priti_ti pritličen pritlikavec pritlikavka pritožba pritoževati pritožiti pritrdilno pritrditi pritresti pritrgati pritrgovati pritrjen privaditi privarovati privesti privezan privezati privikniti priviti privleči privoliti privoljenje privoščiti privreči privreti privzdigniti privzdignjen privzeti prizadejati prizadeti prizadeva prizadevanje prizadevati prizanašanje prizanesti prizma prizor priželjc prižgati prižnica prižvižgati procesija proč proč_iti prod prodajalec prodajalna prodajalnica prodajati prodan prodati prodnat profesor profuisti prosinec prositi proslaviti proso prospiciamus prost prosto prostor prostoren prostovoljec prošen prošnja Protazij protestantski proti protislovje protistanje protistati protoplazma provansalski prozoren prsa prsen prsi prst prstan prsten prstenina pršeti pršut prt prten prtenina prtič pruski pruski_švicarski prvak prvenec prvenka prvenstvo prvenščina prvi prvič prvikrat prvina prvlje prvoobrazen prvorojen prvoten psal. psalm psevdomorfoza psič psoglavec pšenica pšeničišče ptica ptič ptičar ptiček ptičica ptičji ptička ptičnica Ptuj puhlica puhteti pulber puma punca punčka punt puntarstvo purbelj purgar purgirati pust pusten pustiti puščanje puščati puščava puščaven puščavnica puščen puščica puščoben pušelj pušeljc puška puštab puter putifarjev putka
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dalej povelje Goſpodovo ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | plémena, na način izreje: ali naj so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za hišico izpred praga, in kaj pač |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vila, Želela skor, da b' mertva bila! Ko trenìl bi, pritlikovka Pred ženo vstopi se nakràt: »Ker srečo si zaprávila, Pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jej pridruži gorska žena. Se vstraši žena, obledí, Pomiga ji pritlíkovka; »Ne magaj« — tak ji govorí — Da tare, vém, te révšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je do zdej vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero |
| Tine in Jerica (1852): | perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ko so se drugi ljudjé večkrat čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vaše pritožbe z gruntnimi gosposkami poravnaval? Kam ste se hodili pritoževati če ste mislili, de se vam krivica godí? Ali ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po storjeni kupčii zapazi in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim še nikogar slišal, de bi se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | gotovo še ni nikdo kmetovavca slišal, da bi se bil pritožil, da ima preveč gnoja; vsak bi ga imel rad še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | takih rečí. Pravijo, da se je avstrijanski poslanec zoper to pritožil, al minister mu je odgovoril, da ne more časnikov berzdati |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | védili, zakaj ljudje vpijejo, zato se je Pavlihec zdajci očetu pritožil ter rekél: Ali zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list |
| Tine in Jerica (1852): | tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti. ” Jerica. Jez tudi ne vem, kako bi jim boljši bilo |
| Tine in Jerica (1852): | na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže z nitjo, priterdi z voskom in pritisne svoj pečatnik na-nj. Ker zdaj še |
| Botanika (1875): | pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze vinske rozge stopajoča |
| Gozdovnik (1898): | njim kakor bebasta ovca. « Komanč odvije laso s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaſtim ſokam na drevje perterdijo. Koj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, goſenzhiza, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſéne palizhize druga per drugi takó poloshé in na konzéh perterdijo, de proſtor vmeſ oſtane, de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000 |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé pokrov na trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši |
| Gozdovnik (1898): | odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | kateri je mati, kar se je nje dotikala, po vsem pritrdila. Zato je bila preiskava, ki mi je naklonila toliko neprijetnega |
| Povestnik v sili (1883): | oči, kakor bi se bala, da bi Liza temu ne pritrdila. Služkinja pa jo je znala vselej z meni nerazumljivo srčnostjo |
| Agitator (1885): | on šepetaje: »Torej ono pa ostaje najina — skrivnost? « »Da, da! « pritrdila je tiho. »Prijeten mož — to! « omenila je Boleška po njegovemu |
| Vanda (1888): | ki ga še čisto nič ne poznaš. Vanda je takoj pritrdila prijaznemu nasvetu, in kmalu sta prijateljici druga kraj druge veselo |
| Zmota in povrat (1892): | prišel na prag poslušat zvonjenje. »Saj je tudi res pusto«, pritrdila mu je Gorjanka. Po kratkem premolku pa se je ozrla |
| Gospa s pristave (1894): | Badenski in slavni vojnik grof Eberhard Virtemberški. Oba sta bila pritrdila temu načrtu in le kaj malega še dostavila gledé na |
| V krvi (1896): | uri. « »Da, prav pravite, ravnam se po samostanski uri,« je pritrdila Minka, dolenjski zavijaje. »In potem vam sledim v cerkev sv. |
| Prve hiše (1896): | tu pa opravlja, da jo je polna cesta. « »Beži, beži«, pritrdila ji je Mica, »saj še ne moli nobena. Samo gleda |
| Prve hiše (1896): | lasata, če se hočeta, medve skrbiva zase. Mica ji je pritrdila, in gostji sta bili dobri z Grebenom in Žličarjem. Greben |
| Tiun - Lin (1891): | »Jaka, prav praviš! « pritrdim mu, kajti obnašanje Kitajcev bilo je res zelo sumljivo. Naznanil |
| Gozdovnik (1898): | tako vrli in pošteni možje, kakor smo mi. « »Temu povse pritrdim. « |
| Valenštajn (1866): | bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da |
| Kuharske Bukve (1799): | kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | supernoſti, de enu malu zhaſty sadoby. En lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr |
| Genovefa (1841): | Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte |
| Fizika (1869): | vodoravnega vratila. To se doseže tako le: Batov drog je pritrjen na en konec enakoramnega vóda, ki se kimálnik ali ravnotežnik |
| Gozdovnik (1898): | vezane sedlove torbe krivec ali trnek, narejen od ribjih kosti, pritrjen na konopcu od rastlinskih vlaken. S tem stopi k zvezancu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko časa, dokler ga |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov |
| Zoologija (1875): | dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih je lovil in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni Fabíole preveč prestrašil in vznemiril; Boštjanova smert jo je privadila tuge in britkosti. Saj je pa že tudi prej našla |
| Ferdinand (1884): | zemljo, šla je Anica k grofinji. Skrbna mati jo je privadila pridnosti in krepostnega življenja. V tihej samoti se je obvarovala |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | veljala. Pri tem so se pa tudi za zmiraj varčnosti privadile in godilo se jim je veliko bolje nego poprej. Dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga |
| Robinson mlajši (1849): | pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang |
| Občno vzgojeslovje (1887): | okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | narobe, kakſhen bo, kadar sraſte ! Nemſhka detela vſih teh popak pervarje. Nameſto otroke in shivino po obzhinah in gojsdih goniti; nameſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lepſhi in obilniſhi sernje obrodí, in ſe tudi per ſemenu pervarje. Nekteri kmetovavez miſli, zhe bolj goſto bo ſejal, vezh bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od sazhetka sató, kir ſe s tem ſilno veliko perja pervarje in manj potroſi. Proti sadnjim ga ni tréba vezh resati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gotovo, de se po tem takim lahko tudi nekoliko derv pervarje. Moja peč z železno cevjo je za kuho in za |
| Občno vzgojeslovje (1887): | načrtu osnovano delovanje na otroka z namero, da se le-ta privede do one sovršenosti, ki ustreza pravemu človeškemu dostojanstvu. Človek nadkriljuje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | itak ne more doseči, temveč le na to, da se privede v dušo neko stanje, katero se zdaj še ne nahaja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se privede ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da |
| Občno vzgojeslovje (1887): | torej nalogo, da s pomočjo telesnega, duševnega in nravstvenega negovanja privede še nerazvitega, nesovršenega gojenca na ono stopinjo sovršenosti, katero more |
| Lohengrin (1898): | najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede Elsa Lohengrinu, ki jo objame Osem žen svečano hodi okoli |
| Gozdovnik (1898): | vigvamu. Modrelisice, kajti Bizongriva bo odprl svoj pogled, da razbojnika privede v roke Komančev. Je-li bil na Bivolotoku bledoličnik s štirimi |
| Lohengrin (1898): | na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec, ki si takó mi smel |
| Obljubljena (1881): | pričakovati svojega očeta domá, hitela mu je nasproti in ga privedla kakor slavnega zmagovalca v tiho domovje. In ko sta sedela |
| Prvi sneg (1886): | v našem mestu? « »Prav nič. Sama sreča me je danes privedla v Vašo druščino, sicer pa ne poznam nikogar razven nekoliko |
| Od pluga do krone (1891): | Francek so sedeli pri mizi in nekaj igrali, ko je privedla Meta Jurčeta na bodoči dom in povedala tovarišem, da je |
| Na krivih potih (1893): | Glej, tu je bilo! «» izpregovori Zorana, ko ga je bila privedla na prostor, lepo obrasten z mehkim mahom. »Tu sem sedela |
| Gospa s pristave (1894): | najeti in Berdajsova Eva je imela glavno nalogo, da bi privedla roparju plen v roko. Svetega Tomaža semenj privablja tu in |
| Gospa s pristave (1894): | Dva beguna, katera je Hardeg vzel s seboj za kažipota, privedla sta slednjič njegovo četico na bojišče. O, kakšen je bil |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | bi bil obstal gospodarju svoj pregrešek in prestal zasluženo kazen, privedla ga je do zločina. Ko je Smrekar kmalu potem, ko |
| Slučaji usode (1897): | nemalo zadoščenje. Ostala je torej tam, kamor jo je bila privedla previdnost, podvrgla se sitnim dolžnostim, katere jej je nalagal novi |
| Slučaji usode (1897): | ona z Malvino prikazala, je bilo, kakor da bi bila privedla s seboj solnce, ki v trenotju razsvitljuje vse okrog. In |
| Robinson mlajši (1849): | kedar se silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | velika, je bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka |
| Zoologija (1875): | sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je pa dobil popolno svobodo. Dobro |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le na to zarezo v strani in |
| Divica Orleanska (1848): | ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti |
| Zoologija (1875): | kako je jabelčica od stegna z vezjo c v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve |
| Gozdovnik (1898): | Žival je stala med piramido in Zlato dolino; ni bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spredej, drugo zadej, ktere ste na „stolu” v „sedlu” tako privezane, da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri |
| Gozdovnik (1898): | vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Viljem Tell (1862): | Gertruda. Ko bi menila, da je moje srce Privezano na časno blago, vrgla Bi sama va-njo žarno plamenico. Staufaher |
| Zoologija (1875): | ptice, zlasti vrane in podnevne ujede, ki obletavajo in dražijo privezano sovo, druge pa posedajo okoli in kričé na brezorožnega neprijatelja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu po tęm bó njegóvo hiſho obrópal. |
| Genovefa (1841): | ſin shé tako dolgo vshivala. Grôf je kônja k hvoji privésal in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je |
| Robinson mlajši (1849): | kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z rokami tapala, da je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo rešitel zaprašal. Oh, zdaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | prevoze, da bi tudi ona v mesto prišla. »Sim že privezala,« zakliče. »Kaj pa misliš? « — reče spet rešnik — »taka teža, te |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je dobila prevózo in dete nanjo privezala. »Ali si že privezala? « je naglo rešitel zaprašal. Oh, zdaj se je bilo pa |
| Gozdovnik (1898): | stopi h konju, ki so mu ga bili k drevesu privezala, pa, izvleče iz umetno vezane sedlove torbe krivec ali trnek |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr inv so mene pvſtili takv viseti doklier |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv sim morov stati na anei gorezhei pvati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | derhál ſe ga oſujejo. ˛So ga ſlékli, ino k' ſtebru pervesali, ter ga bizhajo in oponaſhajo. Po tem mu, ker ſe |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno |
| Tiun - Lin (1891): | škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom. Še zvečer istega dneva premeni |
| Gozdovnik (1898): | ostani pri kožah, dokler se boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil |
| Gozdovnik (1898): | morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe resjesj, popade palzo sazhne oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup in privéže na vsak konec niti drobtino kruha in verže vse kokóšem |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | ga ptujcom skrivajo in ob času selitve ga nazadnje sem privežejo. Hun je po dolgast in narejen iz izdolbljenega bezgoviga stebla |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ampak količi se jim ter od odsolnčne strani pristavijo in privežejo. 11. Orodje pri cepljenji je: žaga, veči in manji oster |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dve nar močnejši mladiki, in se malo všibé in všibljene privežejo, da bodo drugo leto več grojzdja imele, ker bodo takó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mladike, naj se ali zlo všibé, ali pa v obod privežejo, da bodo več grojzdja imeli; h) vse to delo kakor |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se gré v vinograd in naj se mladike, ktere potrebujejo, privežejo, in kar se je poderlo, vzdigne, poravná in priveže. Sviloreja |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | senci, zjasni, ter nekaj listov obere in mladike vsak sebi privežejo, da pride grojzdje bolj na solnce, ki ga zdaj nar |
| Postillion d'amour (1887): | ob steni sèm, ne pa skozi vratca, da odrivajo ali privežejo čoln. Kar si je toliko želel, pogledati tudi v pravo |
| Postillion d'amour (1887): | Vse prav,« šépne »lavda«, zleze na krovec in vsi trije privežejo težko krmilo in dolgo veslo tujega bróda k steni svojega |
| Od pluga do krone (1891): | pa si v tem že pripravijo pisanih trakov, na katere privežejo svetinjice. Konec počitkov je Mihevec zapregel in Jurčeta zopet peljal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kar se da nar lože opraviti, če okoli kratke palčice privežeš gobo ali kako mehko cunjo, in pomočivši jo v to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | potem ta zakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vliti. Potem pokri rano s suho kodeljo, ktero na nogo privežeš. Tako ravnaj vsaki dan, dokler rana ni zdrava. Kdor nima |
| Fizika (1869): | uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete veliki kovinski plošči PP', ki se v zemlji druga drugej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vkuhati. Zdaj pa na noge zvernjeniga stola lepo belo ruto perveži, podstavi veliko posodo, vli župo nanjo, in, kadar se precedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in |
| Robinson mlajši (1849): | pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti |
| Ta male katechismus (1768): | on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem duſhelskem oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan bil. Iſaj. 53. Matth. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | regelze boſhjem ſapovdam ſuper. Kedur je s' Chriſtusam na krish perwit, inu is njim terdobe terpy, ta same nabo od |
| Gozdovnik (1898): | varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju k ognju,« veli Tiburcio pastirjema; ne smemo ju izpustiti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vedó? (k' deklizham. ) Pojdimo , pojdimo , deklizhi. Jaka. (Tonzhka. k'njemu pervlezhe. ) Tukej je ena, katęra tebi pod noſs povęj, de ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is nederja, inu ga salublenu ogleduje ) sakaj ſim |
| Stric Tomaž (1853): | že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali vsega, nalijejo |
| Gozdovnik (1898): | to zopet ogenj zaplamti, trupli obeh živalij pa k ognju privlečejo. Strmé ogledujejo Mehikanci silovite zveri, potem pa možaka, ki sta |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | misliš? « — reče spet rešnik — »taka teža, te ne morem gori privleči; verv se terga; — žena; kaj si storila? « Zdaj spusti mati |
| Najdenček (1860): | slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči po svojo pičlo jéd. Ljudje so me skorej popolnoma zapustili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega puntarja iz gnjezda privleči, da podpira trohnelo poslopje. Naj bi povrat Košutov bil resen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | od vratarice, da je Bric Gorjanskega viteza oropal, vjel, sim privlekel in v temno luknjo zaperl. Toliko da ji je vratar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | jeden izmed njih zopet prikazal na dan in tudi druzega privlekel iz globočine, potem pa je urno stekel v goščavo. Pa |
| Tine in Jerica (1852): | bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse |
| Gozdovnik (1898): | semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli ogromne zamote bivolovih kož. Zdaj so razjahali, zanetili ogenj, okolu |
| Zlata Vas (1848): | Tako reče Ožbè. Veliko jih dovolji v tó, veliko ne. Ožbè gre k mlinarju in ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli tega, ino rezhe: „Kako bi mogel ſtoriti tako hudobijo, ino |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti |
| Čas je zlato (1864): | kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | verjeti, ali tergovec je zagotoví, da je resnico govoril. Nazadnje privolijo mati v njegovo ponudbo, in tergovec dá enega sina učiti |
| Zeleni listi (1896): | dovolite, pridem takoj jutri; prosil bodem tudi stariše, da mi privolijo«, reče Mirko, poljubivši grajščaku roko. »Veselilo me bo, dragi Mirko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje shive dni, de ne boſh nikoli v' kak greh pervolil, ali kaj taziga ſtoril, kar bi bila soper boshje sapovedi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſanje. “ Ruben, naj ſtarji brat, v' ta ſtraſhni ſklèp ni pervolil, ino ſi persadeva, de bi ga réſhil. „Oh,“ jim rezhe |
| Sveti večer (1866): | naj gospodiču loviti prepove. Stari gospod je sinu sicer vse privolil; pa takrat je bil vendar jako nejevoljen, bal se je |
| Ultra! (1867): | vajino zedinjenje zadrževala. Zalka. O pač. Oče je samo tako privolil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron |
| Najdenček (1860): | ji pripustiti, me obiskati. Čez dolgo ji je še le, privolila. Šla je celo noč, sedem ur. Ko je h vasi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | osrečila novica, ktero Siri prinesem. Sira! tvoja gospodinja mi je privolila, da si od zdaj moja. Jutri greš z menoj; prosta |
| Zlata Vas (1848): | v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo ony tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu jes ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napravljal. V ta ſklep ſo previdni in modri Poſtojnzi radi pervolili , in sdaj ima Poſtojnſka zerkev po beſedah tazih ſodnikov , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi |
| Tine in Jerica (1852): | eno dete ne potrebuje velike žlice. Mati so z veseljem privolili, ker kaj taciga je po njih volji. Jerica. Zdaj sim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prosi ves ponižen, de bi mu samo eno prošnjo še privolili, ker jih ne bo ne za življenje ne za život |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | igrah vborišču (amfiteatru). Ker se je bližal cesarjev rojstni dan, privolili so mu in namenili veselico na to godovnico. Konec decembra |
| Ferdinand (1884): | kakor ste bili do sedaj, in ko bi bili stariši privolili, stopila bi bila gotovo z vami pred oltar; kajti imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj pa |
| Roza Jelodvorska (1855): | nevarnosti poteptana biti od divjih vojakov. Milo prosi terdovratnika ji privoliti se k očetu usesti. Ali kamnito serce brezbožniga viteza se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pustim na drobne kosce razrezati ali razsekati, kakor v kaj privoliti, s čimur hudobniga duha častim ali mu veselje delam. (Je |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Pomisli, kaj počenjaš! Tega, kar Zahteva car, ne moreš privoliti, Ni tega ne, naj zmanjša vojska se, Naj polki Špancem |
| Sveti večer (1866): | zamorete streljati, kolikor vam drago. Pa tega ne smem nikakor privoliti, da v gozdu, meni v skerb izročenem, po svoji volji |
| Ta male katechismus (1768): | Udovo, Alexandria is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdno ne dershí boshjih sapoved; pa rádo pride sa ſkuſhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je nar vezhi slég, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſebe ſe rasumi, de ſe mora k tej rezhi zeſárſko pervoljenje dobiti, ſhtale sidati in veliko drusih potrébnih rezhi pripraviti; she |
| Čas je zlato (1864): | poslopje, in se dá pri kralju oglasiti, ter dobí precej privoljenje v sobo kraljevo stopiti. »Aha, moj velikodušni hlevarček! « reče kralj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | H. Costa nasvetoval to-le: „Naj sl. odbor vloži prošnjo za privoljenje lastne tiskarnice”. Odbor soglasno pritrdi predlogu. (Glej „Novice” 1. 1. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matičino tiskarnico že bila spočeta in Matici že dano bilo privoljenje? Če je misel, da si Matica osnuje lastno tiskarnico, nepraktična |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | od 26. marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno privoljenje lastne tiskarnice (glej „Novice” 1. 1. str. 181). — Gosp. dr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matičnem odboru glasoval za to, da si Matica skrbí za privoljenje lastne tiskarnice, kmalu po dobljenem privoljenji najde pomislek, češ, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ustanovil v l. 823; pozneje pa je patriarh Nikolaj s privoljenjem svojega polbrata cesarja Karlna IV. ravno v tistem mestu v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi daritev sv. maše, med ktero jej je |
| Ferdinand (1884): | da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ter hoče oditi, pa obstoji. ) Ne smem! Stari Črnot ne privoši nikomur veselja in groza ga je svetih pesmi kakor vraga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | živé v zemlji rudo in zaklade čuvajoči, ki jih ne privoščijo ljudém in zatoraj rudarju branijo kopati rudo ter mu škodujejo |
| Gozdovnik (1898): | od para. Jeden je nosil peresni okrasek, kakor si ga privoščijo Papagos-Indijanci, jeden pa je imel okolu svojih temnih las ovitega |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | bolnišnice rad znebil in kterim Je ljubo zdravje iz serca privoščil. Ta pride k Pavlihti, čudadélnemu zdravniku, in ga vpraša, ali |
| Gozdovnik (1898): | prava sladčica, od ktere si bom pač nekaj dobrih rezljajev privoščil. »Jaz pa mislim«, Pepo Dormiljon, »da so danes v pristavi |
| Pripovedke za mladino (1887): | odgovori kokoš, „le pojdiva, zakaj bi si midva enkrat ne privoščila prav veselega dneva! ” Skupaj odideta na goro, in ker je |
| Zeleni listi (1896): | lakomnost je bila tolika, da niti ubogim svojim ptičkom ni privoščila potrebnega živeža ter jej je zato marsikateri lakote poginil. Enkrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrózi, ino kregajo matere. Odlegljej bi bili radi trudnimu uzheniku pervoſhili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Pa Jesuſ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo jim nedolshni ptizhi! gotovo bi ſe jih uſmilili in pervoſhili bi jim shivesha , ki ga po vertih v goſénzhni salegi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave zhes zelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de |
| Ta male katechismus (1768): | mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad |
| Marjetica (1877): | misleč: "Da bi si ga še v nedeljo ne smel privoščiti ene merice! Slaba bi bila. Človek le enkrat živi, moliti |
| Nevera (1878): | dopoldansko in popoldansko službo Božjo, potem so si pa hoteli privoščiti maselec dobre, rudeče kapljice in pa kak kos belega kruha |
| Cyclamen (1883): | že žal, da si je bil s tem darilom hotel privoščiti malo maščevanje. Sedaj je trdovratno molčal ter igral se z |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | dovoljeno, kadar so se obravnale vse zádruge se tičóče stvari, "privoščiti si tudi še pošten požirek," ("es ist erlaubt einen ehrlichen |
| Od pluga do krone (1891): | je najbolj všeč. Danes, ko piješ botrinjo, smeš si že privoščiti kaj boljšega. « »No, če jaz volim, nam pa prinesi klobas |
| Lisjakova hči (1892): | To ne gre in ne gre; nekoliko bi ji morali privoščiti veselja, katerega uživajo druge gospe v polni meri. Kupite ji |
| Na krivih potih (1893): | neprenehoma sva hodila; za pol ure si smeva vendar sedaj privoščiti mirú! « »Pa nekoliko prigrizniti tudi ne bo škodilo; meni se |
| Roman starega samca (1895): | preživela poletje na kmetih. A kako bi si mogla ubožica privoščiti letovišče s primerno borno pokojnino? Obljubil sem ji, da sme |
| Mara Rendića (1897): | bili za-njo naloženi, in s tem sredstvom si je mogla privoščiti boljšo hrano. Toda niti teh tristo goldinarjev ni vseh potrošila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhje pezhenke, kapar, inu govejiga musga; to deni v' koso, perversi en koſzhik maſla, eno pęſt drobtín shęmle, nękej sręsaniga lupka |
| Kuharske Bukve (1799): | pretlazhi ſok ſkusi ruto; timzhaſi namozhi bęliga kruha v' jęſihi, perversi notri en koſ zukra, kar je prav. Gori slì pretlazheni |
| Zeleni listi (1896): | krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi |
| Roza Jelodvorska (1855): | razširil. Iz vsih vasi in hiš Strašimiroviga posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo bomo, kakor je je sodnija razodela |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi ti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico |
| Fizika (1869): | proti meri teže. In res ako se kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler |
| Bolna ljubezen (1874): | sklonil sem se ter ji poljubil roko. Tudi Avrelijo sem privzdignil v voz. Kako je bilo lahotno to telesce, kako lahotno |
| Materino srce (1896): | obleki najnovejšega kroja. »No ... no! — Kaj? « je vprašal lajtenant in privzdignil sabljo, igrajoč se. »Meni se zdi, meni se nekaj zdi |
| Zunaj (1896): | k pestunji. Možje pa so odnesli krsto ... Ivanček je zopet privzdignil objokani obrazek. Varuhinja je odprla okno in pokazala dečku izprevod |
| Trojka (1897): | svojega očeta, hahaha! Edvard, daj gospodu Bojancu roko! « Edvard je privzdignil klobuk, obrnil ga v zraku in, posadivši ga zopet na |
| Kotanjska elita (1898): | izginila v sosednji sobi. Traven pa je pristopil k Matildi, privzdignil desnico njeno k svojm ustnicam in ji šepetal: »Ali smem |
| Kotanjska elita (1898): | rahle, neprozorne tančice je bilo slišati neprestano grljenje ... Traven je privzdignil glavo, in v tem trenotku se je razpršila megla, a |
| Gojko Knafeljc (1899): | zaduhle temnice. Ozrl se je po mračni trški ulici ter privzdignil plosko desnico k ustom. Zazehalo se mu je bilo. A |
| Gojko Knafeljc (1899): | prihaja nekdo naproti. Šele, ko je stal pred njima in privzdignil svoj rjavi klobuk ter se globoko priklonil, sta bili zagledali |
| Gojko Knafeljc (1899): | skoro polovico. »Tako, to mi bode dalo pogum! « Vnovič je privzdignil samokres, a vnovič ga je odložil, ko se mu je |
| Fizika (1869): | enem mestu zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſedem vto devét. Sizer ſe vſelej piſhe mille, ino ne pervsame nikol mnoshniga s' k' ſebi; deux mille hommes, dva tavshent |
| Pozhétki gramatike (1811): | prix, ti mladenzhi ſo snali, jim bom dal plazhílo. Leur pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhe jé med quelque in que perlog, takrat quelque ne pervsame nikol s na konzu, temozh oſtane ſamo na ſebi. Les |
| Kemija (1869): | neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali |
| Kemija (1869): | Kovinski žvepleci kažejo veliko sorodnost do kisleca, nekteri si ga privzamejo že iz zrakú ali pa iz vode promenivši se v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bil zopet pohladil; če je prehud, pa tretji del vode pervzemi. Jesih mora nad kumarami stati, ker se sicer narašajo. Posodice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo odkri, de se sok skadi, kar ga je preveč. Pervzemi, če hočeš, jesiha ali limonovega soka (žofta) in na za |
| Čas je zlato (1864): | de sta s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Družina, ki se je popred za razveselovanje svoje gospode vse perzadjala, je bila zdej perpravna jo žaliti in v nesrečo pahniti |
| Tine in Jerica (1852): | Med tem je Urša umirajočiga tolažila, in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov ganiti. Pa vse je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli |
| Zlata Vas (1850): | je še kaj speklo, brez de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je od matere učila, mnogo juh ali žup |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obleki se mu je videlo, da mu je veliko truda prizadjalo, da se je po najnovejši šegi nališpal. Zlato in dragoceno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si hočem vse prizadjati, de jih nič več ne bom storil! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | en oſèl. Nęshka (ſe ſmęja. ) Bogi Baron ! kaj ſi je persadęl — Matizh. — De je ſvojo sheno dobil. (smęram klezhy. ) OSMI NASTOP |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno tako hudobo obvaruvati, ſi bôm jeſt danàs vſo mujo persadel, vam to oſtudnoſt inu ſhkodlivoſt letę pregręhe prav pred ozhy |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkrivno saſtopne beſede rasloshil nevá enem ſlovęnkam. Torej ſim ſi persadel sazhetik ene krajnſke kúhine v' roke dati mojem rojákinam. One |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nasaj va-nje ne slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje |
| Čas je zlato (1864): | vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil de si priden, bom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid in ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vse po tlačansko godí! — Naj bodo učitelji v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh jim pot kasat, po kteri hodivſhi bojo bres velikiga persadjanja s-hajali, ſebi in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo |
| Robinson mlajši (1849): | vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino prizadevanja se k temu potrebuje, če si človek svoje življenje ohraniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago tako isdelati, de tiſti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet |
| Zlata Vas (1848): | druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se trudiš bob v steno metati? ! Zastonj je vse tvoje prizadevanje — volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zlatom! ” „Pa kako do njega priti? to je ravno moje prizadevanje. ” „Kako do zlata priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem |
| Botanika (1875): | s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti |
| Botanika (1875): | stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nič več mislila ni; zato so jo le z velikim perzadjanjem tega prepričati zamogli. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de |
| Čas je zlato (1864): | nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi bile celo življenje v spotiko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivina omólſa in polomi; tako per takih okoljſtavah per vſim persadevanju na kmetih ni mogózhe ſi kaj prida mladiga drevja perrediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pomagati, ſe tedaj obernem do goſp. fajmoſhtra, po kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tod v škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še tù in tam na Krajnskem. Tako je po nevtrudljivem prizadevanji omenjeni gosp. fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtarji brat, v' ta ſtraſhni ſklèp ni pervolil, ino ſi persadeva, de bi ga réſhil. „Oh,“ jim rezhe, „nikar ga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po meſzhnih ſpreminílih. Morebiti tedaj luna tudi kaj naſhimu sdravji persadéva. Şhe nekadaj ſo kmetje verovali, in ſhe sdaj verovajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od kodi shivinſke bolesni pridejo, kdor njih vsroke ſi odvrazhati persadeva, in vé, koga de ne ſme med bolesnijo ſtoriti: verjemite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in Rimljana, In aoriste Gèrka pregibati; Verh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; ſranse Je koljkej ponosljati, Učene si verli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navadi v pervi ſoſejſki ſvoje dela ſpezhati — prisadeva ſi, v daljnih krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Moricu za vrat oklene, ki si z vso močjo dolgo prizadeva, jo spet vtolažiti. Potem smo še le zvedli, kaki je |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Nikar postajati! Zapreti ga, Si krog in krog sovražnik prizadeva, Alj njemu vkljub te slavno tje popeljem. Dünoa Ko pa |
| Zlata Vas (1848): | ter se verne ves žalosten domú. 4. Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri |
| Robinson mlajši (1849): | če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da „se „ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in bolj v Slavjanih oživljuje; kako se mnogi učeni može perzadevajo, de bi nekoliko nadomestili , kar je do zdaj zamujeniga. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si zmirej več žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bo. Za kar pa naj si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž njimi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | To je sapopadek poſtave ino prerokov. “ ˛Skosi oske duri ſi persadenite v' nebeſa. Sakaj ſhiroke ſo vrata, ino proſtorna je zeſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njih, slaſti pa kakor mladénizh Jesuſ, taki ſi vſi biti persadeníte. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njemu ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta |
| Genovefa (1841): | S perviga ſe je sdélo, de ji je pokórin in prisadéval ſi je mozhno, ji ſvôje napzhnoſti sakriti. Pa szhaſama ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterim ſl je priden goſpodar shé trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo kmetijo popraviti, ako bi ne bile miſli od teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeseru, kakor tudi med ozhipvanſkimi na „gornim jeséru po mogozhnoſti prisadeval, ne „ſamo svelizhajozho luzh vére prishigati, temuzh „tudi povſod uzhiti |
| Zerkviza na skali (1855): | nikakor ſe niſo dale odpréti. Ko je enkrat dolgo ſi prisadeval, jih odpréti pa saſtonj , jih je vergel v ſvoji jési |
| Zerkviza na skali (1855): | bila teshka, sarujevena ketna s kljuzhavnizo prepeta. Saſtonj ſe je prisadeval Hubert kljuzh najti. Saſtonj ſe je vperal, ketno prezh ſpraviti |
| Oče naš (1854): | Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest si nisim resnično prizadeval, tak biti, kakoršin Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi |
| Ferdinand (1884): | Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga |
| Oče naš (1885): | nevoljen je hitel domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper |
| Tine in Jerica (1852): | temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala |
| Tine in Jerica (1852): | gerdenjem in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k |
| Roza Jelodvorska (1855): | tugovati, ko svojiga očeta ranjeniga vidi. Vse mogoče si je prizadevala, da bi kmalo ozdravil. Stregla mu je lepo in lahno |
| Najdenček (1860): | strahom sim gledal na Sultana. Zvesta žival se je silno prizadevala. Kri mu je tekla kakor volku iz več ran. Omagovati |
| Najdenček (1860): | starosti so se ji iméle želje spolniti. Silno si je prizadevala in povsod zavoljo mene beračila, da si je mogla kozo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de se bodo prizadevale , tudi stanovitno kresijsko zalogo za šole napraviti iz letnih doneskov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske gospodarje soznaniti z mnogim dobrim orodjem , in bojo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe le prisadevali, te pridne shivalize v verte privabiti, de bi nam drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne da mozhvirni ſvet poſuſhiti, ali de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej zadevi še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu |
| Mlinar in njegova hči (1867): | To bom tudi storila, ljuba teta, in že dolgo si prizadevam, da bi mi obveljalo. Komaj trikrat na dan se spominjam |
| Ultra! (1867): | Torej je tak, kakor moj brat. Oh, koliko si jaz prizadevam, pregovarjam, in prosim, — vse nič ne pomaga, vse je bob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmo Bogu prav podobni; ino njemu podobni biti ſi moramo persadevati, ſizer naſ Bog k' ſebi v' nebeſa ne more vseti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in snanje sa kmetijſtvo utizhe, v ſkerb vseti, in ſi persadevati, de ſe bo vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe sa popravljanje in poboljſhanje ſvojih kôſhinj kaj prida persadevati hotli. Sim ter tje ſe malo kaj le sgodi. Doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe tedaj mora zhlovek, in njive plevéla zhiſtiti , ſi poſébno persadevati, de plevél njiv ne preraſte. Ktére seljiſha ſe pa imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj |
| Zlata Vas (1848): | tri in po štiri od sto sposoditi in si veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki plačani in de ubozih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v prid svoje domovíne, tako kakor je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | movzhy, inu she dobru ſtury, de be imelli ſavle njegovega perſanashanja v' se jiti. Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſelej perpravljen odpuſtiti, ſe jih je uſmilil, ino jim je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhtrafal. Abraham poſtoji, ino gorézhe proſi, de bi tima meſtama persaneſel. Bog mu obljubi: „Zhe je le deſet pravizhnih v' téh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh |
| Ferdinand (1884): | odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa ne pozabi mojiga svarjenja in se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | smrtni uri! Bodi mi milostljiv, o Jezus, v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus |
| Genovefa (1841): | sdaj ſe vunder lé ne kèſata, de ſta nama takrat prisaneſla? ” „O Bog! ” ſta djala obá, „takrat ſva ſe zhudila, koliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se |
| Valenštajn (1866): | oče! bila nas bi vse. Ne morem ti, ne morem prizanesti, Prevaril knez, prevaril me je grozno, A ti veliko boljše |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti is lubęsni prut meni toku rasſajal , bi ti vędla sanéſti; al kadęr vidim — — Baron. Naj bo is lubesni, al is |
| Mineralogija in geognozija (1871): | stranske ploskve vštric nje; tako postane tetragonalni steber ali tetragonalna prisma ∞ P, pod. 21. Ker se ploskve ne snidejo ne |
| Rudninoslovje (1867): | 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri |
| Rudninoslovje (1867): | si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi |
| Rudninoslovje (1867): | ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so jako različne (okoli 70); najnavadniše so tabličaste, pod. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | s sosednim ljudstvom. 2. Roženec ali amfibol tudi kristalizuje v prismah monoklinskega sistema, podoba 65. Sestavljen je tako le: Ca Si |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 3. Cirkon ali hiacint, kremenokisla cirkonina (Zr Si), v tetragonalnih prismah, pod. 68. T. = 7.5, g. = 4.5; rujavkasto-rdeč, tako zvane hiacintove |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P∞; druga postane iz piramide, ako se ktera podružna |
| Rudninoslovje (1867): | 4 ploskve aca) vštrit daljše stranske osi. Sl. 55 kaže prizmo (4 ploskve abbac) zgoraj i zdolaj pokrito z domo (4 |
| Rudninoslovje (1867): | hemiortoti povo polovico. sl. 69. sl. 70. Sl. 70 kaže prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena |
| Rudninoslovje (1867): | stranske osi (sl 53). sl. 53. Doma tudi lehko pokriva prizmo zgoraj i zdolaj, tako n. pr. se vidi v sl. |
| Rudninoslovje (1867): | SI. 68 kaže prizmo, (ploskve f) iz sl. 63, kterej so ostali robovi bb |
| Rudninoslovje (1867): | prve stranske osi. sl. 66. sl. 67. Sl. 67 kaže prizmo, kterej sta roba cc otopljena z navpičnima ploskvama s vštrit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih |
| Viljem Tell (1862): | Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo |
| Deborah (1883): | Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo |
| Deborah (1883): | Osmi prizor. Promemba. (Gozd. Veliko razpelo v strani. Luna sveti, vendar ni |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori |
| Revček Andrejček (1891): | mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo |
| Revček Andrejček (1891): | Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom |
| Tiun - Lin (1891): | za sabo, kajti že so gorele stopnice. Bil je strašen prizor. Stopila sva skozi vrata, ki pa niso peljala na vrt |
| Tiun - Lin (1891): | se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec |
| Stric Tomaž (1853): | in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi množico pririje. H vsacemu sužnjemu |
| Astronomija (1869): | nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih |
| Tiun - Lin (1891): | se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | je vender tudi težaven in ne brez nevarnosti. — — Zračni naravni prizori, kakoršine v mnogoteri različnosti delajo v tirolskih in švajcarskih planinah |
| Moč ljubezni (1865): | drugod; toda ni tako, tudi med priprostimi se nahajajo enaki prizori, ki se pa nepoznani razgube in pozabijo, ker ga ni |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | predmete za slike nabirati, bodo dostikrat tudi cirkniško jezero in prizori na njem v ta namen služili, ampak preverjen sem, da |
| Povestnik v sili (1883): | v mojej bližini mrlič na parah? ! — Ali so taki dražljivi prizori mojim letom primerni? — Kaj? Vi kratkoviden Teodozij! — Zdaj pa le |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | krajev, na katerih je razsajal malo prej najhujši bòj! Žalostni prizori se mi pokažejo tu v tožni resnobi. Tam vznak leží |
| Slučaji usode (1897): | žena z razdraženim glasom. Ni težko uganiti. Saj veš, kakšni prizori se, žal, ponavljajo pri nas zadnje in prve dni meseca |
| Slučaji usode (1897): | Pa če se je res vaša sumnja uresničila, tako grozni prizori niso za vas, ugovarja Otmar v skrbeh. Pomislite, kako ste |
| Slučaji usode (1897): | že je ta stal poleg nje. — Dejal sem, da taki prizori niso za. vas, reče vznemirjen in se brž skloni nad |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | takoj oklene vratu svojega sina. Ko pa so minuli prvi prizori srčnih čustev, materinske in sinovske ljubezni, reče župnik Kancijan: »Dobre |
| Deborah (1883): | Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho govori. ) Krojač. Čujte, kum, to ni prišlo |
| Revček Andrejček (1891): | prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je vse videl, stopi naprej in pravi |
| Mahmud (1870): | na vrtu, kajti njeno srce ni bilo navajeno takih grozovitih prizorov. Videla je smrt ljube gojiteljice. Vojaka jo budita, pa zastonj |
| Cyclamen (1883): | naši povesti teko takó polagano, jednakomerno, in da ni burnih prizorov, niti ognjenih besed? Jezera ni, skrivnostnega globokega jezera s temnimi |
| Milko Vogrin (1883): | vsa zamaknena. „O, dà, mama, dostikrat sve že gledali takih prizorov, ali vsak je tako lep in nov, da se nam |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | molče roko v zadnje slovó. Da dalje ne opisujem prežalostnih prizorov, hočem le omeniti, da me je obšla velika tožnost in |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | staro se je sukalo v divjem vrtincu. Pavle, ki takih prizorov ni bil navajen, bil je kar omamljen. Tudi njemu je |
| Dušne borbe (1896): | holma se je odpiral presenečenim očem eden onih mamljivih prirodnih prizorov, ki se nam vidijo kakor nebeški smehljaji. In v tej |
| Moja hoja na Triglav (1897): | obstal na Kazanici, da se nagledam te slike in teh prizorov, ki so mi bili davno nadrobno znani, a vedno čarobno |
| Slučaji usode (1897): | kaj je ž njim storiti. In sedaj pojdiva; dovolj tužnih prizorov, pristavi, videvši, da se ona ne more odločiti, da mrtveca |
| Trojka (1897): | se dobrikali gospodu Bojancu? « »Oh, gospod baron ljubosumen! Le tragičnih prizorov ne, prosim vas; teh ne maram. « »Ne bojte se, gospica |
| Viljem Tell (1862): | petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | napravljajo, z njim pomaži. Nadevano telečje meso. Obeli bele telečje preželce, odpravi potem goltanec in žile, zreži jih na lepe koščike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potresi malo moke v sok, perli dobre mesne župe, deni preželce zopet vanjo, iztisni ene limone sok nanje, pusti jih tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce. “ „Takó je! “ vzklikne veseli Jurče. „Bog je ustvaril |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti |
| Deborah (1883): | obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | burja pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pijače prinesti. Dekla vstane, gré v kuhinjo in hoče luč prižgati. Ko pa volka z odpertim gobcem zagleda, se ga tako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je zaspala. Zato pokliče hlapca. Ko ta vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je prižgal tudi solnce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji: inu potam ti morash methi te Titel I. N. R. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na miso: inu mash biti govo sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so pa kerčme in čebelniške klopí že od nekdaj pripravne prižnice, na ktérih prosti kmet in rokodelec praviga preroškiga duha iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi jim prijazno božja beséda od oltarja in is prižnice v domačim ljubkim glasu na ušesa vdarjala in v sercé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | zapustili. K sreči ravno takrat ni bilo nobenega človeka okoli prižnice. Iz Francozkega. Iz Pariza. Kar je prišel v zadnjem našem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali potem, ko so njih eminencija patrijarh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | gospoda sta si za svojo dolžnost spoznala, pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pogumen govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in tako s zelo dolgoſtjo doſti mozhno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de bi jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem v zgubo, in prav po pravi besedi mečete žito preč in ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo |
| Revček Andrejček (1891): | prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč! Nihčé več zadovoljen ni, vsak hoče več blaga, Res! — Svet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani |
| Divica Orleanska (1848): | ni, Ki sebe gnusi v lastnimu otroku. Sorelka (Jovani :) Govori! Proč molčanje to nesrečno! Mi ti zaúpamo, verjamemo ti! Iz tvojih |
| Divica Orleanska (1848): | najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga proč sili. ) Karol. Nu, Dünoa! Düšatel! Sim še ubožen, Kér krona |
| Divica Orleanska (1848): | Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé! Kaj vidim? Naše trume proč Orožje mečejo – Bandero pade – Izabó. Nam zmago če iztergati gotovo |
| Robinson mlajši (1849): | jednega ujetega, kterega so bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od |
| Valenštajn (1866): | mu, Da spne se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potu. ” „Lahko noč, lahko noč” zakliče Korvin in ves preplašen proč hiti. „Postoj no malo,” nagovori ga bolj rahlo. „Zadnjič sem |
| Revček Andrejček (1891): | ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem ti že eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal, inu dokler ſe je njemu per krameriu taku hudu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jónasa Preróka. Inu on jih je popuſtil, inu je ſhàl prozh. 5. Inu kadar ſo njegóvi Jógri na uno ſtran morjá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole en |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy |
| Kuharske Bukve (1799): | sloshi na ſklędo, poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęka, kakor per lemonovi sholzi Nro. 171. prezędi, ſir versi prozh, perdeni bísenovga mehurja, savri na sherjavzi, inu deni hladít. 177. |
| Genovefa (1841): | je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dolina je zlo tesna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno silovitost sicer na videz mirne Zilice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera na prod truplo nekega vojaka panonske kohorte, kteremu se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev pa je proda po 80 kr. kg; koliko % dobička ima na leto? 13. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plača za vsake 4 2/5 m po 15 2/5 gl., proda pa sukno po 4 gl. m. Koliko m je kupil |
| Robinson mlajši (1849): | bi hotela, varneje rudati mogla. Plavila sta se poleg meli — produ s to nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da se vé pečin ogibati, da na prodih pravo strugo pozna, - in da v kakošen most ali berv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je leto Gospodu , Fridrik svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ. Je skofljska cerkev zdaj, — Kot življenje, tako sanje. V svet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in vera, Se daróv nebeških vir odpéra. Na Ljubljance nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu, Petja poln |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | déla in blaga ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za kupovanje siroviga pridelka, za vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno veliko in kupzi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in |
| Pozhétki gramatike (1811): | livre est chez le libraire, te bukve ſo per búkvenimu prodájavcu. Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi. Allez devant |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se zavoljo tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tega pri gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushbe dobivajo. Dr. Bleiweis. Jezhmenova rodovitnoſt. Goſpod Şhparoviz laſtnik, tudi prodajavez zeſarſkiga tobaka in ſhtempeljnov v Viſhnji gori, je posno jeſen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je konj na deſno okó ſlép! — „E ja! ” — mu prodajávez odmaje in pravi : „Prijatel, kaj ne veſh, dé to ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se tedaj ozremo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa tudi gostivnice niso na škodi in tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila 112 gl. Dne 13. julija. Prodal sem B. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan 10. avgusta ter jo poslal N. Finku v Brn. Prodajalnica je iztržila 80 gl. Dne 12. julija. A. Pasini v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg cukra po 43, 50 kg zabel. olja po 82. Prodajalnica je iztržila 102 gl. Dne 6. julija. Prejel sem od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 4. julija. Izplačal sem trato |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg zabel. olja po 82, 50 kg grozdjiča po 27. Prodajalnica je iztržila 74 gl. Dne 14. julija. Kupil sem od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je iztržila 88 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil sem gori |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačal za vozarino in druge stroške 129 gl. 22 kr. Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne 18. julija. Dal sem prodajalnici |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno krasoto. Po prodajavnicah, v razstavah, kavanah in drugih javnih in osebujnih poslopjih goré |
| Tiun - Lin (1891): | šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo |
| Tiun - Lin (1891): | narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prodajalnica je iztržila 78 gl. Dne 18. julija. Dal sem prodajalnici za prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3. julija. Prodajalnici sem dal za prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje za 476 gl. Terjatev 178 gl. |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ni varala; komaj je bilo odzvonilo, ko stopi Mušič v prodajalnico. Prišel ga je zopet opominjat na njegovo dolžnost. Pogledal ga |
| Ženitna ponudba (1897): | oglasil zvonec pri vhodnih vratih; ozre se skozi okno v prodajalnico. Tam pa se je pojavil visok, razcapan berač. Njegov še |
| Gojko Knafeljc (1899): | so bili že tukaj, še preden si ti Gojko vzel prodajalnico v zakup,« pravi Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za |
| Gojko Knafeljc (1899): | S težavo je vstal z naslanjača ter se odpravil v prodajalnico, in niti drugih pisem ni pogledal … Toda tudi v prodajalnici |
| Gojko Knafeljc (1899): | sem vzel v nekem trgu na Dolenjskem v najem dobro prodajalnico, in kmalu nato je postala ona moja soproga. Šlo je |
| Gojko Knafeljc (1899): | večer je odšel v svojo sobo takoj, ko so zaprli prodajalnico, ter sploh mnogo razmišljal … Neki večer ga obiščejo Šahar, Weber |
| Gojko Knafeljc (1899): | Kadar bo dosti ljudstva, pa bodeva stopila tudi sama v prodajalnico in pomagala! … No zvečer pa pojdeva skupno po pol urice |
| Gojko Knafeljc (1899): | prišlo mu je vendar nekoliko prenaglo. »Jaz imam sicer to prodajalnico samo v najemu, a blago, ki se nahaja v nji |
| Gojko Knafeljc (1899): | ter si jih razčesal, potem pa je lezel doli v prodajalnico. V prodajalnici je bilo nekoliko ljudi, in pomočniki so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ravnanje z vinom, kar so ceste, da se vino lože prodaja, se je gotovo, dasiravno, počasi zboljšalo. Marsikje se zdaj že |
| Kemija (1869): | sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom pod imenom jabelčno |
| Kemija (1869): | in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana magnezija (magnesia usta). Jemlje se posebno v |
| Deborah (1883): | In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa krade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhehi lepſhi platno delajo, ko mi, pa ga vunder zenejſhi predajajo, in tako nam dobizhke, ktere ſmo kedaj is platna imeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kini in v druzih ptujih deželah v navadi. Te orodja prodajajo v imenovanih deželah dozdej samo Angleži in Francozje in si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v deržavne solaríje proti povračilu izročiti morajo. Deržavne solaríje ne prodajajo solí na drobno, temuč le na debelo, po nar menj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | na vse kraje, in jih mende njegovi dedi še prodajajo. Prodajal jih je vse plemena v Pešt na Ogersko, v Kološ |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa pepelarjem po nič prodajati, ravno kakor da bi gnoj prodajal, kteremu ga za njive manjka. Boljši ga je, od revnih |
| Tihotapec (1855): | blago hodil, zdaj pa zavolj starosti ga le skrival in prodajal. Drugi bil je Matiče. On ni imel lastne hiše, torej |
| Nemški valpet (1867): | ko sem bil odrasel, spremljal sem ga, kamor je šel, prodajal sem ž njim po semmjih, kupoval kože in, kjer je |
| Šaljivi Slovenec (1884): | krčmi je sedel star žid med različnimi gosti; kupoval in prodajal je razno staro sódrgo. H krčmi je prijezdil vojak na |
| Žgánjar (1890): | ko je hodil na pot. Po gostilnah je ostajal in prodajal in večkrat je zašel v kako slabo družbo. Tudi igranja |
| Od pluga do krone (1891): | naj ga Rodè pobere in znosi očetu, da ga bode prodajal. Ondu, rekel je mladi gospodič, Vama je dostojen prostor. ,Čakaj |
| Kvišku (1899): | je izgubila tedaj vero v moške; ti, idealist, si me prodajal, on bi se bil rad igral z menoj — torej, kaj |
| Robinson mlajši (1849): | ko bi mu kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval. Petek je pri vsem tem stal kakor dreven; kajti kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druge dežele prepelovalo, in se je klaja lahko in dobro prodajala, kar nekdaj ni bilo. 3. Živina. Konji so se v |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pleme kmalo zboljšalo; volna in nepotrebne ovce se bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno |
| Sveti večer (1866): | sklene je kupiti. Dan je bil odmenjen, kedaj se bodo prodajale. Pa knez ni mogel tak dolgo ostati, moral je domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | toliko nabrali, de so jih Hrovatje potem po 6 gold. prodajali. Pri vsim tem vojska na Laškim še morebiti dolgo ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno |
| Tiun - Lin (1891): | toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo po železnih cestah kmalo obilo v daljne kraje dobro prodajalo in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli tako prodajati in vſak kruhar mora kupzù toliko kruha ſhe privagati, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vikši vojniške gosposke, ki je zató nalaš postavljena , narejati ali prodajati. Solnítar sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Burg in Jobst napravljati in po 20. do 30. gold. prodajati začéla. Kér je ta mašina zares dobra , se je kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se dá spluh les prodajati? Kdaj je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova mlajši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. |
| Stric Tomaž (1853): | bila, ko je še on otrok bil, v južne kraje prodana. Kupi me dobroserčni mož, ki me je kakor svojo hčer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. |
| Stric Tomaž (1853): | Razun Hagare in njenega sina so bili že vsi drugi prodani. Dva od teh je kupil Halaj. Zdaj pride na versto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta somenj nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakor je mlado drevéſze bres varha vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe |
| Stric Tomaž (1853): | iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi; njeno življenje pride pozneje |
| Gozdovnik (1898): | tvegajočih vse, tudi življenje, da bi dobili bonanso od Kučila prodano Estevanu Arečizi, Ko mule z vozovi na počivališče dospó, nastane |
| Sacrum promptuarium (1695): | volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak ga tudi na Parsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kr. — Zaloge lima so majhne, sej se ga tudi malo prodá po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | očésam slediti, dèlj pa ko svojo reč zganja, bolj se proda, in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar je 6 gold. vredno, in de za 6 gold. prodá, kar je 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vinorejcu sedaj nič druzega ni storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | navadno tudi kalkulacija. Za blago, katero se doma kupi ali proda, ni treba posebne postranske knjige, ako so dotični računi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je 12 gl. 75 kr. Koliko % bode imel dobička, ako proda kg po 20 kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bilo. Kteri ſami zhervov nozhejo imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh |
| Gozdovnik (1898): | že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z vsem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | s kakošnim štajarskim ali dolenskim imenom, in potem ga lahko prodajo. Kerčmarji in pivci ga hvalijo, da je kaj. Koliko „Vipavca |
| Divica Orleanska (1848): | mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli |
| Stric Tomaž (1853): | urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo |
| Biblia (1584): | od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet |
| Sacrum promptuarium (1695): | bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je en dragi shlahtni kamèn neſhàl, je ſhàl, inu je predal vſe, kar je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe. Imenovani mojster je tudi 8 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal. Glejte kmetje, koliko je lép hrastov boršt vréden! Naj pomislijo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne tako. Jez sim jo po 1 gold. 10 kr. prodal v Gorici, in tudi še dražji je bila. Svila (žida |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in 1 predalno omaro za 30 gl. Dne 29. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu 1 pisalno mizo za 32 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mi je plačal na račun 65 gl. Dne 21. avgusta. Prodal sem proti gotovemu plačilu kavarnarju Matevžu Kosu tukaj 3 igralne |
| Revček Andrejček (1891): | da mi ga je preplačal. Kaj je bilo torej storiti? Prodal sem mu ga. Ker je Rustan pri meni dobro vozil |
| Revček Andrejček (1891): | je vender bilo? Jeklen. Saj veš, da sem Gorjancu Rustana prodal. Domen. Da, da, o božiču, ko sva bila pri vas |
| Gozdovnik (1898): | človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove jedi |
| Divica Orleanska (1848): | coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobička dala, de so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali novo vino po 2 gold. in pol. — 26. kozoperska 1. |
| Stric Tomaž (1853): | Le okleni se me dobro, Ivan! da naju bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se |
| Valenštajn (1866): | drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lansko leto grojzdje ali pozobalo ali k večem po putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz |
| Zlata Vas (1848): | rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pošteniga moža na kant djal in mu njegovo zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ima več sadja, de ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa |
| Zlata Vas (1848): | živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu prodati smel; dobiček je prišel v hranilnico. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po snegu zlivati. Kaj ne , sosedje! de ste mojih misel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem mora m prodati, da bode imel 15 % dobička? 4.8 po 15 % 240 0.720 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. kupilo, moralo se je za 674 gl. 25 kr. prodati; koliko % je bilo izgube? Kupnina 725 gl. izkupnina 674 gl. |
| Gozdovnik (1898): | imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don Avgustin,« meni Fabij. »Ne briga me nič. Dam 1000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti, ter veliko poslušavcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sadru (Zara) pri bratama Battara, in njih vzhrédnik bode g. profeſar Anton Kuzmanich. Namen tega zhaſopiſa je, kakor naſhih noviz. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v glaſ ä, premenil. ” Mora ſe rezhi, de je ta profeſar is vſih kotov podpérke sa ſvojo miſel poiſkal in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojſka savoljo tega piſanja v Dunajſkih novizah sazhela. Nek uzhen profeſar je namrezh v téh novizah ſe temu piſu soperſtavil in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo dva profesorja iz dunajske živinozdravnišnice doli poslala, da storita kar je treba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega pisma je Počič na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stanovitne izvolitve učitelja po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razstavo kaj poslati, mora to popred, to je, od 1. Prosenca do 15. Svečana 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne bodo oznanili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 1. Prosenca 1845. List 1. Vodnikovi napiſ sa meſez Prosimez. Kratki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | najdejo, k domačim zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 7. Prosénca. 1846. List 1. Sreča k novimu letu! kMetV VošIIo noVICe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj VIII. V sredo 2. prosenca (januarja) 1850. List 1. Pravlica od stvaritve svetá. (Poslovenjena po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | dragocen pametnik. Ko so to znamenje slavljenja letos mesca januarja (prosenca) iz Krakovega v Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer ob pol 7. uri „besedo” s petjem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ki jih hočem tukaj na koncu tih bukev pridjati. 1. Prosinca ali januarja. Opravila na polji in travnikih. Hudi mrazi po |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | je že bilo, ali ti vender malo pretíraš. « Dné 24. prosinca leta 1885. Ljubeznivi oficirček grof Monte je res mož-beseda. Vabi |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Dné 22. prosinca leta 1886. Joj, kakó bežé ti meseci! Prosinca že, no, pa zakaj mi ne bi hitro minévali? Soprog |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | je pač malo do moje sreče ali nesreče ... Dné 8. prosinca leta 1885. Ako bi ne bilo tega sitnega dežévja in |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | moj poročni, jaz njegov mrtvaški list. Čuden slučaj! ... Dné 22. prosinca leta 1886. Joj, kakó bežé ti meseci! Prosinca že, no |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Ta večer iz hiše! Bodisi, materi na ljúbo! Dné 1. prosinca leta 1885. No, sedaj sem videla tega ljubeznivega sinčka, gizdavega |
| Okolo svetá (1892): | niso, temveč žvižgali so in topotali z nogami. Dné 21. prosinca je sklenil naš poveljnik odpluti. Istega dné se je odpeljala |
| Okolo svetá (1892): | čudili prvi večer našega postanka v tem zalivu. Dné 12. prosinca smo priredili nekateri izlet po reki Esperance v notranje kraje |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | XXXI Dne 12. prosinca l. 1704. so uporniki, prebrodivši Muro, planili v Medjimurje, kjer |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni, inu v' Proſenzu , kader Meſsez doli jemle, poſękati. Shivino, katęra ni sa pleme |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridejo, lahko saſtopijo. — M. K. Zena preſhizhev v Krajnju 22. Proſenza: Preſhizhi domazhi po 5 ½ krajzarjev funt. „ hrovaſhki po 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | VALENTIN VODNIK rojen 3. Şvezhana 1758 v Şhiſhki, umerl 8. Proſénza 1819 v Ljubljani. Ne hzhere ne ſina Po meni ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te bolesni reſhiti. (Potreſa v Dalmazii) ga ni konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jesika in ſlovſtva, dokler ga je negoden mertud 8. dan Proſénza 1819 proti deſetim svezher sadel, in is ſrede njegovih prijatlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko naredbo nar vezhji saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po nozhi ſtraſhno gromenje in bliſkanje. Ravno tako hudo vreme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 70,3049 duſh, v lelu 1840 pa 75,6039. (Is Planine 24. Proſenza. ) Şnozhi okoli 8 ure ſo v oſhterijo k zhernimu orlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 3. V ſrédo 17. Proſénza. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki se |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri Korošcih, ki bojo vunder stransko |
| Tine in Jerica (1852): | neka ženska, ki je ne sme imenovati, za božjo voljo prosi, de bi ji le toliko časa, dokler se njeni mož |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tega ti ne smem povedati! « »Daj mi nazaj moje dete! « prosi mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z |
| Ferdinand (1884): | osorno jim odgovori, da ga ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med |
| Oče naš (1885): | je vender že osem mescev star. Kadar véka, mislim, da prosi: mati, nesite me krstiti! in kedar se zvija, zdi se |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Per timu pa tebe s' Kralam Davidam Pſal. 24. ponishnu proſ- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga proſi. Vſi ſveti Maſhniki, inu Leviti, sa naſs Boga proſ. Vſi ſveti Menihi, inu Puſhavniki, sa naſs Boga proſite. Sveta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nesha, Sveta Cęcilia, Sveta Katharina, Sveta Anaſtaſia, Sa naſs Boga proſ. Vſe ſvete Divize , inu Udove, sa naſs Boga proſite. Vſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3) Svę ta, Ma ri a, Ma ti, Bo shja, proſ ti, sa, naſs, gre ſhni ke, ſe dej, i nu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa naſs Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je v' neſrezho padil, ravnitelu oglaſijo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Rezhe ji, de dvomi nad sveſtobo ſvoje shene, in jo proſi, de mu ja gotovo rasodene, zhe ſe je reſ vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok |
| Ta male katechismus (1768): | ta Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Poſtavi. V' Taiſtih dneh: je Goſpud k' Ahazu govoruv rekozh : proſſi ſi enu snamine od Goſpuda svojga Boga, bodi ſe globoku |
| Ta male katechismus (1768): | Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe zhastèe, ony pak ſa pomuzh teh Kristianov per Bogu prosejo. Koku dushe v' vizah? Ke njeh S. Masha s' Bogam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vode in brodove. Pa odidejo na sovet k Bogu, Ino prosijo tri bele dneve, In tri tamne noči brez prestanka, Da |
| Ferdinand (1884): | rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa nenavadno osorno jim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino priti |
| Robinson mlajši (1849): | ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel |
| Robinson mlajši (1849): | premislil, ino se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga je mogel. Jonata, kraljev sin, je večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba z zeleno oljko v svojim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne stori. Matija je bil pri meni ter me je prosil, da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti |
| Ferdinand (1884): | zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi ti mene sa Anna tovarnarja gorei useu: gleh kaker |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha 3 zbesh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | menei knapridash hpomezhi jas bom tabe spet prosov inv bom tabe moje note toshov al je kei mene |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov? Kedrvjemv prosim jeſt tabe o vsmilani Gospved Je- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu pernesita kar sim jas pegerov inu sakarsim prosov viemeni Boga ozheta † inu sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti, to je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, zheſar niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte |
| Genovefa (1841): | njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko je osdravel, je proſil, domú iti. Ko ſo bili Samorzi shé premagani in ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu, pokrivali, na enkret potalashiu, kader ſi ti krizhou. inu proſiu: Domine ſalva nos, perimus. Goſpud pomagei nam, mi ſe v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je on nega sa gnado te mozhy, inu ſtanovitnoſti proſiu. Enu preveliku savupeine je bilu, de je on v'to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila — ona je vędila, de ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Bóg, de ſim jeſt tebe vſelej sa enu poſhtenu ſèrzę proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga: inu ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to drugokret proſſiu, inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau od |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei sadobiu, sa tiſtu je to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je taku moliu, nikar, debi sdershou, inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ravno prejel. Hvalila sta ga in mu srečo in blagoslov prosila za njegovo ljudomilost. Pa tudi Bogu sta se zahvalila, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga ravno z betmi |
| Deborah (1883): | Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane |
| Genovefa (1841): | po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad njunima |
| Biblia (1584): | priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8. Ona pak, kęr je bila popręd od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim najdeni bili. Prosili so gosp. kaplan, de bi se Jim po Novicah na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gore je ostal. — Nesreča je grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če |
| Zeleni listi (1896): | prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga povsod, naj kmalu zopet pride. Kaj ne, to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ni krivíze per njem? “ On je ménil, de bodo Jesuſa proſili. Pa od duhóvſhine ino ſtaraſhinov podſhuntani vſi v' en glaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | desh je povſod, kteriga ſo Israelzi she tako dolgo zhaſa proſili. Takrat ſe je prav vidilo, kaka dobrota boshja je vlashen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povédala, ſo vſi is ˛Sihara k' Goſpodu hitéli, ino ga proſili, de bi per njih oſtal. Jesuſ, ki ni nikomur pametne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenje. “ „Kar koli boſte ta zhaſ Ozheta v' mojim imenu proſili, gotovo vam bo dal. Ozheta bom proſil, ino drusiga pomozhnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo soper tó bolesen ſtoriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savoljo tega vſtane. Umni moshje ſo ſe pertoshili in ſo proſili, de bi ſe neſpodoba in pomota v paſhnjah porovnala. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri je ſhe ne posnajo ; sató ſmo ſlavniga goſp. piſatelja proſili, de bi nam pripuſtil, jo tudi v naſhih Novizah natiſniti |
| Biblia (1584): | ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta kraja doteknili. Inu vſi |
| Biblia (1584): | beſsede. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, ſo ga proſsili, inu djali: Puſti jo vſaj od ſebe, sakaj ona vpye |
| Sacrum promptuarium (1695): | prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa nami vpye. 24. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Amen ? Od. De bi le nam taku godilu, kokor ſmo proſsili Pr. Kje? Od. U' tem ſvetim Ozhenaſhi. Fecit Franciscus Alvian |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu moje beſſede v'vaſs oſtanejo: karkol boſte othli, boſte proſſili, inu ſe vam bo sgodilu. na dan S. Marka Evangeliſta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ony ſo premagali s' velikim upitjam , inu ſo ſilnu proſſili, de bi on krishan bil. Inu njeh upitje je ſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnu proſſili, tok vam bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' mojmu imęnu, Proſſite, inu boſte prejeli: de bo vaſhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imov navado Judam eniga jetnika ispuſtiti, sa kogerkoli ſo ony proſſili. On pak je taiſti zhaſs imov eniga hudobniga jetnika, katirimo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vam jeſt povęm: aku boſte Ozheta kej v' mojmu imęnu proſſili, tok vam bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | reswoja voló v'jezho bil vershen, sa katiriga ſo ony proſſili, JEsuſa pak gajshlaniga je on isdav njeh voli, de bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nobeniga urſhoha te ſmerti nad nym neſhli , ſo ony Pilatusha proſſili, de bi njega umorili. Inu kader ſo bli uſſe dapolnili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mojga Ozheta. Na taiſti dan boſte vi v'mojmu imęnu proſſili: inu jeſt vam napravim, de bom Ozheta sa vaſs proſſuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſſili, inu kriſh na njega naloshili, de bi ga sa JEsuſam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če |
| Oče naš (1854): | In ni ga bilo serca, ktero ni z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | délati; kralj ino vſi prebivavzi ſo ſe poboljſhali. Vſe je proſilo odpuſhenja. Ino Bog, kteri je vſelej perpravljen odpuſtiti, ſe jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v naſhih Novizah dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſilo, de bi po deshéli zhuvaje dobili, kteri bi ſadje in |
| Ta male katechismus (1768): | sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej |
| Ta male katechismus (1768): | kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas prosim taba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v njem dve stvarí živete, kteri ste pravica in krivica. Prosim ga, de bi me peljal, ako bi bilo mogoče, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice”: ker ste že toliko dobrega |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so |
| Mlinar in njegova hči (1867): | da sede). Ali vidite, oče! Oh za božjo voljo vas prosim, pojdite v posteljo! |
| Ferdinand (1884): | klečati, nisem vreden; ne morem dopustiti. Tega jaz nisem zaslužil. Prosim vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo |
| Revček Andrejček (1891): | rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te, prizanašaj mi hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to kri katera je Sakatolsh vere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pralita biva jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi lvbi Anjovzi inv vsi isvolani jas N: jas vas prosm bodita savso branvo dori jas vas prosm skves vso to |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | en lubesnivi Ozha pred vſem hudem obvaruval. Jeſt tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj ma terni shegen proſem jeſt tebe, po |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po- |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | en lubesnivi Ozha pred uſſem hudem obvaruval. Jeſt tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Maria Diviza tebi ſe jeſt perporozhim, sa tvoj materni shegen proſem jeſt tebe, po- |
| Genovefa (1841): | beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | graſhino priti. Baron. Kaj ti praviſh , Nęshka ? Nęshka Jeſt tudi proſsim. Goſpá. Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je shaloſten; gnadlivi Goſpod ſo hudí n'ajn. Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pęt parov volov kupuv, inu sdej grem jeſt njeh skushati: proſſem tebe, imej mene isgovorjeniga. Inu ta tre- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | priſtavo kupuv, tok morem jeſt vonkej jiti, inu njo ogledati : proſſem tebe , imej mene isgovorjeniga. Inu ta drugi je djau : jeſt |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Visha sa Spovd. Proſſem sa ſvet Shegen. Jeſt ſe ſpovem, inu ſposnam Bogu uſſegamogozhnimu |
| Ta male katechismus (1768): | koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera |
| Divica Orleanska (1848): | Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči, lepo prosimo vas! Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave |
| Tine in Jerica (1852): | žegen da, bomo imeli dovolj dela. Jerica odgovori: Žegna ga prosimo, drugo pa storimo. |
| Oče naš (1854): | Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po vstajenji svojiga Sina, Gospoda našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s |
| Gozdovnik (1898): | pri vašem ognju. " "Ne dovoljujemo vam tega samo, nego vas prosimo, da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de ti nadlógi odidemo. D. Domazha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh |
| Ta male katechismus (1768): | spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh |
| Ta male katechismus (1768): | al ſlega odurazhamo, al dobrute ſa se , ali ſa druge proſſemo, ali Bogu bloger rezhemo. Kaj je Post? Je ob goripostavleneh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | duſh. Saturei o dobrutlivi JESUS! ſkus tu tvoju stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhiga od Judesha sa trideſet ſreberniku tim Judam predaniga Odreſhenika, proſſimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vun oſtau. Aku on odlaga nam dati, kar mi nega proſſimo, nam bode po tim dvakret vezh dau, inu naſho molitu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na volo Boshjo pogledamo, inu tiſti vſe, kar shelimo, inu proſſimo, zhes damo. Naſhe shelie, inu porſhne nas snajo sapelati, v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' tvojo volo podpiſhemo. inu isrozhimo. Tudi tebe nar ponishniſhi proſſimo, debi ſe na nami nikar, koker mi ozhmo, temuzh koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſlaba ta sposnava tih rezhy, katire shelimo, inu sa katire proſſimo, inu ſe vunder naſhih miſli taku terdnu dershimo, inu tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri premore uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v naſs dela |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Paula Apoſlel. na Theſſal. na 4. Paſtavi. Bratje! Mi vaſs proſſimo , inu oppominamo v' Goſpudu JEsnſu, de vi, koker ſte od |
| Čas je zlato (1864): | »In druzega nič? Je to vse, kar prosiš? « ga kralj dalje popraša. »Vse to« odgovorí Lenček ponižno. »Pravo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpá. Jeſt s'ajn proſsim. Baron. Ti ne vęjſh, sa koga proſsiſh. Goſpá, Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker |
| Divica Orleanska (1848): | strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v blagoslovih razdelimo, Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ſpet v' Jerusalem namenil, ino poſhlje ſporozhníkov pred ſeboj proſit, de bi ga v' nekim tergu na ˛Samariſkim zhes nozh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe na daln pot mu ſvojo ſilo potoshit, ino ga proſit, naj mi pomaga. S' dvajſtimi alj trideſetmi rajniſhi bi kravizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | M. she ſtar zhbelar, me pride v jeſeni pretezheniga léta proſit, de bi mu v lanſkih Novizah osnanjeno ſkuſhnjo: zhbele prekaditi |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku hudu godilu, ga sapuſtj, inu gre spet k' milneriu, proſsit de bi ga v' shlushbo vſel, ali ga nej hotel |
| Sacrum promptuarium (1695): | neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki)! Za nas Boga prosite! Sveti Silvester |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! S. Silvester, S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi |
| Sveti večer (1866): | in mater izgubite, in kaj vam je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče |
| Ultra! (1867): | lopárja! Moj brat, sicer jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri. Prosite za me tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa naſs Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga proſi. Vſi ſveti Patriarhi, inu Preroki, sa naſs Boga proſite. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Boga proſite. Vſe ſvete verſte Isvelizhanih Duhov sa naſs Boga proſite. Sveti Joannes Kerſtnik, sa naſs Boga proſi. Sveti Josheph , sa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | imate tèdaj njegove pomozhi sdaj nar bol potręba, o taku proſsíte sdaj s' eno ſhtimo, de vam on mózh od sgoraj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dershę? Naſha dolshnóſt je Ozhęta sa vſe naſhe potrębe proſsiti. Proſsite, pravi ta danaſhni Evangęlium, inu vy bóte prejęli. Ali my |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shtraiſeng, inu sa sadobleine Boshjih gnad. Petite, & accipietis. Molite, inu proſſite, taku bote prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | po pravizi rezhe: Neſcitis quid petatis. Vi na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym rekl: shetuv je ſzer velika, al dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo dav. Daduſſehmav niſte vi nezheſſer proſſili v' mojmu imęnu, Proſſite, inu boſte prejeli: de bo vaſhe veſſelle popolnema Letu ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne, z ktéro nam žuga. Brez nehanja zvoniti |
| Robinson mlajši (1849): | bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je upametoval, da ta molitva ni prav |
| Blagomir puščavnik (1853): | njega veselic. ” Tode, ker Miroslav in Bogomila le ne jenjata prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti |
| Oče naš (1854): | moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno |
| Gozdovnik (1898): | več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni sem pridejo! « »Apačev nož bo vzel Treskavcu nos |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Boga hvaliti, de nam je supet to Lętu poshegnal, inu proſsiti de to perdelanu ohranil, inu v'miru vshivatu puſtil. Vrozhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | edèn sa drugim inu doſtikrat obóje vkupej, shugati, inu gladiti, proſsiti, inu pretiti, hvaliti, inu tadlati, inu ſvariti, kakôr zhaſs inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Tèdaj je njegóv Ozhe vún ſhàl, inu ga je sazhęl proſsiti. On pak je odgovoril, inu je djal k'ſvojmu Ozhętu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | 19.14.) Şo beſsęde S. Duhá. Şe more tedaj od Bogá proſsiti, zhe hozhe eden eno pametno sheno dobiti. Şe to sgody |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament tę lubęsni proſsiti, ne ſamu danàs, ampak ſkusi vſe try dny, kęr ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nebęſsih, katęrimu jih morete vſaki dan gori offrati, inu njega proſsiti, de jih poshęgna, inu poſvęty, jih bote vidili na modroſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vy bóte prejęli. Ali my móremo tudi s'pravim savupanjam proſsiti, leto je zhes vſe potrębnu. Od letęga savupanja vam hózhem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęjti dershę? Naſha dolshnóſt je Ozhęta sa vſe naſhe potrębe proſsiti. Proſsite, pravi ta danaſhni Evangęlium, inu vy bóte prejęli. Ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne jokat, inu proſſit, de bi ij shenkal, inu de hozhe vſe nje shivozhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh , koker dvanajſt milljar |
| Ultra! (1867): | ata, storite to meni na ljubav. Lejte, midva oba vas prosiva; Vilko tudi lepo prosi. Vilko. Lepo? Nu, naj bode! Mili |
| Oče naš (1885): | rekla: „Ménart, ne pozabiva tega, kteri nama vse dobro daje! Prosiva ga, da nama najino največje bogastvo na zemlji, najinega otroka |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je, in spoznal, da so njegove pota, nam nezapopadljive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kore; In ko je Tvoje duše moč spoznala — Da večno proslaviti se zamore — Zmed vseh sinov je — Tebi strune dala! V |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | obrale; sadje je šlo že o cvetji pod zlo; le prosa je bilo precej obilno, ki je z debelačo (karuzo) po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 5/10 — reži 4 fl. 65 5/10. — ječmena 4 fl. 5. — prosa 3 fl. 65. — ajde 3 fl. 80. — ovsa 2 fl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl. 70. — prosa 4 fl. 70. — ajde 5 fl. 85. — ovsa 3 fl |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Oveſs, ga malu sraſse, pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki ko grah. Nar bolj gotovo znamnje, da ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | grahorka sa seleno pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na |
| Sacrum promptuarium (1695): | alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy. Bugaite tedaj vaſhe ſtarishi, troshtajte yh |
| Robinson mlajši (1849): | darov bom sicer požival, pak vsakokrat z naj vekšo zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko boljših imel, bodo vseli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | človek mora več znati, več vediti, in dalej viditi, kakor prost kmet, kteri samó naše Novice bere. Se najde sicer novin |
| Divica Orleanska (1848): | Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš |
| Divica Orleanska (1848): | vogniti se mora vsak protivnik. Le rekel bi, de ovčarica prosta Ne more vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tako prederzno ne govori. Jaz nisem več Afra, sužnja, ampak prosta Jubala; vsaj čez nekaj ur bom, in žena Hifaksova, poveljnika |
| Lohengrin (1898): | tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo |
| Zlata Vas (1848): | sto plačevati. Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stvarí so nam Novice povedale, koristne za izobražene in za proste Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se |
| Botanika (1875): | ali bradavice na sebi, in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in |
| Oče naš (1885): | naji hoče ubožna narediti? Najino bogastvo je najini otrok! “ Te proste, jasne, iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v |
| Gozdovnik (1898): | te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po dobrem nazoru. To je |
| Gozdovnik (1898): | Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To |
| Genovefa (1841): | po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti, ki mislijo, da vprihodnje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napenja, de bi bila vôlu enaka. Barke se zoperstavljajo valovam prostiga morja, čolnovi se pa morajo primorja deržati. Napuh kosi z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storé, kar bi storiti môgli in mógli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vredni in razveselijo gotovo vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se mašín dosihmal le malo poprijemali in se večidel le prostiga stariga orodja deržé — pa nadjamo se, de bo to kmalo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | le bistre glave ; kakor že naš Vodnik pôje! (To pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de imam Jeſt navado ob letim velikonozhnim zhaſsi eniga jetnika próſtiga ſpuſtiti: svolite ſi, kogá hozhete Jęsuſa, ali Barabba? — Ena zhudna |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhudna ſodba? zhe je Chriſtus kriv, sakaj ga je hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | letó ozhitnu vſimu ludſtvu, inu vſhe Chriſtuſa na vſo visho proſtiga ſpuſtiti, pak vèndèr taku, de ſe Zeſsarju ne samęri. Vy |
| Občno vzgojeslovje (1887): | polovico vzgojnega dela, kajti s tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ako ni premerzlo ali pregerdo vreme, jih je treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da |
| Rudninoslovje (1867): | Kr.). Tak kristal je le na enem, to je na prostem konci razvit; drugi konec si moramo v mislih dopolniti. Opomba |
| Oče naš (1885): | vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v |
| Stric Tomaž (1853): | ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za vas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brati. Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali |
| Fizika (1869): | kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je krogla. Od nekdaj so menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej več perčakovati |
| Stric Tomaž (1853): | poterdi da se sužnjim bolje godi, kakor če bi bili prosti. “ — Potem se začnó moški o ravno tem predmetu pričkati. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | noč in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa |
| Botanika (1875): | steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih |
| Zlata Vas (1848): | smilili. Učil jih je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gerški duh, če sim se prederznil, zagrinalo, ktéro te zákriva prostim očim, nekoliko odgerniti; — odpusti mi dragi prebivavec imenitniga mesta *) , ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | clo za neke hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in |
| Najdenček (1860): | bolne in tu in tam se jim je dalo s prostim zélišem, kteremu se je nekoliko volja pridjalo, gotovo pomagati. Povedal |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ktera ne pozna razločka med Gerkom in ptujcem, ne med prostim in sužnjim. ” „Kaj! ” razkačeno zavpije ponosna Rimljanka, „že zdaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Učeni poznajo čez 200 plemen živalic, kterih nobene ni z prostimi očmi viditi ; take živalice so še večkrat ušive , in njih |
| Ferdinand (1884): | občudovalo, seznanile so ga pa z mnogimi ljudmi, plemenitimi in prostimi. Kmali ni bilo družbe, kjer bi ga ne bilo. Ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pravilnost, v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in prav, kakor gré. Naj naredí, če kdo more, s prosto roko verste enako ravne in enako globoke kakor z mašino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | colne meje ogerske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mnogoverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in |
| Zoologija (1875): | prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno |
| Genovefa (1841): | peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo. Lepota vſe pomládi, ktéro je sdaj fantizhek |
| Genovefa (1841): | bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | stopili v globokem jarku sredi gozda na prosto, jame zopet prosteje dihati. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samostalnosti in samodelavnosti učini, da se mu domišljijino delovanje vedno prosteje razvija. Gojenec se vadi v mišljenji, katero se vsled mnogih |
| Zlata Vas (1848): | delu na polji in na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa |
| Maria Stuart (1861): | djanje. Trinoštvo veže le roke človeku, Pobožno serce pne se prosto k Bogu, Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah |
| Čas je zlato (1864): | ponižno. »Pravo; dečko ti mi dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse |
| Sveti večer (1866): | reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje |
| Valenštajn (1866): | je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko prosto dela. (Opazi grofinjo, ka se veselim licem na Teklo ozira |
| Fizika (1869): | v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako stojí prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje |
| Zoologija (1875): | da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s |
| Botanika (1875): | Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah olesenélih krovnih listov. 2. Strok (legumen); je iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez |
| Genovefa (1841): | koſhuto viditi. Grof ji je dal poſében lép hlév sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih |
| Zlata Vas (1848): | V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni |
| Zlata Vas (1848): | in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je imel in sam je hotel to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd. |
| Astronomija (1869): | pa v njej okrog solnca premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta |
| Fizika (1869): | iz česar spoznamo, da telo pri večej toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je |
| Fizika (1869): | da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej bo najo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Per shupani je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak spoznati; le škoda, de ne more v njih vse prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico jemati ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi, de moča noter ne |
| Divica Orleanska (1848): | Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice Na toliko prostora nimate, Kar bi kopito konjske noge krilo. Ta vojvoda, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo se ljudjé, da tedaj je več |
| Rudninoslovje (1867): | vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj |
| Fizika (1869): | ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s pomočjo domišljivosti do predstav tacih predmetov, ki so gledé prostora in časa njegovim čutom oddaljeni; s tem si razširi kroge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog ſtanize je klop is leſa tega dervéſa isresana. Tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od leta do leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dve prav lahko preſti, kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga |
| Stelja in gnoj (1875): | velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je |
| Botanika (1875): | česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane |
| Fizika (1869): | s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih zavzamejo telesa, merijo se s kockovno (kubično) mero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa poleshejo. Dobro poratajo na njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je vlada pobiranje davkov v najem dala. Po vseh prostorih so bila pregernjena tla s persiškimi preprogami, in nakopičeno je |
| Divica Orleanska (1848): | cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko nad prostoram njega svet je, Iz lahkih želj osnuje trone si, Tedaj |
| Astronomija (1869): | v njem premikujejo! Vendar pa moremo primerjati ta prostor s prostorom sobe, v kterej se giblje neštevilni prah, ki se nam |
| Fizika (1869): | posodo, napolnjeno z zrakom, tako, da jo cev veže s prostorom A. Če páh nazaj potegnemo, se bo zrak iz te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet |
| Astronomija (1869): | mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s |
| Fizika (1869): | megleno, Sternfleck. P Pad, der Fall, 54. Pad v praznem prostoru, 25. Padalo, Fallmaschine, 56. Padanje, das Fallen. Pah, Stempel (bei |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de je priſhel na ſvet. Ko je Jesuſ na tihim proſtoru veſ boshji ſtal, ſtopijo duhovni k' njemu, ino ga vpraſhajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kotel ſe napolne nekaj zhes polovizo s vodo, po drugim proſtoru ſe hlap od vrele vode hitro rasſproſti, in kotel tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſ perpuſti. Kako ſe mora ſejati? Mera ſétve na enakim proſtóru ſe po le tih okoljſhinah ravná. 1. Rozhen ſejavez manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 2. Na enako velikim proſtóru ſe debeliga sernja na méro vezh poſeje, kakor drobniga. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pſhenizhniga ſemena treba, kakor bi ga bilo treba na enakim proſtóru lahke semlje. 8. Per sgodni ſetvi ſe tudi manj sernja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | narprej treba iz semena zrediti, in potem na gnojen in prostoren kraj presaditi. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Hlev, v kterem so koze, mora prostoren in zračen biti; majheni, temni, nizki in hlevi so kozam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ostro oko Sevérovo je videlo vse to. Prišli so v prostoren štirivoglat prostor, ki je bil čez in čez s podobami |
| Rudninoslovje (1867): | pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maslo perva pogodba; tudi pregloboke nimajo biti, ampak plitve in prostorne, ravno zató jih tudi plošaste delajo. Cinkaste latvice (Zinkschüsseln) so |
| Rudninoslovje (1867): | Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega |
| Zlata Vas (1848): | prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je dal ta prostor, zakaj pét krav je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži |
| Kuharske Bukve (1799): | gorkim gor iti; deni en perſt debęlo ſmętane v' eno proſtorno koso, kader ſmętana vrè, vloshi povitke lepo po verſti notri |
| Kuharske Bukve (1799): | gor itì. Potle vli en perſt debęlo ſladkiga mlęka v' proſtorno koso, poloshi notri hlębze, inu jih savrì; pol unzhe ſroviga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stari in se zapisujejo v armado; za živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje gnade, dary, inu dobrute proſhen biti, de Bogu ta ſtanovitnoſt v' molitvi dopade, koker govory |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on is laſtne vole, ſam od ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu napelan, od obeniga perſylen, ſam ſebe h' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Dens rogari, vult cogi, vult quadam importunitate vinci. Bog ozhe proſhen, ozhe ſylen, ozhe koker s' eno nadleshnoſtjo premagan biti. Ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vred h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo. Kakor ste pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno reč začeti. Pràv bi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | de, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomočjo njenih prošinj od svojih grehov vstanemo. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne zaverzi naših prošinj v naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsih nevarnost |
| Genovefa (1841): | vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je v nebo gorelo. She zlo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo? shriebei le te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozhash proshenja je frei poſtavlana. Jas te she amert monam de vjeshvshavam |
| Ta male katechismus (1768): | dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne |
| Ta male katechismus (1768): | sam s' svojeme presveteme ustame uzhil, inu moliti ſaukaſal. Kolkajn proshna, ali dejl ima ta molitva? Sedem, inu so letèe: Ozhe |
| Ta male katechismus (1768): | koker tudi s' velikem ſaupanjam prositi. Kaj nam ta perva proshna povée: Posvetzhenu bodi tvoje imé? Te spodobne, inu gorezhe ſhelle |
| Ta male katechismus (1768): | ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne triproshne ſapopadejo taiste ſlega, od katireh be |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela, inu ſneshla, kaj njega proshna per G. Bogu ſamore. Jeſt nisem ne enega poſnalla, katire |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Koku? Od. Is enim brumnim, jenu pravizhnim shjulenjam. 2. Proshna. Pridi k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | otrozhizhki nar bel varvati, jenu bati? Od. Porednih Tovarſhou. 7. Proshna. Temuzh naſs reſhi od hudiga. Pr. Od kaj sa enga |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Koku ? Od. Koker je on ſam na ſebi. 1. Proshna. Poſvezkenu bodi toye Ime. Pr. Zhe mi smo otrozi Ozheta |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se nima perčakovati, de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | novo mašo, kér so že 50 let duhoven. Kmetvavcov goreča prošnja k Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran šolskih rečí. Nič našim šolam zdaj tako ne manjka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | herbet pihata! ” — „Fej te bodi! ” so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſha vola, leta bodi per naſhimu sdrauju, inu bolesni naſha proſhna, inu molitu, de bomo s' Chriſtuſam rekli: Abba Pater, non |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | neovęni! Gręſhna ſladnoſt mi nesbriſhi Tebe nigdar is oblizhja prezh. Proſhna eniga otroka. Vseh ludy ozhe ſliſhi ! Glej! jeſt ſim tvoje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' tvoje Krajlęſtvu priſhal. (Luk. 23, 42.) Leta je njegova proſhnja. Inu tukaj o Chriſtjani, ſe mi taku milu ſtury, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav vſhezh ta proſhnja. Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak |
| Ta male katechismus (1768): | inu pervoshenje skaſhemo taistu ſadohiti, kar smo v' teh sedmireh proshnah naprejpernesli. Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so tudi nekatere druge pershone |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Molitov. Katiro je ſam Chriſtus ſvoje Jogre uzhiv v' ſedmirih proshnah. Ozha naſh, katiri ſi v' nebeſih. 1. Poſvezhenu bodi tvoje |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih |
| Sveti večer (1866): | knez govoril in kaj mu je pisati zapovedal. Po dolgih prošnjah mi je vendar razodel, da je knez rekel: Skoraj bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti v' |
| Zlata Vas (1850): | več k njemu hodilo in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga |
| Ta male katechismus (1768): | Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III. Te sprave. IV. Te ſahvalle. Koku je S. Masha |
| Ta male katechismus (1768): | je njim Buh dal. Koku je pak en vofer te proshne? Ke je ta narbulshe mitel od Boga skus J. Xtusa |
| Ta male katechismus (1768): | imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj dobrega be mi imelli upati, inu prositi |
| Ta male katechismus (1768): | v' teh sedmireh proshnah naprejpernesli. Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj dobrega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri na pravu, inu resnizhnu sprebernenje namislejo. Ne uſſake |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naisrezhena! o pregreha naisgruntana! aku bi bin Judesh od velike proshne teh Judou premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani potrebi enu lepu, ſtanovitnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe prizanesem in pozabim. Ti pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obup in trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne padla, sej vam že ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ustava dovoljenje da, po poslancu prošnje na zbor poslati. Take prošnje morajo biti od vsih ljudí podpisane, ki jih želijo; če |
| Stric Tomaž (1853): | sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj njen jok in stok, vse je |
| Blagomir puščavnik (1853): | tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam |
| Roza Jelodvorska (1855): | nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje |
| Roza Jelodvorska (1855): | se prederznem govoriti, se vender nadjam, de ne boste moje prošnje overgli. « »Res je, in tudi prav imate, Marjanca je jako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne, katire pred Bogam doli poloshimo, dobre sdijo, vunder naſmemo tiſtim |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu kyr ni to drugokret vſhliſhen biu, ni nehau od proſhne, inu molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen, |
| Ta male katechismus (1768): | se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | grata Bog en vſmileni dobrotnik, katiri ſam ſebe v' ſvoji proshni sa eniga sgubleniga, inu Boshje dobrute navreidniga ſynu dershy, tiſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s živino ravnati, kteri se je v kakošnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je dovolil odbor, kar je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor sam nima pravice |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſoduv, de bi ſe po njeh proſhni sgodilu. Inu je gunega Barrába ispuſtuv, katiri je sa puntarja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kakú, o Nebęſhki Ozha, ali bóſh ti tęj mili proſhni tvojga Şyna kaj doli vdaril? letiga tvojga lubiga Şyna, na |
| Genovefa (1841): | s kamna isſékana, V puſhavi je dal grôſ po Genovefini prôſhnji puſhavniſhtvo vloshiti. Na déſni sraven Genovefine votline je bila kapeliza |
| Genovefa (1841): | bil imel rasſtergan biti. Pa grôf mu je po ſerzhni proſhnji ſvôje pobóshne goſpé ſmertno kasen (ſhtraſingo) odpuſtil. Pa od vêzhne |
| Ta male katechismus (1768): | mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k' Bogu uſeti. |
| Ta male katechismus (1768): | inu narluheſnivejshega Ozheta pridti ſamore. Kaj prosemo mi skus todrugo proshno: Pridi k' nam Tvoje Kraylestvu? Prosemo, de be nam' tu |
| Ta male katechismus (1768): | de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu skus njeh proshno pomuzh dasegli. Skus J. X. G. nashega, Amen. MOLITVA K' |
| Ta male katechismus (1768): | imelli perſadeti lete pregnadluve, inu prov milostve Divize lubeſnivost, inu proshno per Bogu ſadobiti. Kaj se pak imamo s' tega uzhiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velike dobrute ſadoſti ſauſeti, s'katireme je mene Buh skus proshno tega svetega Ozheta obdaruval, koker lih tudi zhes tolkajn navarnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu Litanie S. Joſhefa moliti se navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſh ſkus grehe reshalen , ſkus pokuro potolashen , pogledej miloſtivu na proshno k' tebi klizheozhiga folka , inu gajſhle tvoje jese, katirih ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de se bode |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in štajarskim povabílo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove |
| Čas je zlato (1864): | lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti, poslednjič mu vender privoli s to pogodbo – de naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in druzega nič! ” „Ni res; ko bi bila uslišala mojo prošnjo in bi bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi |
| Ferdinand (1884): | neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo, ki jo je imel na jeziku, preden jo je razodel |
| Ferdinand (1884): | svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno prošnjo grofovo, da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand |
| Oče naš (1885): | Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in |
| Oče naš (1885): | bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali niſmo mi vezh sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | proſimo ſkus tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus proſhno tvoje isvolene Matere , lube Divize Marie s' vſimi tvojimi Svetnikami |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ſe sa shpisho Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti naſho proſhno vſliſhi, No pred nami na skry Tvoju oblizhje ſvetu , Temuzh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Zhe ne? ̶ O tok vſliſhi mene Inu to otrozhno proſhno : Ter me puſti k' zhaſti tvoji Nedolshniga k' ſębi pridti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim |
| Genovefa (1841): | grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Janez in Pavl! Sveti Kozma in Damjan! Sveti Gervazi in Protazi! Zavit oklepaj. Za nas Boga prosita! Vsi sveti mučeniki (marterniki |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Janez in Pavel, S. Kozma in Damjan, S. Gervazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi sv. marterniki, za nas Boga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva so z ženama vred snedli. — Od vsih straní |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | hrumam v goſpino isbo s ſvojimi tovarſhi perderel in ji proté savpil: „Sadosti dolgo zhaſa ſim terpel to vaſho perjasnoſt in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kashash bras prueti govorjenja: noi bras vse shkode moiga talesa noi dushe inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil. Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov |
| Robinson mlajši (1849): | ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v |
| Genovefa (1841): | vſe grajſke ókna rasſvitljêne vidil. Ko je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in |
| Divica Orleanska (1848): | oljka klila. Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo |
| Roza Jelodvorska (1855): | ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi |
| Oče naš (1885): | S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem verjęti |
| Biblia (1584): | raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy |
| Biblia (1584): | nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel. Jeſt savupam od tebe tu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Občno vzgojeslovje (1887): | protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na |
| Astronomija (1869): | mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh vozlov ali vsaj blizo njega, — in |
| Astronomija (1869): | umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika |
| Astronomija (1869): | okrog solnca, tudi okoli zemljine drage, k obema v snitje, protistanje in kvadrature (primeri §. 68). Izmed teh ima nam najbliža |
| Astronomija (1869): | ležala v ekliptiki, videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da |
| Ta male katechismus (1768): | sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe, de v' nebesa ſa mashtuvanje |
| Zoologija (1875): | podobi malih grudic neke belakovinaste tvarine, ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko |
| Zoologija (1875): | nadeli so ime sarkoda, ki je isto kar plasma ali protoplasma pri rastlinah, namreč prvotna tvarina. Neka posebnost vseh, iz sarkode |
| Divica Orleanska (1848): | biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33. Halinski ali Hallstattski skladi, Hallstätterschichten, 119. Hallstätters |
| Rudninoslovje (1867): | nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot |
| Kemija (1869): | tekočina; ako jo razliješ, izpari se hitro eter, a brezbarvena, prozorna in vlečna kožica ti ostane. Zategadelj se rabi v kirurgiji |
| Rudninoslovje (1867): | za deveto stopinjo, a 4krat je teži od vode. Čiste, prozorne i lepo barvane zvrsti se štejejo med najprve drage kamene |
| Zoologija (1875): | samo oboroženim očesom natanko razločiti; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke snovi, katera je, bi rekel, povsod zmožna gibati se |
| Gozdovnik (1898): | okrasja, ktera so poprej nosile. Odlomki nekakega sedla so obdajali prozorne strani ogrodnega konja. Iz mračnosti se razvijajoči jutranji svit je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov se najde vsakovrstne barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O |
| Rudninoslovje (1867): | Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto bela |
| Kemija (1869): | koža neka tkanina, to je, da je stkana iz tenkih prozornih vlaken. Ako se koža izsuši, sprimejo se vlakna med sobo |
| Kemija (1869): | pa v ogljenčevem žveplecu, iz kterega tudi kristalizuje v lepih prozornih rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane |
| Kemija (1869): | nahaja v mnogoterih oblikah. Apnenec (vešek) kristalizuje v čistih in prozornih kristalih, mramor je bel, zrnast in trd, kreda je pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Račun kaže, da je bila ta soparica dosti redkeja od prozornih megel, koje delajo repe kometov. Prvi akt stvorjenja se je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | golimi mezhi uderó po vſih hiſhah. Is narozhja in od perſ tergajo materam nedolshne otrozhizhe, ino jih moré. O, kako neisrezheno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako do kervi ranijo, ſo ljudje miſlili, de kri is perſ matere pijejo. ˛She bolj je pa ta miſel ſkosi tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imá v pljuzhih; urno je tedaj treba vodo ispraviti is perſ. Pa ne na glavo ga poſtaviti; to je nevarno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tezhe s' vuſheſs, tiſta tezhe s' vuſt, tiſta tezhe s' perſs, tiſta tezhe s' rok, inu nog, tiſta tezhe s' zeliga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s'shegnami tega prepada, katiri sdul leſhy; s'shegnami teh perſs, inu materniga trupla; shegni tvojga Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de vy naſhe navuke, kakôr enu mladu dęte is maternih perſs to shlahtnu mlęku ſeſsate, katęru imá vaſhe duſhe rediti, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilu tebi ſerzę, is perſs vùnkaj ſtèrgati. Kakor hitru pak bi imel, kaj dobiti, ali |
| Valenštajn (1866): | Pa v hipu, ko v ljubezni vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož |
| Lohengrin (1898): | Jaz zvésto slušam tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni |
| Zoologija (1875): | istem potu zopet izstopiti toliko zraka, za kolikor se je prsna otlina stisnila. Učenjaki so si dosti prizadevali natanko določiti, koliko |
| Zoologija (1875): | tenke, otle in zrakom napolnjene, kar letanje jako pospešuje. Prsnica (prsna kost) je široka, navspred ima oster greben, nad njo je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste, ktere sim pri pljučnem vnetju razodel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pri pljučnici; torej pes pri sopenju lakotnice vzdiguje, da si persne mrence ne pretresa. – Pri vnetju preponke pes hitro sope, vendar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne pride kaka vterdina ali clo gnjiloba pljuč. b) Vnetje persne mrence in preponke. Znamnja vnete persne mrence so večdel tiste |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lakotnice malo giblje. Včasi se mu kolca in zdeha. Vnetje persne mrence in preponke se ozdravlja, kakor pljučno vnetje. c) Vnetje |
| Zoologija (1875): | nekoliko novega zraka skozi sapnik stopi v prsišče. Ako se prsne mišice skrčijo, mora po istem potu zopet izstopiti toliko zraka |
| Botanika (1875): | narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode. Iz blizo sorodnih redov naj naštejemo: vedno zeleno božje |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi djati en koſ kuhaniga telęzhjiga meſa per koſti; al perſni koſez od koslizha, ali jagneta; mlade piſheta; al kej drugiga |
| Botanika (1875): | pr. lepo škrlatno rudeča Delesseria. Za živež in za sluzav prsni lek služi islandijski mali ali carraghen (Sphaerococcus crispus); za lek |
| Zoologija (1875): | posameznih cevi zbira v eno glavno deblo, v tako imenovani prsni mezgovod, ker se ob hrbtanci spenja v prsi ter se |
| Zoologija (1875): | imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik in srce z glavnimi žilami |
| Zoologija (1875): | je črevo nabrano, a iz njega se zopet zbirajo v prsni mezgovod. Od mezgovnic posrkani mlečnati sok razlikuje se od druge |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se manj časa pečejo. Pečene lešterke. Lešterke oskubi, dobro operi, persno kožo z njih potegni in kolešček špeha za njo deni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bil vdal pijanosti in drugim hudobijam. Razuzdanost mu je naklonila persno bolezen in umerl je v mladeniških letih. Pastir pa, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | drugo od ſebe persdìgáje. 6) Odręshi na obęh krajih grędelna perſno meſo. 7. Rebra na obęh krajih ſrędi med herbtanzam inu |
| Kuharske Bukve (1799): | 246. Rasresanje velikeh peretnín. Per velikih kapunih ſe ręshe bęlo perſno meſô na vezh resín, kakor lę |
| Zoologija (1875): | koža, prepona ali branica (diaphragma) imenovana, deli telesno otlino v prsno in trebušno otlino. V prsni otlini se nahajajo pluča, sapnik |
| Zoologija (1875): | skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino, vsled tega se zrak v njej zredči in od |
| Divica Orleanska (1848): | svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se |
| Ta male katechismus (1768): | je njega ſapovedal na peſo obesit, inu is ſhelesnemi grebenami perse restergat. Natu je on ukaſal njemu reſbelene plehe na perse |
| Ta male katechismus (1768): | perse restergat. Natu je on ukaſal njemu reſbelene plehe na perse pokladat, inu is gorezheme baklame pod pajstehame ſhgati; al ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naodſtopesh, katiroseti v'svojo narlepshe ſdruſhbo goriuſel. Sturè terdne svoje perse is mozhjo, s'katiro bosh ti skus vedno molitvo oblezhen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k' zhaſti gorivofruvati, inu ta pildek v' ſadnemu zugu na perse poloſhiti; eno sve- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekla: ſvelizhanu telu ! katiru je tebe noſilu, inu te perse, katire ſi ti ſeſſov. On pak je rekuv: mar ſvelizhani |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tudi shvot s'dobrim oblazhilam , inu gorko hiſho gręti, slaſti perse, inu glavo. Desh pomęni. Kader ſe sid potí, kader ſàje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vari te hudobne kače, de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje |
| Maria Stuart (1861): | Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo. Elizabeta. Ste vidili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga ozhęta. (ga objame. ) Matizh. (shaloſten. ) O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta napne ſhe lę prav tę vshę popręj ſtraſhnu napęte perſsi. Ta Podoba naſhiga Krishaniga Jęsuſa, katęra ſe mu kuſhnit dà |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſkusi mezhe, ſulze, oroshje, sholnirſke trume predręti, ſvoje laſtne perſsi na męſti vſe brambe sa Şyna poſtaviti, tó krivizo ràsglaſsiti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ripousdigniti : temuzh je poudarjov na ſvoje perſſi rekozh: Bodi Bog meni greſhniku miloſtuv. Jeſt vam povęm: ta |
| Moč ljubezni (1865): | prosivna, ki jo pozna Vsegavedni, preden se dvigne iz bolnih prs. Prosil je tolažbe svoji žalosti, pomoči svojemu trpljenju, prosil je |
| Moč ljubezni (1865): | življenja, le kdaj pa kdaj se je privil iz tesnih prs globok vzdihljej. Oziral se je v nebeške zvezdice, ki so |
| Mahmud (1870): | je lice in brada, vže nekoliko siva, sega mu do prs. Videti mu je, da je vže mnogo skusil in vže |
| Antonio Gleđević (1873): | kip. Potem pa se mu je izrulo srdito ječanje iz prs. Hotel je prijeti za meč, ali tovariši so ga obdali |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | na dlan in globok zdihljej mu buhue iz polnih napetih prs. Kaj sem čutil jaz, to si vsak lahko misli. Prosim |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | gospoda Dolarja. " Zopet nekoliko omahuje, pogleda pismo vnovič in iz prs ji izbuhnejo besede: „Revež! Meni se žrtvuje! " Al brž, ko |
| Dóra (1885): | je vse že davno. Globoki vzdih se izvije iz njenih prs, ki je izdal vso muko njene duše. — Noče vstati. Z |
| Gospa s pristave (1894): | trnjeva krona, moj Izveličar! « Globoki vzdihi so se izvili iz prs navzočim vitezom, gospé pa so si brisale solze. Virida je |
| Slučaji usode (1897): | Malvina, in lahni vzdihljaj se jej pri tem ukrade iz prs. — Delo je sploh vsakega človeka glavni posel, a vprašanje je |
| Viljem Tell (1862): | skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se |
| Viljem Tell (1862): | ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si moj! |
| Tiun - Lin (1891): | povezneno džunko že naravnali. Stali so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali |
| Gozdovnik (1898): | stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase |
| Obljubljena (1881): | angelj. Odkar govorim s teboj, odpala mi je skala raz prsij, torej čuj vse in zvedi, kakove misli mi rojijo v |
| Blagodejna zvezdica (1881): | očí in vidi pred seboj Bruna z burnim obrazom, vzdignenih prsij, z očmí obrnenimi v tlá. — Recite brž, sili nestrpljivo Bruno |
| Povestnik v sili (1883): | se mi ljubezniv prizor. Komtessa Vanda, pokrita črez nogi do prsij z živobarvno mehko odejo, slonela je v naslonjači. Ne daleč |
| Luteranci (1883): | le tista duša v večni raj oditi, ktero pobožno iz prsij izdihnemo. Kako se bode pa moglo to zgoditi, Bobek, če |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | najhujše slutnje in bolečine ruvale in trgale ljubéče srce raz prsij. Ob upnim pogledom se je obrnol v stran ter odšel |
| Svatba na Selih (1894): | cvetočem lici in globok vzdih se ji je izvil iz prsij, da jo je jezno pogledal oče in se je mati |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | je res, Pavletu pa se je odvalil težek kamen od prsij. Mušič se mu je zdel na enkrat dober človek. Vstala |
| Usoda ka-li (1895): | Jeden sam pogled, in dvojen 'ah' se jima izvije iz prsij. Okleneta se in razjočeta. Bila je Poljakova mati — njena tašča |
| Kvišku (1899): | je Antetu izvil z neukrotljivo silo dosti glasen vzdih iz prsij, obstal je pri klopi, in mlada šetavka je čula kot |
| Ta male katechismus (1768): | tega kriſha na ustah, inu na persah lih tudi is tega urſhoha, de be nezh ne is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od |
| Divica Orleanska (1848): | Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške |
| Divica Orleanska (1848): | človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen |
| Zlata Vas (1848): | in mize polne zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persih in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne |
| Zlata Vas (1850): | z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé goreči sveči |
| Zlata Vas (1850): | sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Maria Stuart (1861): | Zveličan duh na grozno gre morišče, Obup, ves pekel v persih mi divja — Kam mi pobegnil hrabri je pogum? Prišel sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in ko so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na |
| Valenštajn (1866): | zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite? |
| Mlinar in njegova hči (1867): | več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pijó in rastline ž njimi redé. 6. Zemlje. Sparstenina, vertna parst, pomešana med drugo zemljo povsod dobro storí, ker je ze |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | store, če je svet ilovčen, prenizek in premokroten. Nar boljši parst ali zemlja za vinogorice je apneni saldán, lapor, pesčenek in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in ima tudi svoj lastin ilovčin duh. 4. Sparstenina ali parst se prav lahko spozná ze po lastnostih zgorej imenovanih. 5. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne zadeluje grabnov. Drugi pa mislijo, da je bolje živo parst ali brazdo spod, mertvíco pa zgor v graben zametati. Ker |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je prej na dnu bila, in se drevó pomaja, da parst vse korenine zaspè, in dobro je vsako tako drevo z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | še premočin je včasi, in torej ga je treba med parst ali že vleženo sparstenino ali med drug gnoj pomešati. Samo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | povedano, ali kremen, ali apnica, ali ilovca, ali pa gnjilovca (parst). Toda malokterateh zemelj je na svetu sama ali čista, ampak |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zdrobila. 3. Brano z bolj dolgimi zobmí od navadnih, da parst globokejiši zdrobi; in 4. Brano z bolj drobnimi in bolj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | d. ji da veči ali manji vrednost. 4. Gnjilovca, sparstenina, parst. To so živalske in rastlinske rečí: dlaka, perje, parklji, rogovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učitelj nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja (perst), postavim: Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna pèrst, večkrat še clo sneg^ in léd, je vse zračje, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi od |
| Genovefa (1841): | ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovati. Pod ſhoto je vezhji del she bolj perſt sa njivno obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj povem:” Semlja verh brasde— in pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Grünbleierz, zeleni svinčenec, 57. Grüneisenstein, zeleni železovec, 52. Grünerde, zelena prst, 53. Grünsandstein, zeleni peščenec, 76. Grünstein, zelenjak, 71. Gyps, mavec |
| Stelja in gnoj (1875): | §. 10. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima |
| Stelja in gnoj (1875): | 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih hribov, ne pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno |
| Botanika (1875): | Iz doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je |
| Botanika (1875): | nas bo lahko prepričalo, da to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina |
| Stelja in gnoj (1875): | šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih |
| Botanika (1875): | tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas |
| Botanika (1875): | s čem vlaga bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se začnè po vejah sušiti. To bolezen dobí v slabi parsti, ki poletna vročina muzgo prepeče in skazi. Vso bolno kožo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnojníšču terdno nakupičen, naj se posuje tam pa tam nekoliko parstí na-nj, ali naj se pustí mlada živina včasih na gnojníšče |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse enako na kake tri očke obrežejo in jim dobre parsti dajo, da moč ohranijo in rodé v vencu okoli vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pravici v 1. versto. Tudi mastna, gnojna ilovca brez obilo parsti, s kakim desetim delom kremenine, na ravnem, ali malo v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je v naši njivi apnica ali ne, vzemimo kako žlico parsti iz svoje njive, in vlimo na-njo kako hudo kislino, če |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | močno slinjevko, pa ne zlo gnojne zemlje. V dobri vertni parsti prezlo v les ženo in radi smoliko dobé; v zlo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če je pa terta v brajdi in ima dovolj dobre parsti in dobro podlogo, se ji pusté pervo leto dve mladiki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gnojne kupe, gnojno slamo, steljo i. t. d. tudi kupe parsti na gnojnišču pomakati. Ti gnoj se le počasi razkroji, v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevja. Kadar se sadnje drevó posaja, naj se prej dobre parsti na dno jame dene, in potlej se drevó zaspé s |
| Biblia (1584): | Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu |
| Robinson mlajši (1849): | kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino prekop po straneh s koljem ogradil. Prostirad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je na kamnito padlo, kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojam in s ſlamo okrili, verh tega pa ſhe nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe viſhji poboljſhati ſe da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je |
| Kemija (1869): | koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v |
| Stelja in gnoj (1875): | Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in |
| Botanika (1875): | razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v vodi prav močno raztopna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa nikoli s sirovem živinskem gnojem ne, ampak z dobro parstjo, s cestnem blatom, posebno, če je mogoče, s staro šuto |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | krompir ilovčen in moker svet ne veljá; apničen, peščen s parstjo, z nanesino, tudi v trebežih in v novini, je dober |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | otrebiti, in okoli korenin okopavati in včasi s kako dobro parstjo pognojiti. Kutne se rade primejo, če se le koreninski izrastliki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tednov prej narediti. Ko se korenince poravnajo in z dobro parstjo zaspo, in z vodo zalijo, se količi pristavijo in z |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | preden se na svoje mesto posade, se ob koreninah s parstjo zagrenejo, in korenin nikoli ni na sapo ali na solnce |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | svet v versti sadé. Dobro goden kravji gnoj z lesno parstjo v peščeni slinjevki je za jagode nar boljši, ki se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dno jame dene, in potlej se drevó zaspé s tisto parstjo, ktera je prej na dnu bila, in se drevó pomaja |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drugo spravi, in ko je do čevlja polna, se s parstjo zaspè, in potlači, samo pri kolu se skoz slamo dušek |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tako skuši: Nekaj tacega semena se v kako z vlažno parstjo napolnjeno posodo vseje, in na gorkem v hiši hrani. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kakor v Vilički v Galicíi, — ali pa z rudníno ali perstjó zedinjeno nar poprej v vodi rastopé ter slano vodo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo nameſhaj, ako je kaj take pod njo. Ker na tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po nji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgodí, ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo mogle vezh jeſti, in ſo sginile. Ko ni bilo |
| Botanika (1875): | navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in |
| Stelja in gnoj (1875): | ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Vse take reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakimu pričijočimu iglo v bukve vtakniti, kjer je popred on perst deržal, in potem pové ktere besede so pod, nad, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej potopí. Pa vender vsi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku. |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh saduebou noi use |
| Genovefa (1841): | sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad perſt ſvôje roke dal, ko bi ſtorjêno délo neſtorjeno ſtoriti mógel |
| Zoologija (1875): | zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove |
| Deborah (1883): | z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več ne sname. To je uže |
| Gozdovnik (1898): | še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je |
| Gozdovnik (1898): | podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam, ki ima velikost otročje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino |
| Kuharske Bukve (1799): | dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne |
| Genovefa (1841): | bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi |
| Zoologija (1875): | razred: Plezavci; Seansores. Plezavci imajo noge ustvarjene za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste široke kose, položi jo v kotliček in osoli jo. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri perſte na debélo s perſtjó saſuti; tako naj leshí eno uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna |
| Zeleni listi (1896): | je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz? Znaš-li ž |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas |
| Kuharske Bukve (1799): | tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nesi teſto perſt movka: pamerkei dase ti is golemi perſtmi perſti nadoteknash: noi dejo namiso vanam lapam zimre daboda doro |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu samerkei dasakobart kader bodash persſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rok. Po navadi ſo kolo hitro gonile, nit pa med perſtmi ſukale in perdershovale, in kir tak kolovrat naglo vlézhe, ſe |
| Botanika (1875): | ognjeno tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za |
| Botanika (1875): | in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in |
| Zoologija (1875): | njej en prst, namreč palec more stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit |
| Gozdovnik (1898): | Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter imata dobre kentuške medvedomorke. To se vidi |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani |
| Viljem Tell (1862): | hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi |
| Zeleni listi (1896): | je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazal, ko jih je izgovarjati slišal Dve leti star, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po ušesih šegetaš, ali če jim na noge verh kopita |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | hoditi zamore, in pade na tla, če le količkej s perstom na križ pritisneš. Po velikem trudu se živinče zopet na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | druzega — takrat je bila spolnjena moja dolžnost, ne z enim perstom bi ne bil več mignil, da te rešim. ” „O kaka |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | vas. Otroci so ga kričaje spremljevali in vaščani so s perstom kazali za ubijalcem in tatinskim lovcem. Gledal je v tla |
| Fizika (1869): | težkoti bremena. Ravno tako zamoremo človeka v vodi z enim prstom prizdigniti in premikati. Za plavajoča telesa, ki so le nekoliko |
| Ferdinand (1884): | »Pa tudi vestno tako storite! « reče brivec, žugajoč s prstom, »da se ne shujša njegovo stanje; kajti nikdar se ne |
| Revček Andrejček (1891): | norec, potem vam bom pa že pokazal, (zapreti mu s prstom), kaj da norec vse zna! (Umika se proti ozadju. ) Jerica |
| Gozdovnik (1898): | Neki glavar, pipo dostojno naprej dajoč, pokazal je némo s prstom proti zapadu na neko piko na obzorju. |
| Zoologija (1875): | ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje tistega Boštjana, ki so ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ravno ni bilo nego star hrast, pod katerim sem Marku perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš pričo, da si Marku perstan rés izročil? “ Pavel odgovori: „Druge priče ravno ni bilo nego |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zakliče Tone veselo iznenadjen. Mesto odgovora pa sname žena zlat perstan z roke, ga nekoliko časa ogleduje sè solznimi očmi, ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo: „Noſi sdaj te perſtan, ino ravno tako s' njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan |
| Gozdovnik (1898): | Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi ga je takrat v Ensenadi |
| Deborah (1883): | tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat |
| Zlatorog (1886): | misliš, da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi |
| Revček Andrejček (1891): | ker nima prav nič tajiti! Če me pa Grešnik zarad prstana zavida, dam ga ji pa sam nazaj! Grešnik (zaničljivo). Kdo |
| Gozdovnik (1898): | morilec, nego ste vi! « Fabij ni pazil na ta ugovor; prstana je nesel k ustam in ju iskreno poljubil. »Oh, moj |
| Gozdovnik (1898): | Prisezite! « »Prisegam. Ob enem ti predajam ko potrdilo ta dva prstana: eden je pečatnik Medijanov, ki ga je nosil še tvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti |
| Roza Jelodvorska (1855): | perstih pridne roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sercé in reče: ,, Svojo pošteno besedo zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém. “ |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | potreba ſe tvojih dolshnoſti ſpomniti! Koljkorkrat to drago opomnizo na perſtani vgledave, naj opomni naj kaj dobriga ſtoriti: alj bo nama |
| Stelja in gnoj (1875): | steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna |
| Rudninoslovje (1867): | časi luščínaste, časi zrnaste ali pa lésaste a naposled časi prsténe. Zažge se več ali menj lehko, gori s plamenom i |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kosi, z malimi izjemki železo zadržeči in zraven še druge prstene reči kakor augit, roženec, olivin i. d. Značivna je za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali v ſplatizheni ali v kamnati podóbi |
| Fizika (1869): | prirodoslovje. Pika, farbiger Punkt. Pipa, Hahn, 92. Piskalo, Blasinstrument. Piskrec prsteni, Thonzelle. Plajba, svinčnica, 24. Plasa, pas, Erdzonne. Plast, Schichte. Plast |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi z druzim kamenjem. Prsteni apatit, zvan osteolit (koščeni kamen), ki se dobi v Vetrovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati, Papierkohle, 31. ,, prsteni, Erdkohle 31. |
| Kemija (1869): | apnencem in laporom. Ker pri kopanji ni mogoče odstraniti vseh prstenih delov, morajo ga čistiti ali rafinirati. Izkopano žveplo se topi |
| Kemija (1869): | kristalizovana ali kristalasta rudnina nahaja in se od vseh drugih prstenih rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet |
| Kuharske Bukve (1799): | podolgaſte ręsíne preręsan, ſe sraven dene, Vſe ſkup v' eno parſtęno pozineao kruglo. To kruglo poſtavi v' en kotel vręliga kropa |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhaj ſhe eno zhetert ure. Potle deni vſe ſkup v' parſteno poſódo 24 ur hladít; drugi dan ſpęt kuhaj pol ure |
| Mineralogija in geognozija (1871): | porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in zgoraj omenjeni beli skoriji enaka porcelanasta zemlja. V |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ponavlja se tudi pri kamenji. Zrnasto, vlaknasto, kalavo, luskasto, gosto, prsteno i. d. so taki mnogo rabljeni izrazi. Zmesi pa imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V |
| Robinson mlajši (1849): | ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati |
| Kuharske Bukve (1799): | tiga teſta ſturi eno podlogo v' bandelze; sręshi na drobno preſhute ali ſuhiga ſvinſkiga meſa, narędi is moke inu od eniga |
| Kuharske Bukve (1799): | kapuna, ga sashi; potli deni v' eno veliko koso ſhpeha, preſhute, telęzhjiga, zhebula, lemon lupka, gvirza, ſelenja; deni kapuna notri, de |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži kakšin lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lohak pert verh glave noter doli čez očí, in ta pert polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak |
| Cvet in sad (1877): | glasom in si briše roke ob svoj ne ravno presnažni prt. »Uže slišim! « čuje se slaboten ženski glas in takoj za |
| Cvet in sad (1877): | zraven svoje večje družabnice. Po mizi je bil razgrnjen bel prt iz domačega platna, na prtu lesena žlica, pol hleba črnega |
| Cyclamen (1883): | ga je lotila. Ko je zrl pred se na rudeči prt ter prebiral krušnje drobtine, vstajala je pred njim zopet mračna |
| Cyclamen (1883): | zanimljive, ko je Hrast še vedno strmel v rudeči namizni prt ter prebiral drobtinice. »Doktor še zdaj ni gotov z onim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | on storiti. Pri pogrebih je hodil k "očetu" po mrtvaški prt na krsto, tu je bil namreč spravljen. Po končanem pogrebu |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | torej, naj ženski vstaneta, da pogledamo po ležišči in pod prt. To se zgodí, a našli nismo ničesar. Potem gremo v |
| Kolésarjeva snubitev (1892): | mize. »Gotovo, gotovo! « reče mati. Tonica pa zrè prédse na prt, utopljena menda v popolnoma druge misli, nego v to, o |
| Moja hoja na Triglav (1897): | hodi. Potlej je naglo položila dete v zibel, vzela snažen prt in mi obrisala sledove mleka z obleke, kolikor se je |
| Kotanjska elita (1898): | vilice, a potem je s prsti krčevito stiskala beli mizni prt, kakor bi ga hotela predreti. Njeni odgovori so bili kratki |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti. |
| Robinson mlajši (1849): | se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na korablji našel, ino kako bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kamen she odvaljèn. Pogledajo v' grob, kar je prasen; le perti, ki je bilo Jesuſovo telo va-nje savito, ſo lepó poravnáni |
| Kuharske Bukve (1799): | potręſi, deni gori sręsane nudelne ali bazelne, pokrì s' gorkim pertam, puſti jih gor iti. Potle jih na maſli zri, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam ali pa s shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in |
| Kranjska nevesta (1864): | stene so napisane z raznimi črkarijami, na mizi, s črnim prtom prepreženi, stoji svetilnica, mrtvaška glava in kosti, in za vso |
| Sosedov sin (1868): | sede in reče: „najprvo je treba kaj založiti. " Z belim prtom prepasan krčmar priteče silno prijazen in vpraša: „„poliček dóbrega, Anton |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | mislim si, »prav lehko je, da pod ruho ali pod prtom leží kakšen dragocen handžarček, kateri bi v poznejših časih spominjal |
| Grajski pisár (1889): | V Zima je gospodarila v deželi. Z belim svojim prtom je objemala hrib in dol. V trdo železje je zakovala |
| Lisjakova hči (1892): | prostora. V tem stopi predenj visok, suh človek z belim prtom čez roko in ga vpraša: »Česa želite, gospod? « Ljubljančan ga |
| Prve hiše (1896): | imel vedno pripravljeno kredo, ter je naredil na mizi pod prtom drugo črto. On si namreč v krčmi ni mučil glave |
| Moja hoja na Triglav (1897): | stal velik mož, golorok, opasan z belim, do tal segajočim prtom, na nogah je imel lesene cokle in na glavi ponosen |
| Kotanjska elita (1898): | soba na desnici. Na sredi je stala podolgovata, z belim prtom pregrnjena miza, a na nji fini, prozorni, zlatopisani krožniki z |
| Vinjete (1899): | mrtva. Povabljenci so sedeli ob dolgi mizi, pogrnjeni z belim prtom in pokriti s kozarci, steklenicami in krožniki. Na sredi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim v ſànjah víd'la glávo zhédno Bledó leshati na mertváſhkim pèrti; Şim trepetála sá te úro ſlèdno, De bi nabéſ ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena |
| Kuharske Bukve (1799): | Ribaj sręle ſoknate kútine na ribeshni, inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtarim vini. Vsami en ſodez vina, sęle povęshi v' en pertneni arshetezh, inu ga obęſi ſkus vęho v' ſodzhek. De pa |
| Robinson mlajši (1849): | esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in gnjeti, de bo prav tanko testo. Potem položi čeden pertič na dilo, potresi jo dobro z moko, deni testo nanjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | namočeno in spet dobro ožeto žemljo, vse dobro zmešaj, star pertič v sredi s putram pomaži, cmok vanj zaveži in v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok pa skozi čedno ruto pretlači in še enkrat skozi pertič precedi. Dva poliča tiga soka s poldrugim funtam stolčeniga beliga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Sv. hostijo so domú jemali, zavito v lepo bel platnen pertič (orarium so mu rekli), kterega so velikrat še v dragoceno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene, pusti dobro zavreti in dobro razžverkljaj. Deni cmok iz pertiča v globoko skledo in nevestno župo (šodo) nanj. Mandelnov angleški |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem cmok iz pertiča v skledo zverni in na en perst debele koleščike zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj. Šuka s srovim maslam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pravijo eni, da zastran Neuenburga bojo zmagali Švajcarji, drugi, da pruska vlada; gotovo je zdaj le nek to, da ob novem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ura; še zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje, da bi se brez vojske poravnal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo v |
| Kemija (1869): | goldinarji; 52 1/2 j. nem. srebrnjaka po 1 gold.; 30 pruskih ali zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov |
| Kemija (1869): | v 24 1/2 gold. j. nem. vrednosti in v 14 pruskih tolarjih ena marka čistega srebra in njihova vrednost je tedaj |
| Astronomija (1869): | yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje |
| Astronomija (1869): | avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška ali zemljepisna milja = 1/15 stopinje = 7407 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ opotékam. “ Jakop rezhe: „Zhe mi ſvoje pervénſtvo daſh sa-njo. “ Perveniz je namrezh ſkorej vſe bogaſtvo po ozhetovi ſmerti dobil. Esav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ktéri ſi ti mojih ſinov? “ Jakop odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. ˛Storil ſim, kakor ſte mi rèkli. Jejte, ino pa oblagoſlovíte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Kdo ſi pa ti? “ Esav odgovori: „Esav ſim, vaſh perveniz. “ — Sdaj ſe je Jakopova svijázha pokasala. Esav pa na glaſ |
| Genovefa (1841): | poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivéti; zhimu mi je pervenſtvo? “ Na to perſéshe prepuſtiti mu pervenſtvo, jé ino pije, vſtane, gré, ino mu ni mar pervénſtvo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri vam jih dá. Esav ſe ni doſti smenil sa pervénſtvo, ki mu ga je bil Bog dal; sa malo jedí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | O svíti svijazh ti! “ je djal, „pervizh me je sa pervenſtvo kánil, ino sdaj mi ſhe ozhetov blagoſlòv ukráde! “ Is togòte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pervenſtvo, jé ino pije, vſtane, gré, ino mu ni mar pervénſtvo. Ni bilo prav, de je Esav po nemarnoſti bil tak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jedí; lakote ſe veſ opotékam. “ Jakop rezhe: „Zhe mi ſvoje pervénſtvo daſh sa-njo. “ Perveniz je namrezh ſkorej vſe bogaſtvo po ozhetovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Koliko mi je pa ſhe shivéti; zhimu mi je pervenſtvo? “ Na to perſéshe prepuſtiti mu pervenſtvo, jé ino pije, vſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is |
| Sacrum promptuarium (1695): | tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila, da obeden nevej |
| Sacrum promptuarium (1695): | pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moram povédati, ki sté se na Dolénskim letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zadno njivico prodati hotel. Na 10. dan Velkiserpana je bila perva dražba (licitiringa) napovedana in veliko kmetov je skupej prišlo; tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav odžaliti ni moglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas je toliko skupej |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno dete Jezus! Tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ako bi ravno toliko lét živel. Drevó okopati, bi le perve léta kakih pet minut na léto časa potrebovalo. Trave bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali ſe radigva ſebi. Sva dalje dve beſedi lizhnih nameſtimenov preva je En, ktira pomeni: od njega, od nje, od njih |
| Pozhétki gramatike (1811): | Preva Stava. Pervo pleme beſedi. Ime. Imé je beſeda, ktira kashe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader |
| Valenštajn (1866): | naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav tiho proti hiši je peljita, Jaz bodem onde |
| Astronomija (1869): | po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih, druga po 3 letih in |
| Botanika (1875): | iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker |
| Zoologija (1875): | imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe |
| Zoologija (1875): | navzad na vsaki strani pet širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je treba navajati, da popolnem doumeva nazorne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duhá na eno prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je |
| Genovefa (1841): | s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in tretja in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mestne Ljublj. županije so se, ker je že eno leto perve volitve preteklo, volili iz odbornikov vnovič za posamesne oddelke mestnih |
| Roza Jelodvorska (1855): | veže k spravi s Častimiram, ali staro sovraštvo premaga vse perve blage občutke. Bled in plah strahovito gleda okoli, ter pravi |
| Botanika (1875): | ker se je zemlja ohladila. Od kod se jemale tedaj prve rastline svoj živež? Dà še današnjega dne se dogodi, da |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m = k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh |
| Gozdovnik (1898): | je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | predela v vinski cvet. Vipavec je tedaj že pred pretekom pervega leta popolnoma gotov, tako da vinorejcu sedaj nič druzega ni |
| Sacrum promptuarium (1695): | doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na ſvojga perviga Gospodaria, inu ſe grevat, de od njega je prozh shal |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je ali moi, Jes me, nameſt à moi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga ſvoji Mini, ki ſe je bila vſa pobóljſhala, ter pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih ogrenujeſh. Tvojo zhaſt, vinſka terta! ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč |
| Zlata Vas (1848): | blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga |
| Astronomija (1869): | znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K tej zvezdi pelje ravna, skoz dve najspodnejši zvezdi |
| Zoologija (1875): | se od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v |
| Botanika (1875): | glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje prvi 2 + x, drugi x |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 75 km na dan. V koliko dneh bode drugi prvega dohitel, ako iznaša razdalja med A in B 100 km |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 77 kilometrov na dan. V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | koliko milj mora le-tá na dan prehoditi, da bode dohitel prvega v 4 dneh? 52. Za kurirjem, kateri je pred 6 |
| Tiun - Lin (1891): | res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa |
| Blagomir puščavnik (1853): | vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | veliko neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Genovefa (1841): | nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe té rezhi loshje in zenejſhi v kraju dobivajo. Na pervim vosu, namrezh na hlaponu, ni nizh vezh ljudi, kakor kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo na ſvitlo dan , vam bom nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | še to, de bi bilo dobro , de bi se v pervim listu vsakiga pol leta na pervi strani spodej kratko opomnilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba, de , kader ſe |
| Valenštajn (1866): | težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim! Ponosna Amaconka jaše konja Čez |
| Oče naš (1885): | in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. — |
| Revček Andrejček (1891): | luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa |
| Robinson mlajši (1849): | na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dash ti ludem noi bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti od sedmaeh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' |
| Kemija (1869): | v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv. obhajilu? « Lipe molči. |
| Gozdovnik (1898): | pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Biblia (1584): | Bolesni, osdraulali. Letu ſo pak téh dvanajſt Apoſtolou imena: ta pèrvi, Simon, imenovan Petrus, inu Andreas, njegou brat, Iacobus Zebedeou ſyn |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mano drugazhi ravnati. Od dones tęga dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati in opravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali |
| Divica Orleanska (1848): | vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite! Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot. Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, — al čas, kakor smo iz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na jemei obena zvihua inu to andoht usolei sazhni ta prueve den po svetomi Martini noi dai doro ahtengo, da se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse utam lete 1610. TA49. KAPITL |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas N. tebe sarotim ti Ziperjanishi hober |
| Fizika (1869): | drugej sekundi ravno tako 15 čevljev globoko pasti, kakor v prvej. Ako bi v resnici jaz na koncu prve sekunde telo |
| Fizika (1869): | globoko pasti v drugej sekundi. Ako k temu prištejem v prvej sekundi že prehojen pot od 15 čevljev, dobim, da je |
| Astronomija (1869): | z navpično, v pod. 52. eno z vodoravno cifrnico. Pri prvej ima senco delajoča palčica tisto mér nebesne osi, pri drugej |
| Fizika (1869): | drugej sekundi težnost ravno tako dela na telo kakor v prvej, zato raste njegova hitrost ravno tako, kakor čas padanja, in |
| Fizika (1869): | se sprevidi, da takrat telo ne more slediti ne samo prvej, ne samo drugej sili, ampak da je njegovo gibanje sostavljeno |
| Valenštajn (1866): | izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Zoologija (1875): | rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli iz jajca in stari jih |
| Zoologija (1875): | in golobi; k mahovcem pa: kure, brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun |
| Botanika (1875): | sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | V koliko dneh bode drugi kurir prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne pod zadnjim ovojem, k |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec vezi pod prvi ovoj, zadnji konec pa se pretakne |
| Ta male katechismus (1768): | nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je ſapopadek teh shtireh perveh proshná. Kaj je pak teh drugeh proshnâ ſapopadek? Te ſadne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | hiſhneku rekuv: poklizhi delovze, ter sazhni od poſledneh, noter da perveh. Inu kader ſo bli perſhli ti, katiri ſo bli okuli |
| Kuharske Bukve (1799): | ſuſhíti; preposne droshe ſo prekiſle; vinſke naj ſe ſture od perveh moſhtoveh pen, ali kiſanja. Volove droshe ſo le mlade dobre |
| Genovefa (1841): | sbôlel in dolgo ni mogel votlíne sapuſtiti. Pa kmalo po pervih dnevih pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Eno ustno izročenje Bourguignonske družine, ktera je naslednica pervih natiskavcov od almanaha, nam pové, de je bil Matevž Lænsberg |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so neumneži le godernjali, v zadnjimu listu Novíc |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v hišo priti. Vse druge priče so ostale pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | paziti nam je na sledeče: 1. Kar otroci že od prvih dni in neprestano vidijo okoli sebe, vtisne se v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama |
| Blagomir puščavnik (1853): | sin je bil na cesarskem dvoru v viteškem dvoboji s pervim darilom ovenčan, in hotel se je potem k svojemu razveseljenemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki smo jo posneli po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v obravnavo, so: verske |
| Ferdinand (1884): | okna dvorane. Vzhajajoče solnce razsvetli skozi pretrgane oblake sè svojimi prvimi žarki dvorano. Peter se strese pred maščevalno božjo pravico. Najedenkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi v' ſ-hodnizo. Ondi ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno |
| Oče naš (1854): | Sam Bog ga je obvarovati mogel, da se ni razdrobil. Pervo kar je Nace storil, je bilo, da se je Bogu |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj hrabrejšimi junaci v veliko vitežko dvorano. Potem, ko je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ondi: inu poſtane tó poſlednu letiga zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas |
| Viljem Tell (1862): | Prvo djanje. Prvi prizor. Visoka kamnena stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti |
| Rudninoslovje (1867): | nagnena. To stransko os, proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako |
| Botanika (1875): | in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V |
| Oče naš (1885): | Ménart in položi sinčka na materino srce. „Ménart“, je bilo prvo vprašanje, „ali je naše dete krščeno? “ in mirno je gledala |
| Oče naš (1885): | Jutri nimam službe in zjutraj rano pa nêsem fantka v prvo španjolsko vas k svetemu krstu. “ |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž, zato je treba prvo laž kolikor móči ostro kaznovati. Tu velja, vso nevoljo, ves |
| Tiun - Lin (1891): | Prvo poglavje. V nevarnosti. Imeli smo močen veter, dobro vreme in |
| Gozdovnik (1898): | in potem bom videl, če bo čas, da izvedem svojo prvo namero. « »Je-li ta človek pri vas? « »Pri meni je. « »Kako |
| Ta male katechismus (1768): | ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' |
| Ta male katechismus (1768): | ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grof Volfgang Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tega tukej nadalje govoril, in samó dveh rečí še opomnim, pervič: naj se živini, ki le samo suho klajo dobiva, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga pa zopet odcedi, kos cukra perdeni in ga kakor pervič merzliga na cvetje zli; ponovi to, kolikorkrat je treba; zadnjič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ti nadlogi v okom pride kar je moč. Začeli bomo pervič od tega: kaj naj storijo gospodarji (kmetovavci *), da odvernejo, kar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne gre tako naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada ? Baron. Pervizh ſe neſpodobi. Matizh. Sakaj neki ne! — kar njim dopade, ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſturiti, ſtury on po beſsędah ſvętiga Ambrosha ſvoj teſtament. Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga |
| Genovefa (1841): | je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe v naſhih novizah kaj vezh od tega govorilo ; pervizh : ker ſe je v drusih novizah dovolj piſalo, bres de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pravi: Proſim, naj „shena nameſti mene pravdo ispele, sato ker per vizh ob ſedajnim zhaſu vſe narobe po ſveti gre, „naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet |
| Rudninoslovje (1867): | z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo |
| Fizika (1869): | Velikost vidnega kota je pa očevidno odvisna od dvojega, namreč prvič od prave velikosti predmeta, in drugič od oddaljenosti njegove od |
| Tiun - Lin (1891): | ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti večeru pride Tiun-Lin prvič k meni. |
| Čas je zlato (1864): | Pervo stopnjo, ki v zaklad vse učenosti pelje, je dognal. Vpervič tedaj v svojem življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ne , jas ne! ſhe ne posnam ga! “ Ino petèlin je vpervizh sapel. Tode Peter veſ plàſhen tega ni zhutil. Kmal po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte — kashe vpervizh pred vſim drugim vſe vaſi bres pománka, in imena vſih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je v letu 1839 v Eſtrajh poſlal. Tukaj ſo jo vpervizh na zeſarſkih grajſhinah poſkuſili in jo prav slo poterdili. Kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take |
| Genovefa (1841): | ga je Genovefa vséla sa roko in peljala ga je v pervizh sopet is tamne votlíne v prôſto in zvetézho dolinizo |
| Zlata Vas (1848): | in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | III. Jezus pade pervikrat na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prav dobro premoštrajo, da vse žive dni pomne, kdaj je pervikrat v Slavonii bil. V Sisku, Gadiški, Brodu in Mitrovcah prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se je sedaj to za gotovo zvedilo, da se je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. l.; vladni francozki časnik |
| Genovefa (1841): | vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku |
| Fizika (1869): | poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in |
| Deborah (1883): | prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | učí pa tudi dva ali več tacih obstojnih délov ali pervín vnovič združiti ali zediniti, kakor jih tudi narava ali natora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in pervín njegovo teló obstojí, od ktere jo obdelovaje živí, in na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove sonca z njih planêti vred osnovati in uterdovati ? — ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec |
| Kemija (1869): | tem vidimo, da so organske spojine glede njihove sostave iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni |
| Kemija (1869): | Eisenchlorür), Fe2Cl3 = železni klorec (Eisenchlorid). Za kislecem je žveplo ona prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne |
| Kemija (1869): | in jodu, da se more v tem obziru pridružiti ónim prvinam. Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime |
| Kemija (1869): | cijan, NC2, ki je v svojih lastnostih največ podoben nekterim prvinam. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med |
| Kemija (1869): | njihove teorije bode koristno stoprv takrat, kedar se s kemičnimi prvinami in njihovimi spojinami bolje soznanimo. Da toraj ne bodemo preobširni |
| Kemija (1869): | I. Neorganska kemija. Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v prirodi, kako se |
| Kemija (1869): | tudi očitno, v kacem utežnem razmeru se klor z drugimi prvinami spaja. Ni nam treba še le preiskovati in razkrajati, kar |
| Kemija (1869): | ravnomočjih, bodemo stoprv takrat mogli razsoditi, ko se soznanimo s prvinami in njihovimi kemičnimi. spojinami. Opomniti pa moramo, da pri večih |
| Zoologija (1875): | na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo |
| Zoologija (1875): | preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s kemičnimi prvinami (elementi), katere sestavljajo živalsko telo. Pri nauku o hranitbi govorimo |
| Botanika (1875): | se vselej tam dogodi, kjer se kislec veže z drugimi prvinami. Tako najdemo, da je notri v tulcu štrkovca (Arum maculatum |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nekar pak le ona, temuzh tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več krojiti; učí pa tudi |
| Kemija (1869): | atom, a na njegovo mesto postavimo enako velik atom druge prvine, pod. 67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov |
| Kemija (1869): | Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi |
| Kemija (1869): | obstojé iz ogljenca, vodenca in kisleca, in sicer zadnji dve prvini imajo v onem razmeru, v kterem se spajate v vodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil. Po tém ſhe le |
| Kemija (1869): | živega srebra. Ravno take razmere lahko dokažemo za kako drugo prvino, na pr. za kislec in sicer v njegovih spojinah s |
| Robinson mlajši (1849): | Tu je zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako, kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse strani, da bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden |
| Pozhétki gramatike (1811): | Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni od tih tukaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi. Pervoobrasni zhaſi. Nevpravnih glagolov. PERVA VPREGA. |
| Pozhétki gramatike (1811): | tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo is pervoobrasnih. Premier, second, troisième, quatrième, cinquième, Pervi, drugi, tretji, zheterti, peti |
| Pozhétki gramatike (1811): | tih sloshene, sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre, admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je plesala z generalom Esparterom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zi ali pervorojeni otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenovanih pragorje ali temeljno gorovje. To je bila po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 70 kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega zaznavanja. 2. Sovršeno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog, 30. Gruča, Gruppe. Grundgebirge, temeljno gorovje, 99, 101. Grundform, prvotni lik, 4. Grundfläche, zakladna ploskev, 5. Grundmasse, temeljna masa. Gruppe |
| Botanika (1875): | doslej povedanega sledi neovrgljivo, da prst nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh |
| Gozdovnik (1898): | umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil |
| Zoologija (1875): | in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene |
| Zoologija (1875): | drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se od zunaj zopet vvrtajo v svojega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti in Sermati znani, delajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira: Vsota ostane neizpremenjena, ako k jednemu |
| Ta male katechismus (1768): | kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Duha shebrei te ozhanash noi to vero inu te 34 psalm iudiea domine nekentez meos sedei usemi tvoje pegerenje ukupa noi |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš … i.t.d. Psalm 69. O Bog, pridi mi na pomoč! Gospod, hiti mi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | po Litanijah, v dan s. Marka in križev teden. 69. Psalm. O Bog, hiti me otét; Gospod! teci mi pomagat. Omoteni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſmei rezhenu biti, od katiriga je v' timu 18. Davidovimu Pſalmu taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a ſummo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biti. Od katiriga ta kronani Prerok David v' ſvoimo 22. Pſalmu taku govory: Innocens manibus, & mundo corde. Ta |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Posebne prikazni so v mineralstvu pseudomorfoze; to so kristali v podobah, kojih ne bi pričakovali po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | poslednji kristaluje v rombiškem sistemu in nikakor ni dimorfen.. Druge pseudomorfoze postajajo bolj po mehaničnem potu, da se kristali povijejo s |
| Mineralogija in geognozija (1871): | votlina napolni z drugo tvarino, dobi tvarina podobo prejšnjega kristala. Pseudomorfoze se poznajo po tem, da se njih notranji zlog, njih |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu je djal: Ny dobru vsęti krùh tih otrók, inu pſizham vręzhi. 27. Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód |
| Biblia (1584): | Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere od nyh Goſpudou Myse padajo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Ona pak je djala: Kaj pak de Goſpód: Sakaj tudi pſizhi jedó od drobtín, katęre padajo od myse njih Goſpódov. 28. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se gdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlije se tri dolge leta; Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je kaj take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mozhán gnoj od goveje shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kaže. Pri nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold., nove pa 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da je veliko Poljske pšenice iz Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mož za to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v Banatu, žitni založnici austrianskiga cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko se je pšenici zadosti zdelo, ji reče eniga dne: „Kar tebe čez mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je gospodár z mlinarjem vred memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nam še. Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj |
| Valenštajn (1866): | V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii |
| Biblia (1584): | jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu |
| Biblia (1584): | v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho |
| Biblia (1584): | ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali |
| Botanika (1875): | nekterih mestih 30 do 80 čevljev nad debelo. Teh morskih ptic je po tistih krajih toliko, da solnce zatemné in da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she tudi sa ohranjenje shivljenja ino sa obleko ſkerbel. Poglejte ptiz pod nebam: ne ſejejo, ne shanjejo, ne ſpravljajo v' shítnize |
| Genovefa (1841): | divjiga drévja na tlà natréſla, de bi ptize vabila. Mnogo ptíz je priſhlo — prijâsni ſhinkovez, selénkaſti zisek, ptizhki s lepo rudézho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhe prav veliko ljudi na ſvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedó, in le miſlijo, de niſo sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. Tako so ravnali pogostoma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vpraša, Jaz mu povém ¹). O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje vse uzamemo ³). „Kteri |
| Zoologija (1875): | pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev |
| Zoologija (1875): | 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | en slępz (ni zel slepz) je eno tizo (ni zel tiza) is enem kamenam (ni zel kamen) powyl; ke je na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | poskôzhem vikshi ked ti Peretniz tudi nimam, vonder lejtam ked tiza po luftu. Verſhesh mene ob tlatedej dobim jeſt she vezhe |
| Zoologija (1875): | temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so |
| Zoologija (1875): | ličinke so bele, brezglave in breznoge; ko se zabubijo, služijo pticam pevkam za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca |
| Biblia (1584): | tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jasna noč pred s. Mihelam; — ojstra, merzla zima. — Če preselovavne ptice pred s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati |
| Zoologija (1875): | in perjem. Še posebno pa moramo naglasiti, da nam mnoge ptice koristijo pokončavajoč premnoge žuželke in njihovo zalego. Sosebno pridne v |
| Zoologija (1875): | z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno |
| Zoologija (1875): | pevski stroj. Med njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo |
| Zoologija (1875): | apnaste stvari (glej mort, kemija §. 185). Apno potrebavajo te ptice tem več, ker nesó mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš |
| Botanika (1875): | skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka, da leži na nekterih mestih 30 do |
| Zlatorog (1886): | Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec |
| Pripovedke za mladino (1887): | Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga; pa tudi ptize ſo letale, ino ga posobljejo. Nekoliko ga je na kamnito |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to namenjene. S temi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe. Şpet drugi ſo pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti, ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse tize ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe |
| Zoologija (1875): | Dobro izšolan sokol se kakor strela hitro zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s |
| Zeleni listi (1896): | in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | ženo in mojiga sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó |
| Zeleni listi (1896): | reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gojsd, tega ptizha s puſhko salése in va — nj ſtreli. Ptizh oſterlen ſ ſmereke sleti in kakih dvé ſto ſtopinj daljezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſebno je neka kmetiza ſe zhudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba! ” Tudi pravlize od turſhke ptize ſo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ptizha ſapa od morja na Krajnſko saneſla. J. Klander. Ta ptizh ſe med plavutne ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | trume lozhila in v naſh kraj prignala. Ker ſe taki ptizh tako ſilno redko dobi, ſo ga sa Ljubljanſko muséum sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odpreſh , moraſh dobro varovati, de ne pride kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | oče, vjeli“. Oče, Lena, Rikard ― vsi trijé se stermé v ptiča vzrejo. Dvakrat, trikrat to vižo povzame. Ni bilo drugáči; ravno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “ |
| Zeleni listi (1896): | eno krono! « »Ne vinarja več. Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga |
| Zeleni listi (1896): | ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe |
| Robinson mlajši (1849): | k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi |
| Zoologija (1875): | dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice |
| Genovefa (1841): | Ja moj Bóg! Ti me bolj ljubiſh, kakor vſe té ptizhe. Tudi bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je s' tem ſvoji goſpej materi shaloſti naredila; ſpet je ptizham poloshiti posabila, de ſo ji glada pomerli, ako ſi ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje |
| Zoologija (1875): | ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas |
| Genovefa (1841): | péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v |
| Genovefa (1841): | in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne |
| Genovefa (1841): | prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga, in pred smerslino ohraniti. Poleti 1836 mi je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil |
| Zoologija (1875): | velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi se izvalé slepi in goli |
| Zoologija (1875): | močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben pevski |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone |
| Genovefa (1841): | vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize |
| Genovefa (1841): | tudi ſhe po simi préſne, viſhnjeve jagode, de imájo gôjsdni ptizhi kaj shivesha. Naji vir nikoli nesamersne, de imájo piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga bode vsaki znal, kteri se brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | globoko pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo ali mraz vzame, ker pozebe. Bomo prevdarili te napake |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poli to ni dobru, kir v' mejah ſe miſhi, inu tizhi redijo. Grah, Lezho, inu drugo Sozhivo 3 dni pred novim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imeti morajo! — Şhe grosovitniſhi pa ſo med temi neuſmiljenzi tiſti ptizharji ali veliko vezh ptizhji tirani, kteri tem ubogim in nedolshnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | péti ? Goſpod. Kaj pa de? Ali ne véſte, kako mi ptizharji ſvoje ptizhke, slaſti ſhinkovzhke uzhimo? Kmet. Kakó le ? Goſpod. Kakó |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne da |
| Zeleni listi (1896): | ptičnik. Ker pa ni dosti hitro zaprla vratic — frr! — zleti ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe bil kak ptizhek vjél, alj saporedi prasen damu pride, in she ne miſli |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče zdaj Jerica ptička ujeti in ga zopet nazaj v škatljico djati, pa ptiček |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po |
| Genovefa (1841): | je Bog ſtare uzhil, s miloſtne ſkerbi sa mlade, majhne ptízhke. Glej, ti seléni, okrogli liſtizhi ternjeviga germizha, ki jim sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne doidejo , goſenze zele verte konzhajo. Ni tedaj prav take ptizhke , kteri ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti, in jih moriti. Şhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kaj pa de? Ali ne véſte, kako mi ptizharji ſvoje ptizhke, slaſti ſhinkovzhke uzhimo? Kmet. Kakó le ? Goſpod. Kakó? Ali ne |
| Oče naš (1854): | iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med |
| Zoologija (1875): | svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| Zoologija (1875): | vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki k |
| Genovefa (1841): | rósh dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev |
| Genovefa (1841): | ptize vabila. Mnogo ptíz je priſhlo — prijâsni ſhinkovez, selénkaſti zisek, ptizhki s lepo rudézho glavo in perſmi, piſani ſhtigljiz, in urno |
| Genovefa (1841): | s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili. „O pogléj no” rêzhe Genovefa, „kako ſo |
| Genovefa (1841): | ptíza priletela, in ſe je na kraj gnjésda uſédla. Vſi ptizhki ſo glaſno zvilezh glavize kviſhko vsdígnili, kljunzhke ſhiroko odperali, in |
| Genovefa (1841): | ſhtigljiz, in urno ſo serna pobirali. „Glej,” je rekla, „ti ptizhki tako lépo pojejo. ” Fantizhek je od veſêlja poſkakoval. „Oj ljube |
| Genovefa (1841): | rósha polna ko ſhkarlát rudézhih jagod iméla in de ſo ptizhki odleteli. Ko je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi jim ptizhki delali, zhe bi jim bili vid puſtili in s tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih je dvanajſt oſlepljenih ? Vſe iim ſam oſlepil! Kmet. Ubogi ptizhki! Goſpod. Révzhki ſo réſ; sa to pa, kér ſim jih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok |
| Zeleni listi (1896): | dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljubezen? Mene naj vpraša, Jaz mu povém ¹). O tiho, tiho, ptičica! Ti drobna ptica, ščinkovka! Če tebe, ptica, vjamemo ²) Ti perje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona she vé, kjé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa je ta ptizhiza! dèdeku tiho poſheptá, ter ſe boji, de bi njo ſpodil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih, V zelenih šotorih, Vùn kličejo nas: Zdej žvižgajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved v gori — in de kratko |
| Zoologija (1875): | skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſkuſhen „Krajnſki vertnar” kmetiſhke goſpodarje ſvari, de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mládiga goſpodizha tak dobro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino je bil ſhe bolj veſél, kér |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhipajo vèst . . . . . 34 5. Taſhiza mala, ſrezha velika . . . . 44 6. Ptizhje gnesdize; mosh beſede . . . 60 7. Sgublen ſin po hudih tovarſhijah |
| Genovefa (1841): | nótri pogléjte v tamno ternje! Ali kaj vidite? — „To je ptizhje gnjésdo, ljubo dé- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ptizham srozhili in pervoſhili, vidim ſem ter tje po vertih ptizhje naſtave zhes zelo simo in ſpomlad, in koliko ſhkode bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter miſlim, de vama bo prav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ” |
| Genovefa (1841): | Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | germovje, od koder gleda na senico. Senica gré kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil zdaj zastonj, kajti senica ne bo šla več v tičnico, v katero se je bila že enkrat ujela. “ |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | hotel senico vzeti iz tičnice, nagne se in pade s tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je Šiva viditi, kako |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so popisali kot infusorsko zemljo, gladivni škrilnik; naposled je prst, puhlica (§. 211), ne jak sicer, pa za rastlinstvo važen utvar |
| Stelja in gnoj (1875): | mu daje več trdnosti. Posebno koristno ga pa živa prst (puhlica, humus) v delo vzame, Iz njenega počasnega gnjijenja namreč neprenehoma |
| Stelja in gnoj (1875): | jenja pesku do živega iti in ga razdevati. Dalje ima puhlica nekaj v sebi, kar je kakor prav stanjšan lim, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini |
| Stelja in gnoj (1875): | vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s |
| Stelja in gnoj (1875): | rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suhi stelji stojijo ali ležijo. Zakaj sopar, ki iz gnoja puhti, je grozno nezdrav. Konji, ki pozimi nimajo posebnega dela, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rora napnijo inv najo los jeti bosh vidov bo spet pvlber vnev exprobatvm eſt. TA 20. KAPITL. Savse branve shribei na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shlahtah ludi da njem shës saveshash da te streliti knamorjo. Pvlber inv suinz obdershi tvoi shës kaker Jesvs vzedre flvs gakvo |
| Revček Andrejček (1891): | kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je zala — prav zala! (Ogleduje jo ostro. ) Kaj ne, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo vpraša: Punčika! koliko imaš ovac? Mu odgovorí: ko bi jih bílo še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | globoke luže, ktera je pred hišo, in ne gleda kaj punčika počnè, ampak le gleda, kje bi kako hruško sklatil. Punčika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je v sosedni vasi B. vtopila ravno léta stara punčika. Mati gré iz hiše po opravilih in izročí punčiko večimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | punčika počnè, ampak le gleda, kje bi kako hruško sklatil. Punčika pleza proti luži, in zverne se noter, de še fantič |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | PĘTI N AS T O P. Punzhke, Tonzhek med njimi, Jęrza, Goſpá , Nęshka , Baron , Jaka. Baron. (Kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ne bodo obſodili , kir nam ſami vſe te mlade punzhke pred noſam prozh jemlejo. Baron. Jeſt te ne bom ſodil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga Barona daſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stara punčika. Mati gré iz hiše po opravilih in izročí punčiko večimu fantu in mu zapové jo varvati. Komej mati odide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mertva leží. Fantič vpije, kričí, kliče na pomoč, pa ko punčiko iz vode vzamejo, je bila že mertva, ni je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h kterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je |
| Stric Tomaž (1853): | je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res, — ktera |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi tóliko kerví |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih gerških deželah zoper Turke začeli, se je namreč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v' punterſtvu poſtavli; katirimu ſmo napokorni bili; katiriga ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bly zhes dali. Joan 18. h'petimu: Commovet populum. On punterſtvu dela med ludmy. Luc. 23. Vſe tu ſliſhi tu nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera |
| Sacrum promptuarium (1695): | nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter en |
| Sacrum promptuarium (1695): | merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic |
| Sacrum promptuarium (1695): | shpotam ſvojm je mogal shlishat Gorgius Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku |
| Sacrum promptuarium (1695): | je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù, sakaj purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih, jih več ne najde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih , jih več ne najde |
| Rudninoslovje (1867): | sivkasto, zelénkasto ; ne sveti se, neprozôren je ; suh kaolin je pust, a moker se lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa |
| Divica Orleanska (1848): | sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje |
| Zlata Vas (1848): | vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe od leta do leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje |
| Divica Orleanska (1848): | urno! Remon. Družba bil sim ji Na begu po ardenskim pustim gojzdu; Tam serce mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih |
| Gozdovnik (1898): | prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji pusti stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi na njih mestu stalo kakošno kaliforniško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na |
| Valenštajn (1866): | na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije |
| Genovefa (1841): | rudézhih jagod in borovniz, in posnêji robidniz in malinez nabiral. Puſto votlino je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo dvojno drevo ali dvojnak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali ga pa s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſeje, pa vezh perdela, kakor ti, ki ſvojo shivino na puſto paſho goniſh; ravno to je vsrok, de imaſh premalo gnojá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na mozhno, maſtno semljo ſejaj redkejſhi, kakor na terdo in puſto. 7. Sa semljo, ki ſe ſadu dobro vdá, je manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkerbel ne bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako |
| Biblia (1584): | Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó puſtu poſtalu: inu vſaku męſtu, ali hiſha, katęra je supèr ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ktera stvar hvaležna j' ne bi Mira pervošila? S. Tolsti pust! tvoj trebuh narveč Nje dobrote vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | to so bramba katoliške vere! — Program čitalničnih veselic za letošnji pust je ta, da prihodnjo nedeljo so plesalne vaje, potem vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Semlja s debélim péſkam mokrote ne dershi; taka semlja je puſta in ſuha, ſad ob zhaſu ſuſhe po nji poſuhni. Peſhéna |
| Na stricovem domu (1860): | ki nas je vozil, mi je razkladal, kdo je pred pustom ali v postu v fari umerl, pravil mi je tudi |
| Vetrogončič (1860): | takole sodim: Gotovo še niste pozabili, kako je letos pred pustom Medja snubil gospodično. Vi že vse natanjko veste, jaz samo |
| Avguštin Océpek (1860): | na klarinet — ali po njegovem na klenet — piskati in pred pustom je šel vselej med godce. Ker je bil šaljivega, pa |
| Sosedov sin (1868): | XI. Pred pustom, ob času splošnih ženitovánij, jeliso se zopet bolj pogosto snubači |
| Marjetica (1877): | v vsaki kmetski hiši, o kateri se raznese novica: pred pustom ali spomladi pa dobodo mlado, novo gospodinjo. V resnici pri |
| Marjetica (1877): | rešena bi bila čez kratko iz njih. Tako je pred pustom v Briškem selu pravi somenj. Največji prodajalni in prekupčevalni somenj |
| Spletke (1894): | skrajni čas; če bi bili čakali do Treh kraljev, pred pustom bi vam bili prav gotovo držali svečo. « Resnikovka je poslušala |
| Svatba na Selih (1894): | ženitev že malone prekesno. Ali to je dejal, da pred pustom mora biti, naj se Lenica kuja ali ne. O lovci |
| Svatba na Selih (1894): | Dragar. »Pozneje kdaj,« méni Janez. »Ako prej ne, pa pred pustom; bodem že kakó prebil. « S tem so bili vsi zadovoljni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo zadnje pustne dni, bota ostala še 6 dni v Benetkah in se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | večji krofi še izrežejo, toliko raji dobe vsredej lepi paščik. Pustni krofi, drugačni. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so pustni krofi. Po verhu jih poli s cukrenim snegam, dobro jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klej po tem lahko s apnam pobéli. Dober ſvèt sa puſtni zhaſ. Hozheſh u sakon ſtopiti, Hzherko sa sheno dobiti, Mamko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter rêzi: Herbet notri, neſrezha vunkaj. — Tako bo herbet nótri! ” „Puſtni vezhér ne prédi, ſizer predeſh sgol klobaſe; ne ſhivaj, de |
| Stelja in gnoj (1875): | s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se pusté, da se nekoliko ugrejejo in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah |
| Ferdinand (1884): | da ga ni volja peti, ter jih prosi, naj ga puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim hrupam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó lahko, kakor dreveſa, in prej shenó in dreveſam zhaſ puſté perje mozhnó ſtoriti, in ti per njivah in vertih naméſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | bo ſam v'njo padl. Neſodi poprej, prędn ſaſliſhiſh, ter poſti ludy govoriti. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Lovec prime zajca za ušesi in reče psu: ,, Pusti ga, pust’! “ Pes zajca izpusti, a lovec ga vtakne v svojo torbo |
| Sacrum promptuarium (1695): | nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast |
| Viljem Tell (1862): | zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje |
| Valenštajn (1866): | iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš |
| Ferdinand (1884): | v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš |
| Biblia (1584): | inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi kotlizh v' merslo vodo, de |
| Kuharske Bukve (1799): | Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle |
| Kuharske Bukve (1799): | polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. Sirni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker |
| Kuharske Bukve (1799): | ozheſh is nje sholzo narediti, poſnami vſo maſt is nję ; puſti jo ohladiti, ras — tari notri dva jajza s' lupino vred |
| Kuharske Bukve (1799): | V' kotlizh deni pol libre zukra, najn en frakel vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni |
| Sacrum promptuarium (1695): | potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perneſsete zhes tiga zhloveka? Pole! Chriſtus ta Syn Boshji ſe puſty pelati od tiga vkup sbiralſha tih viſhih Farju, inu judouskih |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | vidiſh, de je vſe sabſtojn. Ja ! jęzhi. Bog te jokat' puſty : Al miſli per tęm' tudi nasaj, Jeli ſrezha, k'tęro |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sonze bo ſkorej doli — (okoli poględa , sagleda Shternfeldovko, saupije, inu puſty perſtan paſti. ) Shternf. perſtan hitru pobere. Lubka, kaj ſi ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | obſodili, kaj ena taka shéna saſlushi. Nęshka. (doli poklękne, inu puſty glavo doli viſsit. ) Baron. Vſe saſtojn! Matizh. (doli poklękne na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku vpie leta zhes yſe dóbèr inu vſmileni Ozhe tolkajn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdaj eniga takiga imenovali, katęri duſho ſvojih otrok v'nęmar puſty, inu ſhe k'nję pogublenji pomaga? Ali ſe pak najdejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sató vshiva tudi en myr, inu pokoj, katęriga ſi ne puſty odvseti. Kaj je tó sa en myr. katęri ſe ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | določeni, da kmetje svoje kobile tje gonijo in jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu do celaka potrebuješ, ti |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | proti mestnim vratom, in ko pove po Jakovem naročilu geslo, pustijo ga iz mesta. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi |
| Divica Orleanska (1848): | ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | R— že vinjen prišel, vole v voz vprežene pa zunaj pustil. Ker voznik ni vedil poti iz oštarije najti, jo voli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Zakaj? ” „Ker si človeka k sebi pustil in ž njim govoril, ko ti ni glasila povedal. ” „Kdo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno |
| Gozdovnik (1898): | Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je pustil. « »Tudi to ne. En sam ga je premogel, njega pa |
| Biblia (1584): | biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri |
| Biblia (1584): | della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir ima priti, ali |
| Biblia (1584): | hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite vy |
| Biblia (1584): | isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi |
| Biblia (1584): | tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil |
| Biblia (1584): | puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil. Ti si dobru tudi vejdil poprej de vſij moshje yshzeio |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga, O terde perſſi! o kamenitnu ſerze! ſe on ni puſtiu omehzhati, temuzh je terdovraten oſtou, inu tebe, katiri ſi ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | molimo Affectus. O Ti nar krotkeiſhi JESUS! katiri ſi ſe puſtiu od eniga med vſimi Judmv pod ſonzam nar greſhniſhiga zhloveka |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per shivlenju, eni pak ſo she saſpalli. Potler ſe je puſtuv Jakobu viditi. potęm uſſim Apoſtelnam. Na poſlednu sa uſſimi pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi njega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja žena jih pobara, ali bi vse v mestici bile |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu povędati: |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz |
| Genovefa (1841): | ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila leshati, in gréſta ſvôjo pot. Le êden ſe jè ſhe |
| Genovefa (1841): | ſva ſe zhudila, koliko ſva ſtoríla, de ſva vama shívljênje puſtila. Sdaj pa ſhe lé vidiva, de 'to nizh ni bilo |
| Genovefa (1841): | vé, zhe bi moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg |
| Genovefa (1841): | môje shêne in otrôka uſmilila in de ſta jima shivljênje puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vertih obvarvane, zhe bi ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti |
| Zlata Vas (1850): | je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v hramu pustili, de se je dobro usedel in dober postal. Vsak je |
| Sveti večer (1866): | kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od tod, ter zdihovala |
| Tiun - Lin (1891): | očividno je bil njih namen na krajšem poti prestriči »Lastavico«. Pustili so jo torej navlašč izpred oči. Ker pa sem vedel |
| Tiun - Lin (1891): | nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav pozorno ogledavali. Bili so v |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd sa ſeboj puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih |
| Ferdinand (1884): | dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko |
| Divica Orleanska (1848): | Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki |
| Revček Andrejček (1891): | Matija. Oho, iz tega ne bode nič! Mojega prava ne pustim kar tako! (Gre k peči in se greje. } Jeklen (Janezu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jęſti: inu zhe njeh teſh od ſebe na njeh dom puſtim, tok bodo na poti oppeſhali: sakaj eni med nymi ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpudu. Evodio jeſt proſilih , inu tudi Syuti-chen jeſt lepu proilſſi puſtim , de ſe bodo tudi one |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt ſim le en kmét — ampak sa norza ſe ne puſtim dersháti , de bi vi ſhe taki Goſpodje bili — obluba more |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plazhala , de ji ſlushiſh ? Matizh. Sa mojo dolshnoſt ſe ne puſtim plazhat. Baron. Ni drugiga, koker lash , inu golfija, kar is |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe bo bol perlegla. Moj dolg ji pak sa doto puſtim. Smeſhnava. Perjatel , ne posabi , s'kom govoriſh. Te tvoje sviazhe |
| Genovefa (1841): | je rékel in k materi je ſkôzhil. „Nizh vam ne puſtím ſtoriti. Raji naj mene vmori, kakor de bi vam kaj |
| Genovefa (1841): | to zhaſtno in veſélo hojo naklonil, in té ſi ne puſtim vséti. Pripuſtite mi vunder mili goſpod, in naj grém! ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo puſtim. Drugi dan jo sopet vpraſham: „kako gre daneſ, Zilika? ”— „Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres vſe potrate zhaſa. Pa ſhe kdo rezhe: „Na paſho puſtim tudi sato shivino goniti, kir nimam v ſvojim doſti naſtela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ni bilo vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedno še mlajši komaj pol leta staro dete, v hiši pustita. V hiši začnè goreti, in oginj se komaj od sosedov |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi: ka- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ste začeli, ne bojte se truda, ne znoja, posebno pa pustite, naj žabe v miru svojo pesem ragljajo! M. Drol. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prepričal: Ostanite, ostanite, ako Vas je draga volja, kerščenca — ali pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In |
| Revček Andrejček (1891): | perilo in ne more nič več zakrivati notranje razburjenosti. ) Oče, pustite me pri miru s Pavletom! Jaz že vem, zakaj da |
| Gozdovnik (1898): | razpoznamo, kje da je. « »Vsekako blizu. Ostanite zad, don Estevan, pustite da zasledujem. Treba je zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije |
| Biblia (1584): | rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve |
| Biblia (1584): | saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony ſo ſlęjpi, inu ſlęjpe vódio, en ſlęjp pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſliſhal, inu ſi je vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride, de se |
| Oče naš (1854): | bi zdravilo našli za Vašo bolezin, ktera Vas ne more pustiti. “ „Zdrava sim, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako |
| Ferdinand (1884): | otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
| Oče naš (1885): | bi zdravilo našli za vašo bolezen, ktera vas ne more pustiti. “ „Zdrava sem, bolj zdrava, kakor mislite,“ je odgovorila Renata z |
| Gozdovnik (1898): | ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo je |
| Biblia (1584): | en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk TEdaj je on sazhel ta |
| Biblia (1584): | némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Juri poprej, poprej bi bil imel premiſlit, inu nesho ſmerom puſtiti, sdaj je vſhe prepoſnu miſlit, dokler pred Mashnikam ſe najdesh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti, ampak de Sonze she vezhi mozh dobi, kader je velka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Res je, de sem tako rekel, pa mislil nisem tako. Pustiva ga le, naj jé; le poterpiva, mu jo bom že |
| Revček Andrejček (1891): | Andrejček nastopi. Prvi prizor. Jeklen. Grešnik. Jeklen (pride z Grešnikom). Pustiva pogovor. Lahko noč! Grešnik. In vender mora Franica moja biti |
| Gozdovnik (1898): | že po piramidi. Ne moreva zopet gori. Če ga mrtvega pustiva, ne dobiva ju; če ga pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2 ali 3 bokale kerví. Kdor pri ti bolezni naglo puša, se ne bo nikoli kesál. 7) Razun tega je driska |
| Fizika (1869): | napolnuje popolnoma vseh mest prostora, ki ga telesa zavzamejo, ampak pušča med deli, teles veče ali manje luknjice (pore), v kterih |
| Fizika (1869): | Naprava V imenuje se ravnar. Njegova naloga je ta, da pušča več ali manj pare mimo lopute e, ki je v |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Karlovarski vrelec izločuje mnogo apna, tako zvanega aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pijejo ali pa še kvartajo, svojo trudno živino pa zunaj pušajo v kakošnem koli vremenu brez varha in brez klaje. Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe |
| Botanika (1875): | vej in nosijo v vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vse pota, po kterih se zatrosi. Prepovej jim, da ne puščajo neznanih ljudi v hlev, in da sami tudi ne hodijo |
| Fizika (1869): | kovini. Steklo in nektera druga telesa nikakor in nikdar ne puščajo vode ali zraku skoz se. Če ravno imamo razlogov zato |
| Fizika (1869): | so. Ali bitno drugač je to, ako ploskve telesa, ki puščajo svetlobo skoz, niso vzporedne. Za poskuse te vrsti jemljó se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | aragonita. Na Islandu pušča Geyser kremenato škraljup. Tudi železno rudo puščajo nektere vode, tako zvano mlačno rudo, ako se morja, jezera |
| Zoologija (1875): | nij za nikakoršno rabo. Znamenito je to, da nekateri pajki puščajo iz zadka na stran ali navzgor po več črevljev dolge |
| Gozdovnik (1898): | ali pa pod njimi se notri ukrasti. Beli tega ne puščajo. Tako se je unel hud boj, mož proti možu. Petro |
| Gozdovnik (1898): | brat pa ima tri brze konje. Sinovi Komančev naj mimo puščajo pse Apačev in naj se jim ne kažejo. « »Prinesem jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi; to kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travnikih in na njivah od léta do léta pri miru puſhajo— vſe is lenôbe in sanikernoſti — : tako ſe tudi ſadno drevje |
| Blagomir puščavnik (1853): | močno se še čutim. Blagomir! imejte usmiljenje z meno, ne puščajte me (dalje) delj v tej strašni mučni negotovosti. Pač res |
| Gozdovnik (1898): | zgolj zatoženec, in, ako ne uspete, da bi se opravičili puščajte vsako misel na rešitev! Imate še kaj dodati vaši tožbi |
| Gozdovnik (1898): | je bilo iznenadjeno, osupnjeno, prestrašeno. »Nanju,! Primite ju! « upije ta. »Puščajte ju! Naj gresta! « kriči drugi. »Stojte! « zagrmi gospodar. »Venta (prodajalnica |
| Valenštajn (1866): | se za delo negotovo nejsem Pripravljal, le odprto pot si puščal? Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega Nikoli hotel i nikoli |
| Gozdovnik (1898): | vedel, da to ni naše, nego vaše. « »Rude ne bom puščal ne vašim odpravnikom in zlatoiskom, ne Indijanom; pa zdaj me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Ta glavna pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar puščala. Da se ta naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki |
| Valenštajn (1866): | To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | De bi pač naši kmetovavci te resnice v nemar ne pušali ! — Zadnjič Jim moram še to le prigodbo iz našiga kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | se vedli tako brez skerbi, da so vojščake v gradu puščali, in hodili sami rib lovit. Vitovec to zve, in hitro |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | nadlegovanja, in tako so jeli naši predniki brez skerbi živeti, puščali so orožje erjaveti, in so na Turke, ki niso tako |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | se jeziku dostikrat jako ustreglo, posebno v slovarjih, ko bi puščali stare besede, daravno so morda neslovenske, če nismo do zdaj |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | kod? Tudi naj bi ravno iz tega vzroka pri miru puščali vse blagó druzih narečij, vzlasti pa to, kar je novega |
| Slovenske večernice (1865): | to bolezen. Da bi se ne prehladile, zató jih niso puščali zjutraj zgodaj na pašo, posebno ne, dokler je bila paša |
| Dóra (1885): | mlina in gospodarstva v poplačevanje dolgov; mlinarici so komaj toliko puščali, da je s hčerjo revno živela. O tedaj ni bilo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | posestva so se dotikala teh mestnih gozdov ter niso nikakor puščali meščanov v te gozde. Najprej je prišlo do tožbe leta |
| Pegam in Lambergar (1891): | korakov pred se. Jezdila sta mimo in za njima sta puščali baklji rudeč dim. Gregor pa je ostavil gozd in napotil |
| Stari dolg (1897): | Minica vprašat, kako mu je, a sestri je nista radi puščali k ranjencu. Nekaj dnij potem je bila Minica zopet pri |
| Lohengrin (1898): | prah tu pred menoj! — Nikoli! — Ortruda! čakaj me! Jaz sama puščam k sebi te. (Hitro se vrne v komnato Ortruda v |
| Gozdovnik (1898): | edina kazen, ki vaju zadeni. Mesto nje pa vama svojo puščam. Kar je vajunega, dejal sem tja pod sumahov grm. Ne |
| Gozdovnik (1898): | in Oročej? « »Naše krogle so za njiju predobre. Ako jima puščamo pobegniti, ne verjamemo, da bi nam mogla kaj kvariti. « »Ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri tezhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela |
| Deborah (1883): | vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potem pomakei, lepſhi gorijo. V' tem Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter od pavovega perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesti v pivnice zahaja, živino pa brez živeža pred pivnico puša, domú gredé v neko oštarijo na R— že vinjen prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišem, da naj stariši vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | postala, nikar ne zamudi, konju po potrebi enkrat ali večkrat pušati, in mu po njegovi starosti, velikosti in moči vzemi vsako |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je |
| Botanika (1875): | neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je po nekterih manj gosto naseljenih krajih tako navadno, da |
| Gozdovnik (1898): | ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime ste slišali; kako |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega tud' vſakimu naſ daſh; Pa koriſtne bi shivali ſmeli Puſhàt' mi bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in zhe imá napéte in ſvitle ozhi, mu je treba puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj jim pomaga. Kedar zjutrej rôsa zgine, glej, je vsa pušava lepo bela ko sneg, ino kakor s slano opadena. Celo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bili sdaj čez morje, ino so v pušavi šotorili. Ta pušava je bila neizmerno velika, vsa nerodovitna ino divja, nikoder ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino kakor ſ' ſláno opádena. Zelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni |
| Genovefa (1841): | puſhavi godilo. Pa kaj ſhe, veſ ſvet bi nam bil puſhava bres shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj |
| Biblia (1584): | njegovi Iogri k'njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de |
| Viljem Tell (1862): | prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | slehern kosček kruha dobimo le od njega. V drusim kraji pušave niso imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje |
| Astronomija (1869): | zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih štep pozornije opazoval nebo in |
| Gozdovnik (1898): | Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred psi Apačev, razbojnikoma puščave pa ne bodo puščali naprej. Moja brata naj prideta, da |
| Gozdovnik (1898): | gosto lesovje obstoječe iz gumijakov in železnjakov. Drugačih dreves te puščave niso trpele. V senci tega lesovja ustavila se je druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti |
| Genovefa (1841): | zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej |
| Genovefa (1841): | vezh milj daljezh zhes goré in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de more moj Syn v' zirkvi biti koker v'eni pushavi, inu samoti; ter se nobeden pred njim naperkaſhe, koker njegovi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te |
| Divica Orleanska (1848): | bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | jih je Bog ves čas živil, dokler so bili v pušavi. Dobrotljivi Bog daje tudi nam ravno tako čudno vsakdanji kruh |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po pušavi do Sinajske gore. Mozes gre na goro. Na njej Bog |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | rešil svoje ljudstvo, ino štrafal grešnike. 33. Božji čudeži v puščavi. Izraelovi otroci so bili sdaj čez morje, ino so v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gode ne le svoji čredi, ampak tudi divjim živalim v puščavi, ki kakor zamaknjene stoje okoli njega. ” „Oj, oj, Orfej? To |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | eden izmed tistih mož, ki po sveti deželi živé v puščavi in samotiji pa cele dneve in noči z molitvijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ne. „Mir ljudém na zemlji! ” ostal je — glas vpijočega v puščavi. ― (C. kr. deželna komísija za povzdigo konjereje) bo žebce tacih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah v' puſhavi, navarnoſtah na murju, v' navarnoſtah med |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili sdaj zhes morje, ino ſo v' |
| Genovefa (1841): | tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala |
| Genovefa (1841): | rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na |
| Genovefa (1841): | poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo |
| Genovefa (1841): | bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav prileglo. Pa pri |
| Genovefa (1841): | bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zdaj Jetrove ovce pasel. Enkrat jih žene deleč deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | streže. David si nikjer življenja ni svest, ino zbeži v pušavo. Po temni hosti je hodil. S smertnimi nevarnostmi je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmeraj ljubila podobo dobrega pastirja, ki je pripravljen iti v puščavo in poiskati izgubljene ovce. ” „Kaj pa,” reče Torkvat očitno ginjen |
| Mineralogija in geognozija (1871): | marsikako morsko pobrežje, kjer zdaj smelo bivajo ljudje, spremenil v puščavo, ako ga umetno ne zagradé. Posebno važno je pa v |
| Ferdinand (1884): | Preden je Bernard zapustil svojo priljubljeno puščavo, postavil si je še drug spomin. Storil je, kar je |
| Gozdovnik (1898): | preozka njegovemu deloželjnemu duhu. Gnalo ga je zmeraj ven v puščavo, s pustolovstvom bogato. Zdaj mu koča ničesar ni ponujala, kar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizam govoriti od Joannesa: Kaj ſte vy vunkaj ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 12. Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ |
| Genovefa (1841): | je tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v |
| Biblia (1584): | Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus |
| Biblia (1584): | ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa |
| Biblia (1584): | pruti folku govoriti ad Ioanneſa: Kaj ſte vy vunkaj v'puſzhavo hodili gledati? Ste li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri |
| Genovefa (1841): | Védno me imá tvôjiga uka opominjati. S tebój zhem sdaj puſhavno shivljênje v téj puſhavi shivéti sazhéti. Môje terpljênje je tudi |
| Genovefa (1841): | shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bóſh tó premóshenje v' roke dobil, kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali želiš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | več! ” Ta misel jej je ostro zadela serce, kakor britka pušica. Zdelo se jej je, kakor bi zgubila lastnega brata, ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo jutri zjutraj Boštjana s pušicami usmertili. Prav škoda je za lepega, mladega moža! ” „Le molči |
| Robinson mlajši (1849): | ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je razvnelo — podžgalo, ko je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile |
| Astronomija (1869): | mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v znamenji ovna. Če |
| Astronomija (1869): | opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na mestu zgornje puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek |
| Maria Stuart (1861): | Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pet izurjenih strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraj, kjer ne zmerzuje, prenesti, pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi |
| Oče naš (1854): | Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički |
| Kratkozhasne uganke (1788): | otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart v' svojeh rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto |
| Kratkozhasne uganke (1788): | qvart le take ſberi, katire po konzu ſtoję; tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rokah narobe, terasi puſti to vonspuleno qvarto ravnu notri v' pushl utakniti, kamer se njemu polube. Ti premejshaj qvarte, doklej ta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala |
| Dragojila (1864): | v taborišča in hoste rešijo. V najhujšem boju, ko pokanje pušek in rožljanje orožja vse drugo preglasi, zavrišči izmed Turkov divje |
| Žalost in veselje (1870): | že vajeni loka, zatoraj se ga tudi raji poslužujejo, nego pušek, ki se jim zdé odročne. — Večerja je bila pripravljena. Tolsti |
| Žalost in veselje (1870): | nas je malo, pa imamo dobro orožje. Malajci nimajo dosti pušek, pa še tiste, ki jih imajo, so zeló revne, na |
| Postillion d'amour (1887): | to mi ne bo nikdar možno. Pestíj jim treba in pušek, ali kdaj še jim bode potrebna umetnost! In naša mesta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Po njem! « čuje se v jednomer med našimi strélci. Dokaj pušek pomeri se nánj, a brez uspeha. Pomaknemo se za petdeset |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | topovi bruhajo strašne projektile svoje iz brônastih žrél in pokanje pušek okoli in okoli trdnjave se razlega daleč po hribih in |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | prilikah se nam nikdar ni dajalo denarja za plačevanje turških pušek, sabelj, samokresov i. dr., pač pa strogo povelje, da nam |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | na cesti in nánjo se usujejo krogljice iz vseh naših pušek, in tudi naši šrapnéli imajo tu smrtno košnjo. Stotnija, katera |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | lepega, ali za rabo nesposobnega orožja. Dobili smo tudi mnogo pušek narejenih po sistemih najnovejše dôbe. Francoska šašepotica poleg pruske iglíce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii |
| Gozdovnik (1898): | desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu |
| Gozdovnik (1898): | Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi smodnik unel. — Dalje piše, da je pri njih |
| Gozdovnik (1898): | Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego le s puškami,« odvrne Dormiljon glasno. »Apači poznajo to popevanje! « »Ne bo se |
| Gozdovnik (1898): | v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v |
| Gozdovnik (1898): | Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane Tiburcio in tiho |
| Robinson mlajši (1849): | ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire |
| Gozdovnik (1898): | preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem |
| Gozdovnik (1898): | za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita poprej, preden vama ne rečem,« reče Rdoles |
| Gozdovnik (1898): | za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem vzdignila puške, da bi strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove |
| Gozdovnik (1898): | ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim |
| Gozdovnik (1898): | medvedomorke. To se vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena |
| Gozdovnik (1898): | Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa, če je ujet. « »Ujet? on |
| Gozdovnik (1898): | izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta ob enem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti |
| Zlatorog (1886): | po ležíšči svojem, Zrè potem na bele snežne vrhe, Prime puško in koráka kvišku. Glej! kar v travi spomladánje sveži Zaleskéče |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 |
| Gozdovnik (1898): | dolg oster nož. Don Estevan je tudi pobral svojo angležko puško, neodločen, na kterega bi pomeril, na Fabija ali Spača. Kanadčan |
| Gozdovnik (1898): | mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je pal v roke strašni premoči, da jo |
| Gozdovnik (1898): | v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz zemlje vzrasli dob. Svest |
| Gozdovnik (1898): | prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško. Ko je bil puško nabasal, je obstal, nepremakljiv, kakor iz |
| Gozdovnik (1898): | Laureta! saj je vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče |
| Gozdovnik (1898): | življenjem, ko bi le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | DIA † BIZ † SAB † Z † GÀB † RIEL † BERIMO † BES † ABIAL † te pueshtabe morash exſtra meti nashribane na anam porgament priebe. CORONA. Ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane noi svete pueshtabe podei gorei nato perſt pueshtabi so leti † Z † DIA † BIZ |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershgano noi ti morash shegnano vodo perprulano meti inu te pueshtabe na perſti, kader mash use takn perpraulano tedei poklekni dovi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z. spued |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | da sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smo ga omenili v lanskih ”Novicah”, da namreč sirovo maslo (puter) že sedaj po železnici vozijo iz Dunaja v Zagreb na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela, ali pûtr delala. xxIII. Stare krone nove delati. Poloſhi svoje krone 24. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ti pak eno betvo zukra v' pinovko: tok se tebi pûtr ſturil nabo, deslih be ti 3. dny medla, pinela |
| Kuharske Bukve (1799): | vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v vodi namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra ali masla v kozi, perdeni gresa ali žemljevih drobtinic, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlice dobrih volovih droži razžverkljaj in z eno unčo razpušeniga putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in iz dolin zgornjega |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj mesne kose po eni plati v pšenični moki in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi, ktero, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja vanj deni, z dobro mesno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je tréba várovati. Joshef je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 25 17. Joshef na ptuje prodan . . . . . 27 18. Joshef na Putifarjevim domu . . . 27 19. Nedolshni Joshef v' jezhi . . . . . 29 20. Joshef |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, v' kake ſtraſhne pregréhe perprávi nevoſhljivoſt! 18. Joshef na Putifarjevim domu. Bogabojezhiga, umniga, sveſtiga ino ſpoſhteniga zhloveka ni ſkerb, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla pitike s perutami pred nevarnoſtjo, sakrivaſh ti s pérjem ſvoje grosdike |
| Sacrum promptuarium (1695): | vuzhy ta Modri, kir pravi: Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei in |
| Fizika (1869): | kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Ljubi moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k cesarju |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho |
| Stric Tomaž (1853): | zver. Jeze se trese in strašno divja. Nagloma ukaže svojima rabeljnoma, Tomaža vzeti in ga tako dolgo šibati, da bo svoje |
| Stric Tomaž (1853): | mu vse od kraja ne razodene. „Sambo! Kimbo! “, zavpije nad rabeljnoma, „pojta po svojeglavneža, on mora kej od tega vediti, če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na poti. ˛Sizer bi te utegnil ſodniku sdati, ſodnik pa rabeljnu, ino rabelj te v' jezho sapreti. Gotovo ti povem, ne |
| Genovefa (1841): | je sdihovala: „Oh, edino déte, in tako ljubo déte po rabeljnu sgubiti — je vunder preſtraſhno. O Genovefa! Miſlila ſva, de boſh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno |
| Mineralogija in geognozija (1871): | oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | raspęnjajo, inu na krish perbyejo, inu sdaj vſadę s' eno rabelſko lilo letó oródje tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | nogo vriba, in potem se zopet kopela v merzli vodi rabi. Tako se ravna, dokler sušica ni ozdravljena. PETNAJSTI RAZDELEK. Vzroki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drisko govedja nasvetoval, se z dobrim uspehom pri prasičji driski rabi. Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mi? Za preteklo — prihod. čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe |
| Rudninoslovje (1867): | ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za |
| Rudninoslovje (1867): | Ščavnici na Ogerskem, v Goslaru na Harzu i po drugod. Rabi se v barvariji i v slikariji, v papirnicah i lekarnicah |
| Kemija (1869): | njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat |
| Fizika (1869): | to orodje. Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Se vé , de imajo pisavci dolžnost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbiranje. Če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz njih napravljati. Ker toti germ kmetje velikrat za živice rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali |
| Zoologija (1875): | rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Stelja in gnoj (1875): | krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča |
| Zoologija (1875): | trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo |
| Zoologija (1875): | C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna |
| Valenštajn (1866): | mu Povrnem. Veseli me, da spoznal Sem lastno moč; če rabil bodem jo V resnici, tega, menim, boljše ti Ne veš |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj |
| Gozdovnik (1898): | se. Silni stresaj mu je roko umrtvil, da mu ni rabila. |
| Robinson mlajši (1849): | davam, da bi jih pred ne rabili, dokler jaz tega za potrebno ne uznam. Vaši sovrážnici zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kam otroka poviti”. Al materi se je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo |
| Ferdinand (1884): | niste zamogli doseči svojega namena. Ali slušajte mojo ponudbo! Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Tu naj samo povemo, da taka razmočila navadno rabimo v gotovem redu, najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem |
| Kemija (1869): | razproščena delata jasne póvlake (Firnisse). Z benzojem in storaksom se rabita sosebno za kajo. Šelak se cedi iz raznih vzhodno-indijskih dreves |
| Botanika (1875): | gumovite smole (kemija §. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran z ozirom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | izdelke. Obé lepíli se naglo posušite, in naj se merzli rabite. (Vinski kis ali jesih) se da v malo dnéh napraviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. |
| Robinson mlajši (1849): | gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich |
| Robinson mlajši (1849): | gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben, geruhen, sich würdigen. rad adv |
| Rudninoslovje (1867): | oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli |
| Fizika (1869): | Zatorej se zamore, sekundno nihalo kakega kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo |
| Fizika (1869): | se do imenitnega posledka, da se zemlja sama tudi more rabiti kot prevodnik. Tok se v tem slučaji vodi skoz zemeljsko |
| Stelja in gnoj (1875): | uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomniti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje |
| Stelja in gnoj (1875): | za govejo živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta |
| Zoologija (1875): | iz kojega za nekaj časa izlezejo mlade, popolnoma brezbarvene pijavke. Rabiti se pa morejo stopram v drugem letu. Konjska pijavka (Heluo |
| Maria Stuart (1861): | Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25, katero prav lahko razrešimo. Kakó je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 + 45 = 40 + 42 = 82, 36 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18.* Koliko % se računa, ako dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6 % dobička |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46 kr., za ves iznesek pa potegnil name |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 43. Stroškov za zaboje i. t. d. sem računal 18 gl. 50 kr. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zlasti otroška domišljija, katera prečesto pokvari vso pazljivost, tedaj smemo računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova |
| Revček Andrejček (1891): | je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je |
| Ferdinand (1884): | in godbo kratkočasiti Peter po običaji onega časa. Opeval je najraje hrabrost španjskih vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in z roko zagrabi, je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | so bili učenci največ otroci slovenskih roditeljev. Tacim učilnicam so najraji trde Nemce postavljali za učitelje. Kar se je v najnovejših |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mogoče najkrajših kemiških pripomočkov, ki jih lahko povsod seboj nosi. Najraji vzame krojivno moč gorkote in razmokljivo moč vode in kislin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je pravil, kako ſe mu je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj, ki je nar bolj vrozh. To |
| Zlata Vas (1848): | Tako v druzih soseskah ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj tako strašnega pripetilo, resnično ti povem, tudi takrat bi najrajša Siro pri sebi videla. Kar moraš mi jo prepustiti. ” „Lepo |
| Zeleni listi (1896): | in sester, a ž njimi sta se le malo pečala. Najrajša sta bila sama med seboj. Igrala sta sedaj vojake, sedaj |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Kaj še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “ |
| Zoologija (1875): | nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je |
| Roza Jelodvorska (1855): | lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši pil, kteri mu je bil tudi kakor dragi spominek |
| Zlata Vas (1848): | je vsim iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo |
| Zlata Vas (1848): | prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na |
| Zlata Vas (1848): | bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je vedil, de so župani |
| Biblia (1584): | nej prou, de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi |
| Robinson mlajši (1849): | veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel, kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu poboljševanju |
| Robinson mlajši (1849): | rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil pred cesarjem,” mu reče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno |
| Gozdovnik (1898): | potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh, kakor tvoje zvetlize |
| Genovefa (1841): | Oh, tako vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de |
| Zlata Vas (1848): | hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še |
| Valenštajn (1866): | na poti ves drugačen je! Tak miren! tak vesel, zgovoren! Rada Bi videla, da vedno ste veseli, Nikoli ne potrti. Maks |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi |
| Zlatorog (1886): | jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz vsake vási |
| Revček Andrejček (1891): | na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v kancelijah Dunajski časnik „Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski |
| Botanika (1875): | pridejo v dotiko, ampak da one propuščajo nektere kapljine prav rade, nekterih pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pratika je tudi pri nas veliko prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi zvédili? Od več krajev naše dežele ste med letam zvedili |
| Zlata Vas (1848): | mlinarjevim je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so |
| Zlata Vas (1848): | razvujzdano živéli, so pobožni v cerkev hodili. Ki so sicer radi polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | že hočete, vzemite me z otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete |
| Valenštajn (1866): | moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo do živega priti, Vojnika bi radi poteptáli, Da potlej sami bi gospodováli. Zarotba je to, osnovana |
| Revček Andrejček (1891): | he, he, he! Franica (neumno uljudno). Ali bi morebiti kaj radi pili? Zvitorog (zase). Per dio, corpo di Baccho, punica je |
| Zeleni listi (1896): | ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi imeli, in ko je odhajal, prosili so ga povsod, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mora tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize. Mina. Kaj pa mislijo, de je storiti, dobro srovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam rado raste, kakor hmél; nam lépo cvetè, kakor vijolice, in da |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj v udah zaostane, kar potem zdravje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše zadeve; kujejo laži in je trosijo pa |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče: „Nič se ne boj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pač škoda, de ste me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Nikar, moj ljubi”! se Moric zaglasi: „govori raj! Mina je še živa? je per tebi na tvojim domu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 20 govorí, vsi drugi, desiravno dobre in učene glave še raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodar premislil, kako se po lepi cestí lahko vozi, koliko raja živina teče, koliko več se lahko brez kake nevarnosti na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja, kakor vsako drugo vino v enacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | persi položili in rekli: mea culpa — mea maxima culpa! in raje bolje na svoje gnojiša gledali; gotovo bi stermeli nad uspehom |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jaz ta glas poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno |
| Ferdinand (1884): | vitezov v boji z Arabci in Saraceni. Vse je tem raje poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog |
| Ferdinand (1884): | zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu je bila mar čast le |
| Lohengrin (1898): | Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák le privel te sèm je čar, Tujec |
| Genovefa (1841): | po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | od tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil Davida pobožniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na kterega še ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take vasi šli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali |
| Mlinar in njegova hči (1867): | k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde misli. Ne |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo. In kedar so vso svojo kermo požerli, jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki bi imeli hoditi po tej cesti, naj se je rajši ognejo, kakor pa, da bi v nevarnost življenje postavljali. Čuditi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ojſtru, temuzh myrnu derſhalla, de be se pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le |
| Ta male katechismus (1768): | stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | oglase te strasti. ” Neža se čudi taki kreposti in še rajša bi jo bila imela. „Vidim, da te lastni dobiček ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Bog ti daj zdravje, i gotovo te bodem iméla še rajša nego poprej. Korenka. Da, gotovo, Micka! (Micka se zahvali molčé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dní, gredé po tej cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev obraz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za to, de bi copernice odgnali? — Za to, kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega voljo modre zapovdi brezkončno zvonenje prepovdujejo; tóde samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dremali; ne vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim |
| Blagomir puščavnik (1853): | Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar, ”mislim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je |
| Valenštajn (1866): | se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je dobra sa zherve. Kokuſham kuhan ovſs dati, toku bodo rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v družbi figovega listja, nad kterim je orel zaznamek Višnu — Radogosta |
| Divica Orleanska (1848): | gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade |
| Robinson mlajši (1849): | lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Robinson mlajši (1849): | prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo, da |
| Robinson mlajši (1849): | na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti dodala, da je v |
| Robinson mlajši (1849): | sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Pa nabral si je blaga, Vsak si dobro srečo voši, Radost se v očeh mu zna. Kdo jezičneža je Juda Vidil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor |
| Zlatorog (1886): | V soški krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke |
| Genovefa (1841): | reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In še žaríjo Se v ljubezni mu očí; Persi v radosti kipíjo, In krog ust se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti |
| Divica Orleanska (1848): | Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on |
| Divica Orleanska (1848): | negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim |
| Robinson mlajši (1849): | je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je okoli vratu padel, ino ga |
| Robinson mlajši (1849): | molil) — o moj stvarnik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu, kjer ne vlada |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih |
| Viljem Tell (1862): | pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | je v roke. Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva |
| Genovefa (1841): | veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | §. Pogled v zvezde. O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva |
| Robinson mlajši (1849): | drugih reči, za ktero vsako bi vžásneni — zavzêti Robinson z radostjo bil to celo grudo zlata dal, ko je na njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga |
| Revček Andrejček (1891): | več blaga, Res! — Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran |
| Genovefa (1841): | tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba |
| Roza Jelodvorska (1855): | rana jela okrevati, ali Častimir, ki je le v bitvi radosten bil, se ne ve kam djati od predolziga časa. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | napčno, če radosten omenim moža, ki zraven težkih duhovskih skerbi za blezo tisoč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | kaj. Kmal naložim, Pokam nazaj. Kar jez vem, da živim. Radosten vedno sim, Če tudi dostikrat, Kaj preterpim! Delam rad, pojem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po 50 kraje. Porok smo vsacemu slovenskemu pisatelju, da bode radosten prebiral obilni materijal, ki je nakupičen v tej knjižici. * Lepi |
| Genovefa (1841): | je môzhno nad vſim zhudil. ” Nékiga jutra je Boleſlav veſ radoſten priſkakljal in rékel: „Mati! sopet ſim pa nékaj lépiga naſhel |
| Genovefa (1841): | tôpel désh ſhel in liſtje in zvétje je poganjalo. Veſ radoſten je Boleſlav priſkakljàl in klizal: „Mali! seléne kugljize na ternjulah |
| Genovefa (1841): | ſhiroko odperali, in pitala jih je. Boleſlav je bil veſ radoſten. „O to je lepo! ” je rékel. „To je prav lepo |
| Genovefa (1841): | sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô vidil je smiraj veſ radoſten po ſvôjo mater pritekel in vſe je mogla s njim |
| Pripovedke za mladino (1887): | našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter |
| Gozdovnik (1898): | s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči |
| Genovefa (1841): | ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je |
| Blagomir puščavnik (1853): | Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in kar |
| Lohengrin (1898): | kopja iz zemlje, kralj sname ščit z doba. Vsi deró radostni proti sredi. ) Zbor Žij! Zdrav! Žij! Zdrav, oj zdrav! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselili, in pri zmernim obedu je vse bilo veselo in radostno. Še veči veselje bi bila Hirlanda občutila, ko bi bila |
| Stric Tomaž (1853): | in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do |
| Oče naš (1885): | in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu |
| Genovefa (1841): | Tako ſte veſéle in bresſkerbne, male radoſtne ſtvárize, in tako radoſtno pojete! Ali bi ſe ne iméla tudi jes radovati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njim. Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. Star konj oslabí |
| Valenštajn (1866): | Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse |
| Tiun - Lin (1891): | prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize |
| Blagomir puščavnik (1853): | spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno |
| Zvezdana (1883): | pa še tega ne vedó, preljubi Slavček, da imamo na Radovji gospoda za soseda in da ondi, kjer je pred malo |
| Zvezdana (1883): | več pred oči svojemu nekdanjemu sošolcu, sedanjemu svojemu tekmecu na Radovji, kajti začrnila me je brez dvombe njegova črnolaska. « »Prav je |
| Zvezdana (1883): | Štirinajsto poglavje Nekaj dnij potem se je na Radovji marsikaj izpremenilo. Gospoda Skovirja ni bilo več videti. To je |
| Zvezdana (1883): | Sedemnajsto poglavje Bilo je vse kakor med zadnjimi dogodki na Radovji. Enoglasno je tekala in se glasila zabrdska žaga, voda je |
| Zvezdana (1883): | poslopje sezidal in da smo ga celó za župana na Radovji izvolili. « »Ni mogoče, ni mogoče, Matijec. To mi je pa |
| Zvezdana (1883): | fantiči po vasi, in isti večer je bila po vsem Radovji govorica o Draganovem doktorji in njegovej rumenej bradi. Vratislava ni |
| Zvezdana (1883): | vejo, pa še ne znajo, kako je vse drugače na Radovji in povsod, kar jih ni bilo, pa jih ni bilo |
| Zvezdana (1883): | Sklenol je torej ostati, kako dolgo, še ni preračunil, na Radovji ter hotel svoje zdravniške in druge vednosti darovati ubogim zagorskim |
| Zvezdana (1883): | srčni mir, da so dnevi, ko vasuje gospod Skovir na Radovji, kratki in prijetni, in da je kedar njega ni, vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | leto dobiti, v Ljubljani 20. dne t. m. dopoldne, v Rad olj ici 23., v Kranji 24. in v Kamniku 26. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim |
| Deborah (1883): | Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael, Na levo Gabrijel, za hrbtom straži Ga Urijel, in nad |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. Vſi ſveti Angeli, inu Arhangeli, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel ſnetljivz vezhidel na njivi preíde, desh ga rastepe, kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je rahel ali ozhiten. Şkritiga ſnetljivza ſo te le snaminja: Bilka, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Deſiravno je obedvojni ſnetljivz huda shitna kuga, pa vunder je rahel ali ozhiten ſnetljivz manj ſhkodljiv, ko terdi, sató, kér rahel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smaneſh, vidiſh zherno-vmasan prah, ktéri je ſhkodIjiv zhlovéku in shivini. Rahel ſnetljivz ſe tudi perkashe oh zhaſu zvetenja; ſkashen klaſ je |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino pove ji, de je Rebekin sin, sestre njeniga očeta. Rahel berž teče povedat očetu. Laban mu hiti naproti, ga objame |
| Blagomir puščavnik (1853): | od viteza vjel. Ko bi bil jaz tako občutljiv in rahel kakor vi gotovo bi me že bli červi požerli. Pri |
| Kemija (1869): | ti zračni mehurji še bolj raztegujejo in zategadelj postane kruh rahel in luknjičast, kar je potrebno zarad hitrejše in lažje prebave |
| Zoologija (1875): | na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali ivanjska ptičica (Zygaena trifolii) bila prednja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila. Kaj pomene tvoja ſlobnuſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je |
| Kemija (1869): | ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leto gnojena biti. Ilovnata ali debela semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgorna ilovnata semlja mokrote ne poshira, prederi jo do ſpodne rahle semlje; po ti bo kmalo samok sginil. 3. Ako je |
| Divica Orleanska (1848): | Poglejte zdaj, de ni nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén- |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej |
| Divica Orleanska (1848): | In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti se moje, prosim te! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novic skusil moko iz njega délati, bom le vidil, kakó rahlji in kakošniga okusa bodo štrukli in pomiznica iz nje. P. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki obilno rahlji semlji, saſtran tega déla ſe semlja tako naglo ne oſuſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedini. Kjer krepko se in mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès |
| Divica Orleanska (1848): | družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo |
| Divica Orleanska (1848): | Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska |
| Divica Orleanska (1848): | časa vsí brez gibanja živo ganjeni stojé. – Potem da kralj rahlo znamenje, stavničarji bandera na Jovano položijo, de je vsa od |
| Divica Orleanska (1848): | Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je kletva, vse beží pred mano, Zapusti me |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki se v mlačno tekočino pomoči, na oči položi, ali rahlo čez oči dergne. Tako osnažene oči se mažejo enkrat na |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. Stelja mora poslednjič prst na njivi rahlo delati. §. 2. Iz kakošnih reči je stelja? V naši |
| Gozdovnik (1898): | nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje (ločbe) kmetovavcam. (Nadalje. ) Nar veči kemijska |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj volja moja bo; Ker Bog le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudí, Mirne ceste , frišne vodé. 10. Vsim vernim dušam sveti rej Ki nam ga vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni |
| Zoologija (1875): | gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per meni v' raji! “ Pod krishem je ſtal preljubi apoſtelj Janes, ino sraven Janesa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta, Samo ne vemo kdaj. Pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Kakor zapovéš, živeti, Enkrat pa Ti hvalo peti V svetim raji, o Gospod! |
| Viljem Tell (1862): | spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en zhlovek domishlati. Uſſi ſlegi, uſſe |
| Divica Orleanska (1848): | otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To napravo firneža nam je razodel |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | šotor Huncev naznanile. Konj je šel kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto |
| Ta male katechismus (1768): | pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno na to viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna teta, ktera so vsako zimo na Ogersko prest hodili. „Tu |
| Zeleni listi (1896): | za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en goldinar in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | bo menda marsikterega bravca mikalo, rodoslovje Napoleonovcov, to je, rodovine rajnega cesarja Napoleona bolj na tanjko vediti, ki je po vojskah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | V tem je pa prišlo po ravno opravljenih biljah za rajnega slavnega ogerskega pesnika Kisfaludy-a v veliki cerkvi kakih 100 študentov |
| Gozdovnik (1898): | je domnevala, kakošen namen da vodi k njej brata njenega rajnega moža, nato pa se ji bliskoma posveti v duši, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalo prepevale, ampak da dajo le „čast komur čast gré”. Rajni fajmošter Vertovc so se za njegovo čast že očitno potegnili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | rekla, da se ji je to le zdélo, ker je rajnca oslajeno vodo večkrat pila in je je tudi takrat poželela |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Alojzia Kaban je rekla, da je bila Ana pri raztelesovanju rajnce vsa zmešana. Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | hotel v hišo priti; — tudi je rekla, da ona ni rajnci oslajene vode dala; — iz apoteke g. Bankalari-a v Mariboru je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali ne? naj sledijo iz zatožniga pisma važniši zadeve |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30 taushent rainsh! Ani so nashli an tak kupz dreka dasose zhvdli so |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam vrésati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata sapezhatenih. Saverſhki goſpód k' piſarni misi ſtopijo, ino s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 20,000 , in v poſlednih 28 létih do 70,000 sraſlo. Tudi rajnza zeſariza Maria Teresia , in zeſar Joshef, poſebno pa zeſar Franz |
| Roza Jelodvorska (1855): | roki. O kako koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh |
| Oče naš (1885): | je, gospodu Martonu kot najbližjemu Mêljardovemu žlahtniku. Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh |
| Oče naš (1885): | z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in hranil. Jožetov pokop je tudi med kmeti opomin na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi |
| Tine in Jerica (1852): | še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta praviti, jo je Martin prestregel, ker dobro je vedel |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | J. Klander. Ta ptizh ſe med plavutne ptizhe ſhtêje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil véliki neſit, velakin, vodni bik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſte vſe, kar ſmo vam v naſhih novizah dosdaj od rajnziga goſp. V. Vodnika, ſlavniga krajnſkiga pevza, sa pokuſhnjo dali, vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne bojo prišli, ko smo od velike žalosti po Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Véga nobeniga brata ni imel, pa tudi otrok ne, je rajnki Jože Peterka zató toliko imeniten, kér je baron Végatove, sestre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni |
| Stric Tomaž (1853): | solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so |
| Roza Jelodvorska (1855): | dobro zapametiti. Kar ste nam ravno zdaj povedali, so moj rajnki oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | véliki ino lepi tempelj, ki ſo mu ga bili she ranjki ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako leto nekaj bokalov perdelal;mi ga niſmo pili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod se v siromaštvo gré? Skoz hiše s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iměti, bodi sam. Babe, vino, igrače in slabo vedeni računi (rajtinge) zmanjšajo premoženje in pomnože potrěbe. Norci napravijo skrivne gostarije, modri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev zenjene, ſe ne vsamejo v savarvanje. 27. Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Biblia (1584): | ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede, katero ſo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu |
| Zlata Vas (1848): | in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni mogel miſliti, de kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal, de imá veliko kmetov raka na uſtnizah bolj navadno, kakor drugje; pa le moshjé ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | „Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt ! |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſhe ſtrahu pomnila, v' kateriga ſo njo bili kuhani raki ſpravili. ˛She v' ſvoji poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kup, Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo |
| Zoologija (1875): | črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | napréj; meni ſo pa vender raki pomagali. To, de ne rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomeni — vaše vpitje je vpijanjeni strah in neumna ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno |
| Blagomir puščavnik (1853): | en sam stavek pesmice zapeli, vaše življenje bi bilo šlo rakom žvižgat. Gotovo bi ne bili tako veseli tukaj pri mizi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! H. Stan kmetijstva v Austrii. Popisal J. Pajk. Nadjamo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga ſtraſhiſh , kar ſi hudiga ſtorila. Tvoj ſtrah savolj rudezhih rakov je prasen. Ti ſhe ne véſh, de ſe raki, kedar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rakam, temuzh le Bogu ſim hvalo dolshna, ki ſe je rakov poſlushil, mene pobóljſhati, de ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zboljševati, in nar kraji pot je, de z gorjačo po rakolnačarsko pred duri stopijo in od vas premožnih, poštenih kmetov potirjajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečen jagnjičev herbet s solato. Prepečenčna torta. Masleni kosc. 167. Rakova župa. Meso z žemljevim hrenam in šalotno polivko. Kolerabe z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 134. Stolčena šukja župa. Rezančne klobasice. Bezeg. Pečene potopivke. 135. Rakova župa. Mandelnov štrukel. Dušene jabelka. Ocverti karp. 136. Volova župa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru ocverte žemljeve drobtince in pusti še enkrat zavreti. Rakova župa. Skuhaj trideset rakov čisto opranih v peteršiljevi slani vodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | kraji Košuto vem so tudi njega volili. Galicija. Iz K rakova. Tukajšni politični časnik je razglasil pismo, v kterem terja narodno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar ga pa več |
| Astronomija (1869): | lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem blišči Arktur, zvezda prvega reda. K |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in vmešanje vkup, nadevaj, v zvotljene žemlje, deni tudi nekoliko rakoviga masla vanje, pomaži kozo s putram, položi žemlje vanjo, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na žemlje, deni spodej in zgorej žerjavce, vli se razpušeniga rakoviga, masla nanje in daj jih vroče na mizo. Cesarjevi kifeljci |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader jih na miso daſh, potręſi s' zukram. 79. Povíti rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kjer se prepirajo in nespametno prikarjejo, tam gre vse po rakovo, iz mehke |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | smel sramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila, gospod, in kakovi so bili vratovi! Ko |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | In smeje si naloži tolstega sernjaka na ramena, in se napoti proti domu. "Ti, Peharček, to pa nij |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ogleda, potem pa migne tovarišema, in verže svojo dvocevko čez ramena. |
| Kmetska smrt (1890): | ne! Umrli bodo skoro gotovo! « menil je zdravnik in potegnil rameni kvišku. Hči je na glas zajokala, sin Anton pa ni |
| V krvi (1896): | nič ... Porinil je torej obe pesti v hlačna žepa, dvignil rameni ter, izpačivši obraz v odurno hudoben izraz, zinil z brezprimernim |
| Cyclamen (1883): | je polagoma utrnil pepel od svoje smodke ter mignil z rameni; a smijal se ni. »Ah, še nekaj, doktor,« dejal je |
| Pegam in Lambergar (1891): | to utegne zadeti tudi Vas". „Možno", zmignil je oni z rameni. „Baš zaradi tega je najbolje, da ostanete Vi moja zaveznica |
| Lisjakova hči (1892): | je brezupnost, ne pa zaupanje v Boga. « Starec zmaje z rameni in stopa počasi dalje. Oba molčita. Prišedši pred hišo, stopi |
| Lisjakova hči (1892): | ko ga ženska vpraša, kdo je ta siromak, zmaje z rameni, rekši: »Ničesar še ne vemo, kdo je; pri sebi ni |
| Na krivih potih (1893): | bi smel in mogel prenočiti pri njem. Oglar zmaje z rameni, kakor da bi hotel reči: ne vem, in pokaže na |
| V krvi (1896): | mesece — vse vam poplačam ...« Pajk pa je hladnokrvno skomizgnil z rameni, siloma se oprostil njenih rok ter nemo odšel doli po |
| Trojka (1897): | nocoj neznosni,« ogovorila ga je. »Možno,« zmignil je ta z rameni. »A zakaj? « »Vi še povprašujete? « »Kaj je bil vzrok, to |
| Moja hoja na Triglav (1897): | naj priskrbi drugega kažipota za dober denar! Žena zmaje z rameni in pravi: "Do večera ne bo žive duše tukaj; jaz |
| Vinjete (1899): | krivílo, glava se je zibala in tresla med visokimi, stisnjenimi rameni, čelo mu je začelo prehajati v plešo in na sencih |
| Lisjakova hči (1892): | bi mu naznanila navzočnost svojo, udari ga z veternico po rameni, in ko Lovro vzpogleda, upre lepe svoje oči tako milo-čarobno |
| Strte peruti (1894): | za Daničinim vozom, dokler me ni Vida lahko udarila po rameni, rekši: »Ali vidiš ubogo sanjarsko dušo, kakova je? « Zvečer sva |
| Zlatorog (1886): | v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne |
| Dragotin (1864): | vse obseva z rožnato svojo svitlobo, kedar se krilati glasnik ranega dneva, veseli škrjanček vzdiga pod visoke oblake in gozdne ptičice |
| Anton Janežič (1870): | Antona podarjena. Začel je delati, orati, kakor priden oratar od ranega jutra do pozne noči. Truda se ni ustrašil, tudi britke |
| Rastlinske svatbe (1877): | ljubitelji takih slaščic; o lepem vremenu gredó za njimi od ranega jutra do poznega večera. Tak žužek se splazi v cvet |
| Roka in srce (1883): | videla, kakor pomnožiti število gojencev. Bila je na nogah od ranega jutra do pozne noči. Uboga njena glava in ubogi njeni |
| Postillion d'amour (1887): | brez zanesljivega moškega varstva dalje. Brez slovesa je odšla za ranega jutra, na katero stran, nikdo ne vé, tudi ne, kaj |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | radodarnosti, nabasali so si polne žepe in krompir pekli do ranega jutra. Bošnjaki so bili Šenkovičanje. Razgovarjali so se z nami |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | bi nam kàj dobro dela, kajti jeli nismo ničesar od ranega jutra. Toda varali smo se! Nobena živa duša se nas |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | najrajši sam in ostajal v prodajalnici dan na dan od ranega jutra do poznega večera. Pavleta je bil vzel samo zato |
| Gojko Knafeljc (1899): | me sladke sanje, vodeče me po svojem čarobnem kraljestvu do ranega jutra. Solnce še ni bilo priplulo izza gora, ko sem |
| Robinson mlajši (1849): | žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ali nekiga jesenskiga dné se poverne na desni roki zlo ranjen k domu. Krasna Róza, ktere serce je po materni smerti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | čez malo minut v kavarni „Fenice” dušo izdihnil. Mozetič, že ranjen, je ubežal v 3. nadstropje poštnega poslopja. Ostali so bili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | znoži, proti katerim ni — se ve da — pest nič izdala. Ranjen je v zatilnik Step. , še močneje so zbodli v glavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo , da se resnica |
| Gozdovnik (1898): | v malega moža. »Glavar Apačev, bode li on, ki je ranjen do življenja, smodil se v deželi solnca? Je-li ne znajo |
| Gozdovnik (1898): | srečo in nesrečo boja, kar se mahoma opoteče kakor smrtno ranjen umakne ter oddaljen od vozov na tla pade. Ta namerljaj |
| Gozdovnik (1898): | skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kožo poliznejo na takem mestu, kjer je odergnjena ali sicer ranjena, ali kjer je prav tanka, kakor na ustnicah ali žnablih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Včasi koža ni ranjena, ampak podkožni deli so zmečkani, se ognojijo in vred napravijo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | take živali dotakne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo tanka. Nasproti pa ni znano, da bi bil |
| Valenštajn (1866): | sme ga umoriti vaša roka! Nebesa vaše roke nečejo. Poglejte, ranjena je. Butlar. Moje roke Nej treba. Gordon. Mrtva sta krivičnika |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ali so odrezne plošče večje ali manjše, ali je rastlina ranjena, ali ne, ali se lažje ali težje obveže, ali smo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pomasal ino poſlal me je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham |
| Blagomir puščavnik (1853): | spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v |
| Oče naš (1854): | pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in |
| Oče naš (1854): | je rekla Rozalia, „z nama je še platno cofala za ranjene vojake. “ „Povejta tudi svojim staršem, da gremo v Omont,“ je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri |
| Oče naš (1885): | zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi svojim starišem, da gremo v Omont,“ je |
| Oče naš (1885): | pozdravil, rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in |
| Tihotapec (1855): | ž njim njegovi pajdaši, ki enega iz svoje srede težko ranjenega prineso. Kaj pa to, vpraša Marko, na ranjenega pokazavši. Čez |
| Spomini (1860): | rine skozi vrata. Ko bleda svetloba luči pade na obraz ranjenega, nehoté izustim: Gregorčev Blaže! Prvi občutek, ki me preleže, je |
| Spomini (1860): | želel. Prepozno je bilo. Strah me je spreletel, ko stok ranjenega zaslišim. Strašno noč sem imel. Večkrat sem že pokonci skočil |
| Žalostna vernitev (1864): | Franceta, ta jej pové, da ga je vidil sicer hudo ranjenega pasti, da pa ne vé, je li umerl ali ne |
| Žalostna vernitev (1864): | jih je utegnilo strašni osodi. Tudi Franceta, če tudi hudo ranjenega, so Turci, ker je bil mlad in čverst, seboj vlekli |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | izdajavčeva krogla ga je podrla. Grajčšinskim srce upade vidé smrtno ranjenega oskrbnika, še enkrat se ustavijo, vrsto predero, in zbežé, kmetje |
| Pomladanski vetrovi (1881): | razvneta poprime žena besedo. „Kaj bom počela sirota, kedar te ranjenega ali celo mrtvega prinesó iz bojišča? Kje bodem našla tolažbe |
| Roka in srce (1883): | in s čutom, kteremu se je poznalo, da prihaja iz ranjenega ponosa. Vendar pak jo je tudi obšla misel, ali ni |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | je med tem pripravil gospo Katarino na to, da obišče ranjenega sina. Spremljal jo je. Ravno ko je Cucelj odšel, vstopita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſim ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo. Pri starih drevesih pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | z drevesnim mazílam berž in še pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Ko se je pa že les posušil |
| Viljem Tell (1862): | Bog — Gospod namestnik, milosti iščíte Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! Gesler. Le-tá je Tellov strel. (Pade raz konja v naročje |
| Sveti večer (1866): | očetovim konjem in nam pové, da so nam oče hudo ranjeni; ‚pol ure od vasi leže na bojišču, in gotovo', je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ne potrebujem je! — In hudi kerč mu je začel stiskati ranjeni goltanec. Ptujec se prestraši in ga začne tolažiti: „Nikar ne |
| Zlatorog (1886): | iz krví njegóve »Triglávska roža, čárobno zelíšče. »Te rože kozel ránjeni najé se, »In hípno zdrav je, kakor bil popred je |
| Gozdovnik (1898): | deset kož, a za jednajsto ne mara, ker naj živi ranjeni šakal da bode svojim sinovom in bratom raztuljeval dela in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: vés narod je na nogah. Al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder pa so prišli — Samí sicer žalostni — nas razveseliti, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se |
| Oče naš (1854): | prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v cerkev |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno tako, kakor krog kitice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v njih najdeš, jih z lesenim, gladkim klinčkom potrebi. Da ranjeno kožo zaceliš, vzemi kurje pero, ga v terpentinovem olju pomoči |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | materin dom! Bog vama poverni, kar ste za-me ino za ranjke storile! “ Ino kušnila je obé. One pa jok zaženete ino |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (prestrašen). O moj Bog Prstan moje ranjke žene. (Žalostno. ) Franica, ta prstan sem jaz tebi podaril. Kako |
| Sacrum promptuarium (1695): | moj moſh, poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | počiva ranjki car; po panihidi je car položil na grob ranjcega veliko medaljo, vlito v spomin tega praznika; 2. v zimnem |
| Sveti večer (1866): | pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori |
| Roza Jelodvorska (1855): | nasleduje lepe čednosti pobožne matere; vredna je svojih staršev in ranjcih prednikov naših. In če mi tudi potem v tamni ječi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | podelili, še enkrat grevengo obudi. K svéti goréčnosti oživljajóči opomini ranjcih blaženih. Jezus, ko je bil dvanajst lét star, je rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri |
| Botanika (1875): | todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak ogljenčevo kislino. Glive se |
| Botanika (1875): | verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hitro pregreje, gorkoto pa dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke kože in tako lepe rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zmoti, da ne zapopade, da je le napčna strežba slabe rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno gojzde trebiti |
| Botanika (1875): | razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh oddelkov značajna posebnost, po kterej se |
| Botanika (1875): | drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če |
| Zoologija (1875): | redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti in načinu življenja razpadejo ptiči v dva glavna razdela. Prvi |
| Gozdovnik (1898): | lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili |
| Viljem Tell (1862): | se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Bogu v novonastopnim léti. VEČNI, DAI, DE BI KORVN ČVERSTO RASTEL , IN VES PRAV PRAV ZDRAV V IESENI BIL! Č . . Podoba |
| Oče naš (1885): | in veselila se najbolj nad Nackom, ki je tako čvrsto rastel, in nad Ménartovim zdravjem, ktero je v mnogoletnem trpljenji in |
| Gozdovnik (1898): | moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in naj mi povedó, na kteri gorici je ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena |
| Stric Tomaž (1853): | vse, meni je ta reč znana, ker sim med njimi rastla, da so ravno tako rahločutni in dobroserčni, če ne še |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gradú v dol svojih njiv ogledovàt. Vsa póljšina je lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kteri so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kumare. Šibko breskino drevó so buče, ki so na njem rastle, skoro polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | cvetjem rano cvetečega domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo |
| Genovefa (1841): | ſeliſhi ſvariti, ki ſo okrog po puſhavi v ſtraſhni lepoti raſtle. „Nímaſh mi od njih jéſti,” je rêkla, „pa tudi kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Težko ga je spoznati, de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši na delo šli in |
| Biblia (1584): | mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo |
| Robinson mlajši (1849): | bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz |
| Robinson mlajši (1849): | videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava. Kako je bèržčas siromaku pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 8. Beli glog. Beli glog (Weissdorn) je znan germ, ki raste v naših gojzdih in na vertih blizo 12 do 16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je imenoval tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že to sama pamet da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice |
| Botanika (1875): | potem, ko so jo enkrat razvil, ne debeli več, ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega |
| Botanika (1875): | trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem |
| Botanika (1875): | ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bélila. Vſe polno divjih ledinzhiz po seleni trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolikaj gorkim kraju in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva, obvarovati. 2. Béla murva raſte hitreji in njeno perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi vezhkrat gnojiti, kakor debéla semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | take pod njo. Ker na tako predelani semlji pſheniza rada raſte, jo pſhenizhiſhe imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pleména na ogled postaviti, temuč, vse pleména, ktere na Krajnskim rastejo. — Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | suhe in mokre; suhe večdel majhne ostanejo, mokre pa vedno rastejo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in |
| Botanika (1875): | se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske ali živalske, gnjijó |
| Botanika (1875): | Grmi in drevesa z dvodomnimi cvetnim mačicami (pod. 202.), ki rastó posebno hitro na vlažnej zemlji, kterih les je pa le |
| Botanika (1875): | 158 24. red. Poprovci (Piperaceae). Rastline tega reda rastó le v vzhodnjej Indiji. Poprovec (Piper nigrum) nosi drobne jagode |
| Botanika (1875): | da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno |
| Botanika (1875): | pečenka (champignon), ki imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo |
| Genovefa (1841): | samersne, de imájo piti in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is kterih ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njej vſe ſvoje shive dni. Ternje ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel |
| Genovefa (1841): | kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je vezh ljudí na ſvétu |
| Botanika (1875): | vspehom zarediti gozdi ali trate, da zadnjič kakt in natresk rasteta na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da |
| Botanika (1875): | ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko zamenite z onimi koristnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi |
| Botanika (1875): | organsko telo, začne se, če so okolnosti vgodne, razvijati in rasti; ono organsko telo se pa razkroji. |
| Biblia (1584): | plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | menili, de ni per njih nobeniga kraja, kér bi vino raſti in soréti hotlo. Pred dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni sa shlahne zvetlize nizh vezh ſkerbeti potreba; puſti jih raſtiti, kakor ſo hotle. Kmalo ſe pa Mariza sopet sazhudi, to |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | semlje skerbno rahlala, ſi jih polivati posabila, ſi jim prenagoſto raſtiti dala, ino jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jih plela niſi. Satorej ſo sopet po ſvoji ſtari navadi raſtiti jéle. Le kdor sa poshlahtjene roshize neprenehama ſkerbi, mu lepe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs pa ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino po njem shivíte, de boſte poboshni otrozi boshji nakviſhko raſtli, greha ſe varovali, v' zhaſt Jesuſa Kriſtuſa shiveli, ino de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah raspeljali; kako |
| Genovefa (1841): | dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki raſtli in majhno pérjizhe dobivali — toliko zhaſa, de je ternjuljev germ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otročičem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih, ni se ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v premog, preračunili so blizo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga je med ternje padlo. Ternje je s' njim vred raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú |
| Botanika (1875): | je to, da razkroj organskih teles ni vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhaſu ſe ſok po ſtebli salepí, ter ſe po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po vertih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé ſe ſkasí ali sbolí, kakor shiva ſtvar. Poglavitne ſkase per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito in mnogotero dolgo raſtje poleshe na dobri semlji, hudi vetrovi in mozhan desh shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do tréh pavzov odraſtil; ravno tako obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se |
| Kemija (1869): | potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst okamnelih rastlin in živali je jako veliko; posebna vednost se pečá ž |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi se bil iz njih napravil |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili |
| Botanika (1875): | le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah. Pod. |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek |
| Botanika (1875): | Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali z več kalicami, ki imajo |
| Botanika (1875): | Prašniki so najbolj imenitna znamenja za popis in za razdelitev rastlin, in pri tem se gleda na njihovo število, dolgost in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnogih želiš izlečke v zdravila bolnikov napravljali, ali iz mnogih rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sploh; potem pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za tega |
| Fizika (1869): | Perspectiv, daljnogled. Peta, Zapfen. Pfanne, (in der Mühle), šiška. Pflanze, rastlina. Pfund, funt. Phenakistoskop, čarodelni krožnik, 149. Phosphorescenz svetlikanje, fosforovanje |
| Botanika (1875): | porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec |
| Botanika (1875): | Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in |
| Botanika (1875): | redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so |
| Botanika (1875): | Selterska voda (kemija §. 26.). Mogoče bi tudi bilo, da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja |
| Botanika (1875): | da rastlina ogljenčevo kislino nepremenjeno sebi prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane |
| Zoologija (1875): | Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode |
| Zlatorog (1886): | Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj |
| Kemija (1869): | in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so |
| Zoologija (1875): | v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro vsa |
| Botanika (1875): | rastlinskih in živalskih telesih, dà, še celó notri v živih rastlinah in živalih. Kedar se preveč pomnožijo, pospeševajo z ene strani |
| Botanika (1875): | se tudi dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki |
| Botanika (1875): | kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih |
| Zoologija (1875): | neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potegnilo funta. Taka je tudi pri vsih druzih živalih in rastljinah; druge pervíne so sicer k njih bitju tudi potrebne, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah ſe to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte |
| Fizika (1869): | notrini se vidijo posebna gibanja, kterih pa vender ne prištevamo rastlinam. Od rastlin pako razločujejo se po tem, da se zamorejo |
| Botanika (1875): | rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da |
| Stelja in gnoj (1875): | sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in |
| Zoologija (1875): | Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi jedó |
| Botanika (1875): | natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se |
| Fizika (1869): | vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi |
| Fizika (1869): | skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke |
| Botanika (1875): | betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo ,,kava”imenovano. 159 2. red |
| Botanika (1875): | redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih |
| Botanika (1875): | izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je ohladila, rastó bujne rastline, da se na peščenih tleh, ki imajo neizmérno malo organskih |
| Botanika (1875): | kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red |
| Botanika (1875): | rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno |
| Botanika (1875): | imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi kapljicami okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sevi še nekaj ondi zelnega semena priseje, da bolhe perve rastlinke popuste in na mlajši gredó, ki se jim prepusté; med |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | živino. Seje se seme mesca sušca in se potlej male rastlinke presajajo proti koncu mesca maja do srede kresnika in so |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je skerbno obdelovana bila. Krompir, salata, zelje in mende vse rastlinke so z obdelovanjem požlahnjene. 3. S cepljenjem. Ko se nežlahno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njih prebivajo. Take bunke je treba pri presajenji otrebiti, da rastlinke potlej lepši rastejo in slave naredé. Kdor to opusti; ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kakor fižol, in tako tudi krompir, in pesno seme in rastlinke. V več krajih imajo mašine, da se iz njih seje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kdor to opusti; ne bo imel lepih glav, ampak take rastlinke bodo imele po več majhnih in puhlih glavic, ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse eno presaditi, in jamice polivati in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in nekaj dni tudi rastlinke, dokler se ne primejo. Mlade rastlinke, dokler so še na pervi gredi, rade bolhe jedo in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bi pa opešale. 2. Okopovanje ima dva namena; a) ptuje rastlinke s koreninami red zatreti, in b) zemljo za rast tert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega |
| Stelja in gnoj (1875): | razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v |
| Botanika (1875): | tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini, vlada vse občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni |
| Botanika (1875): | to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo |
| Botanika (1875): | Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni |
| Botanika (1875): | sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko |
| Botanika (1875): | Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam |
| Botanika (1875): | Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod notri po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih |
| Botanika (1875): | se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline in dalnjo vsrkavanje bi prenehalo |
| Botanika (1875): | razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako |
| Botanika (1875): | omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod |
| Botanika (1875): | rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline |
| Botanika (1875): | rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske razkrojitve razpustne ali |
| Botanika (1875): | Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od zunaj v dotik. Nekoliko poslednje stopa tedaj v najbližje |
| Botanika (1875): | močno raztopna ali razpustna in ki tedaj zamore priti v rastlino z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je |
| Botanika (1875): | se pa vendar vódi, v vôdi razpuščene, skoz korenine V rastlino. Ker se ogljenčeva kislina vedno jemlje zraku, moralo bi je |
| Botanika (1875): | (mezgovod). To obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej |
| Botanika (1875): | kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se |
| Kemija (1869): | Slankamen, Steinsalz, 407. Slatina, Sauerling. Sluz rastlinska, Pflanzenschleim 482. Smalte, smalta, 428. Smirek, Smirgel, 417. Smirgel, 417. |
| Kemija (1869): | o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum |
| Kemija (1869): | se rabi v kirurgiji in v fotografiji. (glej §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi |
| Kemija (1869): | Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela |
| Kemija (1869): | tekočine v se, in na tej imenitnej lastnosti je osnovana rastlinska hranitev. Ako pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno |
| Botanika (1875): | kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno |
| Stelja in gnoj (1875): | nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima |
| Kemija (1869): | étilovega okisa z imenom hruškovo olje. III. Organske osnove. Nektere rastlinske tvari so ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi |
| Kemija (1869): | sto in sto potrebnih stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no |
| Botanika (1875): | Vrstilna setev. ) 116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da |
| Botanika (1875): | gre te k vodi. Ta tako posebni prohod kapljin skoz rastlinske in živalske mrene se imenuje vpój ali endosmosa. Kako se |
| Zoologija (1875): | mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne |
| Botanika (1875): | stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo |
| Botanika (1875): | je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen |
| Botanika (1875): | to mnenje ni pravo, da prst ni vzrok, ampak posledek rastlinske rasti. Kakor nas uči zgodovina tvorbe naše zemeljske kroglje (mineralogija |
| Botanika (1875): | nekterih slučajih drugače ravna kakor rastlinska. Nadalje je gotovo, da rastlinske mrene ne privlačijo enako močno vseh kapljin, s kterimi pridejo |
| Stelja in gnoj (1875): | je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico |
| Kemija (1869): | hitro izpeče. Žitno zrno ima v sebi skroba, rastlinske vlaknine, rastlinskega kleja, fosfornatih soli in moševine (lesne vlaknine). Zadnje tvari večidel |
| Kemija (1869): | Glinica ima posebno sorodnost do rastlinskega vlakna in do barvil. Ako tedaj bombaževo prejo ali tkanino |
| Zoologija (1875): | v vodi ali v glenu. Ličinke mladoletnic si napravijo iz rastlinskega drobiža, malih polževih lupin in peska tulec, katerega vedno sebo |
| Botanika (1875): | odpravi ven skoz listje. Razun tega znaša voda velik del rastlinskega telesa. Saj stanični sok ni skorej nič druzega, kakor sama |
| Botanika (1875): | mogoče, da bi imeli jasno pomisel o teh vnanjih pogojih rastlinskega življenja, če nismo najbolj na drobno preiskavali sostavine rastlinske in |
| Botanika (1875): | cvet (flos compositus) ali košek, in je ločilno znamenje velikega rastlinskega plemena socvetk (compositae), v ktero spadajo med drugimi tudi solnčnica |
| Botanika (1875): | gld. Ali mikroskop sam zá-se še ne zadostuje. K preiskovanji rastlinskega drobja je razun popolnega znanja v ravnanji z mikroskopom potrebna |
| Botanika (1875): | moči mikroskopove (drobnogledove) moglo je človeško oko prodreti do skrivnosti rastlinskega drobovja in spoznati drobne stanice in cevke, iz kterih je |
| Zoologija (1875): | z mesom, manjše, v vročih krajih prebivajoče jedó pa poleg rastlinskega živeža tudi jajca in manjše živalce. Nobena zver tega plemena |
| Zoologija (1875): | nam ta zakon mnoge istine in prikazni v živalskem in rastlinskem življenji prav naravno razjasnjuje, vendar nij opravičeno dajati mu tako |
| Botanika (1875): | v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče |
| Kemija (1869): | lesu ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede |
| Botanika (1875): | Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje |
| Botanika (1875): | da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca |
| Botanika (1875): | se posebno takrat hitro in močno godi, kedar se zeleni rastlinski deli potopé v vodo, ki ima mnogo ogljenčeve kisline v |
| Zoologija (1875): | pa le kratek čas pijó mleko. Drugi zopet živé ob rastlinski in živalski hrani. |
| Botanika (1875): | je veči od tlaka one atmosfére (fizika §. 103.). Živež rastlinski. |
| Kemija (1869): | Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in rastlinskih vrst, ktere se nahajajo okamnele, in sicer tako da začnemo |
| Botanika (1875): | vidne tiste, plesnji imenovane glive, ki se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh; v vréčih, gnjijočih in v drugače razdevajočih se kapljinah |
| Botanika (1875): | rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni |
| Botanika (1875): | kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano |
| Botanika (1875): | porabi za sebe. Zato govori tudi kemijska spojenost vseh rastlinskih sostavin (kemija §. 179.). |
| Botanika (1875): | zgorej imenovani ali drugi učenjaki popisali rastline po kterejkoli omenjenih -rastlinskih sostav, je botanikarju neobhodno potrebna, če hoče kakovo vtrgano rastlino |
| Botanika (1875): | raznovrstne rastlinske podobe in da bi zadobil le površnji pregled rastlinskih plemen. V sledečem ne bomo toliko popisovali rastline, ampak večidel |
| Botanika (1875): | debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga |
| Botanika (1875): | naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti |
| Botanika (1875): | tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna |
| Botanika (1875): | vulkansko silo iz morja vzdignjena gola pečina hitro prevleče z rastlinsko odejo, da na izvrženej razbeljenej lavi potem, ko se je |
| Botanika (1875): | Pokorny, Reichenbach, Suffren itd. Za spoznanje Hrvaškega in Slavonskega rastlinstva sta največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit |
| Botanika (1875): | teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to |
| Stelja in gnoj (1875): | 11. Planinska zelišča. Po zanemarjeníh planinah velíkrat planinska zelišča in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti |
| Botanika (1875): | sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tù jim po pravici pravimo vodilne školjke, vodilne okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo |
| Botanika (1875): | Geranium sanguineum). Krasna je tudi vrh Črne prsti v Bohinju rastoča srebrnolista krvomočnica (Geranium argenteum). Posebno se pa sadé v lonce |
| Botanika (1875): | Lamium), grenkuljica ali zlata ketnica (Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni |
| Kemija (1869): | ali sorodne vrste (Homologe Reihen). Iz vedno bolj in bolj rastoče množine na novo iznajdenih organskih spojin, izprezale so se počasi |
| Fizika (1869): | pot, ki ga preteče prosto padajoče telo vsled te vedno rastoče končne hitrosti v določenem času. Na koncu prve sekunde je |
| Botanika (1875): | sporiši posebno živo rudeče cvetje. Imenitna je v vzhodnjej Indiji rastoče drevo teka (Tectonia), ker daje najbolji les za ladje. |
| Botanika (1875): | smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji rastoče kobulnice imajo v sebi mlečke, ki so na zraku strdijo |
| Botanika (1875): | so namreč vredne, da so omenijo še sledeče, deloma divje rastoče, deloma povrtne rastline: Prijetno dišeča resedica (Reseda odorata), kapucinska kreša |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vedno večje obubožanje temu vzrok, kajti to vzročujejo tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali |
| Kemija (1869): | bučah in dinjah i dr. Po vzhodnej in zapadnej Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok |
| Kemija (1869): | čista, dobimo, ako sožgemo morske haluge in drugi po morji rastoči drač. Največ sode pa delajo v velikih fabrikah iz kuhinjske |
| Botanika (1875): | se posebno ceni za narejanje strelnega prahu. V južnej Evropi rastoči čičimak (Ziziphus) daje prsne jagode. Iz blizo sorodnih redov naj |
| Zeleni listi (1896): | srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice |