznam te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, da z božjo pomočjo tak tudi ostaneš |
| Gospa s pristave (1894): | a o grofu ne more reči, da ne bi bil skrben za Leopoldove dežele. Sporočila je torej drugi dan grofu, naj |
| Kvišku (1899): | sloga. Margita je sledila materinemu govoru, kateri je bil sicer skrben, prisrčen, toda nikakor prepričevalen. Mati je nehoté morala več verjeti |
| Gojko Knafeljc (1899): | ti Gojko, kateremu izročim ljubljeno svojo hčer, ti ji bodi skrben mož, ljubeč soprog, bodi ji podpora, a pred vsem odkritosrčen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga predela v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnoſt na-ſe vseli. Koliko lét ſvojiga shivljenja bi ſi marſikter ſkerben goſpodar prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi |
| Roza Jelodvorska (1855): | to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo |
| Zlatorog (1886): | Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabſhi paſhe in réje. Kjer je smirej potrebna gorkota in ſkerbna réja, ſe sapletó vezhidel, 30. ali pa she 29. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | In goſta trava kviſhko gré, Je blago osnanilo. Po njivi ſkerbna vrana gré, Pobira najdene zhervé; In kader shito sraſte. She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in |
| Divica Orleanska (1848): | nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi |
| Roza Jelodvorska (1855): | zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v |
| Ferdinand (1884): | Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s |
| Tine in Jerica (1852): | tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana |
| Kuharske Bukve (1799): | navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša |
| Moč ljubezni (1865): | Jankov obraz. Ali Janko je molčal, mesto odgovora je čul skrbni prijatel žalosten vzdihljej, ki mu je pa vendar povedal dovelj |
| Ljubljanske slike (1879): | človek gospodično. Najprej je ubogljivo dete, po starših, vzlasti po skrbni materi, pozneje po šoli dobro odgojeno bitje nježnih čutil, sramožljivo |
| Mešana gospôda (1881): | se dekla domov vsa razjarjena. — Kaj pa je tebi? vpraša skrbni gospod. — Kaj mi je? Počakajte, da se oddahnem! ihti dekla |
| Prvi sneg (1886): | prazen prostor za mizo. Ženske so živahno šepetale med seboj, skrbni možje pa so dozivali točaje ter jih priganjali, naj jim |
| Iz sodnih aktov (1891): | ko sem izpolnil osmo leto dôbe svoje, poslal me je skrbni oče moj v Polje pri Beljaku na Koroškem, da se |
| Od pluga do krone (1891): | pa le pojdita, jaz pa naprežem in tudi poženem domóv». Skrbni oče se je zbal, da bi Jurčetu ne pričelo prihajati |
| Od pluga do krone (1891): | vam jo povrni! » «Kaj si pustil domá, sam veš,» nadaljuje skrbni oče, «zató se pa le pridno úči, da bodeš kdaj |
| Vaška pravda (1892): | v vas vsa zbegana, s privzdignjenimi repi, mukajoč in tuleč. Skrbni in radovedni so povpraševali, kaj je. Ko pa zvedo od |
| Obljuba (1894): | mož, ki sedi ondu brezupen in togoten, dobri njen Tone, skrbni oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo |
| Gozdovnik (1898): | je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in |
| Zlata Vas (1848): | spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. She to mi sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi |
| Zlata Vas (1850): | obléko in sicer treba bilo, sami narediti. Nihče ni za-nje skerbel; sami za-se so mogli skerbeti in delati. Tukaj niso mehkobno |
| Stric Tomaž (1853): | živi in terdno upam da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom za vaju, da |
| Stric Tomaž (1853): | sicer dobremu in miloserčnemu gospodu, ki bo gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo |
| Blagomir puščavnik (1853): | In, Oče nebeški! kako lepo kako skerbno si za nas skerbel in vse v dobro obernil! Mojega sina mi spet po |
| Oče naš (1854): | slabo je skerbel oče za Tebe! kdo bo za Tebe skerbel! „Bog in Vaši prijatli,“ so ga tolažili gospod fajmošter; „zdaj |
| Najdenček (1860): | in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno siroto, skerbel. Serčno sim šel naprej in pridem do lepega terga. Pred |
| Najdenček (1860): | Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se učil, kako konje rediti in opravljati |
| Čas je zlato (1864): | ampak vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Valentina je kmalo vse spoštovalo. Oženil se je in pridno skerbel za svojo družino. Tudi Pavla se je omožila in je |
| Ferdinand (1884): | je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je |
| Oče naš (1885): | ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor |
| Genovefa (1841): | mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn |
| Genovefa (1841): | pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante |
| Stric Tomaž (1853): | jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma |
| Roza Jelodvorska (1855): | in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njo Buh ſa ludy pisal, ter sem skerbella, de be nekol moje stopine is taiſte naſtopile. Pred premishïuvanjam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge |
| Oče naš (1885): | svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva |
| Genovefa (1841): | de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo treba”” — mi eden |
| Zlata Vas (1850): | léta na to paziti. Tako so tudi za zdravje živine skerbéli. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da |
| Pripovedke za mladino (1887): | bodeš doma, mi drugi pa bodemo hodili v gojzd ter skrbeli za hrano. ” Tako hodijo po temnem gojzdu na lov, streljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta |
| Tiun - Lin (1891): | bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp. |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere |
| Tine in Jerica (1852): | reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti |
| Kemija (1869): | kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2. |
| Oče naš (1885): | in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako dobro voljo zamorete. Mož je |
| Oče naš (1885): | Ali hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino |
| Genovefa (1841): | ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in |
| Genovefa (1841): | doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez |
| Genovefa (1841): | bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje |
| Genovefa (1841): | ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv |
| Divica Orleanska (1848): | vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode |
| Divica Orleanska (1848): | slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu |
| Blagomir puščavnik (1853): | prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko |
| Čas je zlato (1864): | vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe srumeni povéshi. — Şkerbi de boſh pſhenizo, jezhmen in oveſ v ſuhim poshél in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de boſh vſako ſéme v lepimu vremenu, kolikor je mogozhe |
| Valenštajn (1866): | Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med |
| Pripovedke za mladino (1887): | za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto |
| Genovefa (1841): | nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa |
| Genovefa (1841): | ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne ſkerby? ali Chriſtus naſh Odreſhenik per nas taku malu vela, debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ternje padlu , ſo taiſti, katiri ſo ſhliſhali, inu bodo od ſkerby, inu velikiga blaga, inu ſladnoſt tega ſhivlenja, po katirih sahajajo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Farmani? Sakaj ſmo my tèdaj takú nepokojni, inu imamo toliku ſkerby, katęre naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe en pameten |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu pravizo hvallesh, skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan. |
| Pripovedke za mladino (1887): | in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha |
| Stric Tomaž (1853): | v tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne |
| Roza Jelodvorska (1855): | objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. « |
| Kranjska nevesta (1864): | gospodu pripetila kaka nesreča? Govori, ljuba moja, govori. " „Nič ne skrbite, grofič pride jutri, sluga ga je prišel le napovedat. Ko |
| Šaljivi Slovenec (1884): | je doma že vse pripravila, le botra še nimava! « — »Ne skrbite, prijatelj, grem pa jaz za botra,« dé cesar ter gre |
| Dóra (1885): | čudno ogledujejo. Gotovo ne, gospod župnik; a preveč se zá-me skrbite; kedaj sem si to zaslužila? odgovorim s hvaležnostjo. Poslal ti |
| Beatin dnevnik (1887): | saj je davno uže več nego li diletant. « »Nikari ne skrbite, grofíca, časa mu ostane dovolj, posvečevati se tudi muzam. Stoprav |
| Grajski pisár (1889): | me,« je dejala grofica milostno, »da še sedaj, gospod pisar, skrbite za naše blagostanje! « »Priporočil vas bom prevzvišenemu gospodu in škofu |
| Gospa s pristave (1894): | pač ne bodo obsodili na beraško palico. Sicer pa ne skrbite: naj vam gospod vojvoda Albreht vzame tudi poslednji dolžni grižljaj |
| Gospa s pristave (1894): | svojim tovarišem: »Bratje, jaz vam napravim pot skozi viteške vrste. Skrbite le za mojo ženo in otroke! « Osupli so ga gledali |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | gospod na molčeče Rotijino vprašanje. »Pozabiš lože hudi udarec. « »Ne skrbite, velečastiti! Da bi le zopet jedenkrat mogla mirno moliti v |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | do večera, ako ne dohiti turških roparjev,« izpregovori Katarina. »Ne skrbite preveč, milostna! Angel varih ga bode varoval. Saj gospe sestre |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Kadar vaſs bódo pak isdali, ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da |
| Genovefa (1841): | v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | preddvor je imel zeló prazničen, častitljiv obraz, ter dokazeval veliko skrbljivost za dostojno obhajanje tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca |
| Gozdovnik (1898): | so bila zdaj potrebna, očital je Kanadčan nenavadno ljubezen in skrbljivost za Tiburcija. »Sine moj,« dejal je Rdoles, »ne bom te |
| Genovefa (1841): | ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena |
| Genovefa (1841): | hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni |
| Zlata Vas (1848): | Vse to je Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj |
| Robinson mlajši (1849): | sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva. |
| Stric Tomaž (1853): | se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be se imella le ta sukenza boſhje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti ſhe srezhn is vojske naſajpershl, inu premagal. Glej ! koku skerbnu varje en murnar, de njemu skus eno shprajno se voda |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa to potrebſhnino Chriſtuſa, inu negovih Apoſtelnu odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſove, katire po nozhi okuli letajo, inu nikar s' Chriſtuſam. Skerbnu je sa res tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar ſi nam narozhiu. 3. Dei ta ſveit |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby Kluzh. Jeſt sem gospodariu skorej use |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na |
| Botanika (1875): | rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te |
| Ferdinand (1884): | sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je |
| Zlatorog (1886): | pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je exiſlimat ſtan |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus to ſkerb inu pridnoſt je on ſvoji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga Sguby, naushgeli ona eno luzh, inu pometa hiſho, ter ſkerbnu iſhe, dokler njega najde, tok poklizhe ſvoje perjatelze, inu ſoſede |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde, katira ſe bla njim |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe sanaprej moje ozhy, de hude ſmerte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | nizh v' ſvojimu arshatu imęla. Dva druga ſta vſe dnarje ſkerbnu hranila, inu njih edinu veſsęle je blu, de ſta teiſte |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mu ſvojih tovarſhov kak mali dar dal, Ozhe, katęre je ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtuſa. 2. Tó sapuſhenje inu sbęjshanje tih Jogrov. Zhe obdvóje ſkèrbnu premiſlimo, naſs móre letó premiſhluvanje k'eni shivi pokóri omezhiti |
| Oče naš (1854): | Njih in Bertramova ljubezin je bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v |
| Najdenček (1860): | vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in skerbnostjo, s prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila |
| Najdenček (1860): | mogel dobiti. Na pašo sim jo gonil in z vso skerbnostjo sim čul, da se ni kaj poškodovalo. Kastor me je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na |
| Fizika (1869): | manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje |
| Zoologija (1875): | glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute 200 krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav, ako dobiš na obeh stranéh isti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa |
| Zlata Vas (1848): | hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas |
| Zlata Vas (1848): | nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša |
| Zlatorog (1886): | dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa kje drugej, de prah |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo |
| Divica Orleanska (1848): | Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje |
| Divica Orleanska (1848): | vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O |
| Najdenček (1860): | je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti. Iz več glažkov je pijačo naredil, ktero |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v ravno tisti namen. Neko jutro zgodaj je klečala pred skrinjico, se pripravljala z iskreno molitvijo, potlej pa pristopila odpreti jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček papirja, kterega prej v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an |
| Oče naš (1854): | in v véke! “ — „Tu v tem presvetim zakramentu prebiva Jezus skrit v kruh in vino med svojimi vérnimi, ktere s svojo |
| Najdenček (1860): | sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim, da so večkrat ob |
| Zoologija (1875): | nje se pa zasadé suha drevesa z vejami. Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, trstjem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tje prišel. — Toraj ti ga bodeš čakal v velikem smerečji skrit! Kakor hitro ga zaslišiš, daj se mu spoznati, ne kedo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | obličjem. "In še enkrat vam zaterdim, da je tukaj kje skrit," sliši Tone ves preplašen logarja mlinarju zaterjevati. "Vsaj smo ga |
| Zeleni listi (1896): | materino. Oj, to je lep prostorček! Tako miren in tako skrit! Položi ga v posteljo. Pokrije ga. Odejo zataknejo na levi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z |
| Viljem Tell (1862): | levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna |
| Zlatorog (1886): | spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita |
| Zeleni listi (1896): | v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda |
| Blagomir puščavnik (1853): | čez Rajno prepeljal. Nekaj tednov se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | Solno- graških. Morebiti pa kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai |
| Valenštajn (1866): | peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi Je pekel najbolj skritega duha, Najbolj lažnjivega, i ga postavil Na stran mi, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visi krog vrata in na njej nekaj skerbno v obleki skritega. Ravno veze, pa menda ne za svojo rabo; na dolgem |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues |
| Gozdovnik (1898): | izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne |
| Divica Orleanska (1848): | Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora |
| Zlatorog (1886): | se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi kruhovy. |
| Kuharske Bukve (1799): | 112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | deni meſo v' ſklędo, ga polì s' poſnęto polivko. 110. Skrito meſo, ali mulpret. Goveje ſkrito meſo ozhędi, ga na ręsine |
| Kuharske Bukve (1799): | rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112. |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe ſkup na ſklędo; sraven ſe sna djati lemonlupka. 114. Skrito meſo drugazhi. Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Taku sprizha tvoi vuk. 2. Tvoju je na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe |