rataj ratati rauchmaschine rauheit raven raven_gora ravensodnik ravnalo ravnanje ravnatelj ravnati ravnina ravno ravnokar ravnotežje razbeljen razbijati razbiti razblažen razbojnik razbojniški razcvetati razdalja razdan razdati razdejan razdejanje razdejati razdelan razdelati razdelitev razdeliti razdelivši razdeljen razdeljenje razdeljevati razdelovanje razdelovati razdeti razdirunga razdreti razdrobiti razdrt Razdrto razdržavljen razdvojiti razen razglasiti razglašati razglašen razglaševati razgnojiti razgrajanje razgrajati razgret razgrniti razhlapeti raziskriti raziti razjasniti razjasnjenje razjasnjevati razjedati razjeziti razkačen razkisujoč razklati razkropljen razlaga razlagati razlegati razlesti različen razlikovati razliti razlivati razloček razločen razločenje razločevati razločiti razločno razlomiti razložen razložiti razluštanje razmerje razmetan razmislek razmleti razmnoževalen razmnoževati razmršen razmršeno raznašati razno raznovrsten razodet razodeti razodetje razodevati razor razoran razpelo razpenjati razpet razpeti razplatenje razpokati razposaditi razpoznati razprodaja razprostirati razprostreti razprostrt razpršen razprtija razprtje razpustiti razpuščen razrahljati razraščati razrezanje razrezati razsajalec razsajati razsedlan razsejati razsekan razsekati razsekljan razsipati razsodek razsoditi razsojen razsrditi razsrjen razstavljen razstreti razsuti razsvetiti razsvetliti razsvetljen razsvetljenje razsvetljevati razšibran razširiti razširjanje razširjati razširjevati raztajati raztalati raztaljen raztegniti raztegnjen raztelešanje raztepen raztepsti raztogotiti raztopina raztopiti raztopljen raztresati raztreskati raztresljiv raztrgan raztrgati razumen razumeti razumljiv razumnost razuzdan razuzdano razuzdanost razvada razvedriti razven razveseliti razveseljen razveseljevanje razveseljevati razvezan razvezati razvideti razviti razvitje razvpit razvrščen razžagati razžaliti razžalnik razžariti razžvrkati razžvrkljati raženj rdeč rdeče
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar njivo je oral, De ni dneva ſetve smudil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga |
| Ta male katechismus (1768): | Xtusa imamo, ſa katiru smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti moresh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſte obeſſu, inu tiſtiga gor dershy, de h'nezh na grata? Ali ni on tiſti, od katiriga ta kronani Prerok David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoji molitvi sa eniga reuniga boshza pred Bogam ſposna, tiſtimo grata Bog en vſmileni dobrotnik, katiri ſam ſebe v' ſvoji proshni |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha paku rata. Si uxor & maritus in concordia ſunt, quid eſt domus niſi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili, in ſvilnih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Taku je tebi ta krei Chriſtuſove molitve gratou en krei te nar vezhi hudobe, inu en preſtor te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gory v' peklenskimu oignu, s' eniga erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | reverteris. Ti ſi en prah, inu bosh supet en prah gratou. Pulvis es. Ti ſi en prah, inu je vunder sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je s' eniga Fyrshta te deshele Gandia en Jesuiter gratou, ſam ſebe h' tim nogam tiga Judesha v' peku obſodiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | terpeu. Et in pulverem reverteris. Inu bosh supet h' pepelu gratou. Inu debi enkret eno dobro ſmert ſturiu, inu debi po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu Synu Boshjiga isdau, poprei ſam padu, inu vekumei pogublen gratou. Tu je tu naſsrezhnu plazhilu negoviga s'ſouſhijo pobeleniga isdavaina |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta vert Gethsemani gratou ta sazhetik naſhiga isvelizheina, kyr je ta vert tiga Paradisha |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koku velika, inu koku hitra je leta spremenitnoſt! Peter je gratou s' eniga ſveſtiga en naſveſti, s' eniga vshganiga en smersli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji niſo otli |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is lubeſne boſhje, katirega imash lubiti, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, de je nemu tu isdavaine ſvoiga Moiſtra taku dobru gratalu. Veſeu je on biu, kader je biu Chriſtus od tih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu tiſto v' naſhe ſerze gor hranimo, de mi gratamo ena dobra, inu radovitna semla, katira bo ſamustu sadu tvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vſmileinam tu terpleine, inu ſmert naſhiga Isvelizharja obshalujemo, Judesh na gratamo, sh'nym greha na ſturimo, na s'zagamo, inu ſe na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | eniga zhloveka, katiri v' mes pride, na veliku kraju restroſheni gratamo, aku mi en pravi zhaſs, inu ſamotni krei sa molitu |
| Sacrum promptuarium (1695): | golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' |
| Ta male katechismus (1768): | se prave: s' Bogam se spravit, inu gnade boſhje uredn gratat. Koku je en vofer te ſahvalle? Ke mi skus tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | fieri, incidiunt in tentationem, & in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nociva, qu mergunt homines in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega bliſhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | smerty bojish? kaj ne? ſatu: ke ſhellish. tudi ti star gratati. Toku sprem isli tedej ſdej, aku otshesh ti tazhas svojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panj. Nar hitrejſhi ſe to sgodi s enim pihavnim meham (Rauchmaſchine) s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar je pozabljenega |
| Zoologija (1875): | kratek in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Za dve pečí že vém, de jima je le edina ravna železna cev skozi pečni tlak in teme udélana. Taka naprava |
| Divica Orleanska (1848): | dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na |
| Sveti večer (1866): | porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem potem svetovavca, kaj je ž njim |
| Astronomija (1869): | kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi velikega voza potegnjena črta. Sosed Kasiopejin |
| Fizika (1869): | stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da |
| Rudninoslovje (1867): | kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče |
| Rudninoslovje (1867): | deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne ploskve stanovitega položaja, onda se tak kristal imenuje rázkolen (spalt |
| Rudninoslovje (1867): | Da se kristalni liki laže opisujejo, mislimo si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Zilici ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice |
| Pozhétki gramatike (1811): | m'aime, me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in ravniga pIoſhatiga krisha, dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, polniga bòka |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Včasih je tega mesca naglo južno, sneg skopni in po ravnem polji stojé po razorih in še po krajih luže, kjer |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da bi bil zemlje kaj zgubil in da bi na ravnem zemljišu obdelovanje njegovo mudivno in težavno bilo. Bilo je tako |
| Vetrogončič (1860): | previdi, kako nesrečen dar amerikanski je tobak, kako gozdi na ravnem lenobi delajo potuho, in kako močno tedaj skerbé za pridnost |
| Domen (1864): | Tako vidimo sivolasega moža, kako zamišljen korači po stezi ob ravnem travniku, zdaj pa zdaj baklo vterne z golo, žuljasto roko |
| Dragojila (1864): | in mala četica rednih cesarskih vojakov. Bitva se prične na ravnem polji med Slavino in Kocami, bojujejo se hrabro, na obéh |
| Pomladanski vetrovi (1881): | lastno krvjo branili proti tujim nasilnikom. Kjer se sedaj na ravnem polji pri rahlem vetriči upogiblje in uklanja rumeno žitno klasje |
| Luteranci (1883): | Šesto poglavje. Zdaj zagleda v ravnem polji Mlad'ga poba urno teči, Beli list v roti nesti |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | vodi. Okoli in okoli mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Od pluga do krone (1891): | vodi. Okolo in okolo mesta je tekla pod zidom na ravnem voda v globokem mestnem jarku, preko katerega je pri vsakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane |
| Fizika (1869): | 205 Početni poskus. Ako se vzamete dve po mogočosti ravni in gladki plošči, ena iz cinka, druga iz bakra, vsaka |
| Zlatorog (1886): | rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi |
| Rudninoslovje (1867): | ima ob stranéh 6 sokladnih navpičnih ploskev a, i 6 ravnih navpičnih robov, od zgoraj i od zdolaj je pa pokrita |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barit. 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj na ravno pride, se zmirej več vidi. Kdor bi se na daljno |
| Viljem Tell (1862): | na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke |
| Astronomija (1869): | pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim vozom, in če na sredo te črte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva; tu se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | blata gori vsdignil? Ali te niſim v' ſhtivilu mojih dvanajſt Raven — ſodnikov poſta- |
| Fizika (1869): | ki je prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Fizika (1869): | do primerne naprave na vseh naših urah, ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo |
| Fizika (1869): | Heber, natega, lever. Heber, Winkel-, kriva natega. Hektometer, 19. Hemmung, ravnalo. Hinderniss, zadržek. Hitrost, Geschwindigkeit, 54. Hitrost, enakošna, gleichförmige Geschwindigkeit, 54. |
| Fizika (1869): | ki se imenuje ravnalo (echappement). Naj bolje se da napraviti ravnalo, ako se nihalo vzame na pomoč, o kterem smo v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega ravnanja poprijeti, kader bo kmetijstvo prevzela, ne smemo pričakovati, da bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave so bile kaj lepe in mleka so dajale po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava ostane. Paše, na kterih voda dostikrat |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | psa, kterega je stekel pes vgriznil, pri živlenju ohranili: hočem ravnanje s psom, ki je stekline sumljiv, naznaniti, da kako večjo |
| Botanika (1875): | se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam pravice izrekati svojo sodbo; hudo |
| Zoologija (1875): | je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo nič |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | S tem očitanjem on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so |
| Robinson mlajši (1849): | se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki je |
| Trtna uš (1881): | moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo |
| Trtna uš (1881): | spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij Goethe, je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | take naprave in to od najvišjega do najnižjega uslužbenca, od ravnatelja in zdravnika do najzadnjega sluge. V velikih blaznicah grofije londonske |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vséti, kakor ſolnitarja. 6. S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s korúnam ravná, de nam tudi v nar hujši zimi na poti zmerznel |
| Divica Orleanska (1848): | Čez Marno prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v dno rane potisne. Tako se po dvakrat na dan ravna in sicer tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje |
| Fizika (1869): | križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se tedaj tudi reči |
| Fizika (1869): | ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali ni oče mojim otrokom? Vse |
| Biblia (1584): | on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama od sebe iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pomoči, in z njim notrajno kožo namaži. Tako vsaki dan ravnaj, dokler uho ni zdravo. XI. Poglavje. Gnjiloba šetin. Leta bolezin |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in ne ravnaj z nami po naših hudobijah. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoſedov, ki ſe po volji kùpzov sa prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se zlo razpoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na voz. Gosp. Peterka pravijo, de že več let tako ravnajo in de jim v nar hujši zimi korún nikdar zmerznil |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo |
| Fizika (1869): | se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, kaj Je ſtoriti, de ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati |
| Robinson mlajši (1849): | prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v ti ali oni |
| Robinson mlajši (1849): | ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se |
| Stric Tomaž (1853): | ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče, le tega se deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo s hudim mu Povrnem. Veseli me |
| Ferdinand (1884): | se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | po pravici obžaloval, da je sè svojim očetom tako grdo ravnal, dolžnosti do Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo |
| Roza Jelodvorska (1855): | gotovo ne bo nikdar več v svojim življenji tako lahkomišljeno ravnala. In če je Marjanca tudi grešila; ali se ni ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in ravnala, in da dosihmal le samo to vémo, kar je oklicano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma hvalevredno tudi prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deržal in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega |
| Čas je zlato (1864): | prijazen in pohleven, če se je količkaj lepo ž njim ravnalo. Tode ga ni bilo skor človeka, ki bi bil to |
| Kemija (1869): | ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno ravnalo s sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter ima |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi |
| Zoologija (1875): | ga vendar ne prištevajo učenjakom. Ko bi se malo bolje ravnalo s to trpežno in delavno živalijo, gotovo bi tudi osel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | po društvenih pristopnicah in naj bi se pri tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | oní morejo bòl vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. |
| Robinson mlajši (1849): | Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo, če koga na naglem zasramujemo. Najpred se móramo na njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete |
| Viljem Tell (1862): | Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne more; vendar se ti ni treba nič bati, ako ravnaš, kakor sim rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vode, in daj to na enkrat bolnemu prasiču. Tako ravnaš tri ali štirikrat na dan. Namest solitarja je v sili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kakor troj brat ſi mi ljub ino prijeten, zhe prav ravnaſh. Zhe pa ne, pa she gréh preshí ko derezh lev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shide, in vezh ko 60 goldinarjev, zhe v vſim tako ravnaſh, kakor ſi dosdej ſliſhal, in zherve 30 dní ſkerbno paſeſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bi se zoperstavile pruski in avstrijski, ker nemškemu narodu ne ravnate po godi. Veliko krika malo volne! bo menda konec vsega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | naš domači klic nazaj in pokažite s tem, da se ravnate po volji svojih občanov, ne pa po tuji trmi enega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe njih ſtaroſt prav ſposná, tako govori : „Vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali. Duhovni. Saj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti, da ravnamo vedno po starem kopitu, kakor smo vidili ravnati svoje očete, in kakor je, žalibog, večidel še navada pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pravice izrekati svojo sodbo; hudo mi je pa, da moram ravnati s sovražnikoma kakor bi bila jetnika, in to na ladiji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi zemeljski paradiž. — Proti jugu nam zaperajo |
| Astronomija (1869): | prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je dandanašnji; Bože mili, za vse tebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | po kralji Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bo voda stékala. 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih |
| Fizika (1869): | Ako se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v |
| Biblia (1584): | oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu try nozhy bil v' |
| Biblia (1584): | je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo |
| Biblia (1584): | KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti |
| Sacrum promptuarium (1695): | tudi taku godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè |
| Sacrum promptuarium (1695): | dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila, inu raunu letu ſturiti vam sapovej S. Anſelmus kir pravi: Licet ille |
| Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en par, katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nagauge ga shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samaritanarza, katera je bila malu prida, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven gręſhil, to nevęjm. Al tvoje jęse ni saſlushil, to bi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (kader jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shaloſten. ) O jej ! o jej i — inu moja Mati? Shush. Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To |
| Robinson mlajši (1849): | je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je britkosti, ki bi jo bil per slovesu občutil, ognil; ravno to ga je pa zmirej po poti peklo, ter sam |
| Stric Tomaž (1853): | kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je. Poslopje je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Bil je dan in tik njene postelje je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se |
| Čas je zlato (1864): | deržavni služabnik, in se je čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec |
| Astronomija (1869): | tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama |
| Fizika (1869): | trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno tisti čas preko ravnotežne lege, pridejo vsi v ravno tisti |
| Ferdinand (1884): | in grofinja sta ohranila staro zaupanje in ljubezen do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu on je jo iſtęgnil, inu ona je sdrava poſtala ravnu kakòr ta druga. 14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhe isganjam, v' kóm jih vaſhi otrozi isganjajo? Satęgavólo bódo ravnu oni vaſhi ſodniki. 28. Aku pak jeſt v' Duhu boshjimu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' katęro ſi ti previdil, na koliku med nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate |
| Zoologija (1875): | nobenega pomena. Število znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomiſlite, ljubi otrozi! ako je Jesuſ tiſti, od kteriga je ravno kar is bukev Isaija preroka bral; ako on to premore |
| Stric Tomaž (1853): | po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | enkrat namočijo. Živo se je svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati |
| Botanika (1875): | razsojati iz sledečega poskusa. Pomladi naj se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in |
| Fizika (1869): | vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih eden del je |
| Fizika (1869): | moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer |
| Fizika (1869): | ker se hoče vsa voda na zemeljskem površji spraviti v ravnotežje. Iz omerov ravnotežja pri kapljinah sledi, da v posodah, kterih |
| Botanika (1875): | začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh |
| Botanika (1875): | vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral bi potem kak urjen čarman |
| Fizika (1869): | ne bi bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 |
| Fizika (1869): | se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo je v ravnotežji. Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju |
| Fizika (1869): | dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako |
| Fizika (1869): | funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na enkrat dela na kako |
| Fizika (1869): | morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice, tako imenovane gladine ali lica, ki ležé |
| Fizika (1869): | bilo obéh teh síl, ker so si v ravnotežji. O ravnotežji teles bomo govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo |
| Kemija (1869): | toploti je tako hlapen, da se dá destilovati; na zraku razbeljen izgori z jako svetečim plamenom v cinkov okis. Cinkove spojine |
| Kemija (1869): | je, na prelomu drobnozrnast, na zraku se skoro ne promeni, razbeljen izgori v antimonov okis. 1 del antimona in 4 deli |
| Kemija (1869): | kislina tako razvročila, da bi okoli škropila ravno tako kakor razbeljena mast, ako vode va-njo vliješ. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hišah preveliko vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod |
| Kuharske Bukve (1799): | vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na |
| Kuharske Bukve (1799): | obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi. |
| Botanika (1875): | gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po tém je nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj, zhe ſe preresani otoki s rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi drobtinami potresi in do dobriga speci. Potem |
| Biblia (1584): | Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je bodo v'resbeleno pezh metali, ondi bo jokanje inu klepetanje sob . Tedaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno |
| Stric Tomaž (1853): | najti jim ni mogoče. Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To |
| Astronomija (1869): | bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat |
| Sacrum promptuarium (1695): | Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzho na klaſje pade in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in |
| Robinson mlajši (1849): | poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi mnogo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha pri nekem mlinarju vdinja in hlapcem žago na dvoje razbije? Na svojem popotovanji pride Pavliha mimo mlina, pri kterem je |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz |
| Sacrum promptuarium (1695): | nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt ſim en meſsar |
| Sacrum promptuarium (1695): | umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu |
| Revček Andrejček (1891): | Skozi sredo ustopivši. ) Kaj pa je? Anže. Zmikavt Matija je razbil Pavletovo škrinjo in jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno |
| Zlatorog (1886): | vbogi Peter, »Tam smereko je podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Gozdovnik (1898): | v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo |
| Kemija (1869): | natron tako jedki osnovi, da sta tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov |
| Kemija (1869): | V trgovini se prodaja neka rumenkasta, z vodo razblažena solitarna kislina pod imenom ločnica (Scheidewasser), njena primerna težina = 1,2 |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena |
| Maria Stuart (1861): | Vi ste prederzni, lord; brez dovoljenja Lomastite sem noter, ko razbojnik. Leicester. In vi, milord, nesramni ste zelo, Da vtikate se |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter vsęl. Po tęm pak, de bi on kakôr |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pa vender strašna réč! una dva možaka nésta romarja, ampak razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti |
| Revček Andrejček (1891): | kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne za žive in |
| Tiun - Lin (1891): | luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Na vprašanje, kaj de so, mi reče starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam so prišli Antonov oče, tega ni |
| Tiun - Lin (1891): | nekoliko drugih pa je bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil |
| Tiun - Lin (1891): | naši napeli vse moči: doseči otok Hainan, pa tudi morski razbojniki so slutili isto; kajti očividno je bil njih namen na |
| Tiun - Lin (1891): | to samo naključje ali je kdo zažgal? Hočejo morda morski razbojniki v tej občej zmešnjavi opleniti hišo in raztrositi vest, da |
| Tiun - Lin (1891): | sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z morskimi razbojniki. Bil sem pa jako radoveden, kje imajo svoje ladije; kajti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt doſtikrat bil, v'navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar |
| Gozdovnik (1898): | lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma. »Kdo sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | noge s' sheblji na krish perbijejo, ino na vſako ſtran rasbojnikov eniga. Tako viſi ˛Sin boshji med nebam ino med semljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je vſe voljno terpel, le beſédize ni protil. Zelò rasbojnikov eden ga je preklinjal. „Zhe ſi Kriſtuſ,“ je djal, „ſam |
| Tiun - Lin (1891): | ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta |
| Tiun - Lin (1891): | takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Tiun - Lin (1891): | carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam od Vas, da me vzamete pod svojo streho, dokler |
| Tiun - Lin (1891): | Delal sem se v tem jako mirnega ter se s razbojniškim poveljnikom podal na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil |
| Genovefa (1841): | je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa roko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km? 53. Od B se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan, tedaj 28 kilometrov več nego prvi, zmanjša se njiju razdalja vsak dan za 28 kilometrov, tedaj postane čez enačba dneva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vlak, ob 9ih zjutraj pa brzovlak. Kedaj in v kateri razdalji od Dunaja bode dohitel brzovlak poštni vlak, ako preteče prvi |
| Astronomija (1869): | Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je |
| Astronomija (1869): | 41 miljonov milj. V enem obeh ognjišč stoji solnce, in daljo njegovo od pakrogovega središča c imenujemo ek scentričnost zemeljske poti |
| Zlata Vas (1848): | Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar je dial, Bug bò meni povernil, kateru tudi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vsega, kar jo je kdaj veselilo; posebno pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to |
| Divica Orleanska (1848): | trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v |
| Stelja in gnoj (1875): | to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer le naj močnejše kislíne. § |
| Blagomir puščavnik (1853): | ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen je roparski grad Brica Skalodvorčana |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni! še deset jih ni bilo. Vsi so bili |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al ſi pak tudi premiſlil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres |
| Oče naš (1854): | so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali, mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti, rasiti, ſhtirvóglati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog prelepi tempelj, ki je bil po njegovim povelji ſosidan, rasdjati perpuſtil. Od tega shaloſtniga Svelizharjeviga prerokovanja bi bili ſhe kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in |
| Fizika (1869): | prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo razdelitev; saj vsak zamore le to jasno pregledati, kar dobro tudi |
| Fizika (1869): | sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli |
| Zoologija (1875): | živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | robe. Imenovani mojster je tudi 8 svojih kolovratov družbi za razdelitvo med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že |
| Fizika (1869): | vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | semita“ je bil pač en okraj mesta, pa po politični razdelitvi ne po cerkveni; vendar mu odgovori Reparat: „Alta semita je |
| Fizika (1869): | nemajo uteži. 26 Trdnota. Sila, s ktero se telo ustavlja razdelitvi svojih delov, imenuje se njegova trdnota. |
| Botanika (1875): | cvetovim delom je vrédna največe pazljivosti, ker so je pri razdelitvi rastlin mnogotérnato uporabila. Če sledé pravilno vsi listni krogi v |
| Zoologija (1875): | Opisovaje živali moramo neprestano njihovo telo primerjati človeškemu, a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjša krdela. Živali enega krdela strinjajo |
| Maria Stuart (1861): | v kitah diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé strani v veliki žalosti. Melvil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | narobe pa se zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | poplačal lahko ves dolg kar ob jednem? 38.* Tri osebe razdelé 360 gl. takó med seboj, da dobi B dvakrat toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko kakor A; koliko dobi vsaka oseba? 39. Tri osebe razdelé 688 gl. takó med seboj, da dobi A tolikokrat po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsak? 40. Nekdo je zapustil 15650 gl., določivši, da naj razdelé njegovi štirje dediči to imenje takó-le med seboj: B naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ozhe! dajte mi moj del, kolikor mi ga gre. “ Ozhe rasdeli ſinovama premoshenje. Nekaj dni potlej je mlaji ſin vſe pobrál |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa |
| Fizika (1869): | smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se |
| Fizika (1869): | in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari in na |
| Fizika (1869): | bolj blizo ledišča. Da se pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo saderſhki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? *) Obzhinſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Od obzhinſkih paſhinj — kaj ſo sadershki, de jih kmetje ne rasdelijo? in kako bi ſe ti nar bolj odverniti dali? (Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa |
| Fizika (1869): | Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med uboge rasdelila; toraj ſo nevoljni nad Marijo. Ali Jesuſ, kteri jim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile ſoſeſke modre, vſaka bi ſvoje obzhine (gmajne) med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | med bolj ubožne ljudí podaril; 5 jih je ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo razdelila še v dva več, jih bo tedaj 10, kjer se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo mogli v hlevih rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe |
| Fizika (1869): | pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo |
| Astronomija (1869): | mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki so v enakej visokosti s |
| Robinson mlajši (1849): | kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kar se je scer v Zagrebu za-nje nabralo, med nje razdelilo! — Piemonteška vlada je razglasila postavo, ki zakon vzame popolnama iz |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | a) Iz pljučnega vnetja, pri kterem se vnetje ni prav razdelilo, in po kterem kri in druge tekočine v pljučih zastajajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja |
| Sveti večer (1866): | poznam človeka, da nas bi vseh skupaj pod streho vzel. Razdeliti se bomo morali. Mislil sem sicer, da bom med vami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mesecev, C s 8000 gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim je ta dobiček razdeliti, ako se je udeleževal podjetja A z 2000 gl. 8 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 175 gl. treba med dve osebi A in B takó razdeliti, da dobi A 2, B 3 jednake dele; koliko bode |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se udeležujejo vsi trije jednako dolgo podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov |
| Zoologija (1875): | pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo, a z b razdelivši, k za kvocijent in r za ostanek, tedaj a = bk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku jeſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in pa v vert za |
| Astronomija (1869): | znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce |
| Mineralogija in geognozija (1871): | on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje |
| Zoologija (1875): | prisesati. Ta krožec je s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b z m razdelni, in da dá a, z b razdeljen, k za kvocijent in r za ostanek; tedaj r = a |
| Biblia (1584): | en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti: Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 lota domačiga mjila (žajfe) dobro zmešana, na 2 cmoka razdeljena in poredama konju v gobec dana, de ju povžije, mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8 velikih kantonov, za leto 1858 pa se bo |
| Fizika (1869): | njih dálja med lediščem in vreliščem, kakor v Pod. 126., razdeljena na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur |
| Fizika (1869): | toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k2; ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res |
| Biblia (1584): | Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tenjka in mehka biti, in ſvetle pa enako po shivotu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor |
| Botanika (1875): | kalicami, ki imajo v kolobar postavljene cevne povezke in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri |
| Rudninoslovje (1867): | ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in vsak notranji člen je jednak produktu vnanjih dveh členov, razdeljenemu z druzim notranjim členom. Ako je a : b = c : d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vnanji člen številnega sorazmerja je jednak produktu notranjih dveh členov, razdeljenemu z drugim vnanjim členom; in vsak notranji člen je jednak |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iz formule t. j.: Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak |
| Zoologija (1875): | morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kjer ga pred ni bilo, veliko močvirja posušenega, veliko spašnikov razdeljenih in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih |
| Oče naš (1885): | jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z Goriškim, ne bila ravno njenim številnim, po več farah razdeljenim prebivavcom v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | rekoč: „Saj veš po kakem nevarnem potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | da je z druzim številom razdelno, ako dá, z le-tém razdeljeno, celo število za kvocijent. Dividend zovemo v tem slučaji divizorjev |
| Biblia (1584): | djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she |
| Botanika (1875): | oddeli od debla, gre v list in se v njem razdeljuje na veje; sicer je pa list sostavljen večidel iz strženovih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Redna dividenda velja v zadnjem slučaji za obresti, izvenredna pa razdeljuje ostali dobiček. Razven akcij izdajajo taka akcijska društva tudi obresti |
| Botanika (1875): | tako se daljša tudi prašnična nit v prašnico, in jo razdeluje na dva predála. Ali nektere rastline imajo vendar enopredalčaste ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam je snan Visharjov dom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali pa ſe jim ſhipe pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Kemija (1869): | rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina je zato v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva |
| Divica Orleanska (1848): | ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi |
| Ta male katechismus (1768): | loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali temu drugima, ali obema na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. |
| Fizika (1869): | da steklene plošče v oknih zašklepetajo, ali da se celo razdrobé. Pod. 119. Preden bomo opazovali prikazni zvoka, bomo tedaj govorili |
| Kemija (1869): | kislec odvzeti. Iz zemlje izkopane rude se v ta namen razdrobé in pomešane z lesnim ali kamenim ogljem sipljejo v plavež |
| Botanika (1875): | povečava, po vrh mrežasto očrkana in, če se pritisnejo, se razdrobé na ostro robate kosce (podoba 34.): škrob, dobljen iz sočivja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v ilovnati, kakor v peſhéni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari |
| Oče naš (1854): | padel. Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil, je bilo, da se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla, Zob verige razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito |
| Robinson mlajši (1849): | zdelati, zato kér se ž njimi morajo najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano séme v vlažno zemljo prišlo ino se |
| Zoologija (1875): | Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj |
| Robinson mlajši (1849): | je vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred |
| Divica Orleanska (1848): | očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si potém na Monteroški |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila razdrta. Človek tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 35. Sakaj jeſt ſim priſhàl ràsdvojiti zhlovęka zhes ſvojga ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu |
| Biblia (1584): | priſhal myr poſhilati, temuzh mezh. Sakaj jeſt ſim priſhàl Zhloveka resdvojiti supèr ſvojga Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto |
| Stelja in gnoj (1875): | čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna |
| Gozdovnik (1898): | ti ljudje, videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš do kruha pot? Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podkopálo ; vunder smert tù in tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po svoje |
| Kemija (1869): | pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več |
| Fizika (1869): | vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega |
| Botanika (1875): | godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga |
| Botanika (1875): | kolobarju. (Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako |
| Botanika (1875): | smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in iste tvari |
| Stelja in gnoj (1875): | tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino moja ſeſtra bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino paſtir ſta enaka po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | podelil, pesmi peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je bilo krog in krog ob stenah pod streho nakopičenega raznega orodja za mučenje. Torkvat se je vsega tega mučila zeló |
| Fizika (1869): | da je od nje odvisna njegova navzetnost za toploto. Učinki raznega goriva. Zdi se nam djanske vrednosti, če na koncu oddelka |
| Astronomija (1869): | dragega orodja, tudi kemiji je treba mnogo raznih snovi in raznega orodja; zvezdoznancu je pa dosti, da povzdigne oči v ne |
| Astronomija (1869): | je natanko opazovanje nebeskih prikazni pač le mogoče s pomočjo raznega orodja, in ker je tako orodje, da je natančno izdelano |
| Kemija (1869): | vidi v pod. 74 naprava, s ktero moremo primerjati dobroto raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peso. Kislo zelje s cesarjevim mesam. Pečene lešterke. Solata iz razniga sadja. 58. Kalafuki. Meso s kaparno polivko. Kisla repa s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ocvertimi gosjimi jetri. Jelenov kosc per repu. Solata iz razniga sadja. 101. Mesna zavezana potica. Meso z jesihovim hrenam. Narezano |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | goste, jih v posode, ki jih hočeš, nadevaj. Solata iz razniga sadja. V cukru shranjene češplje, orehe, muškateljce, kratko reči, toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hrenam. Korenje z mesenimi klobasicami. Pečeni divji golobje. Solata iz razniga sadja. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata iz razniga sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobnjakovim hrenam. Nadevane artičoke. Pljučna pečenka po dunajsko. Solata iz razniga sadja. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kojih ne bi pričakovali po kemiškem zlogu minerala. Nastajajo po raznem načinu. Železni kiz (dvakrat žvepleno železo, FeS2) kristaluje v kockah |
| Zoologija (1875): | jih je po vaséh, ker ličinka živi v gnoji. Na raznem živeži delajo škodo: Zapljunkarica (Sacrophaga carnaria), ki na meso ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krajov močniga vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive |
| Rudninoslovje (1867): | robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob itd. |
| Fizika (1869): | Hitrost električnega toka je izrédno velika, in če so tudi razni opazovalci našli njo različno med 20000 do 60000 milj za |
| Tiun - Lin (1891): | imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim rasnih prédalov, ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in po raznih gredicah toliko kresnic, de jih dostikrat o kresi toliko vidili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike |
| Astronomija (1869): | veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj večo različnost kot toplotni trakovi |
| Astronomija (1869): | in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču |
| Botanika (1875): | pomladi mezga, da pride do zarez, ki smo jih v raznih visokostih zarezali v deblo, ali pa s tem, da se |
| Botanika (1875): | sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih |
| Tiun - Lin (1891): | jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Odgovoriš morebiti : Bog je, kakor svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi |
| Kemija (1869): | rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja |
| Fizika (1869): | pridejo toplotni trakovi do enega in istega kraja pod prav raznimi koti v raznih letnih časih; na dalje, da se v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetovavzi rasnih deshel maſhine smiſhljevali, s kterimi bi ſe samogIo rasno shito s manj zhaſam in s manjſhimi potroſhki omlatiti. Tako |
| Stelja in gnoj (1875): | sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki |
| Zlata Vas (1850): | Zdej pa je bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaperta pa je s hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | takem ležalo prazno in nerodovitno, in ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko ſo ljudje rasun drasiga plazhila tudi dobre beſéde dajati mogli — de bi poſlednizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnóſt opominjala. Nad velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Rasun tega dobi pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Vse te vode se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč |
| Kemija (1869): | srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam |
| Zoologija (1875): | v §. 24 omenjeno, v vretenčarje (vertebrata) in brezvretenčarje (avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v |
| Zoologija (1875): | nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa |
| Zoologija (1875): | je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa jedila, kajti so že v |
| Zoologija (1875): | primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti v roke veča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | postavim je cena mašniga plajša od 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsužnjeni vojvodič kdaj svoboden, ker nobedin ga ni sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V |
| Stric Tomaž (1853): | mi ni dalje živeti! “ reče mati, na vsih udih trepetaje. Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da se morajo za zgodnje sadje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kteri ima lep gradič, dosti volov in dvesto juter njiv. Razun tega mu je kerščanski svečenik — ali kakor mu pravijo — mašnik |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj |
| Astronomija (1869): | severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava daljave solnca od |
| Botanika (1875): | podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative |
| Najdenček (1860): | naji v svojim kraju kot najboljša zdravnika za govejo živino razglasi. Ali je žena moje govorjenje, ki ni bilo ne francozko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je bilo ravno veliko bolnikov v novi bolnišnici, kterih |
| Lohengrin (1898): | mora on me kleti, Če ga izdam, da tu se razglasí! — Da znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo dialj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ker je preslavni nemški kmetovavec Šverc to drevó po svetu razglasil, mu je ostalo ime »Švercevo drevó«. Boljši napravljene deske in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | obiskati, da ni živa duša vedila, čemu. Leta 1000 je razglasil Oton, da misli cesarstvo za nekoliko časa zapustiti in na |
| Mahmud (1870): | Ne! ne bodo kaznovali hudodejnika, ne bo jim paša ničesar razglasil, ampak postavili so na somenj zalotence, ktere so pripeljali iz |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | sveta Antona in jeden njiju da je puščavnik. Ko bo razglasil papež za svetnika tudi njega, imeli bi kristjani dva sveta |
| Luteranci (1883): | protest je uplival tako mogočno na Ferdinanda I., da je razglasil še isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | za leto 1770. v najem. O ti priliki se je razglasil tudi nov tarif, po katerem so terjali najemniki od vsake |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | zanemarjeno trgovino in izboljša njih blagostanje. V ta namen je razglasil že l. 1717. Trst in Reko za odprti pristanišči ter |
| Gorski potoki (1895): | ljubezen je šla za kruhom. Šel je k agentu Muzeljnu, razglasil po časnikih, vložil prošnjo za razpisano tajniško službo pri neki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ga je popolnoma potrdilo, da je Martin Cucelj čarovnik in razglasil je to med ljudmi. Kakor hitro pa je ta govorica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je per nas, de se je po spodnjih krajih laž razglasila, de se je per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | V vojvodini ste duhovšina in vlada svaritev pred prezgodnimi ženitvami razglasile, kar je prav potrebno bilo, če bo le kaj pomagalo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | osdravil. 16. Inu je njim sapovędal, de bi njega ne ràsglaſsili. 17. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkusi Isaia |
| Botanika (1875): | prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | drugod praviti. Pa kmal ſe je vender po vſi desheli rasglaſilo od tega veliziga zhudesha. Molímo vſigamogozhniga Boga, ki tudi mertve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je sa kmetovanje in sa rokodelſtvo vediti potrebniga, povſod rasglaſilo. Ljubi kmetje, zhe koliko kaj pomiſlite , ſe vam mora dosdevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrate prede. Komej ſe je to v nedeIjo po fari rasglaſilo, je v pondeljk ſkorej is vſih vaſí te fare ſkupej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da je bakreni drat telegrafa pohištvam zavolj strele nevaren, je razglasilo telegrafno vodstvo prav jasen poduk, v kterim dokaže, daje bakreni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | del arhiva za povestnico jugoslavensko natisnjen. * Vodstvo matice ilirske je razglasilo pregled računov od 1. marca do 31. decembra 1851. Premoženje |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mu je pri grofinji primerilo. Ker je to večkrat pripovedoval, razglasilo se je kmalu, in rekel je, da je grofinja zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki |
| Ferdinand (1884): | je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je |
| Ta male katechismus (1768): | Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ni slana vzela. Če bomo le zmiraj ptuje skušnje razglašali in brali, svojih domačih pa ne, Bogme! ne bo cvelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hvalijo Boga sa vſe, kar ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Gnoj prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte |
| Genovefa (1841): | je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zadnji četerti tega mesca hudi veter, dež, mraz in sneg razgraja, ker jesensko vreme v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žalostjo smo brali Vaš popis, de korúnova bolezin tudi hudo razgraja po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni |
| Genovefa (1841): | sakaj mi tako vrázhaſh? ” — Golo je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim |
| Valenštajn (1866): | iz zadnje sobe, v roci ima zlato kupo, zelo je razgret, za njim Gec i Butlar, ka si prizadevata vzdržati ga |
| Kemija (1869): | s klorom, bromom in jodom delujejo na amonijak, na pr. razgret jodov étil, C4H5J na amonijak. Te osnove so po lastnostih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da se piti ne smé, kedar je človek vroč in razgret. Ker se je pa mislil sam zadosti modrega in pametnega |
| Ferdinand (1884): | da mu je najedenkrat splavalo vse njegovo upanje po vodi. Razgret od vina, katerega je preveč in prehitro pil, zgrabi na |
| Valenštajn (1866): | sodbo — Da s častne, davno že navajene Poti nestalnost, lehkomišeljnost, Razgreta kri zapelje sivoglavca. Menj trdne volje zarad tega nejmam, Ker |
| Deborah (1883): | če si žejna. Deborah (temno). Pusti me! Ana. Si bolna? Razgreta si, počij tu v hladnej senci! (Pod lipo jo odvede |
| Kemija (1869): | razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da se v razgretej zmesi cinobra in železnih opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne ſe voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poletji, Clo do pozne jesení: Blagodarno krilo svoje U proletji razgernè, Vse ustaja, vse se oživlja, Vse oterpno se maje, Raznopisan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se. „Ojoj, jigrača zala! domú jo nesem koj, “— Izreče pokleknivši, razgerne robec svoj, In kupoma pomede v ohrambo rutnih gub, Kar |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | roko, ino v Gospodovim imenu iztegnev palico nad morjem. Kar razgerne se voda. Žgoč veter je dno posušil. Izraelovi otroci gredo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Nežica razgerne svojo korbico, vzame lonček dobrega mleka, ga vlije v čisto |
| Rokovnjači (1881): | koči takov pravilni billet doux našel! Berite gospod oskrbnik! « Ta razgrne list in jame čitati. Bil je začetek pisma, katerega je |
| Milko Vogrin (1883): | od koga bi bilo. Radoveden odtrga torej ovitek. A ko razgrne list, strese se na vsem životu ter vzklikne ves trepetajóč |
| Šaljivi Slovenec (1884): | jaz sam sem cesar Josip« — reče ljudomil vladar prijazno in razgrne svojo povrhno suknjo. Kmetica zagledavši svetle zvezde na njegovih prsih |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | sédeva, položi na mizo akte, katere je imel v rokah, razgrne polo belega papirja, na kateri sem videl vrhu glave zapisano |
| Gostačeva hči (1891): | travniku, skoči za neko gomaznijo njemu na vile ter mu razgrne ves zvalek. Oče razjarjen zavihti vile, pa spretnejši kokodajec se |
| Senanus (1892): | pregreha, učinjena njega zorni ljubezni! Odločno potisne stol k mizi, razgrne svoja pisanja in se trudi na vso moč, da bi |
| Gospa s pristave (1894): | in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga |
| Strte peruti (1894): | opisati takó, kakor mi ga je opisala Danica sama. « Rekši razgrne Vida pismo, obsezajoče več stranij, pisanih naglo in široko. Brala |
| Moja hoja na Triglav (1897): | zadnje noge, si natakne velike naočnike pred izbuljene oči in razgrne s sprednjima nogama krasno pisan list. Potlej globoko priklonivši se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile, napredla. Po trati bliso hiſhe ga je sa potokam rasgernila, vbelit. Mina ſe sboji Shofko sagledati, ter ji ſhele sdaj |
| Kemija (1869): | Strontian, stroncijan, 416. Strup višnjavi, Blausaure, 396. Sublimation, razhlap; sublimiren razhlapiti. Sublimat, razhlap, sublimat. Suboxyd, sokis. Substitution, zamena. Sulfid, Žveplec. Sulfur |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se kristjansko ljubimo, po bratsko se milujemo; Oj sveti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj serce razjiskri“. „Da se |
| Gozdovnik (1898): | Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da se prepriča, če ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spravil. Kadar blago prejmeš, mi ga pošlji”. Tako sta se razšla. Pozimski čas je bil ravno in ljudje so gnojišča trebili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je umerl učenik, po kterem je hrepenela. Ko se je razšla množica pred palačo, poslovila se je od vdove in hčeri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe, kakor jim je bil Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle |
| Botanika (1875): | dotičnih rastlinskih delih (kemija §. 178). Da se tedaj popolnoma razjasne te razmere, je treba še mnogih in obširnih preiskav. Pa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | nebesom vzdigni roke in sercé ! Vesêli se! Naj se sercé razjasne, Saj žalost le škoduje, nič ne hasne; Živiš pošteno, nikdar |
| Divica Orleanska (1848): | In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi |
| Kemija (1869): | kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki smo ga omenili pri galunu |
| Zeleni listi (1896): | razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni. |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas Blagomir, bote jo, in njegov obraz se je videzno razjasnil. — ”Jas jo bom vidil, pravi začudeno vitez in vroče solze |
| Maria Stuart (1861): | Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil mi, da modrovavni um Človeka vedno v težke zmote vodi |
| Sveti večer (1866): | navadni človek potrositi. Pa jaz sem si to stvar tako razjasnil: To se razume, da se ne bo Tone popolnoma na |
| Fizika (1869): | bi tudi največi človeški duh skušal, da bi iztuhtal in razjasnil samo z razmišljavanjem, kaj da je priroda v celem in |
| Kemija (1869): | ni splošno veljavnega zakona, ki bi nam že v naprej razjasnil, kako se bodo razne tvari razsnovale, temveč rečeno je bilo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kot dobre bolnice ne žalil, ni več hotel nasprotovati ji. Razjasnil si je pa to lahko, ker je kot zdravnik mislil |
| Oče naš (1854): | gospod fajmošter; „zdaj nej bo naša hči. “ Sladka tolažba je razjasnila bolnikove obličje; govoriti ni mogel več. Emilino roko je položil |
| Fizika (1869): | najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender se kaže, da je v zvezi se zemeljskim magnetizmom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži |
| Fizika (1869): | prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok |
| Botanika (1875): | v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo |
| Oče naš (1885): | pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po nogah razširjajo. Tako si vse znamnja bolezni lahko razjasnimo. Kakovost kraja, v kterim živinče živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki |
| Fizika (1869): | popolnoma prazne zrakú. Priprave zato imenujejo se zračne sesaljke. Da razjasnimo, kako so narejene zračne sesaljke, zato bomo še enkrat govorili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj, kjer |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | opaznost in se mora zdravniku izročiti. Vendar hočem ob kratkem razjasniti, kako naj se zdravljanje poskuša. |
| Fizika (1869): | imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te prave rezhi pa le prav malo. Perſiljeni ſmo, to rasjaſnenje od ſebe dati s tim perſtavkam, de je ne bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za 25 let starši. Tako se ta reč dobro porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne |
| Zoologija (1875): | so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi svoja jajca v borovo gosenico |
| Zoologija (1875): | istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako obširno veljavo. Ako napredujočemu |
| Zoologija (1875): | njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v |
| Zoologija (1875): | največe bolečine, ne da bi se ganil. Tat (Plinus fur) razjeda kakor ličinka rastlinske zbirke in korenstvo. Kresnica (Lampyris splendidula) sveti |
| Zoologija (1875): | živi kakor ličinka v lesenem pohištvu, tako imenovani kukec, ki razjeda les in prevrtava na vse strani. Hrošček je samo 5 |
| Genovefa (1841): | ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje |
| Ultra! (1867): | in mala stvarca mu je časi zadosti, da se strašno razjezi. In lehko bi zaradi kake zeló male reči vse splavalo |
| Pripovedke za mladino (1887): | je vse to gledal, ne ve, zakaj je to storil, razjezi se ter ukaže: „Vrzite ga v ječo. ” Drugo jutro ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishe shal, de bi nje nepametne beſsede neshlishal, ona ſe resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhneta kregat, inu preperat, dokler on ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat |
| Pripovedke za mladino (1887): | račun ter zopet zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum je bilo glasilo,” vpije Korvin ves razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka |
| Revček Andrejček (1891): | bi se kaj zmenil za Andrejčka, grozi se jezen in razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila |
| Tine in Jerica (1852): | kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj nobenimu človeku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je razkačena Rimljanka; „ali v moji lastni hiši si upate me tatico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | njega tirjala svoj delež. Al ta jej nič noče dati. Razkačena ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega |
| Oče naš (1854): | živi Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In zdaj |
| Oče naš (1885): | „Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ |
| Roza Jelodvorska (1855): | napolnilo. Mir in pokoj sta posedla zdaj njegovo pred vedno razkačeno serce. Obdajala ga je prijetna tihota po strašnim viharji. Njegov |
| Botanika (1875): | ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa ne, Bogme! ne bo cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | cvelo kmetijstvo naše! bo predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 1. pismo iz 2. Vertovcove občne zgodovine. Pervi po svetu razkropljeni ljudjé. Od življenja in zaderžanja pervih po svetu razkropljenih ljudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | deželo zanešen bil, bi mogel že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje |
| Maria Stuart (1861): | Izvijte, zmislite izgovore, Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh, le |
| Pozhétki gramatike (1811): | pa tako, de en drugi sa njim pride, ktir ga raslaga al sjaſni, poſtavim il ne faut jamais se moquer des |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tega terpeti, ino tako iti v' ſvoje velizhaſtvo? ” Ino jima raslaga po poti ſveto piſmo. Ko do terga pridejo, ſe Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga in pravi, de ne samo bolečine in gnjiloba zob od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo morebiti kdo vprašal. Na to vprašanje odgovorimo letó: Kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pride kmali. Sliši se tudi, da g. Hattala, kteri sedaj razlaga jugoslavenski jezik na vseučilišču pražkem, izdeluje ilirsko gramatiko za Čehe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in |
| Pozhétki gramatike (1811): | jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je ſledna beſeda u' isreku. 1. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blà ſlushábniza je vére kríve, Je opravljála vêsho bóg'nje Shíve. Raslágajo, ko pride v' Aquilejo, Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej |
| Stric Tomaž (1853): | gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor Šembiljski. Skorej vsi odgovori so se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika |
| Kemija (1869): | znamenja ali formule, ki nam mnogotere razmere, ktere smo doslé razlagali, bolj očevidno predstavljajo. Spojine prve vrste zaznamujemo s tem, da |
| Astronomija (1869): | 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne bodemo razlagali, da je vseh zvezd celega svetskega prostora 273 milijonov, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil razlag ati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in njegove strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo |
| Genovefa (1841): | ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | pravim času”. Nesreča je, oh! dogotovljena, jok in zdih se razlega povsod, milodari se pridno naberajo in se obilo stekajo od |
| Roza Jelodvorska (1855): | umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu. Pijani sovražnik razgraja in ropa brez usmiljenja, v |
| Viljem Tell (1862): | Ruodi. Hitite v goro, zatrobite v rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budí |
| Gozdovnik (1898): | kopitom podira sovražnike na levi in desni. Divje tulenje se razlega okolu njega, privabljajoče novih sovražnikov. Videl se je obkoljenega. Okolu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daljej jésdil. Hvala ſe je na déſni ino na lévi raslegala. Tudi is Jerusalema jih je veliko naproti priſhlo, kteri ſo |
| Genovefa (1841): | ſkozhili in beſéda: „grôf ! grôf! ” ſe je po zélim gradu raslégala. Gôlo, ki bi bil bersheje ſmert, kakor groſa prizhakoval, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog in krog. Vesélje, ki ga je ta večer celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | streljali in vesélje obhajali, de se je v celi okolici razlegalo. Zvečer je bil velik ples ne samo na strelišu, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov |
| Zoologija (1875): | namreč, da pri vsacem od omenjenih opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev |
| Fizika (1869): | obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da strelec, ki hoče v daljino zadeti, nekoliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu obeh koeficijentov; kajti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa ni bila dolgo časa pognojena. Razvijale so se na različen način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razodel, da je raba glagolska v zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge je |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priklad za bivanje na morji ali na suhem, ki so različne po oficirski časti. — Na političnem polji je te dní precej |
| Fizika (1869): | prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč |
| Fizika (1869): | poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve. |
| Fizika (1869): | še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti, vpliv visokosti kraja nad morjem in zadnjič učinke, izhajoče |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne, pa vsaka stoji na druzih dveh navpik; kakor pri prejšnjem |
| Botanika (1875): | delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium |
| Zoologija (1875): | a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se |
| Botanika (1875): | trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | da se ne zavedajo potrebe pisati na več strani? Gradiva različnega po gori rečenem jim vendar ne manjka! Naj so jim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ta ugodnost ali neugodnost nekaj od občuta in od predstave različnega; zaznamenuje se z imenom čustvo. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki |
| Kemija (1869): | pravimo, sreblje (absorbiren) v sé tudi pline in sicer v različnej meri. Navadna voda ima toraj zmerom v sebi nekaj zraka |
| Botanika (1875): | priroda tistega, kar je potrebnega za razvitev rastlin, ali v različnej meri. Najstrmeje pečine, močviri, sipa, pesek puščavski, dno mora, njivska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je veči del, spadajo k zapadni, eni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moglo doseči, da je zadostilo potrebam. ki so jih nanašali različni časi. Mislimo se nazaj za 300 let. Po vsem polji |
| Zoologija (1875): | Ničle tukaj pomenijo, da bober nema očnjakov. Udje so jako različni gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamolčím pak, da smo si Slovenci v slovnici naj bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti |
| Astronomija (1869): | drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov |
| Kemija (1869): | Al2O3, tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to, da, ako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo že na 700. K sreči so druge |
| Zoologija (1875): | pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi |
| Zoologija (1875): | stanovanji, temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste |
| Botanika (1875): | deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | credit« druzega konta, takó da sta si »debet« in »credit« različnih kontov vedno jednaka. Táko zapisavanje služi tudi v kontrolo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | slovenske novice in morebiti tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme |
| Čas je zlato (1864): | je že po svetu toliko poskusil in se s tako različnimi ljudmi pečal, kteri zmed nju bi bil gospod, kteri pa |
| Botanika (1875): | že poskušali, da bi našli pravilne razmére, ktere vladajo med različnimi snovmi v pepeli in v rastlinskih delih, in sicer med |
| Fizika (1869): | čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno zmožnost, s ktero se ogrevajo deli zemeljskega površja različne kakošnosti |
| Fizika (1869): | sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki od poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi |
| Rudninoslovje (1867): | središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i |
| Zoologija (1875): | mnogi zvezi z možganskimi in hrbtenjačnimi živci. Kot posebne dele razlikujemo glavni ozel, gornji in spodnji vratni ozel, ledvični in križni |
| Zoologija (1875): | dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v vretenčarje |
| Zoologija (1875): | gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo |
| Zoologija (1875): | školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pred šolo. Sveti Duh! darove svoje, Svojo luč na nas razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj blagoslov razlij nad nami, Tolaži vpadeno sercé ! Naj žarko solnce , vreme jasno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | k tako dobrim ljudém prišel. Poverni tudi njim, dobrotljivi Bog! Razlij svoj blagoslov čez nje. Daj mi še dalje dobro in |
| Svatoboj puščavnik (1851): | loči in ji k slovesu še milo zarjo po nebu razlije, kmalo vabi mila lunica zadovoljniga Svatoboja k počitku, ali dolgo |
| Dragojila (1864): | zora napoči in rumeni svit z. azijskih planin čez Carigrad razlije, zapustita mladenič in devica Mehmedovo palačo: Etem svojo domovino, ki |
| Dragojila (1864): | se razlega iz Zagorja še v Knežak, in bledi mesec razlije ravno čez Snežnik beli svit po mračni dolini — izdajavec; ko |
| Ljubljanske slike (1879): | strast je tu še močnejša ko pri moških, ker se razlije na vse nasprotne osebe in se jim tudi v javnem |
| Vaška pravda (1892): | nekoga, ki prihaja. Potuhne se, da bi ga skrit opazoval. Razlije se škodoželjno veselje po vsem njegovem širokem obrazu, vstrepeta mu |
| Senanus (1892): | Vodétu se prikaže srečen smeh na ustnih in se mu razlije po vsem obrazu — in kakó naj ji reče, da ji |
| Vaški pohajač (1893): | posodo. Mrtvaška bledost prevzame njegov obraz, mrliški duh se polagoma razlije po hiši. Žena in otroka obupno zaplačejo, sosedom in sorodnikom |
| Svatba na Selih (1894): | njo naloženo balo in okolo nje polno ljudij. Zdajci se razlije v njem ves silni srd in ga popolnoma zmede. Z |
| Zunaj (1896): | nad devojko in odtrepeče z zvenečimi eterskimi perotnicami in se razlije zopet v barve in svit … Stotnik se vzdrami. Tam pred |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k' sheni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim velike |
| Kemija (1869): | pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on s |
| Ferdinand (1884): | bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem v pravem pomenu besede, dragi Peter. Od mojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shive. Kakor ſe krí is zhloveka ſerza po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu; razlivala je pa tudi svojo svitlobo čez velikansko mesto ter |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se je razlivala čez mater in kazala žareči njen obraz; gorki materin poljubek |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter, jo , al jih ? Smeſhnava. Jeſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi |
| Stric Tomaž (1853): | cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči in |
| Stric Tomaž (1853): | drugi ljudje; v zunanjem je bil sicer med njima ta razloček, da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To je velik razloček, kterega naj bi svet porajtal. Zato bomo to v kratkem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov |
| Astronomija (1869): | strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pa podobarji ali pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako on koshuhovno pred moli obvarje. On dene koshuhovno , bres raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na svetu. ” Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo zadosti razločka delali. Katere so premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali kozlanje. Bljuvanje napada prasiče, ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako da se ne bi mi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet |
| Valenštajn (1866): | Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ali ni to eno? Kdo bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | maika, mati; čer, nebo; pemant, zemlja, pene, kruh, plin, poln. Razločki so tukaj zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadosti očitni, da bo vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | po zemlji kot zdaj in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo k loshejſhimu dopbvedanju in rasumu med ſeboj po téh raslozhkih in po ſhtevilu ſamzhikov in ſamizhiz v eni zvetlizi vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſémena saſeje, — drugi pa is korenin saredí. Po tih dvéh raslozhkih ſe mora délo pletve ravnati, in plevél satérati. Per kmetovanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme |
| Fizika (1869): | se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kamenje posebno roženec, potem augit, dialag, hipersten. Zmes njegova je razločna, pa tudi nerazločna, zrnasta ali gosta, škrilasta, tudi porfirasta; včasi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zvani Cheeswring v Cornwallis, (pod. 75) dobro znan. 29. Sienit Razločna zmes iz živca in roženca. Dostikrat pridruži se kvarc in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da se lahko s prostimi očmi pozná, ali je pa |
| Zoologija (1875): | §. 150.). Četrti razred: Zajedavci; Syphonostomata. Glava pri njih nij razločna, usta so spremenjena v sesalce. Vsi so majhni, živé v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | največkrat neka ugodnost ali neugodnost, katera je bolj ali manj razločna. A že površno opazovanje kaže, da je ta ugodnost ali |
| Gozdovnik (1898): | le kot temna pika, ki je počasno prihajala vedno bolj razločna. Konji so iskali ubežnega izhoda pred svojimi gonjivci, ter jo |
| Rudninoslovje (1867): | drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali vendar dobro razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi |
| Gozdovnik (1898): | gre po sledu. V kratkem spozna, da so utisi vedno razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga |
| Pozhétki gramatike (1811): | je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte, kózha. Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh glaſnikov imano tri majhine |
| Pozhétki gramatike (1811): | complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion, poklék, pokléknenje, klezhánje. Action, djanje, distinction, raslózhenje, seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen, prelublenje, idr. To opomnimo, de naj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | davno so odbrali posebnosti in znamenja, po kojih so jih razločevali in vredovali. Najimenitniše so: l) Podoba, 2) fizikalne, 3) kemiške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | imenih, ne pa po njihovi opravi. Gospodje bogoslovci raznih vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka |
| Genovefa (1841): | sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni |
| Rudninoslovje (1867): | lomu kristalov. Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na |
| Fizika (1869): | parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. več sil zamore v enako mér |
| Botanika (1875): | vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo |
| Botanika (1875): | porazdeljenih po strženovem staničji. Na vsakem posamnem cevnem povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in |
| Rudninoslovje (1867): | tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1 |
| Fizika (1869): | n. pr. voda, vinski cvet, êter, itd. Take pare se razločujejo bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po |
| Fizika (1869): | in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se |
| Fizika (1869): | gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo svojevoljno gibati, da zamorejo |
| Botanika (1875): | ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dolgo zmivati, dokler ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po |
| Astronomija (1869): | na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja |
| Fizika (1869): | napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je |
| Zoologija (1875): | strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči, da je tako oko zloženo iz neizmerno mnogih, namreč do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker |
| Mineralogija in geognozija (1871): | uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil dva oddelka te tvorbe, spodnjo in zgornjo trias; on je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tisti večer sneg poti pobelil, se tedaj cesta ni prav razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem |
| Divica Orleanska (1848): | ne rotite, gledate me milo? – De, vse spoznam, zdaj sleherno razločim! To je moj kralj, to stavnice francozke! Bandera svôga pa |
| Rudninoslovje (1867): | i globin, ki so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njega, ali pa kakšno je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in jo že na cesti, ki od Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se razločite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi Ta hudobni, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi, kaj sdràviſhi. — Moshkim naj oſtane uzhena sdravilſka kúhina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi |
| Divica Orleanska (1848): | vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim |
| Blagomir puščavnik (1853): | pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za malo časa razločiti, Bogu se izroči, vanj zaupaj , potem naj te zadene, kar |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | stala čudna, več milj dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano |
| Kemija (1869): | naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih |
| Kemija (1869): | pamuk (bombaž), ki se na ta način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino |
| Gozdovnik (1898): | zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz sovražtva in maščevanja |
| Gozdovnik (1898): | ki ga slišim od daleč, in glasov njegovih ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za besedo; ljudje tukej |
| Genovefa (1841): | vpraſhanje lépo in prav odgovárjala in vſako beſédo prav krotko, raslóshno in pametno isgovárjala, — ſe je mógel vsak, kdor koli jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bravzi teh noviz laglej saſtopili, jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | isrezhi. Kadar rezhemo cet enfant parle distinctement, ta otrok govorí raslozhno, hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je |
| Pozhétki gramatike (1811): | hozhemo s' beſégo distinctement rezhi, de otrok tako, to je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni vedil rasložno dokazati, de bi bilo mesó škodljivo. Sosédje so ga tedej |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ino z seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo |
| Stric Tomaž (1853): | da je bil Tomaž černkaste, Halaj pa bele boje. Grozno razločno pa je bilo njuno notrajno, Tomaž sama poterpežljivost, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za omiko mile slovenščine, posebno zato, ker g. pisatelj zmote razločno našteva in popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil kristijan. ” „Povedal je povedal — blizo je prišel in prav razločno rekel: nomen imperatorum*). ” „Kaj je rekel? ” „Nomen imperatorum. ” „Numen imperatorum |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je |
| Tiun - Lin (1891): | ostale. Moral sem se na Tiun-Linovi džunki hočeš-nočeš vdeležiti zasledovanja. Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele |
| Gozdovnik (1898): | se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor bi sedaj pred mano stala ter me klicala po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę kruhe Jógram, Jógri pak mnóshizam. 20. |
| Biblia (1584): | te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim Iogrom, inu Iogri ſo nje |
| Biblia (1584): | Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je |
| Robinson mlajši (1849): | taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko isnajdel, ſtaroſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto |
| Divica Orleanska (1848): | teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen |
| Fizika (1869): | kot; prividna in prava velikost. Kakor je bilo v poprejšnjem razloženo, gredó od vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v |
| Kuharske Bukve (1799): | premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ga pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se |
| Fizika (1869): | delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na |
| Botanika (1875): | se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva |
| Botanika (1875): | ogljenčeve kisline dajó spet atmosféri nazaj se pa iz tega razloži to, da ima ona vedno enako mnogo tega plina v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rabo doveršivnikov po vseh časih, naklonih itd. preklicati. Zato je razložil g. Navratil tudi pomen vseh časov, naklonov itd. Vse je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čaka (kar bode on sam dobil, tega ni povedal) in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dandanašinj kosčik kruha pošteno zaslužiti. — Potem so vodja važniši opravila razložili, ktere so bile od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. |
| Astronomija (1869): | jo imajo ta sozvezdja za nas, bodemo še le pozneje razložili in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo |
| Zlato pa sir (1860): | od hiše spoditi ptujo čaravnico. Ko pa v Videm pridem, razložim pred zlatarjem pisane kamna, on se je pa smejal in |
| Kelmorajn (1864): | vse povem od lepega mesta Kelmorajn, njegovih lepih cerkev itd.; razložim jim vse legende o sv. treh kraljih, kakor sem je |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | služabnikoma mignem, da stopita z mano v kot, tam jima razložim svoj naklep. Po tem naj se vsedeta oba v prvo |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | odgovorim — zavrne mladaneč — dovolite, da vam svoj namen malo natančneje razložim". Resnobnost mladenča me stori radovednega. Zato mu pokažem stol pri |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | morate brž pogrešiti! " „Gotovo! Toda naj vam na kratko vse razložim. Doiti mi je imelo od treh trgovinskih hiš pred tednom |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | zajahaj in vedi me k Slavomiru in drugim veliteljem, da razložim, česar ne veste še, a kar odločuje v našem životu |
| Domačija nad vse! (1889): | Vaši nenadejani izpremembi. In ravno zato, da si to začudjenje razložim, prišel sem Vas danes obiskavat. « »Že dva meseca niste več |
| Vaški pohajač (1893): | mnogo. In da ne bodete mislili, da ne govorim resnice, razložim vam vse. Poslušajte torej! « »Zakaj te ni ljubil? « »Ne vem |
| Roman starega samca (1895): | bolnico. Ako se napad ne povrne do polnoči — tako ji razložim — naj ji točno ob dvanajsti uri da na žlici vode |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako so nastale, ako vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | že zopet ne umem. Vi hočete, da bi vedno molili. Razložite mi, kako mislite to? « »Vedna molitev, oče Marcel, ne obstoji |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | imamo, pomaga nam lahko v nebesa. « »Kako le, prosim Vam razložite mi to? Kedar jaz zemljo obdelujem, pod milim Bogom na |
| Gozdovnik (1898): | s pota spraviti. « »Ha, to je prav nenavadno čudna zadeva! Razložite nama obsežneje to stvar! « priganja Rdoles. Tiburcio jima ustreže. Dormiljonove |
| Genovefa (1841): | na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi |
| Genovefa (1841): | hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil, kaj ta léſ v môji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati in rasloshiti: kakſhna je shelesna zeſta in kakó ſe po nji vosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi verjeti ne morem, de bi bila vojvodnja obdolženih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugim jezikom se ne more menda gerški aorist tako jasno razložiti kakor s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne |
| Fizika (1869): | zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | sam premišljal, a ker si ta mnozih reči ni mogel razložiti, jel je zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 |
| Zeleni listi (1896): | pri vratih ter gledajo to božično darilo. Niso si mogli razložiti, kaj vse to pomeni. Hišni oskrbnik jim potem vse razjasni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7 in 125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na |
| Botanika (1875): | en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vknjižujejo lahko tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more vsako zaznavanje apercipovati, zaradi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje med državljani. Ideja pravnosti terja, da se človek udaja vsem |
| Botanika (1875): | kakor je, če ne bi listi imeli te zmožnosti. O razmerjih vode k rastlinam bomo še govorili pri popisovanji, kako sprejema |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | spoznati ne le iz tega, da sta eksponenta v obeh razmerjih jednaka, nego tudi iz jednakosti produktov vnanjih in notranjih členov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 125 : 50. Ako primerjamo, kakó so razvrščena števila v teh razmerjih in kakó v nalogi, namreč ter pomnimo, da je število |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse jedno ali se udeležuje A |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podjetja, in zato treba razdeliti dobiček med nje le po razmerji vlog, t. j. produktov 16000 gl., 24000 gl. in 40000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 5 mesecev? Tu treba dobiček razdeliti ne le v razmerji vlog, ampak tudi v razmerji časa. Toda, ker je vse |
| Občno vzgojeslovje (1887): | do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v kakšnem razmerji je posameznik z dotičnim predmetom. Pravo je javno, ako urejuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razvidno, da je razmerje med vsakima dvema številoma metrov jednako razmerju med pripadajočima številoma goldinarjev; n. pr. ali Ako sta tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | stoječa števila pomnožiti. Razmerje x : 14 je torej jednako sestavljenemu razmerju, in sicer je le-tó sestavljeno iz jednostavnih razmerij 3 : 7 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ondaj je razmerje med vsakima dvema številoma jedne vrste jednako razmerju med pripadajočima številoma druge vrste, vzetima v istem redu. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razmerje med vsakima dvema številoma one prve vrste jednako sestavljenemu razmerju, in sicer sestavljenemu iz razmerij med vsakima dvema pripadajočima številoma |
| Fizika (1869): | vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj |
| Kemija (1869): | in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo. Te tvari si moramo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Graški družbi zavarvane. Gariboldi. Šiškarjem pa tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim |
| Kuharske Bukve (1799): | 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno |
| Botanika (1875): | mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin |
| Zoologija (1875): | navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec se izlegli mladiči pa svojim |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | njihovemu že po naravi divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so |
| Genovefa (1841): | ſtraſhno krizhati. Vſi v gradu ſo urno vkup hitéli, grôfinjo rasmerſheno in bres govorjenja na ſédesh naſlonjeno in Drakona pred njo |
| Genovefa (1841): | ſo ſe ſhe bolj uſtraſhili. Laſjé ſo mu divje in rasmerſheno zhes zhelo viſéli in dolgo brado je imel. Njegovo oblizhje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po soseski reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Oranje plevel satira. Dreveſa ſo v vſaki desheli po ſvojim rasno narejene , ali sa kakorſhno delo ſo namenjene, ali kakor ſo |
| Zoologija (1875): | prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali, a vsaka žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so |
| Zoologija (1875): | vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno v „lajtah”, kterih |
| Botanika (1875): | opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih |
| Zoologija (1875): | Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako raznovrstni so tudi stihi ali verzi; največ jih je vendar tro |
| Fizika (1869): | v obče le enovrstno tvarino. V resnici so pa prav raznovrstni atomi, s kterimi nas kemija seznanja, koliko sé samimi zá-se |
| Kemija (1869): | v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar izvesti iz |
| Fizika (1869): | ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni: Zvok, povečavo, zažig, pad, gib in izparivanje. Pa kakor |
| Zoologija (1875): | tako. « Mojz. I. 24. Zoologija ali živalstvo je znanost o raznovrstnih prirodninah, ki se morejo prostovoljno gibati. Take prirodnine imenujemo živali |
| Botanika (1875): | kapljinah nam pa mikroskop kaže še čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe |
| Fizika (1869): | prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je po sobi. Med tem ko steklene plošče |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mormo mi: velzhei zheſti imeti kaker je sveteme Johanesu bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vrime velzhei svettveſti sheveva niei je bv od Jcsvsa Kriſtvsa resodieto noi tvdei ponje S. Smerti mad nie shriftami snaidano gratavo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt v |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil |
| Zlata Vas (1848): | je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in trepet: zakaj |
| Zlata Vas (1848): | dobro vedilo, zakaj de tako delajo, pa nobeden ni nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel, kakor tudi, de gré v mesto, de bi tam kako |
| Čas je zlato (1864): | in nadinženir mu podá roko, rekoč: »Kdo Vam je to razodel? Vi ste zares pomočnik v potrebi. Od tega bomo pozneje |
| Sveti večer (1866): | mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično |
| Valenštajn (1866): | denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober Namen si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se |
| Ferdinand (1884): | prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je razodel. Z živo besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe |
| Biblia (1584): | ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo |
| Divica Orleanska (1848): | Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela. Čujte! |
| Maria Stuart (1861): | na pot). Nikar, kraljica! ne zapusti me, Dokler mi nisi razodela volje. Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvoje ſerze bo mezh preſunil, de ſe bodo mnosih miſli rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav veseli so bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam |
| Biblia (1584): | Simon Ionaſou ſyn: Sakaj Meſſu inu Kry nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe tako med njo in kuharjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla |
| Divica Orleanska (1848): | sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla |
| Maria Stuart (1861): | daruje, da jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje |
| Čas je zlato (1864): | Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga je zaderževalo sto in sto reči, da se jej razodene. „Zdrava, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verne se. Gledajoč očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prit' ima. Gledajoč oči kar ne uméjo Sanje večkrat čudno razodéjo. P. H. Živino pozimi bolezni obvarovati. (Nadalje. ) 2) Od piče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v |
| Zlata Vas (1848): | moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi |
| Roza Jelodvorska (1855): | knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda? Razodenem vam tu zadovoljnost cesarja o vajnim zedinjenji, in se tudi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika, dati tudei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi prad mano resodiesh kaker to leshi dabo zelu frei bras use fergindrinshe tah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash noi resodiesh to samlo dabom vidou zhei ti dnarji lasho inu dabo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu svetnize boshje: dase ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried |
| Robinson mlajši (1849): | na kaj druga v tem prepisanji merzeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak tude dokaze pridaj, da bo se bratovski ino z |
| Valenštajn (1866): | nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | duha tegniela kateri je utvoje bogaſtvo salublen da on menei resodi use uspanje te moje shale kar ozham vedeti N. inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas N. Ozham noi karsim |
| Genovefa (1841): | narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obedèn ne ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte |
| Zlata Vas (1848): | vedno rada iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti. “ S temi besedami zapustí Liziko in gré vùn stariga mlinarja |
| Zlata Vas (1848): | goldinarjev dobička dati. Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét |
| Roza Jelodvorska (1855): | glavi nosila, ali pa grajšinsko dvoriše pometala. Nisim ji hotla razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala |
| Valenštajn (1866): | Ne znadeš vsega še, moj sin! Se imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so moji vojščaki dobre volje, in |
| Ferdinand (1884): | živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič |
| Biblia (1584): | nesna Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gotova, tí ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | molzhé premiſhljuje. Ta poſtreshnoſt mu je bila slo vſhezh, ino rasodeva mu njeno dobro ſerze. Bilo mu je tudi, kakor de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S menój iti sheli, ker nózh poſtáne. ” „Domá ozhétu, mêni rasodéva, Kar prerokváli nékdaj ſo preróki, Kak, kar greſhila ſta Adam |
| Divica Orleanska (1848): | modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice |
| Čas je zlato (1864): | več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de |
| Fizika (1869): | hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela |
| Astronomija (1869): | se pa strinja mesečeva plima s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo, kteri nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo |
| Oče naš (1854): | pri vsaki besedi svojo serčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danas ga je pervi pot svojega sina imenoval in je |
| Oče naš (1854): | kteri je bil lepo rašen in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanú. V dvojne veriga je bil vkovan |
| Najdenček (1860): | dostikrat zavoljo tega za malo zdelo, kar je s tem razodeval, da je nevoljno renčal in se mi dostikrat, se vé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vsakojakega odloga začel motriti oba Črnogorca. Jeden nju, mladenič, ni razodeval prav nič posebnega, jeden pa, starček, kazal je sè svojo |
| Oče naš (1885): | pri vsaki besedi svojo srčno dobroto, svoje zaupanje do Naceta razodeval; danes ga je prvi pot svojega sina imenoval in to |
| Oče naš (1885): | kteri je bil lepe rasti in je s svojim obnašanjem razodeval, da je boljega stanu. V dvojne verige je bil vkovan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud gospodarjev premore. — Gosp. |
| Deborah (1883): | kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse |
| Gozdovnik (1898): | sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | imeli najčistejšo vést. Nemec. Raji recite, da so njihovi obrazi razodevali tisto grozno hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | zidu slonelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali misli — jasne tako, kakor bi bili imeli najčistejšo vést. Nemec |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je li to sveſtoba, ktero ſi ſvojemu goſpodu obljubil? Je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa vertnarize kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive, od rosora do rosora verv nategujeta in shito otréſata. (Dalje ſledí. ) Sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridobí, pri vozkih ogonih in lehah je pa veliko gostih razorjev, po kterih malo, ali celo nič žita ne zraste, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njive le nekoliko navdól, ali prek brega, de deževnica brez razorjev lahko odteče, je nar bolj njivo na ploh izorati, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je nar bolj njivo na ploh izorati, to je, ne razorjev po nji ravnati. Tomaž in sosédje: Lej! lej! saj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veržem od vsake strani nar manj tri brazde, in naredim razorjev le toliko, kolikor jih je treba, de se more mokrota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivah, ki niso močirne, prav široke ogone in clo malo razorjev. Nej orjem na vozke ali široke ogone, takó jih prek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogone, kjer jih ni bilo tréba, ste ravnali obilnih nepotrébnih razorjev po šegi svojih prednikov. Verjemite mi, de boste veliko več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdrobi ; satorej ji ne ſhkodje, ako bi bila v mokrim rasorana. Apnénka vezh mokrote pije, kakor peſhénka, vender pa mènj, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | minulega leta sama svojo glavo, kajti v zbornici poslancev je razpela nemško-narodni program, in s tem proklamirala, da v mnogonarodni Avstriji |
| Deborah (1883): | na pot pripravljeni? Še daleč moramo, tovariši! Uže je ladija razpela jadra, Da rod ubežni na zahod odnese. (Vsi vstanejo in |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem |
| Maria Stuart (1861): | bo! Marija. Zdaj na svetu nič Več nemam — (Vzame sveto razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel |
| Deborah (1883): | Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad njegovo glavo Razpenja Bog mogočna svoja krila. A jaz – budím, jaz dolge ure |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | trinogi, ne porajtajo vezh na obenu vſmilenje. Ony ga nevimilenu raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje bolj razpenjajo in razploščajo. Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta streha iz stekla, da od zgorej noter svitloba dohaja. Med |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri |
| Divica Orleanska (1848): | V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi |
| Zoologija (1875): | ne da bi bil kateri ob kaj udaril, celo tencim razpetim nitim so se znali izogibati. Ker pokonča dosti žužkov, je |
| Gozdovnik (1898): | je zložen tvoril palico za šetnjo, pred platnom po deskah razpetim, ki je poravnan tudi malo prostora zajemal. Oblečen je bil |
| Divica Orleanska (1848): | Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa |
| Valenštajn (1866): | O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari |
| Zoologija (1875): | letečega ptiča, kajti je do 4 črevlje dolg in z razpetimi perutnicami zajame 14 črevljev. Plavkasto črn je, samo ovratnik in |
| Zoologija (1875): | percnopterus), pod. 123. Zadnji je črez 2 črevlja dolg z razpetimi perutnicami pa meri 6 črevljev. Rumenkasto bel je, na konci |
| Maria Stuart (1861): | razpetje in ga poljubi. ) Moj zveličar! Moj zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me |
| Tiun - Lin (1891): | Razločno je bila »Lastavica« še videti, ko so džunke zopet razpele jadra ter začele na njo lov. Slutil sem dobro, da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na |
| Maria Stuart (1861): | zveličar! Kot ti razpel na križu si roké, Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš. |
| Ta male katechismus (1768): | ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od prenagliga sušila se les močno vkup stiska, ter se raspoka. Če ti je le moč, obteši posekan les berž na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš pa les vse te škode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les se ne razpoka in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki v vročini razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Če se s takim klejem nove pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | često so posamni hribje sred druzega kamenja iz samega porfira. Razpokajo v voglate kose ali v stebre in plošče, ki so |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera ni she ſama |
| Divica Orleanska (1848): | Ki zdaj so me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè |
| Gozdovnik (1898): | grozni razburjenosti, v prav nenavadni zamaknjenosti. Odjeki branijo, da ne razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite |
| Gozdovnik (1898): | zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa poduk omiſliti, — in kakor je |
| Astronomija (1869): | je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po |
| Roza Jelodvorska (1855): | skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej, ko na zreniku lice |
| Zoologija (1875): | Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko v glavi, kolikor drugod po telesu, posebno |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo se je razprostiral temen smrekov gojzd, in za njim sta se dvigali dve |
| Ferdinand (1884): | jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata |
| Ta male katechismus (1768): | v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne pregloboka |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in vsa obúpna reče z |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | povedati, kam da so prešli. Ljudje so bili zbegani in razperšeni. Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | porazumiti o tem, kako naj bi se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Med angležko in rusovsko armado se je vnelo še posebno razpertje, zato ker so Rusi na angležki ladii „Kosak” pomorili majhno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno je |
| Botanika (1875): | nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe |
| Botanika (1875): | alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se |
| Botanika (1875): | mladikami. Največ ogljenčeve kisline se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesne kose, kakor je bilo ravno rečeno, pomoči jih v razpušenim srovim maslu, potresi jih z belim popram in moko ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest lotov moke tudi na lahko. Med tem model z razpušenim maslam dobro pomaži in preberni, de nepotrebno odteče; potem ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | olupkov ni treba in de se med pečenjem le z razpušenim putram poliva. Pečeni viz. Viza razplati, nasoli in nekej časa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar |
| Kuharske Bukve (1799): | rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je |
| Kuharske Bukve (1799): | herbet nezhe vilz dershati, ſe omajó, inu ga sdrobę. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. Golobi inu piſheta ſe ręshejo, al na |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | per misi ſediozhih, tudi na shiváli majhinoſt al velikoſt. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô |
| Kuharske Bukve (1799): | 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. |
| Kuharske Bukve (1799): | To rasręsanje je bres velike poſębnoſti, vſaki lahko ſturí, inu je sadoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk |
| Kuharske Bukve (1799): | na verh v' ſklędi dęne, okoli pa obherbtne ręsíne. 248. Rasresanje maliga praſza. Glavo pezheniga preſizhka oberni proti levízi, pertiſni s' |
| Kuharske Bukve (1799): | tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd odręshi noge per koIęnih, katire ſo na |
| Kuharske Bukve (1799): | narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. |
| Zlatorog (1886): | Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó kimaje dél |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje razrezati, predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi |
| Botanika (1875): | sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kakor tudi eno žlico smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo, je le pijanost, s ktero se hočejo omotiti, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki vedó , de niso za vojaški stan, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | leta kuga po tistih deželah nar večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na |
| Valenštajn (1866): | zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Pa Štefan je stiskač. Če hočem imeti novcev od njega, razsaja huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | širajo gosti temni gojzdovi, po kterih divje zveri vsacega plemena razsajajo, od druge strani gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je zlo nejevoljen zavolj tega. Med armado francozko in angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se |
| Jela (1859): | je že pokrival malo vas. Sinoč je bil hud vihar razsajal, nocoj divjá še veliko huje, in mete sneg, ki se |
| Avguštin Océpek (1860): | kot kanon. Tedaj res prav nič ne pomniš, kako si razsajal? Saj nisi bil človek, si bil huji kot živina. Prec |
| Žalost in veselje (1870): | je že napočil, pa vihar še ni nič pojenjal, marveč razsajal je še ljutejše. Mornarjem so že moči pešale, in komaj |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | da bi spoznali ter poravnali svojo krivico, kajti zopet je razsajal bojni hrup sovražnih Špancev in Francozev po Italiji, zopet je |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | A Turjačanje so ga ujeli in novi deželni glavar je razsajal med Ljubljančani, požigal, moril je in plenil. Da ga je |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | razdelim vojakom. Krenil sem baš preko krajev, na katerih je razsajal malo prej najhujši bòj! Žalostni prizori se mi pokažejo tu |
| Domačija nad vse! (1889): | ni nihče mogel zatisniti očesa. Vihar je tulil in besno razsajal; celo noč je metal ladijo s tako silo sem ter |
| Pegam in Lambergar (1891): | vso noč, in bliskov je žar, in gromov je vdar razsajal na moč. S. Gregorčič. Tako je napočil usodepolni dan, petek |
| Vzgoja (1899): | hrup, da bo vse na kup letelo. Ravno tako je razsajal, ko je bila pri nas par dni stara teta rajnega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Toplicah na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Turkom, kteri so tedaj po raznih krajih in deželah neusmiljeno razsajali. Cesarju Maksimilijanu I. je posodil 50.000 goldinarjev, za ktere mu |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | rušil skoz Vitanje na Konjice, kjer so posebno v farofu razsajali, kakor je njih navada bila; drugi pa skoz »hudo luknjo |
| Odesa (1854): | je bil morske tolovaje krotiti, ki so po bliznjih bregovih razsajali. Ribas, ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | se zvrne tja v globok sneženi propad. Strašni boji so razsajali v srci nesrečnega moža, a premagali ga niso. On je |
| Naši vaščanje (1891): | vino, ali pa glej, da pivci ne bodo kričali in razsajali, kadar sem jaz domá. Tega mi je že dovòlj, in |
| Lisjakova hči (1892): | s cesarjem Maksimilijanom v Mehiko. Bilo jih je, ki so razsajali po mestu, da jih je bilo težko krotiti, dočim so |
| Hudi časi (1894): | duhovniku, drugi le poslušali; Sinúrjevi tovariši pa so vpili in razsajali, da naj duhovnik molči o posvetnih rečeh. Apert je bil |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali. Cesar niso njihovi konji poteptali, požrle so kobilice, ki so |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Slovenci ne bodo lahko pozabili, kako grozovitno so njegovi vojaki razsajali po naši domovini ter se l. 1479. in 1480. družili |
| Valenštajn (1866): | Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati. |
| Gozdovnik (1898): | nekaj minut. Brž so bili vozovi izloženi, mule izprežene, konji izsedlani. Na to povežejo vozove, oje proti ojesu, z verigami, znašajo |
| Robinson mlajši (1849): | zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére grahu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kotliči. Potem razbeli okoli šest lotov masla; perdeni drobno razsekaniga peteršilja in čebule, de se zarumeni, in deni na jetra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in razbeli ga v srovim maslu kakor tudi na drobno razsekaniga zeleniga peteršilja, deni ga v skledo in obloži ga z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali |
| Stelja in gnoj (1875): | da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi |
| Stelja in gnoj (1875): | Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj |
| Genovefa (1841): | preklinjali in shugali, Gola, kadar domú pridejo, na drobne koſe rasſékati. Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno župo, jesiham in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina. Ta razsodik čez naše srovo maslo se mi pač prehud zdi; jez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | und dem allgemeinen Beifalle, den sie erhalten wird”. Ta častni razsodik visoko veljavniga možá le iz tega namena bravcam Novic oznanimo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | te prešestnice braniti hoče, tega v boj kličem, naj zmaga razsodi, ako sim resnico govoril. “ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je cesarska francozka garda, ki je prišla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil, kam Jesuſ ſ' to priliko méri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo poterdile. ” De boſh pa na tanjko rasſodil, koliko ſterdí zhbele imajo, vſaki panj pred ogrebanjem tehtaj, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa, de bi tehtal in rasſodil, ali ima panj doſti shivesha sa simo ali ne; ampak |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | ima jutrišnji dan bitva voditi, ki bo čez celo Nemško razsodila. Sinu Otónu je dál nekaj tisoč naj hrabrejših konjikov, da |
| Maria Stuart (1861): | se na list, ter se prestraši). Tvoj podpis, kraljica! Si razsodila? Elizabeta. Podpisala sem, Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | dobrota. Nenravstvenost zavrne že okus, še predno je o tem razsodila pamet. S pomočjo estetičnega užitka se tudi najgotoveje izpodrine poželenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | škoda za njih pravice poverníla, to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojim udam po deshêli vſe le to sa rasposnavati, sa rasſoditi , in sa ſkuſhevati daje , in od tiſtih ſtorjeno rasſodba s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hangö-u; Rusi pa pravijo drugač. Čigavo je pravo? je težko razsoditi, ker vsak drugač govorí, — to pa je gotovo, da angležka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | zginejo mravlje in nikoli več jih ni. Obertnijska skušnja. (Kako razsoditi: ali so škrili ali škerli za streho dobre ali ne |
| Maria Stuart (1861): | Ker se ogniti sili nisem mogla, Kaj če papir ta razsoditi? eno Imé ne umori nikogar. Davison. Tvoje Imé, kraljica, pod |
| Kemija (1869): | vreden in imeniten nauk o ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de bi ji bolj verjel, mu plajš pokaže. Gospodar se razserdi, ino per tej priči reče Jožefa v ječo vreči. Pomislite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | régelj ne štruc, ampak zgolj sove in opice. To ga razserdí in reče Pavlihu: „Tepec, kaj si naredil? ” Odgovor mu dá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno razserdil, de je Hasana v hipu iz službe djati, njemu vse |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil in ob denarje in |
| Oče naš (1885): | je ugovarjal svojemu gospodu jezno in nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj |
| Zeleni listi (1896): | Ko Mihec to sliši, je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel |
| Sacrum promptuarium (1695): | zukat, taku dolgu, de mosh ſe je bil taku mozhnu reſerdil, de ven glabok potok je jo pahnil bil, inu ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V tla se vdêr' krivica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani razstavljene izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj |
| Zoologija (1875): | spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene so v več plemen. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav lepo zahvali, ki so skozi celih 18 dni varvanje razstavljeniga blaga radovoljno na-se vzeli. — Tem le so bile svetinje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tanjko govoriti in povedati: kaj je bilo tukaj na ogled razstavljeniga, kakšne so bile razstavljene rečí in kteri mojstri so svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in četerti pa mnogoverstno drugo blago prav očitno in umetno razstavljeno. V preddurju teh Redutnih shramb smo latinski napis vidili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razdeljenih. Vse blago je bilo v 7 shrambah za ogled razstavljeno, 3 so bile namreč v Virantovi hiši, kjer je bilo |
| Gozdovnik (1898): | Baraha pa Oročej storita po ukazu. Razstro se odeje, v ktere se nabere toliko zlata, kolikor bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na |
| Viljem Tell (1862): | bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj |
| Viljem Tell (1862): | same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski |
| Viljem Tell (1862): | Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti? Urá! Razsujmo ga! Vsi. Razsujmo ga, razsujmo! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega |
| Maria Stuart (1861): | Tedaj izgled ti krepkodušen dam. Marija sveta, ti mi pot razsveti V nebeški dom iz solznih zemskih jam! (Prebode se in |
| Kemija (1869): | kemične resnice dobro v spomin vtisnemo. Kemično raztvaranje nam najbolje razsveti črtež, ki nam v formulah predstavlja tako raztvorbo ali razsnovo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sreči vozi. Zató se pri vsakih litanijah moli: „O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | zemlje voljo vstvarjena. Slavili so jo, da ona tamne noči razsvetli in mornarja po neznanih morjih vodi, da se ima nje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | veselje, Neskončno srečo da. Tvoj nauk nam tamôto Duš naših razsvetli, In pameti slepôto Z resnico razjasni. Slep človek sam od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | i Metod! za vse Slavene molita: „Da Bog razum nam razsvetli, s Ijubavjoj serce razjiskri; Oj sveti Ciril i Metod! ljubavjoj |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v senjah je našla podporo v Bogu, um se ji razsvetli, poklekne in moli: »Gospod, moj Bog! odpusti mi, da sem |
| Valenštajn (1866): | Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto razsvetli Na čast se Švedom, i kdor tega ne Stori, le-tá |
| Ferdinand (1884): | čuje votlo bobnenje. Pogleda skozi visoka okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se |
| Gozdovnik (1898): | je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je prepoznal, da ni pravi Indijanec, pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nou resvitlov: inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu Efangeliſte tega Gospueda Jesusa Kriſtusa is svojo sveto gnado resvitlov: noi use marternizhe inu vezhenizhe: noi vse S. S. Svetnizhe |
| Genovefa (1841): | lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino rasſvitila; kolika dobrota boshja bi mi pazh bila! In ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | dobriga duha — Te prosim Tvojiga svetiga Duha! On me mora razsvetliti, de bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti. Pri mizi pa je sedela bleda mlada žena sè spijočim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Kje dobimo koga, de bi bil kakor ti od Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se |
| Astronomija (1869): | tečaj N in precej zdaten del zemeljskega površja okrog njega razsvetljen skozi ves čas vsakdanskega vrtenja zemlje okrog svoje osí. Prebivalcem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | k zatonu. V tem zagleda za gostim smerečjem mali stolpič, razsvetljen od zlatih solnčnih žarkov. Tje se nameri; dojde kmalu na |
| Genovefa (1841): | na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu |
| Gozdovnik (1898): | ter se plazi okolu poslopja. Ena soba je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno |
| Valenštajn (1866): | ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih večih dobičkov nakloniti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako |
| Deborah (1883): | sto leti jude iztirala! Župnik (se mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in novih večih dobičkov nakloniti si. Med kmetovavcam, po kemii razsvetljenim, in med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat, za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zvečer je bilo celo mesto z vsimi predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potomci Serbov iz vasi Peroj blizo Dinjana. Zvečer je bilo razsvetljeno mesto in staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so |
| Gozdovnik (1898): | je bila vsa razsvetljena. Na drugi strani hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | delo! ” Med takimi pogovori prideta v Boštjanovo stanovanje. Bilo je razsvitljeno in, kakor se je videlo, za neke ljudi pripravljeno. Vratom |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vasi in pred zadnjo kočo obstoji in potrka na slabo razsvitljeno okno, pa nikogar nij bilo, da bi bil prišel odpret |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri kmetijstvu po |
| Spomini (1860): | stare ure slišalo in ker je brleča luč le slabo razsvetljevala prizor. Šele ko ura zopet zdrči in s počasnimi udarki |
| Kranjska nevesta (1864): | stoječa svetilnica je bila tako obrnjena, da ni zvezdogledu obraza razsvetljevala, ki je bil ves zamaknjen v črno knjigo, in prišlega |
| Antonio Gleđević (1873): | bo ponašal: Jenko. Slabo brleča lučica je komaj na pol razsvetljevala temni prostor na okrog. Skozi malo okno v debelem zidu |
| Ivan Slavelj (1876): | borno stanico. Tam pri oknu je brlela lučica in mračno razsvetljevala dolgočasni kraj. V kotu je ležal na deskah med starimi |
| Roka in srce (1883): | vsakega pomisleka prvikrat v marquisovo sobo, ktero je le slabo razsvetljevala majhna nočna lučica. Poleg postelje je dremala na stolu oskrbnica |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Globoko v gozdu se je skrival, ko je solnčna svetloba razsvetljevala zemljo in svet. A ko je prižgalo zvezdnato nebó svoje |
| Žgánjar (1890): | visele nad vrati. V tisti navadni hiši torej je izbo razsvetljevala brleča svetilka, viseča na dolgi žici (dratu) nad belo črešnjevo |
| Okolo svetá (1892): | tem se je zmračilo, in samó jedna sveča je siromašno razsvetljevala bližnjo okolico. Čuditi se torej ni, da smo skoro zopet |
| Vzgoja (1899): | Ugasnila je luč, ker je zunaj sijala luna ter dovolj razsvetljevala spalnico. V hlevu na dvorišču je kako živinče zateglo zamukalo |
| Ferdinand (1884): | vošči lahko noč ter prižige malo svetilnico, ki je pičlo razsvitljevala bolnikovo sobo. Potem pa gre v stransko sobo ter se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stari vže polomljeni mizi gorela je sveča in le slabo razsvitljevala siromašno stanovanje, kot bi se bala jasno toliko revščine razsvetliti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj |
| Astronomija (1869): | ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času polni zemeljski svit. 66 Ker se mesec |
| Astronomija (1869): | neštevilni prah, ki se nam kaže v solnčnem žarku, ko razsvitljuje sobo. 4 Zgodovina zvezdoznanstva je tako stara kot zgodovina človečanstva |
| Astronomija (1869): | večeru W zaide ali zatone. Dokler je solnce nad obzorom, razsvitljuje s svojo bliščečo lučjo zemeljsko površje, in tisti del ozračja |
| Astronomija (1869): | telo na izračunanem mestu, in to je bil Neptun. Neptuna razsvitluje solnce več kot 900krat manj kakor zemljo in edina luna |
| Astronomija (1869): | kajti lastne svitlobe nima, in solnce ga skoro 360krat manj razsvitluje kot zemljo. Dandanes za gotovo le dve luni Uranovi poznamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi. Po barvi ſe |
| Fizika (1869): | je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res |
| Fizika (1869): | enakih delov, ki se imenujejo stopinje ali gradi. Ta razdelitev razširi se tudi nad vrelišče in pod ledišče. Stopinje nad lediščem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in |
| Zoologija (1875): | se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken, končajo in razširijo v tako imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in |
| Roza Jelodvorska (1855): | kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli |
| Zoologija (1875): | uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá |
| Genovefa (1841): | prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo razširila po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje kakor dozdaj. Iz Tersta piše „Triest. Zeit. ”, da v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de kdorkoli s njimi naprej ne hiti, ne poſnema, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rško, odtod pa na Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druge zanesljive listine. Ko je to delo zagledalo beli dan, razširilo se je na nagloma po vsem omikanem, sosebno katoliškem svetu |
| Zoologija (1875): | je svilarstvo leta 1130 v Sicilijo in odtod po Laškem razširilo. Na Francoskem se je svilarstvo pričelo stopram leta 1470, a |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſposnanje ino zheſhenje ohraniti, ino med vſe narode na semlji rasſhiriti. Ta mosh je bil ozhak Abraham. Temu Bog rezhe: „Is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti in v obzhno rabo povsdigniti, mnogoverſtno dokasujejo, in njih dokasi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen se rana in bližnja koža poleg vratu |
| Botanika (1875): | S tem se ne naredi prst še bolj pripravna za razširjanje korenin v njej, ampak pospeševa se tudi pristop zraku, kteri |
| Botanika (1875): | popisuje posamne rastlinske vrsti, njihova posebna znamenja, njihovo razdelitev, njihovo razširjanje in njihovo uporabo. A. Občna botanika. 6 Občna botanika počela |
| Botanika (1875): | vrhnica rahla, je tudi atmosféričnemu kislecu pristopnija in pripravnija za razširjanje koreninskih vlaken. Razun tega se v prsti s tem, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | in njegovi okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali |
| Trtna uš (1881): | 1875 dobili smo v Avstriji državno postavo zadevno sredstva zoper razširjevanje trtne uši. Prva točka ove postave se glasi: "Vinogradni posestniki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | da je bil iz Ogleja in sv. Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih. Zgodovinsko je dokazano, da uže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe temu lahko pomaga, zhe ſe ſadja rêja med ljudmí rasſhirja. Kolikor Ijudjé vezh ſadniga drevja ſadé, toliko ménj bodo ſadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlavjani, ki s latinſkimi zherkami piſhejo, oddne do dne bolj rasſhirja in ako ſe ga ravno ſedaj ſhe vſi ne ſlushijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh |
| Zoologija (1875): | živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se jako daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže |
| Botanika (1875): | rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se |
| Zoologija (1875): | do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter je v mnogi zvezi z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nagoni in odvadijo zle sklonosti. Poluomika pa pospešuje strasti, ker razširjuje kroge predstav, ne da bi jih prav in stalno spojila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je tedaj pravi prehod iz domačega v javno življenje; ona razširjuje prvo in pripravlja za zadnje. „Dobra šola glavo razjasni in |
| Kemija (1869): | zakona prav nič ne podira, temveč ga še potrjuje in razširuje. Kemični razkroj (analiza) nam je razodel vrsto spojin med kislecem |
| Fizika (1869): | med tem ko se v prostoru, zrakú praznem, zvok ne razširuje dalje. Pobliže opazovanje uči nadalje, da se pri tem tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo in vsrečimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine |
| Fizika (1869): | gibanja vzeto. 117 Valovanje. Zvočnih valov, ki se po zraku razširjajo, ne moremo videti, ker je zrak tako popolnoma prozorno telo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša |
| Tiun - Lin (1891): | in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset |
| Genovefa (1841): | mertva, in kader ſe bo mertváſhki duh po téj votlini rasſhirjati jél, pojdi is té puſhave dalj — védno na ravnaſt tjè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na poti ; in bilika biliko satare, de ſe ne more rasſhirjati in ſe isdelati do dobriga. Solnzhna ſvitloba in toplota ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da mora konec biti temu mogočnemu kraljestvu, preden se more razširjati in vpeljati kristijanstvo? ” praša Pankracij. „Bog obvaruj — tega nikakor ne |
| Fizika (1869): | misel, vsaka iznajdba in opazba zadržati in na vse strane razširjati, in odkritje Amerike, ki je začudenim Evropejcem pokazalo mnogo novih |
| Oče naš (1885): | njim iti. Ozka, temna pot se je bolj in bolj razširjati začela. Kako se je čudil Ménart, ko je na stenah |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize“ ſhe smeraj bolj rasſhirjevale, in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri |
| Kemija (1869): | koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis daje za sožig potrebni kislec, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vaše tod, Veliko terdovratnih — učite kaj gospod! ” To reče in raztegne se v senco fant nezvest, Vesel zvijače take se tiho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In |
| Fizika (1869): | ne zavzame vselej enako velikega prostora ; poveča se, ako se raztegne ali ogreje, pomanjša se, ako se stlači ali ohladi. Stisnost |
| Kemija (1869): | napaka se popravi s tem, da se več kosov zvari, raztegne in z nova skuje. Ravno tako se jeklo tudi zboljša |
| Fizika (1869): | bolj enakomérna. Če se kjerkoli zrak ogreje, se s tem raztegne, postane primérno laži, se vzdigne nad sosednje zračne plasti, in |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | prvi, debeli pa le 0∙5 mm. , ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | to testo tako dolgo, de mehurčike dobi. Zdej ga podolgama raztegni in naredi petnajst hlebčikov iz njega. Te do debelosti noževiga |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | blagosloviti; tako tudi Ti svojo blagoslovečo roko čez nas vse raztegni! — Brez Tvojiga blagoslova vsi nič ne premoremo! Ako nas Ti |
| Robinson mlajši (1849): | kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | široki in 1 mm. debeli ter so se dali prerezani raztegniti na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 |
| Fizika (1869): | pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni |
| Sacrum promptuarium (1695): | sha, gre v' hisho ga naide restegneniga na poſteli, ga vprasha pò pishatah, on vſe povej koku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 5) Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi |
| Divica Orleanska (1848): | Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja, In kak je to, de nas na novo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge s' sheblji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bolj ternje v' zhelo ino v' ſànza sadira. Tako rastepeniga, sapljevániga, vſiga kerváviga, od bolezhin vſiga blediga, ſ' ternjevo krono |
| Kuharske Bukve (1799): | preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu |
| Kuharske Bukve (1799): | maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop v' kaſtroli, vſe |
| Kuharske Bukve (1799): | deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko |
| Kuharske Bukve (1799): | belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem |
| Kuharske Bukve (1799): | en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rokah, ino beži iz hiše. Žena se na to silno raztogoti. Prijaznost hudobnih ljudi namreč se velikokrat v smertno sovraštvo preverže |
| Stric Tomaž (1853): | svojih pajdašev pretepal, raji koj umerjem! “ To slišati se Legre raztogoti, kakor divja zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj ſe je rastogotil, ino rezhe jesik mu isrováti, ga is koshe djati, ino |
| Kemija (1869): | ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse barve. Zarad te posebne lastnosti se ona |
| Kemija (1869): | ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto |
| Botanika (1875): | dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo |
| Rudninoslovje (1867): | vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati |
| Kemija (1869): | tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se |
| Kemija (1869): | zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene |
| Fizika (1869): | oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki se |
| Fizika (1869): | slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči |
| Kemija (1869): | ki ni več za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega |
| Kemija (1869): | Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2, postane v podobi plavozelenkaste oborine, ako raztopini plavega vitrijola pridamo oglenčevokislega natrona. Rabi se za barvo. Ta |
| Kemija (1869): | v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali |
| Kemija (1869): | mnoge druge bakrove spojine, potrebuje se pri galvanoplastiki, v njegovej raztopini se pa namaka pšenica pred setvijo. Ogljenčevokisli bakrov okis, CuO.CO2 |
| Kemija (1869): | trnje ali na dno kotla, laglje raztopne pa ostanejo v raztopini. Na nizkih in vročih morskih bregovih se napušča slana morska |
| Botanika (1875): | kislino; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopini sublimatovi. Vžitne glive, izmed kterih smo omenili le najbolj znane |
| Rudninoslovje (1867): | vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica |
| Kemija (1869): | kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari z zgoščeno kalijevo raztopino, poredajo se njihovi atomi v ščavno, ocetno in ogljenčevo kislino |
| Botanika (1875): | V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin |
| Botanika (1875): | gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju |
| Kuharske Bukve (1799): | tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode |
| Kuharske Bukve (1799): | vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe maſlo rastopí; j s' tim polij ſpargelne. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v apotéki. Pol lota téga apna ſe v maſelzu vôde rastopi, ki ſe vézhjim shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav nerodno, kér ſe po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa se raztopí v malo vinskega cveta (špirita) tako, da raztopljina je precej |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz dobre pol ure; odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa |
| Kemija (1869): | v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž), ki se na |
| Kemija (1869): | kalijem, napravi se manganovokisli kalij, KO.MnO3, ki se v vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se |
| Kemija (1869): | popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki se v vodi raztopi. |
| Kemija (1869): | močnato lép (Kleister). Na velikej množini vrele vode se skrob raztopi ali ne popolnoma. Skrob sploh nima volje spajati se kemično |
| Botanika (1875): | kavčuk in alkaloide. Znamenitno je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista |
| Fizika (1869): | kapljine; pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gori imenovani zuker po volji tudi v nar mozhnéjſhim ſpirutusu rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kuhinske soli, ali kar je še bolje, 1 lot solitarja raztopiš, in mu od te vode trikrat na dan 1 steklo |
| Kemija (1869): | vitrijol in je ena najlepših soli. Naredi se, ako baker raztopiš v razgretej žveplenej kislini. Iz plavega vitrijola izdelujejo se mnoge |
| Divica Orleanska (1848): | pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi |
| Zoologija (1875): | toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri opisu hranitve bolj razjasnjeno. Prebavila imajo |
| Kemija (1869): | V éteru raztopljen strelni pamuk, kolodij imenovan, je kakor sirop gosta tekočina; ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se prideva terpentín; — potem ko sta lim in terpentín dobro raztopljena, naj se jima med vednim mešanjem prideva gôri imenovana zmes |
| Rudninoslovje (1867): | pa v raztopljenini več ne bode modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih |
| Kemija (1869): | Žveplenokisla magnezija, MgO.SO3, sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. |
| Botanika (1875): | potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajati in namesto tega zdravila 1 lot solitarja v vodi raztopljenega. Pri ti bolezni naj živinče pije, kolikor se mu ljubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | izpustiti, in mu vsake 3 ure 2 lota v vodi raztopljenega solitarja dati. Zraven tega je treba napraviti brizgljo, kakoršno sim |
| Kemija (1869): | za rabo, se raztopi v zlatotopki in raztopini se prilije raztopljenega salmijaka; napravi se rumena oborina od amonijevoplatinskega klorca ali platinskega |
| Kemija (1869): | bakrovega okisa, CuO.HO, se naredi kakor krasna plava oborina, ako raztopljenemu žveplenokislemu bakrovemu okisu dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo |
| Kemija (1869): | ne neugodno; slabo je alkalična in vré pri 184° C.; raztopljenemu klorovnatem apnu daje bagreno vijolčasto barvo. S kislinami se spaja |
| Kemija (1869): | v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina |
| Kemija (1869): | ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr. pamuk (bombaž |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr mene: inu katęri s' mano vkùp ne ſpravla, tá ràſtręſsa. 31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó |
| Biblia (1584): | je supèr mene: Inu kateri s'mano vkup neſpraula, ta reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku |
| Robinson mlajši (1849): | k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika ladja, Robinson si po tem dobi |
| Roza Jelodvorska (1855): | svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je lačin ali raztergan? Kteri? Tisti, ki je pijanec, zapravljivec, postopač. Če se bodo |
| Nemški valpet (1867): | in pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj. Vidite, vsi smo neumni, mladi in stari. Kaj menite |
| Kobiljekar (1878): | in kamižola cvesti ob komolcih. In neko jutro smo dejali: »Raztrgan hodi! « Kako pa se je končno godilo, to veste predobro |
| Moj sin! (1880): | na zemlji! Za svojim očetom je dobil podrto kočo in raztrgan laz tam gori na Rebri, da se je moral truditi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | nato, ko so bili Avstrijci Francoze iz Ljubljane pregnali, ves raztrgan in sestradan domú. Z Binčetom sta se bila v mestu |
| Testament (1887): | samskega voza sedeč po cesti mimo mene — star, umazan in raztrgan. In prav taka baba je šla mimo in godrnja je |
| Od pluga do krone (1891): | današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano gledati, češ, odkod pa jemlje |
| Naši vaščanje (1891): | usmiljen, toda silno nagle jeze; précej je bil pripravljen udariti. Raztrgan sicer ni hodil, vender se je poznalo na obleki, da |
| Vaški pohajač (1893): | za golo sovraštvo. »Prišel sem nalašč domov; raji sem bos, raztrgan in lačen hodil po rebrih, tu sem bil vsaj varen |
| Kvišku (1899): | bokih je pa ležal širok bel pas, na več mestih raztrgan, takisto mrtev in len, kot njegov brat — oblak nad njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſtopi tudi od tiſtih pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja, de naprej ne gre, rastergane bile, kar ſe po meſtih, tergih in tudi vaſih lahko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali členova kost iz svoje ponove stopi. Ali je kita raztergana, ali ne, se od začetka bolezni ne more spoznati. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar pa to za gotovo zveš, ne moreš pomagati; zakaj raztergana kita se noče zarasti. Ako je kost iz svoje ponve |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ponvo spravi, se vendar člen ne da ozdraviti ker se raztergana kita ktera člen veže noče zarasti. Dostavek. Včasi konj zavolj |
| Najdenček (1860): | sim ležal pri svojih ovčicah na otepu slame, lahka, pol raztergana odeja me je imela greti in zima je bila! Nihče |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tako razpara, da čreva iz rane visijo. Ako čreva niso raztergane, se morajo, ako so vmazane, očediti in potlej v vamp |
| Maria Stuart (1861): | Nesrečo odvernite! Moja moč je Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, Raztergane vse niti naše zveze. Na Škotsko jaz nabirat novih grem |
| Sacrum promptuarium (1695): | takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dête, dête — sim djal — kam bomo prišli, če se bojo raztergani, in lačni kmetje za poštene gruntarje potégovali ? Kteri kmet je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu v' bushtvu veliku padeio, de ony, inu nyh shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali |
| Zlata Vas (1850): | v svojo ljubo domačijo pridem in vidim, kako revno in raztergano je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de me zanikerni |
| Maria Stuart (1861): | ga v roke. V obupu, ko je vidil svojo mrežo Raztergano, se je usmertil sam! Elizabeta. O, strašno, strašno sem prevarjena |
| Divica Orleanska (1848): | Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu potegne meč íz rôke |
| Robinson mlajši (1849): | glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago. Kar je ostalo, se je pokorilo, Je |
| Ferdinand (1884): | brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče sam med |
| Revček Andrejček (1891): | res, če bi jo sam videl, pa še ne verjamem. (Raztrga vizitnico in jo na tla vrže. Z velikim ognjem. Kdor |
| Gozdovnik (1898): | odgovori, ali malo trenotkov za tem poči strel, ki mladiko raztrga na označenem mestu. »Tako! « Tiburcio: »to se ne naredi z |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nravnost, nravnost družine, in naredi prostor surovosti in podivjanosti; ona raztrga družinske vezi, odtuji otroke srcu starišev ter uniči vso ljubezen |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu reſtergejte ſvoje ſerza , inu |
| Genovefa (1841): | puſtila déte koſhuto ſiſatî. Svér, ktéri je bil volk mladizha rastergal, in ktéro je obilno mléko tiſhalo, je rada dershala. Genovefa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zinkam pokrili. Ştraſhen vihár je pa gori imenovani dan, ſtreho rastergal, grosna ploha je pritiſnila, in kmalo je bilo zelo poſlópje |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | šel je v Gorjance na lov in tamo ga je raztrgal medved. Zdaj se veseli v nebesih, katera je tudi pošteno |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | v prepad vol, planil je po njem, da bi ga raztrgal in požrl. Ljudje so se morali z njim hudo rovati |
| Veliki grof (1885): | bilo pa že toliko za čast, da je pisanje kar raztrgal. Na univerzi se res ni Bog ve koliko naučil, a |
| Grajski pisár (1889): | položaju. Mraz in glad sta mu bila ugonobila vse moči. Raztrgal si je bil obleko, in prsti so mu bili preglodali |
| Od pluga do krone (1891): | vse hudo razžalil s svojim ugovorom in osmešil, ker je raztrgal že spisano razsodbo, na mestu posekati, da se zadostí žaljeni |
| Od pluga do krone (1891): | zapové sindik Radič navzočim beričem, «zakon je prelomil, ker je raztrgal sodniško razsodbo: vsak ga smé, kdor ga hoče! » Mestni sodnik |
| Trojka (1897): | nase, da nima toliko moči, toliko krepke volje, da bi raztrgal vezi, ki so ga tiščale in rezale. Ta ponižujoča zavest |
| Nirvana! (1897): | sem se, da bi mislil ... Vzel sem perfidno pismo, ga raztrgal na drobne kosce in jih teptal z nogama. Kmalu zopet |
| Kvišku (1899): | posetnic je spisal Lacinger v slovo, a vseh deset je raztrgal na drobne kosce in jih jezno treščil pod mizo. Blizu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko bi is gole pajezhine (pavuzhine) bile, ter ſe lehko rastergale. Koj drugi dan Jurek pride, rekozh: „Pervih ſheſt liſtov vam |
| Genovefa (1841): | lakote umerli, miloſtiva grofinja, ali de vaſ niſo divje sveríne rastergale. Miſlila ſva, vi in vaſhe ljubo déte ſté shé davno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſheſt dni, de bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je namrezh imel, ino levi, je miſlil, ſo ga gotovo rastergali. Kedar v' levnjak pogleda, kar ſedí Daniel bres vſe ſhkode |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je namreč imel, ino levi, je mislil, so ga gotovo raztergali. Kedar v levnjak pogleda, kar sedi Daniei brez vse škode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | in druzih žival, ki so jih z urnostjo vjeli in raztergali. Po razločku podnebja, krajev in dežel, kjer so stanovali, — živeža |
| Pozhétki gramatike (1811): | perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit |
| Zoologija (1875): | Sosebno pridne v tej službi so ptice pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsako drugo vzgojno načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načelo, podrediti načelu pametnosti. 34. Vzgoja bodi razumna. Vzgoja je razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga |
| Stric Tomaž (1853): | nima več nadjati, da jo je le za nos vodil. Razumniši |
| Gozdovnik (1898): | od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu: »Apači niso razumniši od žab v blatu ribnakovem. Iščejo užigala, a ne vprašajo |
| Biblia (1584): | poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so ga bili pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Razumni spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško govoriti, pa ne tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudjé hodili poslušat. Pošlíte tedaj kakiga možá, ki nemški jezik razume, na Dunaj, de bo slišal, kaj in kako de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino šega, kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vračitelu ali lekaru ga |
| Ferdinand (1884): | je le vedel in znal, ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi |
| Tiun - Lin (1891): | ogovorim ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih |
| Razne dela (1870): | bil je vbožtva plen, Veršela skup je množica, Ki malokdaj razumi ga. Mu všeč je bilo, zunaj biti, Pod milim nebam |
| Razne dela (1870): | zgodilo, kar se zdaj na dvorišu zverinjaka vidi. Zdaj Lamprin razumi vse. Jasno mu vse na misel pride. On razumi, kaj |
| Razne dela (1870): | Rozge, ki spomlad se jókajo, Kmetu pridnim žep nažókajo, Tak razumi vinogradnik: Solza v sklep veselje da. Ena nas je Boga |
| Razne dela (1870): | ti, veže Božje čudodelni duh! Kdo vaji pozná, kdo vaji razumi, dokler se vajniga neprecenliviga zdravila v grenki britkosti temnih osod |
| Razne dela (1870): | Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika treba je. Odrašen hujši |
| Razne dela (1870): | more. Serce vrelo Na sercu če počivati enakim, Ki jo razumi in prenesti znade. Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati |
| Razne dela (1870): | Ta dvojco strašno peče; Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi, de v začetku se Braniti mika |
| Arabela (1885): | pogleda in odgovori kratko: »Ako vi tu ostanete, potem se razumi, da jaz odidem. Srečno! « Izrekši obrne se od njega in |
| Postillion d'amour (1887): | ne more ali neče tolmačiti na večkratna vprašanja Cetinovičeva, ki razumi jedino besedo »Čankiang« iz ragljanja. Deklè se počne smijati na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih jesikov ne rasumijo, in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. |
| Sveti večer (1866): | o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega veselja. Dobro mi je znano, da so najslavniši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki še niso povsod znane, se sliši semtertje |
| Robinson mlajši (1849): | velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor |
| Biblia (1584): | my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de me bo Gorenez tako lahko, kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih |
| Stric Tomaž (1853): | rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le |
| Čas je zlato (1864): | vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je čas zlató in de se za se učí |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | djal onemu laški: „Stavim. , da deček ni ničesar zapazil; vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tiho. "Dobro, Tone, denar boš dobil. " "Kako, sem te le razumel prav? " zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena |
| Blagomir puščavnik (1853): | še Miroslava Sokolovskega najti vedel. — Takrat ga še nisim prav razumil in nisim porajtal na njegovo besedo; pa kmalo sim, Bog |
| Najdenček (1860): | ali ne, ne vém, moj gospod me je pa mende razumil, ker me je gerdo pogledal. „Anže,” mi je rekel „ti |
| Genovefa (1841): | snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil s vôjſke |
| Jerica (1859): | mi je neizrečeno dopadlo; ako bi bila le še nemško razumela! « Zdravnik tudi ne molči, ampak beseduje: »Kmet je zadovoljen, ker |
| Nemški valpet (1867): | ga bali stari in otroci. Midva sva se izprva dobro razumela. Ne vem, kako je to, da se je bil ravno |
| Cvet in sad (1877): | ne, ko ga je trpečega pred soboj videla in ne razumela itd. »Odrekla? « poprime on. »Jaz sem se bil uže odrekel |
| Dóra (1885): | in slovenskej literaturi, o rečeh, o katerih jaz nisem besedice razumela. Sedela sem tiho poleg njiju in prebirala svojo novo molitveno |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | sem šele tedaj, ko ga ni bilo več, ko sem razumela Stritarja, kaj je to: »v gospôski suknji hlapec«. Bolehen je |
| Od pluga do krone (1891): | če imajo že odrasle otroke,«odgovori kapelan. »Kakor je slišati, razumela sta se vrlo dobro z rajnikom,«dostavi Detelja. »Res je |
| Na krivih potih (1893): | se je tedaj njen mož nespodobno obračal za Malčko, in razumela je zdaj tudi, zakaj si je njen soprog toliko prizadeval |
| Materino srce (1896): | Prav nič! Kupčija je kupčija ... Kdor riskira, naj tudi zaslužil« Razumela je; mraz jo je stresel. Laskavo se smejoči gospod Jemčc |
| V krvi (1896): | ne hodi v sobo, dokler te ne pokličem; ali si razumela? « Uščipnil jo je v napeto lice ter jo rahlo lopil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov premerili „ spoznali in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | môgli ne besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti |
| Tiun - Lin (1891): | vpil sem v jednomér: Gospod, gospod! No, ali oni niso razumeli mene ali pa jaz njih ne, stali smo si tako |
| Biblia (1584): | saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu |
| Blagomir puščavnik (1853): | posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši. ” ”Vedite, dragi moj! poprime zdaj Blagomir za |
| Divica Orleanska (1848): | Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo drugim razkladati. Božje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | na pričujoče Slovence, ali razumimo njihov jezik ali ga ne razumimo. Ako se pa znajde še tako velika i častna družba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | te prosim, molči no in ne klobuštraj reči, kterih ne razumeš,” |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa se zgubi spat in bodi jutre pametniši kakor danes! Razumiš? ” — Čuvaj se ziblje hrohotaje v svojo spavnico in godernja ”Grom |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | sem jez tega kriv, ali sem vedil, de vse narobe razumiš? Jez nisem tako mislil”. Pavliha mu odgovori: „Zato vam bodi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | opraviti, je posebno treba, da se gosposka in županija prav razumete in se tako odpravijo vse berklarije zakotnikov. H koncu pa |
| Sveti večer (1866): | če ga še enkrat dobimo, bo gotovo zapert, in lahko razumete, da si ne morem jetnika zbrati za svetovavca ali služabnika |
| Tiun - Lin (1891): | bal, zaklical sem čolnu, ki je precej krenil proti obali. »Razumete angleški ali francoski? vprašam je. »Da, angleški! « odvrne mi najmlajši |
| Biblia (1584): | k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh |
| Robinson mlajši (1849): | svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino |
| Genovefa (1841): | ſhe niſim povédati mogla. Velíko téga bi ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in |
| Stric Tomaž (1853): | bi se ne bila nadjala in tudi ne morem nikakor razumeti, da bi sužnje kakor druge ljudi imeli in jim kak |
| Fizika (1869): | da se njih množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mehanično, ako se silijo k verskim vajam, katerih ne morejo razumeti in pri katerih ne morejo biti pobožni. S tem se |
| Tiun - Lin (1891): | približali, kar se je tudi zgodilo. Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa |
| Gozdovnik (1898): | sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor Mansi (omikani indijani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kolikor so pametne, móči je le tedaj ustrezati, ako se razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega |
| Robinson mlajši (1849): | si pred njim v skérbi bil. Hotimir. Le dobro me razumej Dragotin! da mu podtika, ko bi Petek nezvést bil, mu |
| Roman starega samca (1895): | ni bilo nikoli takšno, da bi bilo vzbujalo upe. Toda razumi, kdo moreš, žensko umovanje! O čemer mi niti ne sanjamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kardinal. Tako se je knjiga za nekoliko zmanjšala pa slehernemu razumljiva postala, naj jo le počasi in premišljeno bere. Izročamo jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi se knjiga nekoliko predelala in tudi prostemu ljudstvu razumljiva storila. Da se to dvoje ob enem doseže, opustilo se |
| Genovefa (1841): | zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se konstitucíja po slovensko imenovala? Jez mislim, nar bolj razumljivo bi bilo, ako bi pri besedi konstitucíja ostali. Zakaj — pervič |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Ako bi dopustili, da bi gojenčevo voljo vodila njegova omejena razumnost, utegnile bi se v gojenčevi duši vsled navade razviti slabe |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se poželenje prevrže v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva, kaj nama je storiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dan danaſhen le po redkama vidi? — Rekel bi po ſvoji rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | moglo, zhe ſe lih takó naleti. To naj bo k rasumnoſti naſhih bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu uverjenju, svoji |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je človek. Idejal svobode obstoji torej v popolni harmoniji med razumnostjo in voljo. Temu idejalu se je móči približati le ondi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | duševno teženje si pridobiva vedno večjo prednost. Z vedno večjo razumnostjo mu postaja tudi vrednost tacega uživanja vedno jasnejša. Ako obvelja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katero izhaja iz nravstvene svobode, namreč iz soglasja volje z razumnostjo. Sredstva vzgojnega vladanja so pred vsem ista, kot ona, ki |
| Divica Orleanska (1848): | de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí |
| Zlata Vas (1848): | v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od tod, ker razvujzdani ljudjé v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſhel od doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je |
| Tine in Jerica (1852): | šla k Smoletovim v službo, nekaj zato, de je ložej razujzdano živela, nekaj zato, de bi se z gerdenjem in opravljanjem |
| Zlata Vas (1848): | se zdej celo modro in pametno deržali; ki so poprej razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine — Prej planina moč, ko taka, mine. Nevarno je! Pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli, samo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zapodili, ker se je bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prepustijo tako drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade |
| Roza Jelodvorska (1855): | bila vsa lesena z rumeno barvo, ktera je trudno oko razvedrila. Ne delječ za hišo so se dvigale stoletne smreke v |
| Roza Jelodvorska (1855): | djati od predolziga časa. Tudi o tim ga je Roza razvedrila. Pravila mu je, kaj so jo ljuba mati učili, kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za |
| Kobiljekar (1878): | v hipu globoke misli. Potem pa se mu je hipoma razvedrilo v glavi in s prekanjenim obrazom je dejal drobni svoj |
| Rokovnjači (1881): | sobi, »pojdi zmenoj, da ti ga pokažem. « Poljaku se je razvedrilo lice; bil je do zdaj precej resen in nemiren. »Ali |
| Pomladanski vetrovi (1881): | licem nabranim v ljubeznjivo pozdravljajoč nasmehljaj. Čelo se mu je razvedrilo; popustil ga je prejšnji nemir, ko ona svojo glavico naslanja |
| Dóra (1885): | to pa človeka še bolj žali, namesto da bi ga razvedrilo. Ko bi bil takrat temen, otožen zimski dan, poln sivih |
| Beatin dnevnik (1887): | šestdeset,« odgovorí Vijola, upiraje tožno v me prelepe temne očí. Razvedrilo se je dvojkama sladko obličje stoprav, ko sem jima popisovala |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | se mu je lice tekom te velevažne komisijske obravnave močno razvedrilo. Isti večer je luna prav lepo sijala. Tedaj povabi Miha |
| Pegam in Lambergar (1891): | pest; a ko se je domislil, kako se bode maščeval, razvedrilo se mu je lice. „Nestrahovan me še nikdo ni razžalil |
| Zunaj (1896): | izprevod, ki se je jel počasi pomikati. … Otroku se je razvedrilo lice. Ni se mogel načuditi črnim konjem, ponosno dvigajočim glave |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Sedlo pa si izberi, katero hočeš! « Takoj se je zopet razvedrilo mlado čelo Matijčevo; vstal je, poklonil se in rekel: »Hvala |
| Pastirski list (1852): | mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se sme meso |
| Pastirski list (1852): | enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino petek adventa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | in naklonosti skrivati ni mogla. To zapaziti se Arto zlo razveseli, in odslej tudi pošten, kot poprej ostane; ravno s tém |
| Valenštajn (1866): | oče, kako si umetna. Tekla. O mati! Bog! Vojvodica. Očeta razveseli. Tekla. Ne morem, mati — |
| Kemija (1869): | časa se sme sopsti brez škode, človeka še celó nekako razveseli in ugodno omami, zato so ga tudi omamni ali pijani |
| Botanika (1875): | korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice (Primulaceae). Kdo se ne razveseli, ko zagleda pomladansko ovčico, imenovano tudi jeglič, brkončica, jagolnica, trobentica |
| Sacrum promptuarium (1695): | Exultavit ſpiritus meus in Deo Salutari meo. Moj Duh ſe reſveſseli v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Novice pošiljali. — Taki lepi nameni so velike hvale vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je nova dôba slovenskiga pesmištva zasijala! ” i. t. d. — Serčno razveselil nas je tudi dopis naših dragih kmetovavcov v Kamnjim, in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je skazala, me je, kér je izrek enakiga mnenja, serčno razveselila, in potreba mi je, de v teh besedah svojo hvalo |
| Zlata Vas (1850): | izpred oči pride. Tolikanj bolj pa ga je zala Lizika razveselila, ki je, ko je memo mlina šel, na klopi pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je tudi, da te tu najdem, ker tudi tebe bo razveselila, te celó osrečila novica, ktero Siri prinesem. Sira! tvoja gospodinja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi pratike, vsak mesec z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deželi) in po svojim slovstvu (literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | z nogo, da se je daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi ti varji; ne posabi per ſvoji dobrovolji tudi druge rasveſeliti, ino jim dobriga ſtoriti, koljkor premoreſh. Kar pa tebi od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj bo nama mozh, kakimu bolniku poſtrezhi, alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi |
| Ta male katechismus (1768): | mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho |
| Robinson mlajši (1849): | solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič ni |
| Blagomir puščavnik (1853): | pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu očetu verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega |
| Genovefa (1841): | Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali |
| Genovefa (1841): | zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa |
| Genovefa (1841): | je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku povzdigovati in v duhu poveseljevati. Nič pa ne zamore človeka bolj povzdigniti in mu visokejih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce človeka, ki občuduje čuda velike krasne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki |
| Zoologija (1875): | perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo nam tudi znatno z mesom, jajci in perjem. Še |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo |
| Biblia (1584): | kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je |
| Biblia (1584): | v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim |
| Valenštajn (1866): | se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko poſtane, pevzu, pa ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prečastiti gg. prestavljavci novega sv. pisma slovenskega: Mat. 5. 19 razveže (solverit), stori (fecerit); 5.22 reče (dixerit), 25. 31 pride (venerit |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim verže pest žita. Njen brat Robert jo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo cele reči razvidil. Bojni sodniki so premagavca pred vojvoda pripeljali, zadnje besede hudobneža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo |
| Astronomija (1869): | j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila |
| Astronomija (1869): | topi koti; ostrih kotov pa lahko brez števila mnogo. Dalje razvidimo, da sta si v 2. podobi zmirom dva in dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | bralnega društva” , kar se je vršilo preteklo nedeljo. Iz dopisa razvidimo , da je za predsednika izvoljen gorjanski župan, občespoštovani gosp. Jakob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | še mnogo druzih važnih stvari, ali uže iz teh vrstic razvidimo lahko, da smo dosegli v zboljšanje kmetijstva v starem letu |
| Botanika (1875): | dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal, v kterem je |
| Valenštajn (1866): | ko se voják naposled V živenije, človeštvo zopet vrne! Prapori razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči |
| Botanika (1875): | za pomnožbo zelišč. Če se gomolj v zemljo vsadi, se razvijo mu popki, poganjajoč stebla in vlaknate korenine, pri čem se |
| Botanika (1875): | se več vrsti listja: 1. Klični listi ali kalice (cotyledones). Razvijó so kakor je bilo v §. 24. povedano, pri kalenji |
| Botanika (1875): | se naredi listasta vpodoba, predkal (Prothallium) imenovana, na kterej se razvijó kalne troske (Arcbegonia) in pelodke (antheridia). Potem, ko je troska |
| Občno vzgojeslovje (1887): | terja skrbnega negovanja. Da se mu duševni darovi obudé in razvijó, treba je, da se od zunaj primerno deluje nánje. A |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se le sledovi duševnih nadarjenosti in posebnosti, ki se silno razvijó sosebno v drugi polovici te prve stopinje. Duševno življenje je |
| Botanika (1875): | orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se privadi verskim, nravstvenim in političnim razmeram, kolikor jih je razvila napredujoča omika, in da se tedaj postavi na višino omike |
| Občno vzgojeslovje (1887): | posnemanje vedno le pristojno, dopadljivo in milo. Ako je vzgoja razvila gojenca tako, da kaže živ čut za lepoto, harmonijo in |
| Zoologija (1875): | sklepati na to, da bi se iz teh živalec bile razvile druge više stoječe. To ime ima samo to povedati, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svojo močjo na gojenčevo poželenje, tedaj se bodo te sklonosti razvile v strasti, katere bi gospodovale nad vso zavestjo in zatrle |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da ga more preganjati. Pohlepi, osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojnega poučevanja in strahovanja. Brž ko se je v otroku razvilo intelektualno zanimanje, prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati |
| Botanika (1875): | celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne glive; to pa po tem, kakošen ji je živež |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bilo nagleje, pa tudi življenje krajši in znabiti prekratko za razvitje umnih stvari. Pa še k drugimu mnenju nas premišljevanje lune |
| Botanika (1875): | vvihani. Na spodnjej strani nosijo v rujavih bradavicah svoj tros. Razvitje teh trosek je posebno znamenito. Iz kaleče troske se naredi |
| Botanika (1875): | kakor deblo, ampak ploščnati in ki se listi imenujejo. Za razvitje popolnih listov je potrebna svetloba in zrak, zato pa na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhonemcih. Vsled nedostatnega tega zeló važnega občila zaostanejo v svojem razvitji jako daleč za polnočutnimi otroci. Šele, kadar se posreči, usposobiti |
| Gozdovnik (1898): | predobro. Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku |
| Valenštajn (1866): | zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so |
| Kemija (1869): | raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch). Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krishev pot. Molitve ſo bòlj kratke in po sapopadku lepó sverſtêne; vsete vezhidel is zerkvenih molitev; in kjer je red kterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Dalje ſledi. ) Opomba. Ne posnamo je v krajnſkimu piſmeſtvu lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt per Şavizi“, ki jo |
| Rudninoslovje (1867): | črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi |
| Rudninoslovje (1867): | ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ bére. V pervo réd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh plazhujejo pa tiſti kraji, ki ſo v zheterto réd sverſténi, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na ognjiſhih ſe vezhji dél vidi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dela, se mora posekan les tudi brez zamude na kosce razžagati in na debelo obtesati, de se hitreje posuší in ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ktere si zavoljo njih zaslužimo, odrešiš. O Bog! kteriga greh razžali, in pokora potolaži: poglej milostljivo na prošnjo Svojiga ponižniga ljudstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper njega šuntati; kdor razžali osebo ali čast vladarja, naj se kaznuje kot morivec. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | starašina sela, kteri Černogorca ali Berdanca na njegovem p štenji razžali, plača 20 tolarjev globe. Vsak izdajavec naše domovine in naših |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tudi odstavi in plačati mora še 120 tolarjev pokore. Kdor razžali čast sodnikovo ali kakega starašina ali ga opravlja, plača 10 |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku |
| Genovefa (1841): | O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jokat po njemu , koker odpuſtiti; on me je pre vezh ras — shalil. Baron. Rosalka ! Goſpa. O ! jeſt niſim vezh tvoja Rosalka |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | usmiljeni Oče, če sim Te med sveto mašo s tem razžalil, de sim na kaj druziga mislil, kakor na Tebe, in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſerza bila, kdo bi verjél, je Mina vender mnogoterga zhloveka rasshalila; sakaj bila je — slo slo posabliva. Marſkaj je doneſ obljubila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno nalaſh ſtvarze rasshalila ni. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina mati nevarno sboleli. Poſali ſo jim |
| Genovefa (1841): | in proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa |
| Genovefa (1841): | ſi bila naji najvézhi veſêlje na sêmljî, nikóli naji niſi rasshalila — o, oſtani tudi v prihodnjo dobra. Nikoli nizh ne ſtori |
| Zeleni listi (1896): | draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi |
| Tine in Jerica (1852): | Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo tudi Bog nama odpustil. Če |
| Oče naš (1854): | ljudem,“ je začela potem Renata. „Tudi mi smo ga zlo razžalili, od kače zapeljani. Odpustil nam je in njegov Sin nas |
| Ta male katechismus (1768): | ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | govorí ino ne dela, kar bi Boga ino bogabojezhe ljudí rasshalilo; on ne miſli ino ne poshelí radovoljno nizh gerdiga, ne |
| Genovefa (1841): | nedolshno déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat |
| Sveti večer (1866): | Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje |
| Zeleni listi (1896): | rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga Ljuboslava«, odgovori oče, »do sedaj nas še |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | dober, razžalil, in de resnično sklenem, Tebe nikdar več ne razžaliti. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | molitve. Dan je dolg in velikrat zamoreš svojiga dobriga očeta razžaliti. Ali boš še en dan doživel, ne veš; prihodnjiga dneva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne sme kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pretrpeti, kakor tebe svojega Boga še kedaj s kakim grehom razžaliti. Daj mi moč, da spolnim ta svoj sklep! Za to |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi |
| Ta male katechismus (1768): | sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhano; naręshi poſębej v' koso na kotzhnike sręsaniga ſhpeha, ga sashári na sharjávzi; ozverke poberi ven, deni notri enmalo moke |
| Kuharske Bukve (1799): | ohravt poſębej. Potle deni v' eno ponvo enkolko ſroviga maſla, sashári enmalo moke notri, gori nalì meſne shupe, deni zvetje |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To |
| Kuharske Bukve (1799): | jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po- |
| Kuharske Bukve (1799): | ras-shverklaj. Nalij eno kaſtrolo s' na pol vręlim kropam, tukaj notri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče |
| Kuharske Bukve (1799): | do dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino mati ſo mogli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga na ražnji s smeteno, dokler ni gotovo. Vender glej, de se ne |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | deklo zasramoval? Dobro vidim, de je samo en piščanec na ražnji, kam pa je drugi prišel? ” Pavliha mu odgovori: „Sej vidite |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | speči. Pavliha je bil prav priden ip je piščanca na ražnji skerbno vertil, dokler sta bila pečena. Med tem je spazil |
| Zlatorog (1886): | Katri je gost premnog, Gospod bogàt in kmèt ubog. Na ražnji suče se mesó, V kotliči juha vrè glasnó; Ta dan |
| Sacrum promptuarium (1695): | poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu, inu ardezh, ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | je ked mlęku węlu: moj gvant ked kry, ali shkerlat erdezh: moje ſtanuvanje je is slabem liſtjam pokrytu: al na tu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Numeré v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | naprej oſnanile. Vetrove pomęni. Kader Sonze erdezhe gori grede, Meſsez erdezh ſhain ima; kader |
| Rudninoslovje (1867): | seséda se iz vročih vrelcev; jašmasti opâl (Jaspopal) je rumen, rdeč, rjav, i sveti se kot tolšča. Plemeniti opal — sosebno lep |
| Rudninoslovje (1867): | se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali |
| Rudninoslovje (1867): | ploskvi časi kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep |
| Rudninoslovje (1867): | opâl, ki spreminja barve; žareči opal (Feueropal) je rumen ali rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh |
| Kemija (1869): | časih posebne barve. Tako je na pr. železni okis Fe2O3 rdeč, hidrat železnega okisa Fe2O3.HO pa rumen; bakreni okis CuO je |
| Kemija (1869): | barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec, ki daje posebno lep |
| Kemija (1869): | se rabi v prah stolčen za barvo in za poliranje. Rdeč je, kakor opeka (ziegelroth). Rdeča okra, rdeča kreda in rdeči |
| Mineralogija in geognozija (1871): | felsitove mase s kvarčevimi ali živčevimi kristali, večidel je rumen, rdeč ali rujav. Tinjčev porfir, gosta felsitova masa s tinjčevimi in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | do 1.8; čist, brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od veselja Moric čez všesa rudeč nagloma od stola poskoči, po stanici gor no dol leta |
| Zoologija (1875): | rožičasti drozeg (Gracula rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem |
| Botanika (1875): | cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep zelen klobuk z |
| Zlatorog (1886): | Janez ne bode več, On v brezdnu leží in cvet rudèč Drži v rokàh premrlih. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zhę me rada imaſh, ti dam, kar le ozheſh. Baron. (rudezh rata. ) Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je v liza rudezh, môdraſt (viſhnjev) ali zhernkaſt, in zhe imá napéte in ſvitle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot |
| Rudninoslovje (1867): | jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih |
| Rudninoslovje (1867): | i žive barve, vendar je raza največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti |
| Kemija (1869): | 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj |
| Revček Andrejček (1891): | namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil |
| Ferdinand (1884): | sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa |
| Genovefa (1841): | pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na |
| Biblia (1584): | Svezhera pravite vy: Bo en lép dan, sakaj Nebu je erdezhe. Inu sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu |
| Biblia (1584): | sjutra pravite vy: Danas bo hudu vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi |
| Gozdovnik (1898): | potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj zadovoljnosti, stopi k siboleru, Encepezu z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnji Api imenuje, je Apij zasadil |
| Zoologija (1875): | roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki |
| Zoologija (1875): | velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami |
| Zlatorog (1886): | jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel plačíla. »Le pojdi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bolj po ceni in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih |
| Kuharske Bukve (1799): | perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. Rudezhe grosdizhe vkuhati. Deni ſtólzheniga zukra eno libro v' męſingaſti kotlizh |
| Genovefa (1841): | njéne liza ſe ji sopet nekoliko, pa komaj sa ſposnanje, rudézhe prihajale. Edina shêlja, ktéro je sdaj na sêmlji iméla, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in ako ſe |
| Fizika (1869): | nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drobov konglomerat kamnita, pa redka in glinata tla; konglomerat iz rdečega peščenca ima peščeno, glinasto lepilo z razkosanim porfirom, gnajsom, granitom |
| Mineralogija in geognozija (1871): | objavlja le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega, kovinskega leska. Beli arsenati nikel, Ni As2, je belega kovinskega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4 lote amoniakovega gumeta, 4 lote žveplovega cveta, 2 kvintelca rudečega žvepla, 2 lota antimonovih jeter, 2 lota voženka, 4 lote |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 lot španskih muh, 1 lot evforbium – gumi, 1/2 lota rudečega žvepla (auripigment), dobro jih zmli, in jim prideni 2 lota |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | smehljanje in blebetanje malih nedolžnih otročičev. — Le poglejte mi tega rudečega dečka, kako se me oklepa, mali priliznjenček! Ali ni bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drugi dan drugo polovico cukra namesti vode z enim maselcam rudečiga grozdičeviga soka gosto vkuhaj kot sirup; vselej en maselc soka |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na pol z rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pa ves ognjen. Oblak jih je perpeljel v dolino zraven rudečiga morja. V njej med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ne more lahko požirati, kar se iz posebno vročiga in rudečiga gobca spozná, mu ni treba pušati, in naj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzne. Jagodova zmerzlina. Se ravno tako napravi, kakor tudi iz rudečiga grozdiča in murb. Pomarančna zmerzlina. Šest pomaranč in štiri limone |
| Kuharske Bukve (1799): | pizhli maſelz vode sraven; operi eno libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil |
| Viljem Tell (1862): | Ribarček. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudečem krovu ga poznavam. Ribič. O, božje sodbe! Da, namestnik je |
| Valenštajn (1866): | Makdonald prideta izza igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo nesó na rudečem prtu zadaj čez igralnico. Oktavij (naglo pristopi). Ne more biti |
| Sacrum promptuarium (1695): | pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali, na katerih je bilu sapiſsanu: krajl voszhi |
| Kemija (1869): | tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Peščenec, Sandstein, 76. ,, kremenati, Kieselsandstein, 76. ,, zeleni, Grünsandstein, 76. ,, spodnji rdeči, Rothliegendes, 115. ,, kvadrov, Quadersandstein, 128 Petalit, 45. Pharmakolith, 37. Phonolith |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s konglomeratom in apnencem. V viših legah drugači kakor kri rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto |
| Gozdovnik (1898): | zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar |
| Gozdovnik (1898): | obglavke. Kdo bodi poveljnik: moj beli brat ali Sokoljeoko? « »Moj rdeči brat je izkušenejši od mene; on vodi zapovedništvo. « Sokoljeoko se |
| Gozdovnik (1898): | kaj jih čaka po mnenju Komančevem. Vodja se bliža hazienderu. »Rdeči možje se bodo bojevali z bledoličniki, ter Apačem vzeli obglavke |
| Gozdovnik (1898): | izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | V sobi stoji goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše |
| Valenštajn (1866): | vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó |
| Zlatorog (1886): | O Škratu tudi govoré; da časih V zelêni suknji in rudéči kapi Zlatá prinaša tistim, ki so všeč mu. Takó kramljájo |
| Zlatorog (1886): | trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe sdijo ravno tako rudezhi, kakor ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim |
| Sacrum promptuarium (1695): | mojo dobro volo na mejſti djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de |
| Gozdovnik (1898): | nos, da bo zopet slišal, kar se mu govori. Roka rdečih vojakov je močna; zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ena streha čez vse potegnjena: vse mergolí od višnjevih ali rudečih marel! V starih časih je Krajnc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vertiču. Češčena roža Marija! *) 2. Polhen je rožic nasajen Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe rožice je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z eno unčo cukra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in suhim jezikam. Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja. Kuhanje iz rudečih jagod. Polič rudečih jagod čisto zberi, skozi sito pretlači, z |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule žalostne ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na znotrajne in zunajne ogle paziti, ali nimajo višnjevih ali rudečih pik. Take pike so podplatne otiske. Pike se morajo do |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jutra do večera. Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi dvęh lemón ſok na nje, puſti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir |
| Kuharske Bukve (1799): | 178. Rudezhih jágod sholza. Vsami poldrugo libro rudęzheh jagod v' kotlizh, ſtlazhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki |
| Kemija (1869): | ima hud bodeč duh in zažgan gori z lepim plamenom, rdečim kakor breskov cvet. Cijan je v vseh svojih lastnostih tako |
| Kemija (1869): | klorec, SrCl, v vinskem cvetu raztopimo, gori ta s krasnim rdečim plamenom. Stroncijumov okis, SrO, se imenuje stroncijan. Prekrasen rdeč ogenj |
| Ferdinand (1884): | grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z rudečim plajščem in mečem, ki je prišel zarano sè svojim slugo |
| Genovefa (1841): | bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo |
| Genovefa (1841): | proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi |
| Gozdovnik (1898): | pridružil zaradi bonanse, temveč, zaradi shodne priložnosti, da morem z rdečimi po domače govoriti. Vaše zlato me ne mika; ono je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Gospod Flint! “ je rekel Bôb. ,,Ali je suhi mož z rdečimi lasmi, ki je bil nocoj tako obupan, oni grozoviti človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti, ki ju z rudečimi verbci (pankeljci) kot pol klobase od ušes proti verhuncu pripletajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na kateri je njih ime, s' lepo belimi, ino belo rudezhimi, roshnatim salkámi saſajeno, kakor bi s' roshzami sapiſano bilo, preſilno |
| Genovefa (1841): | od vlage v neklérih krajih preprêsheno. Tla ſo bile s rudézhimi shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſtranſkim sidu lepa podoba, miloſtljiviga knesa IjubIjanſkiga ſhkofa s rudezhimi in belimi shivimi zvetlizami ovenzhana. Po drugim sidu ſo bile |
| Ultra! (1867): | to mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna |
| Kemija (1869): | 7; gostota = 8,8; tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen in raztezen precej je trd ter |
| Kemija (1869): | noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico kovinskega bakra. Bakrov okis, CuO, je črna tvarina ter |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ako ga segreješ, pobarva se črno, shladivši se zopet zadobi rdečo barvo. Glavna nahajališča zanj so Idrija na Kranjskem, Almaden na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barva pihavnikovega plamena jako značivna. Stroncijan jo stori purpurasto, apno rdečo kakor zarja, kalij vijolasto, natron svetlo-rumeno, bor in baker zeleno |
| Revček Andrejček (1891): | postaviti. ) Andrejček (ustane, kliče). Franica! (Hiti za njo, ter ji rdečo ruto z vrata potegne, drži jo kvišku rekoč. ) Tak sedaj |
| Zeleni listi (1896): | ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto. |
| Gozdovnik (1898): | dva? « »Baraha je bandit, čigar bodalo je okusilo že marsiktero rdečo kapljico. Oročej sicer pravi, da je gambusino, pa živi le |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je bil tam. “ „Dolg, suh človek s špicastim nosom in rdečo brado? “ „Da, tak je bil. “ „Ni prikupljive postave! Ne želim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | spleta, ki zad po herbtu. visi, in nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in |
| Botanika (1875): | grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis); rudečo vrbo (Salix purpurea), beko (Salix viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Na vsaki izmed teh načinov požlahtnili smo po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 |
| Genovefa (1841): | kako je ſnég tam, kamor ſolnze ſíje, s zhudno lépimi, rudezhe in viſhnjevo in seléno ſe leſketezhimi iſkrami poſút! Ako ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere |