Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 39

▶ prihodnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnja

prihodnje

Genovefa (1841):	v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z enim glasam za odbornika c. k. kmetijske družbe za prihodnje tri leta poterjeni. Na novič je bilo 26 udov izvoljenih

prihodnje

perhodne

Branja, inu evangeliumi (1777):	Bratje! jeſt dershim satu. de ſedaniga zhaſſa terplenje ni urednu perhodne zhaſty , katira ima nad nami resodeta biti. Sakaj leta ſtvar
Branja, inu evangeliumi (1777):	sazhetka, inu pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de ſe perzaitu uſeje, koker posnu, poſebnu pa Pſheniza, savolo perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine

perhodni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): temu veliku leshozhe, de oh vę, kai sa ena vreme perhodni letu bode, nasierzh, al merslu, al gorku, al ſuhu, al

prihodne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo revšina prav naglo zaide. Marnost ali pridnost je mati prihodne srěče: kar dans moreš storiti, stori, ker ne věš, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	življenja polznim teku, Njemu venec sreče rase Zdaj že za prihodne čase. V poznih letih bo še rekel: To je nauk
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamogli vse liste skupej zvezati dati in jih tako za prihodne čase ohraniti.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sopet dobi vſaki uzhenez hranilnizo s opominikam, novi saklad do prihodne ſholarſke ſkuſhnje ſi sberati, in takó sa ſvoj shivi dan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamogli vse liste skupej zvezati dati in jih tako za prihodne čase ohraniti. Prihodni list bo zavoljo sv. Dneva že v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na njegovo nogo nosile. V vojski in sovražtvu so čenčali prihodne rečí iz živinskiga žolča, kér je sovražtvo grenjkó, ko žolč
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	parklje, zdaj gladijo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prihodne rečí. Ko so ga vezál rešili, skoči ko bi trenil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v te preroške marnje vnete, per kolovratu ali motovilu žalostne prihodne pergodbe, ktére se skorej v vsaki verstici Šembilje berejo, z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jasno vreme. — Bog nas prevôdi po svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran

prihodno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Prihodno jutro gre Minka, pa ptuje goſpodizhni dve s’ njoj, okolj

prihodnje

Genovefa (1841):	préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto zgodilo, kar letaš nisim mogel storiti. De sim tedej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake pričakovati. Ali to veselje, ki ga popisani razsajavci vganjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to je perva nadloga, v kteri se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pomagal, bo še letos, in zaupljivo in serčno koračimo v prihodnje čase — v novo leto. Če tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	krepčati, toda ne le za eno leto, ampak za vse prihodnje dni. Da pa to dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu
Botanika (1875):	razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim koreninam prihodnje setve. Da se bolje razume, treba se spomniti na tisto
Zeleni listi (1896):	pa me ne ubogaš, dobiš zasluženo kazen, da si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana

prihodnjega

perhodniga
Branja, inu evangeliumi (1777): je on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu
prihodnega
Robinson mlajši (1849): žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi
prihodniga
Zlata Vas (1848): je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel

prihodnjega

Stric Tomaž (1853):	lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú stanovitnega mesta, ampak prihodnjega iščemo. “ Misli se naenkrat na gori Korun, kjer je Učenik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne za delj časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na
Botanika (1875):	iz več plodovih listov. Že v pestiču je zaznamovana podoba prihodnjega plodu, pri čem se pa mora na to paziti, da

prihodnjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetiga Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril
Genovefa (1841):	vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja vséto. ” — Dôſtikrat, kadar je ſtraſhno pezhovje, ki je njéno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo do 15. sušca prihodnjiga leta domú verniti, ker noče, da bi mesca maja, ko

prihodnjem

prihodnim
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali

prihodnimu

Pozhétki gramatike (1811):	il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil, bom; être, biti, je serai, bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	daneſ pre dolgo pri vovzhizhu in ſájovzu pomudil, bodem v prihodnimu liſtu rasloshil, kakó ſe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu

prihodnjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	velik razloček med letos in lani, kteri kaže, da v prihodnjem kongresu bote francozka in avstrijanska vlada eno pot šle. Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nji; z natisom cele postave bomo začeli morebiti v pervem prihodnjem listu. Natis cele postave ravno v našem listu se nam
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	od njih jajčic; kdaj smeš to storiti najdel boš v prihodnjem oddelku tega spisa. Sedanje poglavitne bolezni gosenc. Lisasta bolezen. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo odseka za

prihodnjim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskim jeziku Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe

prihodnjemu
- perhodnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kjér je veliko vode odtozhiti. Kjer bi pa imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri

prihodnji

perhodni

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dershi tu sa nezh. Smiſli ti dobru sdei Na tvoi perhodni Krei, De ti po tvoji ſmerti na pridesh vezh nasai
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	graham, inu jezhmenam, v' zhaſsih paſsi. Kokuſhi ta, inu ta perhodni Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de ſe s'luftajo. Bajerjam, ali virtam ta, inu ta perhodni Meſez fliſsig ſkus obledvaine luft dati.
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lęta previditi, tem naprei ſtojęzhim nadlugam naſproti priti, inu ta perhodni zhaſs po tih ſędem Planetov bode ſoditi mogel. H' temu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	noroſt. V branju bodo vaſhi otrozi poduk sadobili, kteriga sa perhodni ſtan potrebujejo ; v branju bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih ſkerbno vſe po verſti. Şholo le to, ktera v perhodni deſéti numeri sazhne, bomo tako sveſtili. Podúk. 1. Kako ſe

prihoden

Pozhétki gramatike (1811):	prejmite Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem.
Pozhétki gramatike (1811):	reçu, Nous avions reçu, Vous aviez reçu, Ils avoient reçu, Prihóden. Je recevrai, bom Tu recevras, boſh Il recevra, bo prejemal
Pozhétki gramatike (1811):	vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem
Pozhétki gramatike (1811):	bote Ils recevront, bodo prejemali, e, e prejeli, e, e Prihoden pretekli. J'aurai reçu, bom prejél itd. Tu auras reçu, Il
Pozhétki gramatike (1811):	verniti, je rendrai, bom vernil. Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden j'enverrai, bom poſlal. Druge vprege
Pozhétki gramatike (1811):	rendu, Nous avions rendu, Vous aviez rendu, Ils avoient rendu, Prihóden. Je rendrai, bom Tu rendras, boſh Il rendra, bo vrázhal
Pozhétki gramatike (1811):	Isjémamo. Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai, pojdem; envoyer, poſlati , prihoden j'enverrai, bom poſlal. Druge vprege: tenir, dershati, je tiendrai, bom

prihodni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	14. Inu aku vy hózhete gori vsęti: on je ta prihódni Elias. 15. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 16.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vzamemo” po pameti vse troje prihod. čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni

prihodnji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so tisti, ki
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dobro biti. Če to orodje noter do velkiga kmetijskiga zbora prihodnji mesec v Ljubljano pride, ga bo marljivi g. predsednik v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	razderti, in ko se je bal, de bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega očeta, ktero so mešale materine solze

prihodnjih

prihodnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem príhodnih dobizhkov ! 3. „Pre ſtar ſim sa tó; malo dobizhka bom
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	travnike napeljuj. — Mladi preſhizhki, ki bojo v tim ali v prihodnih méſzih do Şvizhana poversheni, niſo sa pleme. — Kurje jajze deni

prihodnjih
Oče naš (1885): solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani

prihodnjim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postave dajati, za ktere bojo pa odgovor dali v pervim prihodnjim deržavnim zboru. Novo léto bo rodílo deržavni zbor, še poprej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županíi prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti

prihodnjo

perhodno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne bo od njega povshila. Gnoj bo tadaj sa perhodno pomladanſko ſetev toliko vehljavſhi ali ſlabſhi, kolikor ſe mu bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo svedli sa kmetovanje potrebne rezhi, de ſe bodo sa perhodno napravljali in bodo koj kakor svedni moshaki sa vami lep

prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede
prihodnjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se

▶ prihodnjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihodnjič

prihodnič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če na s. Večer vina v sodih vró, pravijo, de prihodnič dobra letna bo. — Veter na s. Dan: veliko sadja prihodno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne bodo dobivali, dokler nam ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata

prihodnizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos, ali shelesni koleſnik imenovali, ravno tako moramo vosovam

prihodnjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér sim nove zimske okna dobil, kterih pretečeno hudo zimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini zavezi živéli kot
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Pésa. Novíce so za svojo dolžnost spoznale, kmetovavce po Slovenskim prihodnjič tacih pridelkov opominovati, kteri se pri nas še vse premalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	primorati, da svoje lovstvo v red spravijo. — Županijam, ki bojo prihodnjič davke pobirale in vradijam odrajtovale, se bo podal razumljivo napravljeni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bojo prihodnje povodnji ubranile, ki bi jih utegnila silovita voda prihodnjič spet naključiti, in ktere bojo gotovo še hujši od poslednjih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Dnarni zapisnik Matičini. (Dalje. ) Skupaj 8169 gold. 84 kr. (Dalje prihodnjič. ) V Ljubljani 26. decembra 1864. Dr. Jer. Zupanec. Kursi na

vprihodnjič

Tine in Jerica (1852):	postala. Jerica se jim prijazno zahvali rekoč: Upam, de bomo vprihodnjič ravno tako dobro, ko dozdaj shajali. Storila se je, kakor
Stric Tomaž (1853):	potihnejo, — Tisti še živi in terdno upam da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom

▶ prihraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihrani

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza rasshagajo , slaſti pri kuhi. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	délo je lahko , derv ſe pa vunder zhes leto doſti prihrani. Urno, kaj je noviga? (Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako ſe lahko veliko derv prihrani. ) Derv ſe lahko veliko prihrani, zhe ſe v kratke polénza
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	delo boljši in hitrejši opravi in se takó veliko časa prihrani. Čas pa je denár. Novíce si bojo létas prizadevale, kmetijske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prihrani. Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša to za vse cesarstvo 18

prihranijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred pošljejo. Ker gosp.

prihranil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré gori po niti, doli po vervi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	par ur bi bil lahko spal, vam pa dve luči prihranil; zdaj se pavi podnevi vsedite in šivajte, ker sem jez
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	bodo se redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Čas vernitve je prišel in Vid si je toliko prihranil, da je lahko plačal svoj dolg. Pripravil je denarje in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	uhanov. Priložil je še nekoliko cekinov, ki si jih je prihranil v gospejni službi, a gospej tega ni povedal. Poljubil ji

prihranila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je ſama prihranila. Zhe je pa ravno toljko dobriga ſerza bila, kdo bi
Genovefa (1841):	ſe je do danaſhniga dné v mnogih krajih na Némſhkim prihranila. ” Veſêlje téga dnéva, ſilno jokanje in govorjenje je Genovefo tako

prihranile

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ki je tudi dobra, pa si bote kmalu nekoliko krajcarjev prihranile. Poslušajte me in spolnite, kar sem vam rekla, in kmalu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Čez leto in dan so si še enkrat toliko novcev prihranile, kolikor je kravica veljala. Pri tem so se pa tudi

prihranilo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdolej derva sapſtojn goré. Koliko derv bi ſe tukaj lahko prihranilo, zhe bi ſe poléna na krajſhi koſzhke preshagale ? Shaga ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da veliko veliko v zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ž njimi pomnožili pridelke in bi se po vsem cesarstvu prihranilo na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na

prihranite

perhranite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtite. Nikarite! vaſ proſimo , veliko bote savergli, ako tako ſtorite ; perhranite gnoj v jami doma, in vosite ga k pomladanſki ſetvi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osiminji gnojiti, ne vosite gnoja v jeſeni na njivo, ampak perhranite ga ſkerbno doma v jami; kadar ſpomlad pride, in de

prihraniti

perhraniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dati, kako snajo ſvoje sdravje, ta nar vezhi dar boshji perhraniti, in ſi milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz
prihranit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni

prihraniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjíma ne vzame. Te odbrane šiške
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga ne more z družino pojesti, prodati, ali za zimo prihraniti, naj ga posuši. Suši se pa po mnogih šegah: ali
Tine in Jerica (1852):	kolikor nič. Kovač: Jerica si je mogla lep kupčik dnarja prihraniti, sej že veliko let služi. Na oblačila ni dosti zapravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena od poprejšnega leta, ta ima nar boljšo
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Smeš jih morda tudi nekoliko prihraniti, da dobiš od njih jajčic; kdaj smeš to storiti najdel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mošt sme pretočiti v sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	take, ki kurijo dve sobi. S tem mislimo veliko drv prihraniti in tudi kurjavo hitreje opraviti. To je res lepa misel
Gozdovnik (1898):	in najbolj izpostavljeno stran otoka, ki je braniteljem otočka mogla prihraniti več nego eno smrtno rano. »Vidiš Fabij,« reče Rdoles, »za

▶ prihranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihranjen
- prihranjeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni goldinar je kvas za sto druzih. Ne véš, ali si

prihranjene

perhranjene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe

prihranjene

Zlata Vas (1850):	peljal, in svojo oficirsko obléko z zvezdo oblečem, jim svoje prihranjene denarje in cesarjev milostni list pokažem, v kterim sta vidila
Zlata Vas (1850):	mesto, in tani je nekiga pošteniga gospoda pogovoril, de je prihranjene denarje, in bilo naj bi tudi le deset ali dvajset

prihranjenih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dalje. ) B. Davki, kteri deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je
prihranjenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita

▶ prihropsti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihropi
- perhropi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v hlev zakadí, in dvanajst goved srečno

▶ prihruti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihrula
- perhrula
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula. Bog premíli, na vsem tebi hvala! Kar je bilo , saj

▶ prihuljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prihuljen
- perhuljen
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se

▶ priimek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priimek

Napake slovenskega pisanja (1858):	kje govorí, gotovo se rabi le v šali za smešen priimek! Poslušanja vredno je še zdaj, kar je uže leta 1814
Napake slovenskega pisanja (1858):	vetromet = windstrom (srb. ), kolovoz, delopust, bogatáj = gottesläugner (zdaj še samo priimek), stenolom = mauerzertrümmerer (Koseski), rokopis, časopis, vodotop = taucher (Kos. ), čudotvor, licemer
Napake slovenskega pisanja (1858):	pseudobruder), nazovimrtvac“ (scheintodter). Vzlasti smešnih priimkov je dovolj: „gaziblato (smešen priimek kacega nizkega vradnika, ki se šopiri); izderilijeska“ (kerngesunder kerl, dem
Kupčija in obrtnija (1872):	kristal, tirkiž itd. Vsak lepši dragi kamen ima v kupčiji priimek „orientalni" t. j. iz jutrovih dežel, dasiravno ni bašiz jutrovih
Kupčija in obrtnija (1872):	da se zmotam v okom pride, firmi še kak poseben priimek dodati. Če bi bila n. pr. v Ljubljani dva Jurja
Ljubljanske slike (1879):	v navadi; „gospa šribarca“, „suplentovka“ itd. bi bil celo razžaljiv priimek. Po pravici in svetovnem redu bi morala vélika gospa prve
Ljubljanske slike (1879):	in kamenje splošnega vriša vseh, ki mislijo, da jih ta priimek zadeva, bodi najprvo povedano, ktero vrsto ženstva sem jaz stavil
Od pluga do krone (1891):	iz Moravč, sicer se te utegne že prvi dan prijeti priimek, katerega se ne iznebiš vse žive dni. Držal se te
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	klicali tega možička za Močerada. To ni bil njegov pravi priimek, tudi pri hiši njegovega rojstva se ni tako pravilo, temveč

primk

Kratkozhasne uganke (1788):	dans; ſhe jutri nisem vezh; hisha, miſa, poſtela, zel moj primk, use je prezh Neveſta. Jeſt imam eno zel majheno hisho
Kratkozhasne uganke (1788):	vonder use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan

priimke
- perimke
  Zlata Vas (1848): bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in dohtarje“ zmirjali in jim

priimki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi se
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe

▶ prijatelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijatelj

perjatel

Branja, inu evangeliumi (1777):	upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu ſtave, ta super
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dneva ſim jeſt ta pervi hiſhni ſlushabnik, inu toku rekozh, perjatel Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v'

perjatl

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bode tvoja naspamet, inu ſhlobedranje perrajtalu. 3. Kar tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony so hudizhovi otrozi, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov, ſakaj ony
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Katire pak premishluje, s'tem Buh govory koker njegov narbulshe perjatl. Ni treba, de se uſſellej na glas mole, de se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	takemu grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ga je kuſhnuv. JEsus pak je rekuv k'n emu: Perjatl! pokaj ſi ti perſhuv ? Juda! isdashli Synu tega zhloveka s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	urozhino. Al enimu smejd nymi je on odgovoruv, inu djav : perjatl! jeſt tebi krivize naſturim; niiſi ſele ti s'mano sa
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri ni imov shenitniga oblazhila ; inu je djav k' njemu : Perjatl! koku ſi ti leſem noterperſhuv, ke nimash shenitniga oblazhila? On
Kratkozhasne uganke (1788):	s' pervega konza to pervo uganko: tvojo misl lube moj Perjatl! uganil. Al povej meni: moj Lube! kaj otshe tu pozh

perjatuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	de kader ta pride , katiri je tebe povabuv, tebi rezhe: perjatuv! usedi ſe kje gori. Tedej boſh ti zhaſt imov pred
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'njemu rekuv: perjatuv! poſodi meni tri hlebe, sakaj moj perjatuv je k' meni perſhov is zheſte, inu nimam, kaj bi

priatel

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovèk je en posręſhnik inu pyanèz, tih zólnarjov inu gręſhnikov priatèl. Inu modróſt je opravizhena od njęnih otrók. 20. Takrat je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl sakaj ſi priſhàl? kakor de bi hotel rezhi: Judas plazhaſh

prijatel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tebi z veseljem oznanim ), moj ljubi Janez, in iskreni šolski prijatel* ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ob času driske bolj na gorkim stati. Če boš, ljubi prijatel, po danim svetu in po pameti ravnal, in če boš
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo dragína tako še zanaprej stiskala, in če nas naš prijatel korún zapustí, bo tréba na druge jestvine misliti, in si
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dajo: Junak se spoznà v vojski; pameten ob času jéze; prijatel v potrebi. (Podunavka). Oznanilo družbe sv. Florjana. Vsim hišnim gospodarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj
Viljem Tell (1862):	Firšt. In zarad tega mora v ječo? Porok Sem za-nj; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za

prijatelj

Robinson mlajši (1849):	se — prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen
Blagomir puščavnik (1853):	tako govori, mu za njim neznan glas zakliče: ”Oj vi! prijatelj pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi
Viljem Tell (1862):	Tell. Al veste, da proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti
Valenštajn (1866):	drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno i grozno). Prijatelj, zdaj je čas Razsajati.
Valenštajn (1866):	Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi
Občno vzgojeslovje (1887):	s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v
Revček Andrejček (1891):	Domen (Ani). Slabe volje so. Jeklen (Domnu). Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko
Gozdovnik (1898):	nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz sam. « »In onadva zanikarneža, ki ju imenuješ
Gozdovnik (1898):	se Rdoles. Rozalita se je smehljala zadovoljno, ko je njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je

prijatelja

perjatla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svitlobe doby. Takrat bo on tebe ſa svojega dvornika, inu perjatla klizal, zhe bo tebe vezhkrat pred svojem Oltarjam videl, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta, ta viſſi sdei en shaloſten, naſrezhen, inu pogublen
Branja, inu evangeliumi (1777):	k'ſvojem Jogram reku: kedu med vami bo imov eniga perjatla, inu bo k' njemu perſhov ob polnozhi , inu bo k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	k' Pilatushu. Inu na taiſti dan ſta Pilatush , inu Herodesh perjatla poſtala, sakaj poprej ſta bila med ſabo ſovrashnika. Pilatush pak

prijatela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi me v' ſholo dali. Naproſil ſim pa ſvojiga dobriga prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' ſholo jemljó, ter
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe sadershal: dobra duſha ſi. Le proſi poprej ſvojiga maliga prijatela, in po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med

prijatelja

Valenštajn (1866):	Namen si ga prevaril! Prosim te, Nikar več ne govôri! Prijatelja Mi ne uropaš — pusti mi očeta! Oktavij (zakrije občutnost). Ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za svojega najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A
Aritmetika za učiteljišča (1885):	levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne

prijatla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri rečí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dobriga imena tega ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas
Zlata Vas (1848):	mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata. “
Blagomir puščavnik (1853):	mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je tvoja dobrota! O da
Blagomir puščavnik (1853):	misliti, kakor da so sovražniki zmagali. Vidil sim smert svojega prijatla in svojega sina pred seboj; in, ko bi jima bil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na
Čas je zlato (1864):	ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o

prijatelje

perjatle

Ta male katechismus (1768):	eno veliku drugo, inu niſhejshe viſho, namrezh: koker te narimenitnejshe perjatle boſhje, nashe beſſedneke, inu sproshnavze per G. Bogu. Niso pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	pohiſhtvu v' vſi ſvetuſti ohrani, tudi vſo naſho ſhlahto, inu perjatle, od hudobe , inu grehov ozhiſti, s' lepimi zhednoſtami napolni: myr
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſvojemu rodu. Inu jeſt vam tudi povęm: ſturite ſi perjatle s'tem kervizhnem mammonam, de, kader boſte omagali, vaſs goriusamejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	oshénit. Sa to dobroto ſim jim jeſt godze, inu tę perjatle najęl. Baron. (k' Matizhku. ) Tok ti morem hvalęshen biti. Vi

prijatelje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá
Deborah (1883):	Žena. Na Češko smo hoteli ubežati, tam imam jaz prijatelje, a dalje nisem mogla, ker od strahu sem pred časom

prijatle

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom
Divica Orleanska (1848):	bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna
Stric Tomaž (1853):	otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni žarek razširjala veselje in radost

prijateljem

prijatelam
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nam „Novice” izdaja! Vsim dobrim dušam, dragim domorodcam in zlatim prijatelam bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko
prijateljem
Aritmetika za učiteljišča (1885): katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani z

prijatlam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival nabira, bi prijatlam natoroznanstva za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se
Zlata Vas (1848):	pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim v zavezi, in

prijatlom

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	preprositi. — Čez 30 let potem, ko so bile bukve spisane, prijatlom odjenja, ter pošlje bukve v Norimberk (Nürnberg) na Parsko v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	V Gorici 1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s

prijateljema

Oče naš (1885):	obličje in divji pogledi njegovih oči, da je nevaren hudodelnik. Prijateljema se je čudno zdelo, da je Renati ves podoben bil
Gozdovnik (1898):	povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik

prijateljima
Gozdovnik (1898): Fabij in Pepo, s puškami v pesteh. Daleč za svojima prijateljima prilomasti tudi Rdoles v velikanskih korakih, v hoji nabijajoč puško
prijatlama
Roza Jelodvorska (1855): njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z večjim oddelkom vojšakov domu. Vitezi in vojaki so

prijateljev

prijateljev
Aritmetika za učiteljišča (1885): Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo (Hauptbuch

prijatlov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov in podpornikov našlo! Vredništvo. Današnjimu listu so perdjane zgorej imenovane
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trud in stok so bili zastonj, zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to mnoge moti ) — Vaša pratika je tudi pri nas veliko prijatlov* našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško
Divica Orleanska (1848):	Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez nisim čara! nisim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi tudi mi na dalje ostati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na

prijatelji

priateli

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nigdar lę eniga koslizha dal, de bi jeſt s'mojmi priateli dobre vóle bil. Kęr je pak letá tvoj ſyn, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boſh teshku gori priſhal. Inu sdaj pridejo ſhe drugi snanzi, priateli, ſhlahta, ali vli mu s' objokanimi ozhmy, aku lih molzhę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj ne greſte po Spovednika? Bolnik bo sdaj

priatli

Pozhétki gramatike (1811):	otroka: écrire une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à
Pozhétki gramatike (1811):	kasati drushbo. Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli. Pendant. Pendant la querre, ob vojſki.

prijatelami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): še le treba, naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi
prijatelj
Sacrum promptuarium (1695): h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj molzhite? Kadar sakihnem, vſij pravite, Bug ti pomagaj: Sdaj

prijatelji

Robinson mlajši (1849):	Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce
Deborah (1883):	Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa zahtevala, le prosila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).
Zlatorog (1886):	stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji,
Občno vzgojeslovje (1887):	le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz v jedni stroki“. (Herbart. ) Nravstvena

prijatli

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa. za svèt v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in
Zlata Vas (1848):	pri sercu, kakor meni pri vodi in kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte: ali krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Krajnci smo” — pravijo — „in kranjski jezik govorimo. Res je, ljubi prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in ali je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim obedu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ker 18 milijonov vagánov s svojo lastno roko zamečejo. To, prijatli, je gotovo, kakor amen v Očenašu, in kdor ne verjame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega
Viljem Tell (1862):	nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo.

prijateljih
- prijatlih
  Zlata Vas (1848): nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in pri svojih prijatlih mnogoterih pričevanj iskal, de bi zoper nar hujši obdolženja gotov

prijatelju

prijatelji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): silo sem se že seznanila s kerščansko vero pri nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša

prijatelju

Robinson mlajši (1849):	prizadeti se sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zastavim, da mi o perstanu ni prav nič znanega. Mojemu prijatelju se mora v glavi mešati. “ Sodnik vpraša: „Pavel, ali imaš

prijatelu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —
prijatlu
Blagomir puščavnik (1853): v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli vitez pride res z mojim sinom in z

▶ prijateljica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljic
- prijatlic
  Tine in Jerica (1852): Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka ženska, ki je ne
prijateljica
- prijateljica
  Ferdinand (1884): reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica še odgojiteljica najinemu otroku. « Slutil je, da tudi sam ne
- prijatelza
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba ſe tvojih
- prijatlica
  Divica Orleanska (1848): svitlejšimu na svetu Bi bila čast – alj ona ga zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar

prijateljice

Na Žerinjah (1876):	mirnega premišljivega temperamenta, kateri je označeval vsako stopinjo in besedo prijateljice grofice Veronike, pri mladej njenej sestričini Ani nij bilo duha
Luteranci (1883):	potov nekoga, ki je bil ponosen nekdaj svoje pomočnice in prijateljice, naj pride vsaj krstit v Podgorje otroke in poročat ženine
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Ali naj zapustim v temnej noči hišo svoje nekdanje mladostne prijateljice ter se podam v vidno nesrečo! ... Nocój ne morem domú
Prvi sneg (1886):	suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši samoti bile jedino veselje, zdaj
Na krivih potih (1893):	so se shajala pri studencu. Bile so si prave, odkritosrčne prijateljice, a ne samo na videz, kakor je to tako pogostoma
Na krivih potih (1893):	je utrgala skoro sama skala. Bog se usmili! « »Veste kaj, prijateljice,« izpregovori naša znanka Malka, ki je tudi imela pri studencu
Najmlajši mojster (1896):	sme trpeti v svoji hiši. « »Torej tudi knjige, moje ljube prijateljice, hočete mi vzeti? Oh, ali ni to preveč? Saj ni
Dušne borbe (1896):	da Sidonija dobi štiriindvajset tisoč dote, in da so dotične prijateljice in znanke to skrivnost dalje trobile v pomnoženi številki. Tisočaki
Slučaji usode (1897):	Jako resno mu tedaj ódvrne: — Ali vas, gospod, pogled nekdanje prijateljice tako gane, da ga sami ne morete prenašati? Prijazni, skoro

prijatelze
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O

prijatlice

Stric Tomaž (1853):	njena sestra ne bila. Tu in Kasi se tedaj ko prijatlice, iz rodu, pozdravite in skupej z Emelino v Kanado popotvate
Roza Jelodvorska (1855):	bila, bodi tudi zdaj v njeni sreči nježna družbarica, zvestejši prijatlice in služabnice ji ni mogoče dobiti. «

prijateljici

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si okrepča s kratko molitvijo ter zopet k svoji slepi prijateljici hití, ktera je bila z jedjo ravno pri kraji in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v navadni obleki. Ko Fabíola spet stopi k svoji bolni prijateljici, nagovori jo ta tako-le ter prime za roko: „Moja ura
Ferdinand (1884):	Kaj rada je bila gospa Blanka z otroci pri svojej prijateljici; da ne bi pa zanemarjala svojih domačih opravil, morala je
Gozdovnik (1898):	»Pridem! « zagotavlja sledonajdnik, svoji prijateljici v sedlo pomagaje. »Ali tudi skoraj? « upraša don Avguštin. »Mislim

prijatelzi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih

prijatlici

Divica Orleanska (1848):	Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je
Tine in Jerica (1852):	podala v hram po moke, mleka, masla, in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi

prijateljico

Na Žerinjah (1876):	Tudi Veronika se ubrani počasi strastnega objetja, in potisne mlado prijateljico zraven sebe na stol: „To uže vem, Anica, da me
Zvezdana (1883):	ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila lažje odprta pot do vašega praga
Zvezdana (1883):	nekaj boljšega. Po jedi popraša skrivaje in bojazljivo Zvezdana svojo prijateljico, ali ni ničesar čula o Vratislavu in ali jej ni
Žrtva ljubosumnosti (1884):	je kakor dete, kajti pred sebój je videl dobrohotno mu prijateljico — umorjeno! ! Potrtega in plahega srca je vsakteri zapuščal Cvetkovo hišo
Beatin dnevnik (1887):	nikakor nadejala nisem. »Kdo vé? Večer je prelep, kneginja bode prijateljico zadržala takó dolgo kakor mogoče. « Nekaj začujena sem ga pogledala
Vanda (1888):	Smaragdo v sobo. Tiho je obstala na pragu in opazovala prijateljico, kako ji stari spomini sezajo v srce. Po mirnih očeh
Rošlin in Vrjanko (1889):	zakaj si pa bila danes takó rdeča? « vprašala je Klára prijateljico, ko sta šli spat in je ugasnila luč. »Kdaj? « dejala
Domačija nad vse! (1889):	poprašala je kakih štirinajst dnij po zadnjih dogodbah stara ženica prijateljico svojo, ko ste se sešli pri studencu. »Saj je, kakor
Od pluga do krone (1891):	si ti srečna, draga moja! » vzdihne nesrečna Anica in pritisne prijateljico náse. Potem pa reče hitro, kakor bi hotela govoriti o

prijatelzo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smeſha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam, ki je na pluzhah boléhala, pa s' tem selenim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav dobro snala; ji je dobro plazhovala, ino ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tudi to ſvojo prijatelzo je posabliva Mina nekoljkokrat mozhno rasshalila. Nekrat ſo goſpa Minina

▶ prijateljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tujščinu preskočiti. To bi bila kakor mala, pa v vsem prijateljska vojskica med nami, vojskica za slovenščinu vsa nedolžna i nekervava
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njega posluša in uboga. Tako je zvezala blagi duši najtesnejša prijateljska vez. Ko prideta v tisti del cesarskega poslopja, kjer so

prijatelske
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém

prijateljskem
- prijatelskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov v tem prijatelskim duhu bi imeli svojim bravcam tukaj oznaniti, pa žal nam

prijateljski

Grogov Matijče (1881):	ječal in debele kaplje so mu lile po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko
Rokovnjači (1881):	prime ponujano čašo, ovrtí jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo
Vanda (1888):	prerila. S poštenim móžem bi pa le rada ostala v prijateljski zvezi in ga je zato prosila, naj bi ji poléti
Dušne borbe (1896):	Emerih sta bila tovariša in že od dijaških let v prijateljski zvezi. Oba sta predavala na vseučilišču, oba sta bila znamenita
Gojko Knafeljc (1899):	svatje v »hotelu«. Grahorjevi so bili povabili dve znani jim prijateljski družini iz Ljubljane, a Gojko je bil povabil razen svojih

prijateljskim
Robinson mlajši (1849): hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24
prijateljsko
Valenštajn (1866): le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno

▶ prijateljsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljsko

prijateljski

Sosedov sin (1868):	delavno oblečen hlapec, vajete in bič v roci držeč, prav prijateljski pogovarjal, naj bo miren. Iz veže stopi mož kacih petdesetih
Milko Vogrin (1883):	preveč preziral. Robert se ni namreč prej nikdar proti Rihardu prijateljski obnašal. Tudi je sicer z njim malo, rekli bi lahko
Prvi sneg (1886):	prav ljubeznivo poslovil se od Mirka ter mu za odhod prijateljski stisnil roko. Ilovski si je znova prižgal ugaslo smodko, ogrnil
Iz življenja mlade umetnice (1890):	dejala sem, »saj sem Hrvatica. « In zopet sva si segla prijateljski v roké, ko mi je povedal, da je i on
Križ na poti (1891):	takó! Kdo vé, kaj bi se pripetilo! Ali ločiva se prijateljski, samó to mi obetajte,« reče Evdoksija na pol glasno. »Nikdar
Križ na poti (1891):	vesela oddehnila, zakaj bala se je že nepriličnosti. Na videz prijateljski se posloví prvi večer. Ko pride Marino pozno zvečer v
Strte peruti (1894):	svojem življenji. Odobravala sem nje misel in želje ter ji prijateljski svetovala, naj ne leta v svoji domišljiji preveč v višave
Trojka (1897):	žalostink in pogrebnih govorov, prosim, nikar! « ukazala je. »Pomeniva se prijateljski, brez sitnosti in očitanja; če ne, zbežim takoj. « »Zakaj ste
Slučaji usode (1897):	so bili že tam v službi, ko je še ona prijateljski občevala z Otmarjem. Vsi so poznali njeno razmerje z mladim

prijateljsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa leti vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi
prijatelno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker
prijatelsko
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Slovence; naj imenitniši je pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je

▶ prijateljstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijateljstva

Ultra! (1867):	Kakor pravim gospodična, četrt ure, in to samo zaradi starega prijateljstva, sicer bi bil že čez hribe in doline. Pojdi, sestra
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zvezkom bukev, ktere je sploh prav rada brala: od smerti, prijateljstva, od kreposti; ali vse se jej je zdelo tako vsakdanje

prijateljstvo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta
prijateljstvu
- prijatelstvu
  Blagomir puščavnik (1853): se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi

▶ pri jaz predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

pri meni

permene

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi aniovzi bodita permene inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv bodi permene dones inv navenzno N. N. Amen. INRI saptapja † BANN SAPTHA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. SHEGEN Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei N: prad vsiemi moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta

▶ prijazen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijazenpridevnik, splošni, nedoločeno

prijasen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je, de bi prijasen goſpoſki mladénzh hoſtnikarjov bil, ki je vezhkrat po ſvojim poſli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje

prijazen

Zlata Vas (1848):	blizo Ožbetove hiše upal. On pa je bil z vsakim prijazen, kakor poprej; temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je
Zlata Vas (1848):	vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se skoraj pri njem učilí, kakor
Divica Orleanska (1848):	Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo viditi ti nisi grozna mar, In
Robinson mlajši (1849):	sich bestreben. priležni passend. prijati gönnen, wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ljubi otroci! kaj ne, de je bil Abraham dober ino prijazen človek, ino tak celo do popolnama ptujcov? Po jedi, ko
Zlata Vas (1850):	dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini
Blagomir puščavnik (1853):	VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen
Stric Tomaž (1853):	kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da
Deborah (1883):	Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za

prijazin

Zlata Vas (1850):	ga samo obiskat, in gotovo tudi ni bil zastonj tako prijazin z njim. Veliki gospodje potrebujejo veliko denarja, in zato potrebujejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla ). Drevje ni le prijazin* kinč zemlji, temuč drevje je v nekterih krajih, kjer vetrovi

prijaznapridevnik, splošni, nedoločeno

prijasna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gorela velika luzh, bliſhezhe ſolnze, de dan dela. ˛Sijala je prijasna luna, de ſveti ponozhi. Migljalo je svesd bres ſhtevila veliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrokova ſeſtra od délezh vidila, de je králjeva hzhi tako prijasna, ino de ſe ji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	raki ſhzhidajo véſt. Katerza je bila prav pridna, dobro vuzhena, prijasna ino pametna dekliza, pa ſamo eno ſlabo ſlabo navado je
Genovefa (1841):	shganimi kamni (zégli) vloshêne. Solnze ni nikoli va-njo poſijalo , nikoli prijasna luna poſvitila. Malo ſvitlôbe dnéva ſkosi majhno shelésno mrésho in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moſt velika dobróta. Is Ljubljane bi potem bolj kratka in prijasna pot v Krajnj peljala, zhe bi v ˛Smelédniku — kakor pravijo

prijazna

Zlatorog (1886):	imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so plemeníti, »Žensko
Izidor, pobožni kmet (1887):	prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem

prijaznepridevnik, splošni, nedoločeno

prijasne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki saneſi. Saſlushila ga je, sakaj prijasne opomnize, ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako
Genovefa (1841):	prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi Tvoj tempelj. Nobene prijasne roke ni tù, ki bi ga pri kerſtu dershála, nobêniga

prijazne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede, s kterimi je Sultan sploh Lamprina nagovarjal, so bile
Blagomir puščavnik (1853):	ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje. Od tukaj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v gozd klical, prijazne besede bi bil tudi iz gozda slišal. “

prijaznegapridevnik, splošni, nedoločeno
- prijasniga
  Genovefa (1841): raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim zhaſu ſkasuje
- prijaznega
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): za brate, Bogá in cesarja. 80. Pastir. Tinče je nekega prijaznega spomladanskega dné pasel ovce v lepej, cvetnej dolini med zelenim
prijaznejšapridevnik, splošni, primernik
- prijaznejši
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): dokler sva skupej popotvala, sva jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga

prijaznejšepridevnik, splošni, primernik

prijazniše

Blagomir puščavnik (1853):	bilo morebiti več mogoče, da bi mi solnce lepše in prijazniše prisijalo kedaj, zdihne globoko, kakor sicer — Upanje ti si tolažba
Blagomir puščavnik (1853):	poda rekoč: ”Gospod vitez! te je dober sokol. ” Bric nekoliko prijazniše obličje nategne, sicer je bil vedno temnoličen in ogrožen, ter
Gozdovnik (1898):	bi bilo za vas, ko bi izvolili temu donu pokazati prijazniše lice. Ako ostanete pri tem obličju, lahko more do tega

prijaznempridevnik, splošni, nedoločeno

prijaznem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	tako potegnil za me, ostane še pri meni in pri prijaznem pogovoru nama večer prenaglo mine. Pozno je že, ko se
Oče naš (1885):	kteri je vse težave starosti in dolge poti pozabivši po prijaznem povabljenju prišel. Z Arkimboldom sta šla gospod Pavle in Štefan
Gozdovnik (1898):	potezah je bival izraz dobrotnosti, a ta je bila v prijaznem nasprotju s herkulovo krepoto njegovih udov. Priroda je bila tako

prijaznemupridevnik, splošni, nedoločeno
- prijaznemu
  Ferdinand (1884): in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje

prijaznipridevnik, splošni, nedoločeno

prijasni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel, naj bi ſi s' njimi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od
Genovefa (1841):	mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé ſté mi prijasni poroki, in

prijazni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mesto: Herein! po slovensko: Zdravo! In glej, pogodil sim! Naš prijazni sosed Radislav, ki tudi rad bere naše Novice, stopi v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v kristijanstvo napeljujejo. Poznal sim jih na Belipeči gospod fajmoštra; prijazni so mi bili, zató jih poznejši v Pečah, kamor so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel in prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav
Stric Tomaž (1853):	Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno
Blagomir puščavnik (1853):	stanuje. Od tukaj se vidi dalječ čez Rajno po daljni prijazni planjavi. — Vitez Bric, kakor hudoben in divji je bil, je
Blagomir puščavnik (1853):	mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas
Blagomir puščavnik (1853):	dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	petdeset ur od nas; domačini tukajšnje okolice pa so nam prijazni.

prijaznihpridevnik, splošni, nedoločeno

prijasnih

Genovefa (1841):	rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasveſelil, in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih

prijaznih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v dolgih kodrih po plečah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	več mar; temveč pa smo kramljali prijatelji med seboj v prijaznih razgovorih. Kmalu vendar oglasili ste se tudi trudnost in zaspanost

prijaznimpridevnik, splošni, nedoločeno

perjasnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo njih kup prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov
priasnim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh
prijasnim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi

prijaznim

Čas je zlato (1864):	mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl, ne bi bil uganil
Zoologija (1875):	se je utrudil, je izgubil plahost in ob enem s prijaznim ravnanjem in dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”

prijaznimipridevnik, splošni, nedoločeno

prijaznimi

Najdenček (1860):	še nikolj nikolj nisim jédel. Pri tem me je s prijaznimi besédami tolažila in mi božjo usmiljenost prav živo pred oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	nekoliko oddaljeni ves pogovor, so stopili bliže tolažeč Irca s prijaznimi, sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi

prijaznopridevnik, splošni, nedoločeno

perjasno
Sveta grofinja Genofefa (1857): je hotel s svijazhami vjeti. Piſal mu je namrezh prav perjasno piſmo, v kterem ſe ſe vé de le na vides
prijasno
Genovefa (1841): Pa vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz

prijazno

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in to, kar je Pavlu dobriga storil, očitno poblagoslovil. Lepo, prijazno hišo je imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi
Blagomir puščavnik (1853):	gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava
Zlatorog (1886):	ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati lišp dobíla? »Glej! Prijázno pač domačo hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še

▶ prijazno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijazno

perjasno

Sveta grofinja Genofefa (1857):	jim noſilnize naſproti ne perneſo. Preljubesnjivi ptizhki ſo okoli njih perjasno ferfetali in ſvojo shaloſt na snanje dajali, kako neradi Genofefo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ga sa prenozhiſhe proſil, kar mu je grof tudi prav perjasno dovolil. Grof ſe vé de ni nizh drusega miſlil, kakor

perjazno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi, ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vam jutro! de b' zdravi nam bili Vsi , ki ste perjazno nas k sebi vabili; Dans sprimi za srečo prihodno Vas

prijasno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vedil je, de je she toliko zhaſa bolan, ino mu prijasno rezhe: „Sdrav bi bil rad, jeli? “ Bolnik mu je odgovoril
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	próſi, de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jeſti
Genovefa (1841):	Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó milo, tako prijasno in s tako blagimi prôſtimi beſédami posdravila — je s ſtarimi
Genovefa (1841):	bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa
Genovefa (1841):	otrozhízhe peſtvâje ali pa sa roke dershâje tam ſtale, takó prijasno govorila — je po iménu in ſtaroſti otrok popraſhevala in jih
Genovefa (1841):	obdajale. Kadar je ſolnze v pomladi sopet tako ljubo in prijasno v votlíno ſijalo, je s velíko radoſtjo djála: „Ti ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki

prijazno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo
Blagomir puščavnik (1853):	prenočim in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi
Oče naš (1854):	za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim
Oče naš (1854):	celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nimaš s čem! ” Nikarte, prijatli! tako hudo; mi se čemo prijazno pogovoriti in do dobrega pretresti vse, in spoznali bote, da
Sveti večer (1866):	pri nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” —
Sveti večer (1866):	Kdo je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so
Oče naš (1885):	boljšo iskati. Ménart in Barba sta ponudila svojo pomoč; pa prijazno so se jima za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj
Revček Andrejček (1891):	ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš, Pavle, tvoj oče je bil imovitega kmeta sin. Na

▶ prijaznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijaznost

perjasnoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei vun danu, inu nikar perdjanu, je s' Chriſtuſovimi ſourashniki perjasnoſt imeu, je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet s'nymi perjasnoſt ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati sheliſh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paula Apoſtel. na Tita na 3. Poſtavi. Prelubesnivi! dobruta ¡nu perjasnoſt Boga naſhiga Isvelizharja ſe je perkasala: nekar savol del te

perjaſnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v' perjaſnoſt prevernil, inu se bosh sebi dobruvoshne sturil, katiri tebi ſupergovorę

prijasnoſt

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti. Prijasnoſt hudobnih ljudi namrezh ſe velikokrat v' ſmertno ſovraſhtvo prevershe. Na
Genovefa (1841):	ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt. Kako je sdaj vſe ſvítlo, jaſno in bélo! Vſe drevéſa

prijaznost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je turškimu pisal
Blagomir puščavnik (1853):	v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj se naj
Roza Jelodvorska (1855):	še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne
Gozdovnik (1898):	le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite, da smem nocoj ostati pri vašem ognju

prijaznosti

perjasnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska
prijasnoſti
Genovefa (1841): Ti ljubi Bog ! Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe

prijaznosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsejane. Dokler ste rastle, ste v lepi zastopnosti in sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno
Zlata Vas (1848):	ljudmí je bilo več jeze in prepíra kakor edinosti in prijaznosti. Otroci to vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne
Revček Andrejček (1891):	ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen vsa je preč

prijaznostjo

perjasnoſtjo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bode tebe Bog, ti pobeleni sid, katiri ſi svunei s'perjasnoſtjo pobelen, snotrei pa zhern, inu vmasan od ſourashtva, navoshlivoſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navoshlivoſti, inu golufije. Satorei ni bila dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet

prijasnoſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	boshji, na enkrat k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesni do njega. Le Juda is Karjota je ſ' hinavſko prijasnoſtjo veſ potuhnjen med njimi ſedel. Toraj rezhe Jesuſ: „Sdaj ſte

prijaznostjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa
Roza Jelodvorska (1855):	dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z nepopisljivo prijaznostjo Rozo: »Bog te blagoslovi ljuba hči,« reče, in jo prime

▶ prijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijema
- perjema
  Kuharske Bukve (1799): vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh
prijemajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh

prijemal

Zlata Vas (1850):	téh nekadaj tako zadivjenih ljudi od dne do dne bolj prijemal. Tudi za to je šla gospod fajmoštru hvala. Vsak teden
Viljem Tell (1862):	in spoznal je on, Ki me nekoliko popred je ostro Prijemal zarad neke male stvarce, In videl, da koračim proti njemu

▶ prijemljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijemljiva
- prijetljiva
  Gozdovnik (1898): pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela, prijetljiva, rokotipna, da z otoka ni bilo več moči videti ognjev

▶ prijeten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprijetnejšipridevnik, splošni, presežnik
- nar perjetniſhi(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vino poſtane ſhe dan donaſhni na altarju, o zhudo! Bogu nar perjetniſhi dar; satorej ga mora zhlovek le po pameti in

prijetenpridevnik, splošni, nedoločeno

perjeten

Kuharske Bukve (1799):	permęſhaj teh plęviz med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę
Kuharske Bukve (1799):	polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta: kuhaj peretníno v' lonzi na

prijeten
Blagomir puščavnik (1853): VI. VITEZA SKALODVORSKEGA ROPARSKI GRAD. Kakor prijazen in prijeten je Gorjanski grad pred razdjanjem bil; tako studogrozen in divjotrasen

prijetnapridevnik, splošni, nedoločeno

perjetna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhloveku od mladega perrojena biti. Nebesam, inu ſemli je ona perjetna, dokler zhlovek od Boga, inu od ludy dobruto prejme, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	govori.Tebi ni tręba na to miſlit; ti ſi toku lępa, perjętna, perludna; le en malu bòl tvoje glave bodi, tok boſh
Kuharske Bukve (1799):	inu druge perutne shivali. To je dobro goſpodinſtvo, pezhęnka je perjętna, ſoknata ; vender neposabi, de ſe more pezhi na zhiſti sherjavzi

perjetne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Povęj meni, kaj pomagajo tebi uſſe tvoje della, aku Bogu perjetne niso, inu koku be mogle njegovega po-

prijetna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtniga sadja pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi kaj prijetna reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nič ledu v zmerzlinico ne pride, ker bi potimtakim zmerzlina prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno
Deborah (1883):	ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati

prijetnepridevnik, splošni, nedoločeno

perjetne

Kuharske Bukve (1799):	vino, temuzh lę enſamo, al malo ſkup, katire ſe bol perjętne, inu ſe nam bol sdrave sdę. Diſhavno vino ſe nareja
Kuharske Bukve (1799):	252. Méſhana ſalata, ali smeſa. Naberi sęliſha, katire ſo narbol perjętne, poſtavim: kręſha, kìſliza, koperz, melíſa, petrov kluzh, inu take druge

prijetne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in zatorej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz kteriga se pa peške pobero, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa
Oče naš (1885):	Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na koncu lepe doline, ki se

prijetnegapridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on vé? Pevec (pripoje): „Se novega leta Vsak veselí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi, ktera ostane po

prijetniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni v ſvojih láſhkih domazhíjah prijetniga shivljenja ſo poſkerbeli tudi na Ilirſkim, kjer ſo ſe v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko zdraviši. kemikarca je bila; kakor tudi tista

prijetnejšapridevnik, splošni, primernik

prijetniša
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz

prijetniſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

obljubljeniga Odreſhenika. Kolikor zhiſtejſhi ſo naſhe ſerza, toliko umévniſhi ino prijetniſhi nam bo ſvéta sgodba od Odreſhenika ſvetá. 2. Marija. V'

prijetnejšepridevnik, splošni, primernik
- perjerniſhi
  Branja, inu evangeliumi (1777): brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu
- perjetniſhi
  Kuharske Bukve (1799): ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi
prijetnejšegapridevnik, splošni, primernik
- prijetnišiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese
prijetnejšipridevnik, splošni, primernik
- prijetniši
  Roza Jelodvorska (1855): vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče

prijetnempridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnem

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	jutra nas vabijo zgodej vstati in pod milim Bogam v prijetnem hladu svoje dela opravljati in zdrav zrak vživati. 7. Malega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in malo bolj pozimi na gorkem imejmo, poleti pa na prijetnem hladnem kraji, pa odeto, in nobene bolne živine ne dajajmo
Krivica za krivico (1859):	bi ne bila še celó njegove pohlepnosti omamila. Po silno prijetnem in veselem potovanju je prišel nazadnje dosti pozno v Petrograd
Anton Janežič (1870):	so nekdaj menihi Osojanski hodili opravljat božjo službo, stoji na prijetnem homcu nad Pogradom, farno vasjo, koder ponosno gleda po celem
Zvezdana (1883):	iz vsega srca, ki vam more zagotoviti srečo v lepem prijetnem mestu, ki bi bil povšeči vašemu očetu, spoštovan in časten
Arabela (1885):	psiček in dremlje. Na blazini pa leži stari Waldek, v prijetnem popoldanskem spanji prebavljaje svoj obed. Soba je bila starinski napravljena
Iz življenja mlade umetnice (1890):	nesrečni jarek ti! Bila sem z Rožo tu gôri na prijetnem samotnem griči. Bil je krasen dan, vreden biti prvi najlepšemu
Lisjakova hči (1892):	pa je krenil na kazinski vrt, da bi posedel v prijetnem večernem hladu. Sedel je za mizo, za katero je bilo
Roman starega samca (1895):	si bil, da samo strast in poželenje po bogastvu, po prijetnem življenju, ne pa naklonjenost do grajščaka, je Hortenzijo, mojega toliko

prijetnim
Genovefa (1841): lépim, prâv prijétnim kraju ſtal. Ko ſe je grof s ſvôjo mlado sarozhnizo

prijetnipridevnik, splošni, nedoločeno

perjetne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): imajo tvoje kadilu biti, skus katiru se ti Bogu en perjetne duh na uſſeh krajeh. Ta andla prov naspametnu, katire svojem
prietni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga isvelizhanja poſtali? Letó

prijetni

Oče naš (1854):	mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali

prijetnihpridevnik, splošni, nedoločeno

prijetnih

Spomini (1860):	nobenega opravila, se na vrtu, kakor, sem imel navado o prijetnih večerih, vznak vležem, roki pod glavo denem in nebeške zvezde
Moč ljubezni (1865):	moje sreče. Zato se bom ločil od prijaznih gričev in prijetnih planjav, po kterih sem preživel naj veseleje dni življenja in
Razne dela (1870):	uíde, Čuti dajo puste jedni. Bolj pobožne sive brade Nič prijetnih, malo slade. Jih nevesta le posluša, Govoriti ne poskuša, Tode
Anton Janežič (1870):	ni več mogel, kakor bi bil rad se sprehajati po prijetnih hribcih in dolcih; barčica njegovega življenja seje bližala h kraju
Mahmud (1870):	sveta združena, da ga ne bi sirova vojaka zbudila iz prijetnih sanj. Zaukaže jima proč, sam pa stopi raz konja in
Bolna ljubezen (1874):	iz sobice in kmalu bil sredi mesta ter stopal v prijetnih sanjarijah po tlaku. Saj me poznaš, da mi je tak
Na Žerinjah (1876):	dom. Nehoté se mu je vrival spomin na dolgo vrsto prijetnih in burnih dnij, katere je s tem prijateljem prebil tukaj
Ljubljanske slike (1879):	zapora, duh in telo sta silno razburjena, spanje nemirno, polno prijetnih in strašljivih sanj, „bo ali ne bo“ zmiraj po mladi
Zvezdana (1883):	a prepričamo se, ko je navadno prepozno, da je risanje prijetnih slik sladko delo, — pozabljevanje pa grenko ali naše moči celó

prijetnopridevnik, splošni, nedoločeno

perjetnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): potrebnega nausmilen. Koker enu lindek vojle ſa rane je enu perjetnu govorjenje, ter bo ſdajzi revshena tega bliſhnega poſhavbana, kader perludnoſt

prijetno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naklonil,) sadene na prav imenitno verſtízo. Bral jo je ſ' prijetno beſedo na glaſ rekozh: „Goſpodov Duh je nad menoj. Pomasal
Genovefa (1841):	ſerze rasjédala, in zhe je po tém kakiga lépiga jutra prijétno pétje ptizhev ſliſhala, je rekla: „Tako ſte veſéle in bresſkerbne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim dopisu — „kako prijetno je, kér ima po Novícah vsak bravec pravíco, kakošno znajdbo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. v zgorej oznanjenim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kočo polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v gorki izbi; hvala Bogu, da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti
Občno vzgojeslovje (1887):	ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko in prijetno, kot vspešno.

▶ prijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijel

priel
Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu sdajzi je Jęsus ſvojo rokó ſtęgnil, inu ga je prięl, inu je rękàl k' njemu: Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal

prijel

Genovefa (1841):	njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo rokó ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz
Čas je zlato (1864):	Čudno je bilo pa zares, de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je
Čas je zlato (1864):	de česar se je Lenče prijel, se je vse drugači prijel, kakor drugi ljudjé. To je, on je razumel, de je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le

prijela

Zlata Vas (1848):	Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to

prijele

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prav po potu, zakaj so se naše „Novice” noviga pravopisa prijele? Jez. Ali se ti pretežek zdi? ali ti morebiti ni
Oče naš (1885):	iz maternega srca izvirajoče besede so Mêljarda globoko v srce prijele. Zdaj je zvedel, da je bogastvo, ktero je nad vsako

prijeli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vidil', kaj je sdaj na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja
Tiun - Lin (1891):	hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno

prijelo

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pregledalo, kako se je cepljenje sponeslo, nepovoljen. Od št. 1 prijelo se je vseh pet cepičev, od št. 2 samo trijé
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Pri zelenej požlahtnitvi štev. 4 in 5 prijelo se je vseh deset. Primerjaje te vspehe z onimi, ktere

prijeti

Genovefa (1841):	obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti, ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	oči so mu divje žarile. "Jeli se mu bodeš pustil prijeti in leta in leta v ječi presedeti, tepec neumni. Vender
Tiun - Lin (1891):	vrhu tega zavratno napadli Tiun-Linovega slugo, ko Vas je hotel prijeti, tako, da se je pri padcu težko poškodoval. S tem
Tiun - Lin (1891):	svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni in katere mu plačati
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in je pahnil svoj nož skozi razpoko. „Ne morem ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom

prime

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi ji pomagal. Jesuſ gre k' njej, jo prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor shivino osdravljati, kadar jo shé ima. Poſluſhajte tadaj, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga in ne stariga in žarkiga laneniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne
Divica Orleanska (1848):	in pastarica V kraljevi hiši nima več opravka. Karol (jo prime za roko. )
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešati, posebno z dna in s strani, de se ne prime. Ko je zmerznjeno, naj še eno uro postoji; potem ga
Blagomir puščavnik (1853):	tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu
Ultra! (1867):	Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini
Zeleni listi (1896):	si v prihodnje bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih

primejo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtje sgubé, je boljſhi kakor pa v ſpomladi; ſe raji primejo. Tudi ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo, in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo
Zlata Vas (1848):	zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš
Gozdovnik (1898):	Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa je stal, kakor soha

primem

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas
Divica Orleanska (1848):	kér lepa, svitla, vredna glave Kneževske se mi zdi, jo primem zadnjič, In ko jo tak dvomé po rokah sučem, Pomembo

primemo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	i. t. d. In 4. Ako se tistega pridelka bolj primemo, kteri več dobička obeta. Navada berž umori vse zboljšanje. Navado
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dozdaj navadni bili; in d) da se tistega pridelka bolj primemo, ki veči dobiček kaže. 1. Da se bo na našem
Domen (1864):	ali tega. Jaz pa pravim, še zmirom je najbolje, ako primemo tega, kakor kterega domačinskega sinova. Kaj je pa? Jurec ga
Razne dela (1870):	zlo, Mé hčere tmin, za vse plačaje, Njegovih pêt se primemo. " "In če vbežati misli marno, Za njim sledé smo tam
Nevera (1878):	Proč toraj z vero! mi le pripoznamo, kar vidimo, kar primemo, vera pa je sramotna za naš napredek, za naš um
Slovenski svetec in učitelj (1886):	biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem kraji močno primemo,« pripoveda Zemižizen. »Severni kraj je za to ugodnejši, čul sem
Cigani (1890):	laskavca posluša, ta je podoben piskru, ki ga za ročo primemo. Cigan se z drugimi narodnostmi kaj težko zjedini. Z Rumunci
Od pluga do krone (1891):	takó nestrpno! Ali vražji je današnji svet! Ker se nosim primemo stanu in ne bodim raztrgan, jeli so me že pisano
Gospa s pristave (1894):	veljava in obstanek naše Avstrije pa utegnejo zahtevati, da vendar-le primemo za orožje. « »Pozvedite in sporočite mi zvesto, kako se razvijajo

primeta

Najdenček (1860):	Primeta me; obupanje me je prešinilo. Ubogi Mignon je strašno zatulil
Gozdovnik (1898):	pa seboj vzameva ujetnika, pojdeta za nama, dokler ju dobiva. « Primeta onesveščenca, pa ga vlečeta od piramide, na ktere pločadi sta

primi

Najdenček (1860):	dobro tvojemu gospodu in mu hočem poslednjo čast skazati. Jera, primi ga za noge; že gré! ”
Valenštajn (1866):	sprejeti. — Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna
Valenštajn (1866):	Za tacega me car še nej potrdil. Izolan. Le primi! primi! roka, ka te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	si le steno med soboma grel, ne pa sobe. Le primi za zid, pa boš videl, koliko si — na škodo sobam
Gozdovnik (1898):	bil prvi, ki se je vzravnal. »Nemarnež je omotičen. Hitro! primi ga in proč z njim! Ne čuješ, da gresta ona

primite

Branja, inu evangeliumi (1777):	k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu. Sabſtójn pravi Jęsus k' njemu: Priatèl
Divica Orleanska (1848):	jo išete: le urno, nate! Pustím jo dober kup. Tù! primite! – Ponudite vojšakam jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi

▶ prijetno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijetnejeprislov, splošni, primernik

prijetniſhi

Genovefa (1841):	tukaj dobro poduhaj! Ta viſhnjeva tù je vijoliza. Ta ſhe prijétniſhi duſhi. Na, tujih imáſh; vſe ſo tvoje! — in ſhe ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le prijetno in glaſno vſak poſebej glaſi, ampak ſhe veliko prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga

prijetnoprislov, splošni, nedoločeno

perjetno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni ſvet
perjetnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se tebi ſhe ſmert perbliſhuje, une bode tebi sîadku inu perjetnu, koker hitru boſhjo volo spoſnash, od katire uſſe letu koker

prijetno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato i. t. d. Mina
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je, de se slovenšina takó prijetno razvija, cvetè, in vsak dan več prijatlov dobiva. 5. Lepo
Zlata Vas (1850):	se je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in
Stelja in gnoj (1875):	za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega

▶ prijetno dišeč prislov, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

prijetno dišeče
- prijetno-dišeče
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le ob

▶ prijezditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prijezdi

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vsi zagledali, samo Hirlanda ne. Na blišečo belim konju dostojno prijezdi, oklep se mu je svetil, kakor srebro, imel je lepo
Oče naš (1854):	misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati. Dobre so bile pisma
Oče naš (1885):	misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati. Dobra so bila pisma

prijezdil
- prijezdaril
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče
- prijezdil
  Gozdovnik (1898): dve uri sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi

▶ prikazatelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

prikazatelji
- prikaziki
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine ali v soparčnih

▶ prikazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikazal

perkasal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdaj ſhe temne. Tukaj na gori ſe jim je Jesuſ perkasal v' ſvojim velizhaſtvu, ktero je njemu, ˛Sinu boshjimu, laſtno. Poſnemajmo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe tiſti dan ſe je Jesuſ sbranim apoſteljnam v' Jerusalemu perkasal. Savoljo ſtrahú pred Judi ſo bili v' neki hiſhi saklenjeni

perkasou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Sa koga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta je nega poterdiu. Ali je Chriſtus v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Taku je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Leta Angel
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu ſe je pa perkasou en Angel od Nebeſs, ta je nega poterdiu. Kader je

perkasov

Branja, inu evangeliumi (1777):	teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden

perkaſal

Ta male katechismus (1768):	koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu hudobneh se perkaſal, ter usakemu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	le bosh v'gvantu te gnade po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh

prikasal

Genovefa (1841):	ozhém ſkrije, de bi ſe sopet lépſhi v drugim ſvetu prikasal. Pri njenim pogrébu je bilo neismérno veliko ljudi, in vſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je na nebu ravno tak v prek leshezh oblak prikasal, kakor v létu 1667, kadar je tak ſtraſhan potreſ tukaj

prikazal

Robinson mlajši (1849):	tako daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanskem kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof.

prikazala

perkasala

Biblia (1584):	vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo djali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo

prikasala

Genovefa (1841):	je Genovefa is nékiga majhniga gôjsda, ſkósi ktériga ſo ſhli, prikasala in Vojnomirovo sagledala — ſo na Vojnomirovim svonovi sapéli, in ljudem
Genovefa (1841):	ſrezhevali, ſta ſe tudi dva romarja s dolsimi romarſkimi palizami prikasala in s muſheljni na ſvôjih klobuzih in romarſkih plajſhih. Ta

prikazala

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in se je letos po mnogih krajih Laškiga in Francoskiga prikazala, od ktere se je pa kmalo po več druzih krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Dunaja se je te dní kolera s strašno silo prikazala. — Goveja kuga se na Ogerskem tako razširja, da je ministerstvo
Sveti večer (1866):	nam se je dobrota božja v Kristusovem včlovečenji o božiču prikazala. Radi bi, da se tudi otroci, kolikor razumejo, vdeležijo tega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	5. Božja mavrica. Po velikej nevihti se je na nebu prikazala prekrasna božja mavrica. Janezek je ravno skozi okno gledal in

prikazale
- perkasale
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno
- prikazale
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki
prikazalo
- perkasalo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je angelj isgovoril, she ſe je drusih angeljev bres ſhtevila perkasalo. Vſi hvalijo Boga, ino pojó ſveto peſem: „˛Slava Bogú po

prikazati

perkasati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather † Emanuel
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo

prikazati
Gozdovnik (1898): pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor

prikaže

perkashe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne ſpovednik per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon

prikaže

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se prikaže svoje grozovitne moči še dan današinj zgubila ni. Z veseljem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od ktere jo obdelovaje živí, in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne
Divica Orleanska (1848):	resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže kraljica Izabó z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá
Zlata Vas (1850):	vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal. Ako terja, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	grojzdne bolezni. Če se veliko od straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se prikaže njen mož ves pijan. Evrota urno vtakne steklenici v pas
Zlatorog (1886):	Krog usten Anki prikáže se jok: »O pojdi mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant
Tiun - Lin (1891):	srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija, ohó! « zavpije straža na krovu

prikažejo

perkashejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe perkashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. BIeiweis ſvoje shelje rasodel
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo, ſliſhijo k ſamizhni pripravi ; per léſki, oréhu, hraſtu in koſtanju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mras slo ſhkodva dreveſizam , ktere ſe per pervi pomladni toploti perkashejo. Zhe ſo pa pokrite jim ne bo tako hitro ſhkodvalo

prikažejo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama

prikažeš

perkashash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudei mena utei nozhi tvoi prauh inu potvojei navadi se perkashash noi me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov: tebi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi

prikažeta

perkasheta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako
prikashete
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati

prikažeta

Roza Jelodvorska (1855):	ne pride. Ni ji bilo treba dolgo čakati, kmalo se prikažeta med velikimi vratmi dva otroka, ktera Roza priljudno pozdravi, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na zmerno kosilce. Nekdo poterka na duri in kmalo se prikažeta dva mlada človeka, vsem dobiro znana. „O kaka čast za

prikaži

perkashi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dati samoro inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	atai z anori Sobthc † zather † Emanuel † oshonai † aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Voda na semlji naj ſtezhe na en kraj, in perkashi ſe ſuhota! “ In tako je bila ſuha semlja in morje

prikashi

Genovefa (1841):	na sêmlji nikjér vezh mirú! Ali ſe mi pa ne prikashi v tako shaloſtnim ſtanu — prikashi ſe mi isvelizhaniga angelja in
Genovefa (1841):	Ali ſe mi pa ne prikashi v tako shaloſtnim ſtanu — prikashi ſe mi isvelizhaniga angelja in povéj mi, de mi odpuſtiſh

prikažita
- prikashita
  Genovefa (1841): mi spred ozhí poberita, in nikoli vezh ſe mi ne prikáshîta! — To je vunder zhudno,” je djál po tém ſam pri

▶ prikazati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dodati; kontekst

prikazati
- perkasati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse

▶ prikazek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pojav; Pleteršnik

prikazek
- prikazik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): še clo visoki gospodje, in poleg tega tudi kmetovavci. Žalosten prikazik je, če gospôski kmetovavci, po kterih bi môglo razsvetljenje pri

prikazki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	uhaja in sveti se lepši. To pa še niso vsi prikazki, ki jih hudo vreme s sabo prinaša. Delajo se tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so bile : 1. Kaj se pravi gojzd trebiti in kteri prikazki v rasti gojzdov sami kažejo, da je koristno in potrebno

prikazkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ta hudi” pritisne”. Kakor dolgo si človek ne prizadeva natornih prikazkov zapopasti, mu morajo vraže pomagati. Ali pa ni žalostno slišati

▶ prikazen samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikazen

perkasen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli. 27. Sdajzi pak je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno

prikazen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zlo zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali
Blagomir puščavnik (1853):	Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je še vedno kakor strahostudna prikazen v spominu. — Zdaj si nisem mogel druzega misliti, kakor da
Fizika (1869):	posoda, Destillirgefäss, 115. Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische
Fizika (1869):	stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib
Fizika (1869):	Prežigati, prekapati, destilliren, 115. Prijemališče, grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje
Kemija (1869):	jodom se zveže v čudovito spojino lepe vijolčaste barve. Ta prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo
Fizika (1869):	grabišče, Angriffspunkt. Prikazen, Erscheinung, 8. Prikazen fizikalna, physikalische Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren
Botanika (1875):	Posebna. prikazen so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se
Botanika (1875):	navadno, da se tam nikdar njive ne gnojé. Ta čudna prikazen se razloži iz tega, da zrak in voda med tem

prikazni

perkasni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	navadni poſtavi. S' gore gredé jim je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti

prikazni

Fizika (1869):	bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo.
Fizika (1869):	zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo v Pod.
Astronomija (1869):	Zapustivši te daljave in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše
Fizika (1869):	peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno
Fizika (1869):	vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje
Astronomija (1869):	vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za vsak kraj točno
Fizika (1869):	kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh
Fizika (1869):	živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku ) postrani na sklade. Druge prikazni* vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni

prikaznih
Fizika (1869): že poprej, da se priroda razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva
prikaznimi
Fizika (1869): pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi.

▶ prikazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikazuje

perkasuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	telo v' ſabóto pozhivalo. 44. Jesuſ ſpet shiví, ino ſe perkasuje. Jutro tretjiga dne je napoknilo. Ino glej, velik potreſ je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sjutraj in svezhèr pridno obéraj kébre in goſénze; poſébno ſe perkasuje v tém méſzu hudo ſhkodljiva goſénza, imenvana Şreberniza, ki je

prikazujejo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	od Logatca, in vse te vode se pri Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi
Astronomija (1869):	repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo, zato ne smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván
Občno vzgojeslovje (1887):	krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več

▶ prikimaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

prikimaje
- perkimaje
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): stariga gospoda zvesto poslušalo; ošter je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi

▶ prikipeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikipela
Ferdinand (1884): umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije
prikipelo
- perkipelo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj

▶ prikladanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

dodatek, pristavek; kontekst, Latinsko-slovenski slovar

prikladanje

perkladanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh del perkladanje. 1 Uwoshtvu sem jevt lubila, ke sem is mojem Synam

▶ prikladati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikladati

perkladati

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli nóſhe Ilirzov in Ilirjank perkladati. Od noviga léta ſmo jih dobili she dvoje obrasov, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	2. ſtaroſti 15 funtov ravno kakor v pervi, vſakdan vezh perkladati, kakor zhervizhki bolj raſtejo; v 3. ſtaroſti she 46 funtov

▶ priklanjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priklanja
Divica Orleanska (1848): norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na

priklanjali

perklanjali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſtavili; vaſhi ſnopi pa ſo moje oſtopili, ino ſe jim perklanjali. “ Bratje ſo té ſanje bersh tako isloshili, de bo Joshef
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno tistim malikam služijo , pred ktérimi ste vi svoje kolena perklanjali. (Konez sledí. ) Vrémenik. Ze od nekdaj so se modrí možje

▶ prikloniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikloni

perklone
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá, v' katerim je bilo ſto rajniſhov slata

perkloni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſpolnoval. Ponishna kakor ſpomladanſka vióliza, kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi

prikloni

Blagomir puščavnik (1853):	bi viteza pričakoval. Kadar Bric memo prijaha, se mu nizko prikloni ter mu dobro jutro voši; potem pusti sokola Bricovemu konju
Blagomir puščavnik (1853):	le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter, se nizko prikloni in pokaže perstan. Vsi dvorani se zaveselé. Cesar in cesarica
Blagomir puščavnik (1853):	oživljat se. Milko stopi ponižno s poti in se spodobno prikloni. O ko bi bil vedil, da je cesarica to, pokleknil
Blagomir puščavnik (1853):	prisežem, da plačilo dobiš, ker zaslužiš ga. ” — Milko se nizko prikloni rekoč: ”Cesarska svitlost! Ker sim milost pri vas našel, prosim
Revček Andrejček (1891):	omike, je pa vender jako prijazna). Dober dan, gospod Ovnovrog. (Prikloni se mu prav nerodno. ) Dober dan!

priklonil

Genovefa (1841):	Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od svojega popotvanja govoril, je baronu zeló dopadel

priklonila

Oče naš (1885):	je beraču, da naj gre, in žalostno je svojo glavo priklonila globoko v misli zatopljena. — Nacek je stopil k njej, jo
Gozdovnik (1898):	vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila. »Kolika sreča za mé,« dé Estevan, da vam je še

▶ priklonjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

priklonjenim
- perklonenim
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe ne móre hoditi, kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je
priklonjeno
Gozdovnik (1898): vzdigne širočko. Vojak se ne makne. Stal je mirno s priklonjeno glavo, ves v položaju napeto prisluškujočega, kakor bi hotel s

▶ prikrajšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrajša
Fizika (1869): s tem se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj
prikrajšaj
- perkrajſhaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le
prikrajšal
- perkrajshal
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh

▶ prikratiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrajšati; [sskj]

prikrati

perkrati

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti perkráti; resnaſhanje pak nam per ſlehernimu ſovraſh dęla.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe pak nam gnada boshja pèrkrati, kaj samóremo ta zhaſs pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gnade, katęra je en ſad tiga krisha, po tęj męri pèrkrati, kakor ſe naſhi ponovleni gręhi na kup gmęrajo. Zhe ſe

prikratiti
Oče naš (1854): milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil, ko sim zamogel, kakor drugi ljudje, svoje

▶ prikriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrije
Ferdinand (1884): prikipela na vrhunec. Kolikor si je tudi prizadeval Alfonz, da prikrije svoj dušni nemir svetu, vendar le ga ni mogel popolnoma
prikril
- perkril
  Sveta grofinja Genofefa (1857): je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
prikriti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene

▶ prikrivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrivalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bil v zmoti, ali jaz, kteri preljubo dete ni ničesar prikrivalo. — ” „Kakor svojo vero” ustavi jo Fulvij zasmehovaje. „Tiho, tiho! Ta

prikrivati

perkrivati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam ſe perkrivati per dobrih ljudeh. Pa Bog ga ni sapuſtil. Pet ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zéle tri meſze. Pa sdaj ga nizh vezh ne móre perkrivati. Is bizhevja tedaj ſplete jerbaſzhek, ga snotraj saſmolí, poloshi déte

prikrivati
Ferdinand (1884): ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je o

▶ prikrojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikrojil
- prikrožil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor mu je bila nar bolje priležna za izgovarjanje. Menalia

▶ prikupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prikupi

Spomini (1860):	mu je pomanjkovalo tiste odkritosti, ki nam mladega človeka nehoté prikupi. Dela se ni posebno poprijemal, ampak živel je, kakor so
Turški Pavliha (1864):	ne zanimiva. Čeravno jih je torej iz početka veča množica, prikupi se vendarle kmalo narodu ena najbolje; druge začnó hirati iu
Dragojila (1864):	obilnim zlatom, ki ga je iz Poloninih hramov seboj prinesel, prikupi si strežaja, ki se v Rašitovih sobanah ravno tako nesrečnega
Sosedov sin (1868):	za Fránico. Kdor materi otroka toži, težko se jej kedaj prikupi. Mati Smrekarica je videla, da ženica sicer skrivnostno pa s
Ponarejani bankovci (1880):	dvajset goldinarjev! In kako lehko dobi še več, ako se prikupi onému tujemu gospodu černošolcu, ki ga v Celji čaka. Zatorej
Milko Vogrin (1883):	zgolj ošabnost iz njega, a ta se kakor znano ne prikupi nikomur,. in tedaj tudi ni Olgi in njenej materi ugajala
Spletke (1894):	smela, ker je izprevidela, da se županji prav nič ne prikupi, kdor ne hvali njenega Štefana. ,,«No kakšen pomenek je že
Svatba na Selih (1894):	Do tega mu ni bilo, kakó bode govoril, da se prikupi Dragarju, Dragarici in Lenici. Nadejal se ni nikakih izgovorov, nobenih
Zadnji gospod Kamenski (1898):	bistra misel. Vedel je namreč, s čim se mu najlože prikupi. »No, ker je tako, vaša milost, prerokoval vam bom srečo

prikupil
Zlata Vas (1848): ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali

prikupila

Zlata Vas (1850):	pa si je šolmojštrica ljubezin cele vasi in lepo imé prikupila, in vsak si je prizadeval, ji dopasti. Cela vas je
Zeleni listi (1896):	ki je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je prikupila. Poprosi jo, ne bi li jo hotela včasi obiskati in

prikupilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): znajdbo prejela veliko zlato svetinjo; od tega časa se je prikupilo to jedílo ljudém tako, da v gostivnicah celó poleti je
prikupiti
- perkupiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): létmi zlo malo shita perdeloval; doſtikrat ga je mogel ſhe perkupiti, sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh
- prikupiti
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed

▶ prilagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilagamo
- perlagamo
  Pozhétki gramatike (1811): Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari

▶ prilast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilast

prilaſt

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt koſijo ali sa dragi denar v najém jemljejo: ſe koſ
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in kadar ajda zvete, jo pokoſijo s detelo vréd sa prilaſt, in ſe tako seliſh prevarjejo. Kdor pa detelo ſamo ſeje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni po njivah s koſhmi sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe travniki sa prilaſt

▶ prilastilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

svojilen; kontekst

prilastilna

perlaſtivne

Pozhétki gramatike (1811):	na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre
Pozhétki gramatike (1811):	nameſtime nanaſha na jardins, vertje, ktiri ſo moshki, ino mnoshni. Perlaſtivne nameſtimena. Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali laſt kakſhine ſtvari, kakor

▶ prileči glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilegla
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je prilegla, sin Abrahamov? ” ga vpraša Pavliha. „Ali hočeš une dve tudi

prileglo

Genovefa (1841):	prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav prileglo. Pa pri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ravno na pol kmetiško nosila, kar se ji nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo

prileže

perleshe

Pozhétki gramatike (1811):	ſo dvojne: narezhivne ino laſtne. Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s' ktirim
Pozhétki gramatike (1811):	zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha. Laſtno ime je, ktiro ſe perleshe eni ſami oſébi, al ſtvari raslozhni med drugimi, kakor: Adam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Po delu ſe nam pozhitek ino ſleherno veſelje vſè bolj perleshe. Sdaj Bog velí shivalim pred Adama priti, in ſleherni smed
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	romen ſlamnik, belo krilo ino pa bledo rudezh paſek lepſhi perleshe, kakor ſhe toljko draga piſana ino bliſhiva lepotija. To‐ rej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mu ne odzheſnila. — Pa ne ſamo ſtarim dreveſam ſe perleshe to sdravilo; ampak tudi mladim bo ta lek prav vſhézh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	semljo, ktéra ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar bolj perléshe. *) Dobro vdelaj semljo, in ne pognoji jo s opréſnim, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gnojiti, ſe nar bolj ilovnati ali tako imenovani debeli semlji perleshe. — V vinogradih ſe mora semlja od tert nekoliko odkopati, potem

perleže
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le

prileže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se bil nad tem pritožil. Meni se prav dobro prileže: še stara bohoričica mi je dopadla, pisali smo ſh, zh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	krompír namest pése saditi, kterimu se taka zemlja nar bolj prileže. V mastni zemlji pa, kjer krompír bolj v zeliše (krompírjevec
Blagomir puščavnik (1853):	manjši reči potegnem. ” Čuvajka prinese juho, ki se sokolarčiku jako prileže. Svojega moža pa po strani pogleda in ga opominja spat
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne sme reži dajati. Jačmen se starim in mladim konjem prileže, in je redivna piča. Trava se ne sme prepozno kositi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dnar spravi; slabo sirovo maslo se tudi domačim ljudem ne prileže in jim dostikrat želodec popači. Torej morajo gospodinje skerbeti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	tujim jezikom govoreči: Bon žur (jour)! Servus! Adio! — Lepše se prileže Slovencu, ako pozdravlja i ozdravlja lepo po slovensko, nego da

▶ prilegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilega

perlega
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi

prilega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more vse
Fizika (1869):	odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega, da ne more zrak mimo njega, in ako grejem vodo

prilegajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje zemljiščne razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	način, tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno

▶ prilepljajo glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilepljajo
- prilepljejo
  Rudninoslovje (1867): do 1/18 palca veliki, zlagajo se po kakej sliki i prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe

▶ prilesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prileze

prilese
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): potreba, bom she drugokrat piſal. ” Ivanek veſ shaloſten po ſhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar

prileze

Zeleni listi (1896):	zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s pestjo
Zeleni listi (1896):	Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga vpraša: »Kaj hočeš, Bogdan? « »Bogdan

prilezejo
- perlesejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla ne smersnejo, slaſti
prilezel
Gozdovnik (1898): hitel v jarek, iz jarka gori na piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste

▶ prileten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prileten

Stric Tomaž (1853):	„Gotovo je to volja božja“, poprime, neki prileten mož, „da je Afrikansko pleme (t. j. zamorci) k sužnosti
Stric Tomaž (1853):	tudi zgodilo. Suzana je bila perva na versti. Kupi jo prileten kupec, na videz dober mož. Mati ga prosi, še hčer
Oče naš (1885):	tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zelo prileten, poln milosti in ljubezni, drugi še v najlepši starosti, večkrat

priletna

perletna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila saſtonj njuna molitev; bila ſta namrezh oba she prezej perlétna. Ino nizh drusiga, kakor préd vſe bogabojezhe duſhe na semlji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	to se je zgodilo, desiravno sta bila že oba zlo perletna. Tisti pa, ki je tako rekel, je bil sam Bog

priletna

Cvet in sad (1877):	ni priročne postave. »Gospá, kosilo je napravljeno! « vpila je precej priletna ženska tjakaj za poslednji ogel hiše, kjer je bilo v
Mešana gospôda (1881):	uže oženjeni; ostalo ni druzega, nego da Justina uže precej priletna dobi za moža gospoda, o katerem se ni prav vedelo
Izza mladih let (1882):	njegovi sosedi. Bila je ta poprej njegova kuharica, in že priletna zbrala si je še dobro mladega moža, katerega je trdo
Roka in srce (1883):	je tudi varstvo usmiljenih sester. Njih mesto je zdaj prevzela priletna dobrosrčna hišna oskrbnica. Tudi po noči je zdaj samo ona
4000 (1891):	več prilike, da zagazi v pregreho nego ona, ki je priletna in kateri ne cveto rože po licih. A ni to
Usoda ka-li (1895):	prej. Ko pridemo domov, nam povedo, da čaka Poljakove neka priletna gospa že dolgo. Pridemo v sobo. Jeden sam pogled, in
Slučaji usode (1897):	li prav čitala in umela, ponovi še enkrat poluglasno: »Vesela, priletna, samoživeča gospa, bivajoča na svojem posestvu, išče družbenico, gospodično ali
Slučaji usode (1897):	pri njenem vstopu na njo opozarjala. Menila je, da že priletna gospá žeii samó za se družbenico, da bi jej stregla
Moja hoja na Triglav (1897):	Ta prilika je prišla od Jadranskega primorja. Pribežala je odondod priletna vdova, da si v svežem planinskem vzduhu ozdravi izbegane živce

▶ prileteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priletel

prilete

Revček Andrejček (1891):	šle na drobne kosce! (Vrže jih tako od sebe, da prileté Jerici v predpasnik. ) Jerica (ujame citre v svoj predpasnik. Smeje
Gozdovnik (1898):	počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prileté krogle pred lovce in za-nje, udarivši v kamenje branika in

priletel
Gozdovnik (1898): dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne

priletela

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vmaknila skalnati plošči, ki je doli z više med ju priletela in se ju skoraj nog dotaknila. »Mojster, vi ste spustili
Zeleni listi (1896):	stisnila roko, kajti nosila je Ljuboslavin predpasnik. Od tamkaj je priletela Vida in se zahvalila za jopico, katero jej je poslala

prileteli
Genovefa (1841): véter vlékel, je Boleſlav mnogotere serna pred votlíno ſtréſal. In priletéli ſo ſtershki in urne ſinize pred vrata votline jih pobirat

prileti

perleti
Sacrum promptuarium (1695): en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu
perletj
Sacrum promptuarium (1695): grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe

prileti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe, ker s mozhjo prishvishga , kadar pade, poravna, in
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur
Zeleni listi (1896):	dovolj ter ne utegnem paziti na tvojo muco«. Drugi dan prileti Vladko vesel izpod podstrešja. »Oče, oče. Zdaj vem, kje je

priletijo
- perletijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej

▶ priličen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpriličnejšempridevnik, splošni, presežnik

najpriličnejem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

stojí za poslopjem Tergesteo ravno pred podaljškom sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče

priličnopridevnik, splošni, nedoločeno

prilično

Zoologija (1875):	človekom in opico. V mladosti so možgani pri obeh razmerno prilično enako veliki, ali pri človeku rastó neprenehoma do njegovega popolnega
Trtna uš (1881):	splošnih nasvetov. Želimo, da si jih vinogradarji zapomnijo, premišljujejo in prilično se po njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči v marsičem
Občno vzgojeslovje (1887):	tam česa dodal ali izpremenil; sosebno se mi je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega
Občno vzgojeslovje (1887):	mu podaja pouk, zato se more ta stopinja razvitka prav prilično imenovati doba učenja ali šolski čas. Začenja in končava se
Občno vzgojeslovje (1887):	dopuščeno, duši pripisovati posebno vzmožnost poželenja (poželjnost), kakor tudi ni prilično, da bi govorili o posebni vzmožnosti čustva (čustvenosti). Pri površnem

▶ priličiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priliči
Kmetijske in rokodelske novice (1845): gospodje, gospé in gospodične, kakó se jim slovenska beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj
priličim
- prilizhim
  Genovefa (1841): mojo beſédo poſluſha, in po nji shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi

▶ prilično prislov, splošni, presežnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpriličnejše

najpriličneje

Občno vzgojeslovje (1887):	protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da je najpriličneje. S pametnim preudarkom doseže človek mnogokrat, da se konča spor
Občno vzgojeslovje (1887):	se pokazuje sosebno v igri. To vzgojno stopinjo imenujemo torej najpriličneje nazorno dobo ali čas igre. Otrok se vzgojuje doma ali

▶ prilika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilik
Genovefa (1841): tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi

prilika

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oglasi se nekako zabavljivo Torkvat. „Res, ali to je alegorija (prilika) pa še prav priljubljena,” prijazno odgovori Pankracij, „kakor tudi še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	po njej radi segli; saj posebno njim se podaja večkrat prilika, da jo pri svojem važnem opravilu porabijo na korist učencem
Zoologija (1875):	in živčevini, no tukaj to opuščamo, ker bode pozneje najlepša prilika o teh dveh tvorinah obširniše govoriti, ko bodemo obravnavali mišice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nismo odgovarjali na njegov članček; danes pa se nam nehoté prilika ponuja, še enkrat reči, da njegovi dokazi v gori navedenem

prilikah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim

prilike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med

priliki

prilici
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov

priliki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki, ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od kmetijske družbe poslednji čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno število dohodka, kteriga se nadja deržavno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki prebira, mi je vselej odgovoril: „Nimam časa toliko brati. ” Čakaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de gré v ptuje dežele. Gosp. minister je pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prašal : ali se kaj brošča v njeni
Fizika (1869):	naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako
Fizika (1869):	živali morejo videti le bližnje predmete, kteri se jim po priliki taki vidijo, kakor nam, če gledamo skoz draténo mrežo Vsak

priliko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na priliko: pervonj, drugonj i. t. d. 2. Gospod M. Majer v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tudi gore po njem, akoravno po gorah ne raste, — na priliko, limbarska gora, Limbarje, na Štajerskem in Kranjskem. Že pri drugi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so neki zaderžki parižkega zbora se izcimili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in zapravljivosti In se Imenujejo „Slavence”, kakor se je na priliko nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan
Valenštajn (1866):	vročej i Zaupno moja prsa na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz
Revček Andrejček (1891):	bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s to priliko. Če bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od

▶ priliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilij

perli

Kuharske Bukve (1799):	ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli
Kuharske Bukve (1799):	puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se od

perlij

Kuharske Bukve (1799):	shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.
Kuharske Bukve (1799):	na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti
Kuharske Bukve (1799):	inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj na miso. Zhe ozheſh
Kuharske Bukve (1799):	moke, eno shlizo vode, to męſhaj v' enim piſkerzi; potle perlij enmalo vode, na katiri ſo ſe ſpargelni kuhali, tudi en
Kuharske Bukve (1799):	dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba

prilij
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov

prilije

perlije

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	da se mu per tej priči kri curkoma iz nosa perlije. „Te preklete grablje! “ je rekel prav gladko po slovensko. Sadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dene v kako ſkledizo, in sraven ſe pol kosarza mleka perlije, in s kakim zvekam dobro smeſha. To ſe poſtavi ſhurkam

prilije

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ravno iz pod krave pride, k smeteni v pinjo prilije. Jez miſlim, de je Ferlanova pinja ravno savoljo tega takó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in vse skup se potem tako dolgo

prilijejo

perliejo

Kuharske Bukve (1799):	Selen grah v' kosi na ſrovim maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha
Kuharske Bukve (1799):	Med maſlo inu moko eni devajo tri rumenake, preden shupo perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt

priliješ

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	okisano vodo zmije, ki se napravi, če v polič vode priliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pestí moke in kaka 2
Kemija (1869):	neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako klejevej raztopini priliješ vode, na kterej si poprej kuhal hrastovo skorjo ali pa
Kemija (1869):	tvarog (Quark) imenovana. To isto se tudi zgodi, ako mleku priliješ sirišča (Lab), to je vode, v kterej se je namakal
Kemija (1869):	imenovano, se leta in leta ne spromeni. Ako vročemu mleku priliješ nekoliko kapljic kakave kisline, tekoj se mleko usiri, to je
Kemija (1869):	in čreslovnate raztopine se medsobno obarajo. Kakor namreč klejnatej tekočini priliješ čreslene kisline, nastane brezbarvena, kocasta, v vodi neraztopna oborina. Čreslena
Kemija (1869):	in guma na vodi več ne raztopita, ako njunim raztopinam priliješ dvojno kromovokislega kalija, jih potem posušiš in na solnce postaviš

▶ prilivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priliva
- perliva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim pridno perliva, dokler ſe ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne
- priliva
  Blagomir puščavnik (1853): Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok
prilivaj
- perlivaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpomlad v brasde, kjer hozheſh mejo imeti, poſadi in jim perlivaj. de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih
prilivati
Kemija (1869): pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino, ker

▶ priliznjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priliznjen
- perlisnen
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): le rada sa noſs vosi ? — Miz. Pak je bil toku perlisnen, toku ſe je snal ſukat okoli mene , take lępe rezhy
priliznjena
- perliſnena
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je
priliznjenimi
- perliznjenimi
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima

priliznjeno

perliznjeno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji perliznjeno vošilsko pismo pisati, v kterim se je zgovarjal, de zavolj

priliznjeno

Maria Stuart (1861):	ga umorili. Marija. Pa znala sem za to. Pustila sem, Priliznjeno vabila v mrežo ga. Kenedi. Mladost krivico manjša. Tako mladi
Čas je zlato (1864):	prav živo potreben. »Poslušajte me, ljubi moj! « mu pravi spet priliznjeno, »veste, de Vas imam rad, in de sim Vam sam

▶ priliznjenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priliznjenec
- priliznjenc
  Blagomir puščavnik (1853): Ime ji je bilo Jovana. Pa znal se je zviti priliznjenc, ko jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s

▶ prilizovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilizovanje

perliſuvanje

Ta male katechismus (1768):	V. Skus perliſuvanje, ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma

perliſvanje
Branja, inu evangeliumi (1777): kader kedu s' ſilo ali gvavtjo, ali tudi ſkus premozhnu perliſvanje enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo

prilizovanje

Stric Tomaž (1853):	bodi mojih misel in srečno bova še skupej živela! “ Tako prilizovanje in napeljevanje bi bilo lahko Tomaža v tem žalostnem času
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne z boleznijo, ne s smertjo — nekaj, kar zametuje vse prilizovanje in sovraži laž. To je duša in dokler imam to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	To je duša in dokler imam to, nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o

prilizovanju
- perlizovanji
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k vsimu znal

▶ prilizovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prilizoval

Najdenček (1860):	rekel, da nej se verne. Pa prijazno se mi je prilizoval, kakor če bi me bil hotel prositi, da nej ga
Najdenček (1860):	skočil ves vesél na mene, je lajal in se mi prilizoval, kakor je mogel. K sebi sim pritisnil ubogo žival z

prilizuje

perlisuje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je bil grosno sal mladenezh. Putifarjeva shena ſe mu smiraj perlisuje, ino ga hozhe v' greh pregovoriti. On pa ne pervóli

perliſuje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! nekar navirjemi, kader se leta leſhniva , inu ſapelliva lubeſn perliſuje. Ti imash vedet, de ni resnize v' nje, ampak le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sladkuſte, inu zèrklarie. Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy

prilisuje
Genovefa (1841): hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne

prilizujem

perlisujem

Pozhétki gramatike (1811):	ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte, ménim, al ſi perlisujem: tu te loues, ti ſe hvaliſh; il ſe blesse, ſe
Pozhétki gramatike (1811):	obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem, to je je flatte moi; tu te blesseras, ti ſe

▶ priljubljen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priljubljen

Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	goljufija ali kaj enacega. Obrajtan je bil gospod Komar, a priljubljen ne. Njegova oseba ni bila po tem, da bi se
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	je priden in bistroumen mladeneč, a pri svojih viših nikakor priljubljen, ker ni veroval na birokratično nezmotljivost in se je celó
Rokovnjači (1881):	se, da med sosedi graščaki novi neplemenitokrvni naseljenec ni bil priljubljen. Čim bolj je bil kak plemenitaš zadolžen in se je
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	Iz ubozega fanta napravila te je bogatega gospoda, postal si priljubljen zdravnik, spreten in spoštovan gospodar, lastník fužin, trgovski podjetnik, oče
Arabela (1885):	Četrto poglavje. Zdravnik Waldek je bil sedemdesetleten starec, priljubljen in spoštovan mestjan. Prakso je zavoljo bolehnosti opustil že pred
Cigani (1890):	moški. Razun te pijače pa je tudi duhan vsem jako priljubljen, kar smo že poprej omenili. Če podaš ciganu malo duhana
4000 (1891):	Luka, mlad, čvrst duhóvnik, vnet za slavo svojega stanú. Zeló priljubljen je bil ženskemu spolu, posebno mlademu. Tiste dni je umrl
Dušne borbe (1896):	Ker pa je bil resni, razumni, nadarjeni mladenič znan in priljubljen pri mnogih boljših obitelih, h katerim je zahajal kot domači
Trojka (1897):	prostejše se je gibal Radivoj, povabljen zdaj sem, zdaj tja, priljubljen in čislan povsod, duša društvenemu življenju! Pač je razvajala družba

priljubljena
Zoologija (1875): lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako
priljubljeni
- priljubljenej
  Botanika (1875): Gnaphalium Leontopodium) in pri tako imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega

priljubljenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ž njim enega najboljših juristov in najdelavniših in ljudem najbolj priljubljenih uradnikov. — O. gvardijana tukajšnjih kapucinov so našli davi mrtvega v
Botanika (1875):	fuchsija (Fuchsia), iz južne Amerike doma, je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva

▶ priljuden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priljuden

perluden
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de

priljuden

Zeleni listi (1896):	4. Priljuden deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló
Zeleni listi (1896):	naravno. Imeli so ga radi zato, ker je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal

priljudna

perludna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ludmy oppravet, katiri so k'meni pershli, uſſeilej sem bla perludna, perjaſna, postreſhliva, inu ſgovorna, inu ravnu ſatu sem jeſt zel
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je ta, de ji ni para ! okrogla koker Igrazheza , perpravna, perludna ! to je vſe shivó, vſe polnu lubęsni, inu ogna ! — inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ni tręba na to miſlit; ti ſi toku lępa, perjętna, perludna; le en malu bòl tvoje glave bodi, tok boſh ta

priljudna
Genovefa (1841): zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo

priljudne

Genovefa (1841):	duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale
Zlata Vas (1848):	zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge

priljudni
Izidor, pobožni kmet (1887): Malo je bilo otrok v vasi, ki bi bili tako priljudni, vbogljivi in razumni, kakor je bil Izidorjev Ivan. Posebno so

priljudno

Genovefa (1841):	priljudno veſêlje zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	uboga kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor

▶ priljudnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priljudnost

perludnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perjetnu govorjenje, ter bo ſdajzi revshena tega bliſhnega poſhavbana, kader perludnoſt svoje maſila pomolly. Uſſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaderſhanje. 1 Ti se golfash moj Syn! aku menesh de perludnoſt je ena majhena zhednoſt, ali zhes shtivilu teh tugent; ſakaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	velike tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	more biti, ſa nebesa shtritali. Hodi ſa mano. XXXI. POSTAVA. Perludnoſt je ſlaſti enega brumnega hvale urednu ſaderſhanje. 1 Ti se
Abecedika ali Plateltof (1789):	godernanjam ſturi: ta ſi ſam ſebi teſhku shivsenje dela. Skus perludnoſt ſe nobedn neshali: le neperludnoſt ſovrasknike dęla. Lepeh gvantov nepremore
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſturiti, s' godernanjam ſturi, ſam ſebi teshku shivlenje dela. Skus perludnoſt nobeden ny shalen: neperludnoſt ſovrasbnike dęla. Lepe oblazhila ne premore

priljudnostjo
- perludnoſtjo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katiri tebi ſupergovorę. Ne uſſellej is mezham, temuzh vezhkrat is perludnoſtjo se puſtę sovraſhneki premagati, inu ſveſati; ſakaj tu je ta

▶ prilog samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pridevnik; Pleteršnik

prilog

perlog

Pozhétki gramatike (1811):	nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt
Pozhétki gramatike (1811):	zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog
Pozhétki gramatike (1811):	imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim
Pozhétki gramatike (1811):	Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen, rasvumna; saint, sainte
Pozhétki gramatike (1811):	à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene

prilog

Napake slovenskega pisanja (1858):	pravdodaten), časi: „j“ (blagodejen). b) Ime z glagolovo koreniko v prilog, meni je samo znano: „ritopaš“, pa tudi: „ritopašen“ (človek) = ein
Napake slovenskega pisanja (1858):	beseda, njemu sorodna, kakor: α) Glagolova korenika z imenom v prilog, redko v ime, na pr. „vertoglav, klapouh = von herabhängenden ohren
Napake slovenskega pisanja (1858):	ima precèj veliko sostav; zlagamo ga le z imenom v prilog, redko v ime, na priliko: „bezposlen = beschäftigungslos (srb. ), brezdušen, brezzoba
Napake slovenskega pisanja (1858):	Dalje se ta predlog časi tudi zlaga s prilogom v prilog, pa ne prav mnogokrat; in to spada uže med polóvno
Napake slovenskega pisanja (1858):	predlog. Zlaga se z glagoli, pa tudi z imeni v prilog ali ime, na pr. „razoglav razusten (velicih ust, Lašč. ), razvraten
Napake slovenskega pisanja (1858):	prilog, na pr. „edinorojen, pervorojen. “ β) Čislo z čislom v prilog, na pr. „samodeseta = zehnfach (Lašč. ), samostotero = hundertfach (Lašč. ), samodrug = selbander
Napake slovenskega pisanja (1858):	zahlwort) z imenom v prilog, pa tudi v ime. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi ne vselej, prilepek: „n“, še
Napake slovenskega pisanja (1858):	schlau, durchtrieben (Lašč. ) γ) Deležje zdanjega časa z imenom v prilog, na pr. „cvetečeličen“ δ) Zaime: „sam“ z imenom v prilog
Napake slovenskega pisanja (1858):	β) Deležje (mittelform) preteklega časa terpivnega naklona z imenom v prilog, na pr. „vitorog = von gewundenen hörnern (srb. ), zvitorep = schlau, durchtrieben

priloga

perloga

Pozhétki gramatike (1811):	piſano euil. Od sloshénih imén. Kadar je imé sloshèno is perlóga ino iména, oba v' mnoshnimu jèmleta ná ſe mnoshno podobo
Pozhétki gramatike (1811):	diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire ſo ino
Pozhétki gramatike (1811):	samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba perloga al glagola imata ravno tiſti ſklad kakor imé. Isgledi. Cet
Pozhétki gramatike (1811):	Pomin sa ſklade med glagolmi in perlogi. Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta ob enim zhaſu vpravlati eno imé
Pozhétki gramatike (1811):	ne ménja ne ſpola ne ſhtevila, kadar je na meſtu perloga al glagola. Poſtavim rekózh eni shénſki: Madame êtes — vous malade

priloge
- perloge
  Pozhétki gramatike (1811): Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo

prilogi

perlogi

Pozhétki gramatike (1811):	samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim
Pozhétki gramatike (1811):	beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna
Pozhétki gramatike (1811):	belle image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda
Pozhétki gramatike (1811):	ker pomeni eno nanáſhanje na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne

prilogih

perlogih

Pozhétki gramatike (1811):	à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna ſtopnja je, kadar je perlog ſam
Pozhétki gramatike (1811):	de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna, ſódnja, preſéshna. Stavna
Pozhétki gramatike (1811):	Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi. Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon

prilogom

perlogam

Pozhétki gramatike (1811):	kar poméni sur le point de ſkoro, ne blodi s' perlogam prêt à, kar pomeni disposé à, perpraven sa, bliso per
Pozhétki gramatike (1811):	kakorkól, ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans, tout aimables qu'ils sont, ne

prilogov
- perlogov
  Pozhétki gramatike (1811): lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga

prilogu

perlogu

Pozhétki gramatike (1811):	vióliza je manj lepa ko góshovka. Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que
Pozhétki gramatike (1811):	druge perſéshe. De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio, predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel trikrat) al le plus al
Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la

▶ priloga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priloga
- perloga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga krajnſkih nóſh ſerzhno veſeli, in kakor pervima dvema obrasama, ſmo

▶ prilogov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pridevnikov; Pleteršnik

prilogova
- perlogova
  Pozhétki gramatike (1811): lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na

prilogovih

perlogovih

Pozhétki gramatike (1811):	je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna
Pozhétki gramatike (1811):	tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je

▶ priložen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priložen

perloshen

Pozhétki gramatike (1811):	ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola, pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko. IsgIed. Mon pere et ma mère sont
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s kakim zvekam dobro smeſha. To ſe poſtavi ſhurkam na perloshen kraj, kteri od tega grosno radi pijejo, in vſi, ki

priložni

perloshni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo en perloshni krei, inu en perloshni zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi shelimo prau moliti, vuzhymo ſe od Chriſtuſa: poyſhimo en perloshni krei, inu en perloshni zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri

priložno

perloshnu
Branja, inu evangeliumi (1777): koker uſſaki vide, de je njemu, inu temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion

priložno

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kako bi se bolj vse potrebne in poslužne reči za priložno prepeljavo Hirlande pripravile. Drugi dan je vitez Oliven z odbrano
Fizika (1869):	isto množino zrakú je tedaj: 98 Ako tedaj zrak s priložno pripravo stisnemo v prav majhen prostor, poveča se njegova razpenjavost

▶ priložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priložen

perloshen
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je prav ! Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél vinoréje perloshen.

perložen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ostal. Vprašanje: kakó je to mòglo biti? Današnjimu listu je perložen list Nr. 10 perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mertev je , Kadar živ pa nikdar ne. Današnjimu listu je perložen list Nr. 13 perdjan.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	so perdjane zgorej imenovane bukvice zoper mučenje žival in pa perložen Cena prešiče v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt

priloshen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.

priložena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): naj naprej ne bode! F. C. ☞ Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis

priložene

perlogne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu

priloženem

perlognimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ bére. V pervo réd, v ktéro ſe nar manj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki ſo v zheterto réd sverſténi, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu“ vidi. Zhe vezh deleshnikov ali kmetovavzov k ti drushbi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe aſekuranzii po ti rasméri plazhuje, kakor ſe v danaſhnimu „perlognimu liſtu“ vidi. Kér tózha ene kraje vezhkrat od drusih potólzhe

priloženi

perlogni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ſtarim, ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ſtarim, ako jim bodemo ravno prihodnizh morebiti vſaki teden „perlogni liſt” perdjali. Plazhilo pa, sa ktéro ſe „Novize“ prejemajo, je

perlosheni
Pozhétki gramatike (1811): image, lepa podóba; beſede bon, bonne, beau, belle, ſo perlogi perlosheni imenam pere, mère, livre, image. Posná ſe, ktira beſeda je

priloženih

perloženih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih kazalo ali zapopadek vsih rečí, ktere so bile v

priloženo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ima prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora

▶ priložilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

želelen; kontekst

priložilen

perloshiven

Pozhétki gramatike (1811):	vernimo Rendez, vrazhajte, vernite Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo Perloshiven. Sdajni ali Prihoden. Que je rende, de vrazham, de vernem
Pozhétki gramatike (1811):	padimo. Tombez, padajte, padite. Qu'ils tombent, naj padajo, naj padejo. Perloshiven. Sdajni ali Prihodni. Que je tombe, de padam, de padem
Pozhétki gramatike (1811):	prejmimo Recevez, prejemajte, prejmite Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo Perloshiven. Sdajni al Prihoden. Que je reçoive, de prejémam, de prejmem

priložilnega

perloshivniga

Pozhétki gramatike (1811):	Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s'
Pozhétki gramatike (1811):	basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil, bi
Pozhétki gramatike (1811):	ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v' snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi de, naj shé; sans
Pozhétki gramatike (1811):	ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen perloshivniga que j'aimasse, de bi jes lubil. Sa tri druge vprége
Pozhétki gramatike (1811):	veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil ſim
Pozhétki gramatike (1811):	ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous soyez plus
Pozhétki gramatike (1811):	ſim ſe vuzhil vzheraj, uni téden. III. V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que
Pozhétki gramatike (1811):	3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que j'aime, finissant

priložilni

perloshivni

Pozhétki gramatike (1811):	3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu kaj ſturiti. 4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj ſturilo, al kadár dvómimo
Pozhétki gramatike (1811):	imaj. imaj ſi ali, naj imo imajmo imajte naj imajo Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. que je aye, que tu
Pozhétki gramatike (1811):	bodite, ali, naj ſte Qu'ils soiont naj bo, naj ſo Perloshivni naklon. Sdajni zhaſ. Que je sois. de ſim
Pozhétki gramatike (1811):	naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Perloshivni naklon. Sdajni al Prihodni zhaſ. Que j'aime, de lubim Que
Pozhétki gramatike (1811):	konzhajmo Finissez, konzhujte, konzhujte Qu'ils finissent, naj konzhujejo, naj konzhajo Perloshivni naklon. Sdajni ali prihodni zhaſ. Que je finisse, de konzhujem
Pozhétki gramatike (1811):	Nedoverſhen perloshivni. Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko: J'aimasse, tu
Pozhétki gramatike (1811):	aimarois, il aimeroit; nous aimeríons, vous aimeriez, ils aimeroient. Sdajni perloshivni. Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent. Que
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Il auroit fallu, treba bi bilo Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje
Pozhétki gramatike (1811):	poménu, kakor tukaj. Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah goſpoda d' Olivet

▶ priložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priloži

perloshi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſtopnoſt tiga arzata h' timu sdrauju tiga trupla nezh na perloshi, aku ta arznia snotrei na pomaga. Per osdrauleinu te duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	osdrauleinu te duſhe pa ta arznija h'sdrauju nezh na perloshi, aku Bog, katiri te rane tih duſh osdraula, na pomaga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſa muja, inu beſeda sabſtoin, aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple

priložil

Robinson mlajši (1849):	polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj pečenega korúna ino štiri citrone, ktere še so mu
Robinson mlajši (1849):	se je vnêla — užgala; Petek jo na zemljo vérgši je priložil še vêč suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je
Sveti večer (1866):	je bil narejen po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra

priložili

perloshili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni tulkain potrebovou Chriſtus, koker mi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sazhné, poshęgnaj naſho mujo, katęro ſi bómo sa vólo tęga pèrloshili, inu ſturi, de bómo bres ſpotikvanja na zęſti tiga isvelizhanja

perložili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam prihodnjič perložili. De bi pač lepó prizadevanje imenovaniga družtva povsod verlih prijatlov

▶ priložno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priložno

perloſhnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſvelizanje, inu ſa taiſteh, ſa katire ti skerbeti moresh, gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	shlishati, inu med temiſteme Svojo uro omoliti. Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki

priložno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): menda vendar smejo pisma tje oddajati, kamor je komu bolj priložno! Pod Novo vas sicer res spadamo, toda ne vemo kdo

▶ priložnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priložnost

perloshnoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakor jih my vshe potle ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna

perložnost

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi v zvetje vihrala. F. sh.A. Šembilja. Kdor koli perložnost ima, se pri nas z kmetam in rokodélcam večkrat pogovarjati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gospodarstva željniga imenujem, saj si res iskal vsako nar manjši perložnost, si svoje sosede v oblast pripraviti, požigal si in moril

perloſhnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker de be jeſt is njeh eno perloſhnoſt boſhje hvalle uſella. Jeſt nisem nezh na temu svejtu lubila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu teſhejshe pasti perloſhnoſt sturil. O kolkajn be njeh v' peklenskemu ognu nagorellu, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posteli postregla. Tu je mene ſlo troshtalu, kader sem jeſt perloſhnoſt urajmala mojem poſtarnem starshara v' lubeſni eno sluſhbo skaſati, inu

priloshnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	próge. Liſe ali proge v luni ſo nekadaj she dajale priloshnoſt vezh prasnim veram in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe

priložnost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hvaležnost milostljivimu vladarstvu skazali, ki jim v novi napravi lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in
Roza Jelodvorska (1855):	hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izdelke svetinje ali pa pohvalne pisma prejeli, nam je sedaj priložnost dana, po versti imenovati vse tiste, ktere je na Krajnskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš
Kemija (1869):	še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem
Izidor, pobožni kmet (1887):	se ljudje v eni družini tako sovražili. Dostikrat je imel priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi
Gozdovnik (1898):	Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne

priložnosti

perloshnosti
Sacrum promptuarium (1695): ſerza rad, de bi vmej nama myr bil, jeſt nikuli perloshnosti ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena
perloshnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi

perložnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri taki perložnosti že dostikrat veliko ljudi vbitih. Za tega voljo modre zapovdi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaj čez eno dobro uro niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje

perloſhnoste

Ta male katechismus (1768):	bom mogl, koker en druge; aku be pak naimel vezh perloſhnoste, ali odloga se spovedat, inu be umerl bom is po
Ta male katechismus (1768):	naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste h' grehu se varuvat, inu kr vizhnu hlagu poverniti. Je

perloſhnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te narvezhe podporne te zhiſtoſte. 3. Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem rezhem ulezhejo, ter imej strah boſhje

perloſhnoſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se taiſte dan, al saj , kader bo mogl, per pervi perloſhnoſti zhitu spovę, inu urednu S. Reshnu Telu prejme. 2. Dobę
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	more ſturiti, ke njega per Lublani nita ſna dergi po perloſhnoſti tega kraja v' eni ali drugi Cirqvi svoje soseske to

priloshnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve

priložnosti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	storili ? J, Tri stvarí, pervič: da bi domorodci pri vsaki priložnosti se nosíli, kakor pravi koreniti Slovenci; drugič: da bi si
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ti tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se ljudstvo v več létih komej
Robinson mlajši (1849):	prašati, če je pri ti ali oni priložnosti Robinson prav ravnal, ali ne, kaj bi si oni v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti vpraša, kedaj da je ob svoje oči prišel. „Jez še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti pomembni zibelki omeniti, v ktero nezakonske matere
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost

priložnostih

perloshnoſtih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne gine ta ljubesen? 26. Poſebni Jesuſovi nauki per mnogih perloshnoſtih. Piſmouk je k' Jesuſu perſtopil, ino ga vpraſha: „Uzhenik! ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	revſhine, kakor ſtanovanje ſrovih prebivavzov grajana, je she per vezh perloshnoſtih, poſebno pa letaſ ſprizhala, de tiſti, kteri Poſtojno tako grajajo

priložnostih

Blagomir puščavnik (1853):	dokončan. Gostovi se pred narazen odpravijo, kakor sicer v tacih priložnostih s terdnim sklepom jutri o pervi zori delo hišice pričeti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	grob, nad kterim je strop obokan — ta je pri tacih priložnostih altar, na kterem praznujemo sv. daritev. Na stenah vidite podobe

▶ primahati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primaha
- permaha
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30
- primaha
  Zlata Vas (1848): navada, kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je

▶ primanjkovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primanjkovati
- permankovati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nè! ne moremo vam ga dati, ſhe nam bi ga permankovati utegnilo; pojdite raji k' oljarju, ino ſi ga kupite, kolikor

primanjkuje

permankuje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kteri previdijo, de jim boljſhih daróv, modroſti ino zhednoſti, ſhe permankuje. ˛Svojo nepopolnamaſt ſposnati je namrezh perva ſtopnja k' popolnamaſti; prava
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlamnate ſtelje je nar bolji gnoj. Kadar ſená sa klajo permankuje , ali kjer ſizer malo ſená perdelujejo, morajo ſlamo sa klajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo she nekteri to ſtoriti

permanjkuje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Sazhnemo ſhteti, ſhtejemo in ſhtejemo, per oſemnajſtim koritu she ſirka permanjkuje, kreda nameſto ſirka na miso pride; ali popraſka ſe shupan

primanjkuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	morejo tako vspešno delati, kakor bi hotele, ker jim — denarja primanjkuje. Na Českem so iz skupljenega denarja nekdanjih srenjskih žitnic osnovali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vrednost mešanega gnoja (komposta) vzlasti zdaj, ko kmetovalcu čedalje bolj primanjkuje pravega živinskega gnoja. Zdaj je tudi v „Gospodarstveni prilogi” „Slov.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni, da mu primanjkuje — kakor marsikomu — osebnega in ne drazega kredita Upajmo, da kmetijska

▶ primašiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

zamašiti; Pleteršnik

primašiti
- permaſhiti
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.

▶ primer samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primer

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali
Fizika (1869):	Erscheinung, 13. Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10.
Botanika (1875):	sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo pobrateni. Primer tega nam je pod. 122., ki nam kaže povezek soraslih

primera

permera
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa

primera

Kemija (1869):	atome. Njihova pisava in njihova imena so razvidna iz sledečega primera: Od trojnega etilovega amina omenimo, da diši po sledih ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	moreš tudi takój, ko množiš, od dividenda odštevati. Prejšnja dva primera bi dobila potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	manjše od prejšnjega. Natančnejša uredba inventure razvidna je iz naslednjega primera.

primere
Zoologija (1875): knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen

primeri

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po metatezi Preslav ⁸). Pere ⁹) je samo ruskemu jeziku lastna prostesis — primeri: grad, gród in gorod. Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od
Fizika (1869):	bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba vzeti soli in vode, da
Kemija (1869):	tej lastnosti se tudi osniva barvanje platnenih in pamučnih tkanin (primeri §. 94). Drva, ki so nam tako potrebna za kurjavo
Zoologija (1875):	stoječih na mrežnici, a na vsaki nastane podoba dotičnega predmeta. (Primeri v fiziki §. 176). Za vonj, okus in sluh večidel
Aritmetika za učiteljišča (1885):	d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število

primerih

Kemija (1869):	Po neštevilnih primerih so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med
Fizika (1869):	glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako udarim s kládivom ob zvon, čujem zvok ali zvek
Fizika (1869):	Kako se dobé ti oddelki, dá se razjasniti najbolje na primerih.

primerov

Fizika (1869):	70. kaže pritlični vitel. Pod. 70. Iz vseh tukaj povedanih primerov se vidi, da sila zamore pri kolesu na vratilu delati
Fizika (1869):	se kakor srebro, dobi se živo - rdeči cinober. In takih primerov je še na tisoče, kjer se vselej stvari, s kterimi
Kemija (1869):	po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3 + 24HO, kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO

primeru

primeri
Botanika (1875): raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v sladorjevo raztopino, kakor gre
primerleju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kaki nogi, brez da bi bil prej šantal. V tem primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov

primeru

Astronomija (1869):	oddaljene zvezde. Polomér zemeljski oc v pod. 26. je v priméru z zvezdno daljavo neznatno majhen, in gotovo je, da opazovalec
Astronomija (1869):	prostor svetá vrženi, bodete se, enako kakor obli v prejšnjem priméru vrtéli, in sicer se bode solnce vrtelo okrog samega sebe
Botanika (1875):	dveh teles med sabo kakor 1 proti 8, v kterem priméru ju tudi vidimo spojena v vodo (kemija §. 32.). Iz
Botanika (1875):	kiselca ali pa vsaj manj, kakor kolikor je primérno gornjemu priméru, zato mora rastlina tudi imeti zmožnost, nekoliko v-se sprejete vode

▶ primeren pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najprimernejšipridevnik, splošni, presežnik

naj primerjenejši(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

književni: a) Ker imá naj popolnejši in vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski

nar primerniši(združena oblika)

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen

primerenpridevnik, splošni, nedoločeno

primeren

Fizika (1869):	Prikazen kemijska, chemische Erscheinung, 13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre
Občno vzgojeslovje (1887):	da je v soglasji s krščansko, drugače ne more biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu

primernapridevnik, splošni, nedoločeno

primerna

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zarudi; prosi, da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta
Kemija (1869):	v ogljenčevo kislino, z vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini
Kemija (1869):	je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61° C. Vsopljena njegova
Kemija (1869):	je oljnata tekočina zopernega duha po patoki in pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten
Fizika (1869):	napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je
Botanika (1875):	deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s tem, da so

primernepridevnik, splošni, nedoločeno

permerjene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	luni in v vſih drugih svesdah, kteri imajo ſvojimu prebivaliſhu permerjene teléſa , imajo pamet in ſe veſelijo ſvojiga shivijenja. Morebiti bomo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za

primerne

Ferdinand (1884):	zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne igle
Občno vzgojeslovje (1887):	namen je treba že mehanični spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko

primernej

Kemija (1869):	in se od vseh drugih prstenih rudnin razlikuje po velikej primernej težini = 4,44. V prah zmlet težec se z imenom: blank
Astronomija (1869):	namestuje zemljo, okrog nje pa peljemo manjšo oblo, mesec, v primernej daljavi od zemlje. Zopet primerno daleč od obeh naj bo

primernegapridevnik, splošni, nedoločeno
- permerjeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem
- primernega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako

primernempridevnik, splošni, nedoločeno

primernem

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojni smoter; 4. da vzgoja postopa po trdnem, vzgojnemu smotru primernem načrtu. Vzgoja je torej po načrtu osnovano delovanje na otroka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	bolj od rok. Oba načina, ako se prav in o primernem času rabita, dajata dobre vspehe, ako je način prav izbran

primernipridevnik, splošni, nedoločeno

primerni

Fizika (1869):	Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija
Mineralogija in geognozija (1871):	potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati teh
Botanika (1875):	v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov

primernihpridevnik, splošni, nedoločeno

primernih

Astronomija (1869):	mora dalje zdeti to, da pri teh znamenjih ne najdemo primernih sozvezdij, ampak vsakrat poprejšnje, tako n. pr. v znamenji. tehtnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	bi se v tem društvu moška mladina po telovadbi in primernih veselicah lepega vedenja in zdrave omike priučila. Pa kaj je
Občno vzgojeslovje (1887):	sosebno se mi je zdelo prilično, da sem uvrstil na primernih mestih zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S

primernimpridevnik, splošni, nedoločeno

permerjenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni

primernim

Astronomija (1869):	kar se pa v podobi dá le nepopolnoma načrtati s primernim skratjenjem. Raván poldnevnikova reže obzor opazevalčev pravokotno v črti HH'
Občno vzgojeslovje (1887):	posebno ta namen, da se v njih nadzorujejo in s primernim opravilom bavijo oni otroci, čegar roditelji morajo po celi dan

primernimipridevnik, splošni, nedoločeno

primernimi

Fizika (1869):	o pravilnosti tega gibanja, in potrjen pozneje še le s primernimi prikaznimi.
Kemija (1869):	v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec

primernopridevnik, splošni, nedoločeno

permerjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite , in nikar za zlo ne
permerno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vodnik ali vishar da, de ga vodi, in de na permerno kurjavo pasi; ta mora biti pameten, tresen in zhujezh zhlovek

primerjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našega razrečja izkušal, in sem takó svoj Slovensko-narodni slovnik in primerjeno slovnico po etymologičkih in analogičkih pravilih spisal, da bi raznost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno ime dal, ki ga je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar

primerno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ime: pasja divjost, s kterim nekteri to bolezin zaznamovajo, ni primerno, ker je divjost le eno znamnje lete bolezni, in se
Kemija (1869):	Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si
Mineralogija in geognozija (1871):	in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati
Zoologija (1875):	po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	previdnosti in o zaupanji v Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se
Ferdinand (1884):	kar se je le dalo. Preskrbel je v gradu stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego
Občno vzgojeslovje (1887):	otroku se vzbudi pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30.

▶ primeriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primeri

permeri

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov, inu po pravizi porozhena, tok
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Permeri se slednjič, de je pastirica v grajšini po svojih opravilih

permire

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe dobru misliti, inu derſhati, tok se nezhmejn vonder doſtikrat permire, de na besedi, s' katiro mi edn drugemu kaj oblubemo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy, nadapade, inu je tvoji naturi ſuper, tok

permiri
Sacrum promptuarium (1695): reſtalal shlushbe, de bi vſakitiri ſvojo shlushbo fliſsnu opravil: ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil

primeri

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar ſe vezhkrat primeri, kader kolovrate ob prasniku v kot poſtavijo ali jih vùn
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj raji primeri, kolikanj bolj živina pozimi brez dela v hlevu stojí; — drugič
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi za celo življenje kužne kozne bolezni ; 2) če se primeri, de bi kdo kužne kozé nalezil, jim vzamejo navadno hudo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh kakor so popred poke ali pokice bile; tudi se primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pol kvintelca kafre zgorej imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali osmodi, ker morajo pri obdelovanji
Čas je zlato (1864):	kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega se primeri, kar Lenčetu novega prijatla naklone. Kralj dobí visoke gôste. Bilo
Revček Andrejček (1891):	ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo? Jeklen. Saj veš

primeril

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gvircu), ktero tudi suhimu kóscu kruha, nar prijetniši slad dodelí. — Primeril te bom slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsem stvarem gib in življenje, in rast in veselje dodelí. — Primeril te bom južni deželi, kjer palme in oljke cvetejo; zakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vode, s tvojim duham podan, bo pred kraljam velavnost imel. — Primeril te bom daljej, če tvoje lepote po samim pregledujem, nar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zberzdá, in se k njemu nakloni , de mu piti da. — Primeril te bom krotkimu jagnetu, s kterim lev skupej prebiva: pozabil
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi najdel. — Le slabe besede so cloveškimu jeziku pripušene. — — Torej, primeril te bom, če po priprostim spoznanju tvojo oblažlivost premišljujem, milimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in čutilam darovano ali storjeno, je Bogu in ljudem dopadljivo. — Primeril te bom kraljevimu znamnju, ktero vsako reč, ki je z
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih nobenimu ne odkrije, zunej temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse svoje zveste kraljevnjane zbudila, in k večni aleluji povabíla. — Primeril te bom pervi hčeri stvarnika, ktero si je v to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in svoje divjote, in pri tebi svoje dni ostati hoče. — Primeril te bom tolaživnimu angelu, kteri terpéče obiskuje; lahke in kratke

primerila

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo pridnost in to, kar je Pavlu dobriga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel

primerilo

permerilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odrinejo domú. Doma povedó ozhetu vſe, kar ſe jim je permérilo. ˛Stari ozhe pa tarnajo rekozh: „Ob vſe moje otroke me
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko bi ſe permerilo, de bi pogorelz med poſtavljanjem ſpet pogorel, ſe mu ſhkoda

permirelu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prosila, katiro sem tudi uſſellej dasegla. Al kader se je permirelu, de sem svoje mohtuvze mejn andohtluvu, koker be imellu biti
Branja, inu evangeliumi (1777):	pogovarjala od uſſeh taiſteh rezhy , katire ſo ſe godile. Inu permirelu ſe je, kader ſta ſe toku menila, inu skupej ispraſhuvala
Kratkozhasne uganke (1788):	slehernemu zhloveku, pred tabo: inu se bo slehernemu ſa tabo permirelu? smert, ali umręti, pishe S. Pavl Hebr. 9. 27.

primerilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že se je unidan blizo Ljubljane primerilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil piján. Pijance
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na

primerimo

premerimo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po 13 kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši

primerimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	primerimo čverstim postavam, nenavadni pridnosti, krasni lepòti in bistrimu duhu naših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Metternich izvoljen za poročnika avstrijanske vlade. — Ako s tem pogovorom primerimo to, kar je lani ob novem letu cesar Napoleon avstrijanskemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Najloži in najboljši popišemo njega in njegova čutila, če ga primerimo pajku, ki sedí sredi svoje mreže in po dolgi lakoti
Kemija (1869):	živim srebrom in našli bodemo tako sostavo: Ako to spojino primerimo cinobru (e §. 12), tekoj vidimo da 35 utežnih delov
Kemija (1869):	103, 100, 1, kakor je bil pred spojen s kislecem. Primerimo namreč kislečeve spojine (a, b, c) z žveplenimi spojinami (d
Astronomija (1869):	velike dele. Če te kote razstrižemo po črtah, in je primérimo z enim izmed kotov, izrezanih iz. pod. l., najdemo, da

primeriti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in
Stric Tomaž (1853):	mora tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot s Špelo in z veliko drugimi, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do

▶ primerjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primerjanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus
Fizika (1869):	ima 10 ali pa 12 delov, ki se črte imenujejo. Primerjanje mér raznih dežel.
Fizika (1869):	nakloni se vód na stran težega telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne
Občno vzgojeslovje (1887):	živo vplivajo na njega in da sami proizvajajo njegovo razsojevanje, primerjanje in nakano. Dolgo moralizovanje ni nikoli umestno.

primerjanju

primerjanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal

▶ primerjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primerja

Fizika (1869):	pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.
Občno vzgojeslovje (1887):	deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim

primerjaj
- permerjaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po taki semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar
- primerjaj
  Botanika (1875): pa nikakor ne, da tedaj, rekel bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor

primerjajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	primerjajo, namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža

primerjal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu

primerjamo

permerjamo
Pozhétki gramatike (1811): tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor

primerjamo

Botanika (1875):	spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe
Zoologija (1875):	in ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v

primerjati

Divica Orleanska (1848):	Lahir. Kje malo svoje zasluženje smem Primerjati junaški slavi vaši? Kjer snubiti grof Dünoa se nameni, Tam
Stric Tomaž (1853):	vsi drugačni, kakor pri sužnjih; nikakor se me z sužnjimi primerjati ne moremo“, beseduje lahkomišljena gospa. „Vaše govorjenje mi da sumiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mestice je bilo to! Hafed se ni mogel zderžati je primerjati svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo
Botanika (1875):	odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka. « Konečno prosi Boga potrpežljivosti, ker tudi

▶ primerljaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primer; [sskj]

primerljajih

primerljejih

Stelja in gnoj (1875):	odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih, ni le dopuščeno, temuč je celó
Stelja in gnoj (1875):	za splošno pravilo, od katerega se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ

▶ primerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primerno

permerno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim vreménu. Ob zhaſu obilne mokrote v teshko ilovnato semljo

primerno

Fizika (1869):	D na eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè
Mineralogija in geognozija (1871):	obširno znanost v botaniki in zoologiji, zatoraj se te vednosti primerno ozirajo na okamnine. Vendar naj tukaj nekoliko naznanimo živalskih in
Občno vzgojeslovje (1887):	vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna
Občno vzgojeslovje (1887):	vsakem pouku dobro uvaževati. 3. Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav

▶ primešan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primešana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in

primešane

permeſhane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh, ki ga ondi dobi, je s shganjem smeſhan

primešane

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan z mažo svinčene beline, kteri je nekaj kafre primešane, in ktera se v apoteki dobi. Za en lešnik maže
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsaki dan enkrat s tinto, kteri je ravno toliko vode primešane, pomoči. XVIII Poglavje. Nadkopitne vgnjide. Njih vzroki so dvoji: Poškodovanje

primešanega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	takrat, kedar imajo zlatenco, od ktere mleko rumeno in od primešanega žolča tudi grenko postane. Tukaj se pomaga narpoprej, če se
Kemija (1869):	ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali rjave od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni
Fizika (1869):	je njegova gostota manja, morem si misliti, da mu je primešanega bakra; ako je pa njegova gostota veča, morem si misliti
Fizika (1869):	njegova gostota veča, morem si misliti, da mu je svinca primešanega. Ako si dam napraviti hrastovo gredje, ki je 1170 funtov
Mineralogija in geognozija (1871):	dostikrat po tem, da so zeleno naduhli. Navadno jim je primešanega nekoliko kobalta, zatoraj dajo z boraksom modro steklo. Trdota jim
Mineralogija in geognozija (1871):	in živec so bistveni deli granita. Koliko pa mora biti primešanega vsacega, da postane ta ali drugi kamen, to je prav

primešani

Mineralogija in geognozija (1871):	Jako značivni so majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu
Mineralogija in geognozija (1871):	Po tem, ktere vmesnine je več ali kteri minerali so primešani, razločimo: navadni lapor; apneni lapor ; glinati lapor; kremenati, peščeni, bituminozni

primešanih

Kemija (1869):	pa mehka in molka in piše. Drugi apnenci so po primešanih barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav
Mineralogija in geognozija (1871):	kristali prepredene votline v kamenji. Še moramo omeniti slučajno kamenju primešanih delov; včasi se namreč nahajajo v kamenji posamni kristali, pa

primešano

permeſhano
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje

primešano

Kemija (1869):	že opisali v fiziki, (§. 95). Vendar je tudi zraku primešano nekoliko hlapnih tvari, tako na pr. je v 10.000 bokalih
Kemija (1869):	plavežu se ne dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri tej vročini

▶ primešati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primeša

permeſha

Kuharske Bukve (1799):	v' ſrovim maſli na ognu preputí, ena shliza moke sraven permęſha, potle pa shupa goveja gori nalie, inu do dobriga vſe
Kuharske Bukve (1799):	ali dvęh urah selena ſarba, katira ſe med zukreni ſnęg permęſha.
Kuharske Bukve (1799):	polivkam dober duh inu pokúſ dajati, kader ſe med nje permęſha.
Kuharske Bukve (1799):	Nameſti vina, je dobro mlęko, inu takrat ſe en rumenak permęſha. — Peręſa je tręba oprati, inu med bęlo ruto ſtiſniti, de

primeša

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada, kjer
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dobiva suhe stelje in kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8

primešaj

permešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko

permeſhaj

Kuharske Bukve (1799):	naręditi: poloshi en koſez ſroviga maſla v' koſizo, ga rastopi, permęſhaj bęle moke, pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven
Kuharske Bukve (1799):	rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj drobno sręsaniga drobnaka; daj na miso k' męſu. 49. Gorka

primešaj

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rokah, ga pollota v vreli vodi zribaj in imenovanemu zdravilu primešaj. Hasnjivo je tudi nekaj voženčne vode dristlji pridjati. III. Poglavje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	2 periša soli. Lete slane kuhovine vzemi 1 maselc, ji primešaj 2 lota lanenega olja, in jo mlačno rabi za dristljo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in 4 lote solitarja v štupo zdrobi, in pollibri olja primešaj, da redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 libro loja, ga raztopi in malo ohladi, potem mu primešaj pol libre terpentinovega olja. Kedar hočeš to mazilo rabiti, razprostori
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	8 lotov koprovega semena, 1/2 libre drobno naribanega hrena. Tem primešaj toliko medu, da močic dobiš, in dajaj tega močica zjutrej

primešajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder
primešaš
- permeſhaſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): da, ako je vezh ſort ilovnate perſti , ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe
primešati
- permeſhati
  Kuharske Bukve (1799): je hrin prehud, ſe sna dalaj kuhati, enmalo vezh moke permęſhati, inu mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali
- primešati
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): z otrobi ali z drobom zmešana. Kislega mleka je hasnjivo primešati leti piči, kdor ga ima. Prepričal sim se, da od

▶ primoran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primoran

permoran

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	† Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnojite per verhu mozhneji, ſpodej plitveji. Kdor bi bil morebiti permoran, gnoj na njivo ſpeljati, naj ga dolgo pred ſetvijo, ali

primoran

Robinson mlajši (1849):	Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis izmišljevati, da bi ga dolgi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v celi okolici večidel pusta, pešena in kamnitna zemlja, sim primoran sadne drevesa večkrat v slabo, kot v dobro zemljo, saditi
Roza Jelodvorska (1855):	natočiti, in na zdravje preddedov spiti. Tako je bil vitez primoran kaj pripovedvati, in dolgi čas ga je zapustil. Žalostne zimske
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in torej ne more veliko moči dajati. Kdor je vendar primoran slame kermiti, naj zraven slame toliko več moke ali otrobov
Stelja in gnoj (1875):	najbolj blatnata, kjer se porabi največ stelje, bi skor bil primoran reči: ljudje stelje ne rabijo za snago živine, temuč ravno
Gozdovnik (1898):	je bil prečvrsto zabit v skalo in Mešanik je bil primoran prerezati ga. Od ostalega konca je bil košček, ki ga
Gozdovnik (1898):	ostati. Zakon savane ima le eno kazen za tako delo. Primoran sem to sodilo izreči. Imate kaj zoper to, sennores? « »N

primorani

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat
Roza Jelodvorska (1855):	Po stermini so bili primorani polagama voziti, in med tem jih revna Roza dohiti. Strašimir
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	veči pazljivosti. Ako je pa drug vzrok tega kriv, bomo primorani si drugej pomočí iskati, ako se nam še v prihodnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	jasno, čto daže te, kotorije ne želali bi slišatj, vìjnuždeni (=primorani) vnjatj jih golosu i soznatj vsju važnost pereživajemago nami momenta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	svedočijo. ) Al v prvi dobi rimskega nasilja prvotniki so bili primorani* zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. Tu so stanovali

▶ primorati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primora

Genovefa (1841):	ſvôje déte s mlékam té sveri rediti. „O Bog! kogá primóra ſila ubógo mater je rêkla in je puſtila déte koſhuto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prenaša, in se nevtrudi, dokler ga noč k počitku ne primora. — Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta svèt me je moja lastna skušnja napeljala. Ko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Bogu in gosposki čast, in povej naravnost, preden te ne primora mučna sila, govoriti resnico! «
Gozdovnik (1898):	dalje ne potuje, preden ga preganjanje Apačev na to ne primora. Tudi v taboru so čutili strel, ter menili to in

primoral

permoral

Biblia (1584):	taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu

primorala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali
primoralo
Čas je zlato (1864): daljnega pomislika višjemu inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi.

primoram

permoram

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves boga heloim inu skves boga mesiasa noi skves bopa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh da ti menei te shaz skashash skues ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. taba klizham noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5. Jas N. ta be sarotim noi permoram skues use kervave kaple: katere je Kriſtus nash Gospued nadravesu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana Geordius noi S. Krishtofa inu Leonhardusa noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sinu † inu per buegi svetomi Duhu † jes vas sbodram inu permoram skues ta Gospueda Jesusa Kriſta inu skues nia S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa

▶ primorje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

primorja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Barke se zoperstavljajo valovam prostiga morja, čolnovi se pa morajo primorja deržati. Napuh kosi z obilnostjo, južina z revšino in večerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se za kratik čas po morji vòzil. Ko malo od primorja odrinejo, vstane velik vihar, kteri jih je v tako neznano
Astronomija (1869):	črez otok Ferro, ki je v atlantskem morji blizo zapadnega primorja afrikanskega. Od tega, kot prvega poldnevnika potem štejemo naprej. V

primorje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	derhal divjih Mongolov, pred njimi beží preganjani kralj v hrovaško primorje. Kér še tačas ni bilo cést v Primorje, se je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil. Mongoli so hruli za njim. Na

primorju
- primorji
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in
- primorju
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti

▶ Primorsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Primorskem

Zoologija (1875):	veščec (Sph. nerii) prihaja v vročih letih od juga. Na Primorskem, na pr. okoli Gorice nahaja se skoro vsako leto. Ovniči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	bi vse vedel? Zadovoljnost z imenovanjem g. Winklerja je na Primorskem občna; časniki različnih strank in narodnosti so jo izrazili; med

Primorskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Gorice 10. t. m. Nadjamo se, da bo Slovencam na Primorskim, ki so zmirej zanemarjeni bili,

▶ princ samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

princ

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno novo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov namestnega vladarstva je pet

prinz
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mosh sbrala, ktero naſh dragi in viſokozhaſteni zeſarſki knes ali prinz. Nadvojvoda Joan v Gradzu prezhuva in vlada, in kteriga naj

▶ princesinja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

princesa; [sskj]

princesinja

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je komaj še mogla vlačiti se po tleh. Plašna steče princesinja iz stanice pred vrata, zapustivši gnjusobno tovaršijo, in kliče glasno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	Predno je duh nehal govoriti, mu je princesinja nevoljno obernila herbet in šla v svojo stanico, ne da

princesinje

prinzesine

Genovefa (1841):

ſo goſpodizhno — tako ſo ſe ſhe takrat vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti

▶ prinesen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prinesen
- perneſen
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jutra. Svelizhar je bil she v' tempelj Bogu v' dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo
- prinešen
  Botanika (1875): Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne

prinesena

perneſsena

Biblia (1584):	Ioanneſu v'jezhi Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jęzhi ob glavo djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó

prinešena
Gozdovnik (1898): naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili potrebne straže, pa legli spat. Solnce

prinesene

pernashane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane

prinesene

Botanika (1875):	Posebno se pa sadé v lonce od predgorja dobrega upanja prinesene pelargonije (Peiargonium), kterih je še čez sto sprevržkov, izmed kterih
Botanika (1875):	gledičija (Gleditschia), poslednja z dolgimi trivoglatimi trni, ktere, iz Amerike prinesene, so mnogokrat sadé, med tem ko šmarna detelja (Coronilla), gladež

prinešene

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo
Botanika (1875):	Kine prinešene nebine (Aster), georgine, ki so iz Meksike doma, kteri ste

prineseni
- perneſeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Ko ſo ti shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem

▶ prinesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prinese

pernese
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino pečenko. Ves

perneſe

Sacrum promptuarium (1695):	jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit: En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h'
Sacrum promptuarium (1695):	agens, nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſolzhnih breshinah, bolj tudi poleg gojsdov, in velizih vodá; vezh pernêſe v môkrih, ko v ſuſhnih létih. Ilovnata semlja. Ilovnata semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje kmetijſtva naj bo vedno delo , vedno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti

perneſse

Biblia (1584):	Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno
Biblia (1584):	ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse
Biblia (1584):	je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON
Biblia (1584):	pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno beſsędo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú

perneſſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu

prinese

Stric Tomaž (1853):	kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila
Blagomir puščavnik (1853):	in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! En dan v parižki razstavi. (Konec. ) Pervo za durhamskim plemenom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poti, ceste in vasí kaj zlo olepša in veliko dobička prinese. — Tako lepšanje vasí bo mnogemu lep izgled in veselje; eden
Valenštajn (1866):	V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli požár v tihoti mrkle noči Zapali
Zoologija (1875):	zažene na letečo ptico, posebno na čaplje, jo pograbi in prinese gospodarju. Lov s sokolom je bil jako drag, ali vendar
Ferdinand (1884):	ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi
Ferdinand (1884):	tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga; dete se je veselo smejalo staremu, prijaznemu možu. Tudi
Zlatorog (1886):	sobe gré lehnó, Po njej ozíra se vsakdó In komur prinese na mizo jedí, Vsak jé, če tudi baš lačen ní

prineſe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vode imela, kòpala. Martinek mlado seleno hojkino drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza
Genovefa (1841):	zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ”
Genovefa (1841):	dar nebá? Oba gréſta tedaj v votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe

prinesejo

pernesejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsi zavarvanci svoje letne plačila v gosposkino hišo na Verhniko pernesejo; takrat naj se pa tudi oglasijo vsi posestniki, kteri želijo

perneso

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na letu pernesla, kar nobeni drugi sad, tudi vinogradi, ne perneso. Ljubi Slovenci! ali bi ne bila naša dobra? posebebno k
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero vino

prinesejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja doma le

prinesel

pernesl

Ta male katechismus (1768):	zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se Maria
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl, de sem gnade polna, inu ſa samu tu sem se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se bo letu godilu? inu enkrat mojega Syna, ke

pernesou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa teſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja kaker bode mogou kier se boda bau smerti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi 7 vier natu bo te duh ta shaz namiso pernesou, od katera mash ti to perſt inu se bo furt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh? sate dar boshji noi gnado, katero si ti menei pernesou? Bueg bodi mad tabo noi mad meno pa viemeni te

pernesov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude velko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora svata al srabro Kader bo te Duh dnarje shje pernesov taka rezi jas taba sahvalim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti pa te shaz pokruepov jepa use kupa naprei je

perneſel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu je perneſel. Potlej ſe angelj ino mladi Tobija hitro verneta domu. Sa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sa to na ſvet priſhel, de je ta mir ljudem perneſel. Taki otrozi bodo ſvojimu Ozhetu tudi nekedaj v' njegovi nebeſhki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Pozhita ſi malo tukaj pod dreveſam! Grishljej kruha vama bom perneſel, preden ſe daljej ſpuſtite. “ Mu reko: „Veſelilo naſ bo, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velik jaſtrob je kako ovzo ali sajza, ali kaj taziga perneſel. Rozhno ſe podá kmet Tonej ˛Sever ali Lukelj imenovan v

perneſil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu

perneſsel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Budalu je rękel, de mo ga je en kmet pernéſsel. Shęntani keklavez ! — zhakej beſhtja, jeſt te bom vuzhil làgát. Goſpá
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu sa tebe, de bi ſe ti

perneſsu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Principibus Sacerdotum, & Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris. Kai mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po tem je szagou, je sam ſebe obeſſiu, inu v'

prinesel

Zlata Vas (1848):	na vojski bil, in jo je seboj v Zlato Vas prinesel. To je bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso
Zlata Vas (1848):	zmeril in je pod vsaciga imé zapisal, koliko de je prinesel. Tudi je znal vsak za‑se zapisati. Tako so od
Zlata Vas (1848):	kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v
Robinson mlajši (1849):	je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k ležišu postavil. Pak
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Tisti, pismo prinesel, v perlizovanji in hinavšini zurjen, kakor njegov gospod, je k
Blagomir puščavnik (1853):	zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in
Ferdinand (1884):	se je, da gospod ni pri zdravej pameti. Sluga je prinesel, kar mu je zaukazal grof; potem pa mu je voščil
Zlatorog (1886):	Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same
Gozdovnik (1898):	segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel, ko mu je treba rok, da se oprijema in drži

prineſel

Genovefa (1841):	moj príhod mosháma, ki ſta mi shivljênje puſtila, ſmerti nè prinéſel! Nak', nak'! Tù zhem oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me
Genovefa (1841):	napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel in djal: „Ali hozhete piti, mati! Takó vam je vrózhe
Genovefa (1841):	in vaſhe uſtnize ſo vſe ſuhe. ” Sdaj ji je mléka prinéſel in rékel: „Pite no, draga mati! dôbro je in ravno
Genovefa (1841):	in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti

prinesem
- prinesem
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš vso to gotovino
- prineſem
  Genovefa (1841): vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate umréti. Grôfova volja je taka! sakaj

prinesemo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	časnikov in ima uže zdaj nad 200 knjig. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo
Izidor, pobožni kmet (1887):	svoje delo in trplenje s kratkimi besedami Bogu v dar prinesemo ter večkrat čez dan svoje srce k njemu povzdignemo. Tako

prineseš

perneseš
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nas bo, če nam hladne vode ino kak grižljej kruha perneseš. ” Abraham hiti v šotor, ino reče Zari: „Urno speci podpepelnike

perneſeſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſ bo, zhe nam hladne vode ino kak grishljej kruha perneſeſh“. Abraham hiti v' ſhotor, ino rezhe ˛Sari: „Urno ſpèzi podpepelnike
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj ſtraſhnejſhi ſmert ognja. ) Zhe tedaj ſvoj dar na altar perneſeſh ino ti ſhe le ondi na miſel pride, de ima

prineseš
Zlatorog (1886): belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z
prineſeſh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili

prineseta

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga vpraša, kje de sta dekla in hlapec, de ne prineseta pijače. Sam naj pride in luč prinese, ker oni ne
Mlinar in njegova hči (1867):	del božjih rok? Saj je gotovo zadnjič. (Županja in Korenka prineseta Micko iz spalnice k vélikemu stolu, v kterega sede. ) Županja

prinesete

pernasata

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena

prinesete
Divica Orleanska (1848): Ark. In res se čudiva. Od kod je to? Zakaj prinesete To hudo znaminje v naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih

prineseva
- prineſeva
  Genovefa (1841): ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je pri vratih obſtal in mu

prinesi

pernesi

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	O pernesi moč od zgorej, De se čisto spokorim, Ti pernesi mir nebeški, De ga vživa duh človeški, Daj, de pridem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	O zveličar! pridi skorej, De se spolni, kar želim, O pernesi moč od zgorej, De se čisto spokorim, Ti pernesi mir

perneſi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ko je ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	savpije ſhe sa njo: „Proſim, tudi kak grishljej kruha mi perneſi! “ Odgovorí: „Kakor shivi Goſpod, tvoj Bog, de ga nimam kar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ravno dreva pobirala. Rezhe ji: „Pil bi rad; perneſi mi, perneſi vode v' kòrzu. “ Vdova je prav voljna ino poſtreshna. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe en verzh koritnjaka. Sazhnemo

prinesi

Divica Orleanska (1848):	za kralja našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje križanega Jezusa na moje ustni, vi pa, dragi Dijonizij

prineſi
Genovefa (1841): govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in

prinesite

perneſite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	biti! “ Ali ozhega ni puſtil isgovoriti; ſvojim ſlushabnikam rezhe: „Urno perneſite naj lepſhi oblazhilo, ino preblezite ga; perſtan mu nataknite, in
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasſeka junza, ino ga dene na dreva. Po tem rezbe: „Perneſite

perneſsite
Biblia (1584): le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli
perneſſite
Svetu pismu noviga testamenta (1784): inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli
prinesite
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu. XIII. Plačilo. Mestni prefekt je šel k
prineſite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili

prinesla

pernesla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	urſhoha sem jeſt mojemu Norbertu is nebes en bele gvant pernesla, de be on s'temi svojemi po Carbi S. Reshnega
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu nebu je desh dallu, inu semla je ſvoj ſad pernesla. Lubi moji bratje! aku bi bil kedu med vami od

perneſla

Biblia (1584):	inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo priſhli njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj

prinesla

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla. To je gospodična Kaban, ki je bila po telegrafu nalaš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana Aleksander rajnci zavdala ali
Maria Stuart (1861):	Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanovali Numidčanje, in prašal po Jubali. Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu moram. Če bi mu bila kaj dote k hiši prinesla, bi mu uže jezik zavezala. « Duh: »S čim se živi
Pripovedke za mladino (1887):	v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi. Ko vstopi ter vošči „dober večer,” padeta jej

prineſla

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt
Genovefa (1841):	in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in

prinesle
- pernasle
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam
- prinesle
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki so jih „Novice” prinesle v listu 87. tega leta; ako ni kaj prav, naj

prinesli

perneſli

Biblia (1584):	desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli, inu ſo ga proſsili, de bi ſe le njegoviga Gvanta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu ſo njega proſsili, de bi ſe

prinesli

Zlata Vas (1848):	pervi več sira in siroviga masla dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov
Zlata Vas (1848):	vsake hiše vsak dan zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od ptujih krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti
Zlata Vas (1848):	je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so vès dolg vernili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo, in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite

prineſli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga na dan prineſli, kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih

prineslo

perneſlu

Biblia (1584):	saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'
Biblia (1584):	je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu

prineslo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jim to samo za živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de bo veselo kipélo in na vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obeta vès svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni
Izidor, pobožni kmet (1887):	pa tudi vsi prizadevali Bogu zvesto služiti, kar jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški.

prineſlo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj ſe obdeluje, de bo verlo raſtlo in obilno ſadú prineſlo. Popiſovanja in osnanila, ki ſo ſe mi nar boljſhi sdele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drévjem v zaker iti, de bo zhverſto raſtlo in ſadú prineſlo dovolj ? — Niſim je kar beſedize ſliſhal ſhe, mi odgovorí. Takó

prineso

perneſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ' ſvetili

perneſso

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu. Vetrovi, Nalivi, inu hude
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku perneſsó dober fruht. V' mokrim vremeni ne mlade ne ſtare dreveſsa

prineso
Pripovedke za mladino (1887): ter hoče počakati, da bodo gotove ter mu ga nazaj prineso, žabe ostanejo pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva

prinest
- prineſt
  Genovefa (1841): ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in

prinesti

donesti
Roza Jelodvorska (1855): vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas
perneſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s

prinesti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét košev sadja. Juri. Oni lepó drevje
Roza Jelodvorska (1855):	v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	denar v spodnjo roko. Sosed je mogel tedaj bokal vina prinesti ukazati, kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da veš. Menda mi še
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem
Ferdinand (1884):	njegova veselost ga je zapustila. Pozabil je bil celo otrokom prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih
Oče naš (1885):	mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba
Tiun - Lin (1891):	ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali in kakor se je videlo

prineſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe

▶ pripasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripade

Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko
Oče naš (1885):	Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu Martonu kot najbližjemu

pripadel
Robinson mlajši (1849): Mislil je na vse strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dolgo nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo
pripadlo
- pripalo
  Robinson mlajši (1849): nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi, da bi predse

▶ pripekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeka

prepeka
Kmetijske in rokodelske novice (1847): ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé

pripeka

Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	v senčnem) kraji zato, da zgorej ležečega gnoja sonce ne pripeka in popolnoma ne osuší, ker tak gnoj ne zgnjije in
Zoologija (1875):	samo o solčnem svitu, zlasti o poldne, ko solnce najbolj pripeka. Bčelar (Sesia apiformis).
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dolgo ni, le posamezne revne hišice stojé ob cesti. Solnce pripeka hudó, zato stopam bolj priležno premišljevaje to, kar sem včeraj

pripekali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem na jagode pripekali, ki so še zlo mokre bile. Če pa to ravno
pripekalo
- perpekalo
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni tako perpékalo, in je hladna sápica pihljala, sté šle z gradú v
- pripekalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih
- pripekvalo
  Genovefa (1841): prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla

▶ pripeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeljan

perpelan

Biblia (1584):	na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on

pripeljane

perpeljane

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen

▶ pripeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeljal

perpelal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vaſha Gnada ! Nęshka. Tihu govori. Matizh. Sam Bog jih je perpęlal! kaj męnijo, kję je njih Goſpod ? Nęshka. Maram jeſt s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de bi naſs ſpęt na pravo pôt tę vęzhne poſtave perpelal, katęro je on v'duſho vſih ludy vtiſnil. Ali kaj

perpeljal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej med dvema gorama
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim

pripeljal

Genovefa (1841):	té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je vunder bolje, vſe nadlóge terpéti, kakor ſvôjo véſt
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nova volitev Francoskiga predsednika, kdo tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je pripeljal veseli Jutrobog — oj Jutrobog! zlato solnce juterno! pozdravljeno mi bodi
Valenštajn (1866):	spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvij je v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s

pripeljala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesar in Cesarica 1. dan tekočiga mesca popoldan v Ljubljano pripeljala; zdaj bomo pa povedali, kar seje v Ljubljani zgodilo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	voz priderdral. Žlahtna gospa Jeličnikova je bila, ki se je pripeljala in komej v hišo stopivši prašala: »Kje je moj dragi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje življenje vselej in povsod

pripeljale
- perpeljale
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino

pripeljali

perpelali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhaſe. Pred 260 léti ſo is Amerike krompír v Europo perpelali. „ 255 „ je sazhel Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	291 „ ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela

perpeljali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo mogli gledati. ˛Stanovitno je umerl. Sdaj ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga

perpellali

Branja, inu evangeliumi (1777):	je k'nym djal: Vi ſte letega zhloveka k' meni perpellali, koker de bi ludy odurazhal, inu polej jeſt ſim ga
Branja, inu evangeliumi (1777):	jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi ſe

pripeljali

Genovefa (1841):	Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor
Genovefa (1841):	kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je bila 155 gold. Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je
Blagomir puščavnik (1853):	ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz sim tisti mla-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali. Pri polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je
Tiun - Lin (1891):	Pa nismo se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero
Gozdovnik (1898):	vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev

pripeljalo

Sveti večer (1866):	pa slišal njih petje, ktero ga je le-sem v hišo pripeljalo. Hotel je dalje govoriti, pa glasú mu je zmanjkalo; silno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mesta ušel, ko bi me ne bilo neko čutilo semkaj pripeljalo, ki je še močneje kot strah. ” „Povem vam, da bo

pripeljati

perpelat
Sacrum promptuarium (1695): de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu

perpelati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh, inu sapuſti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	on sazheu iskati, Kar je blo sgubleno popreit, Tu nasai perpelati. On je na krishu sa naſs umeru, De nam je

perpeljati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hozhem v' Egiptu velik narod ſtoriti, ino jih ſpet nasaj perpeljati. “ Sdaj ſe vsdigne na pot v' Egipt. Na meji Kananſke
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poboljſhati jih hozhe. Zhes tri dni jih ukashe is jézhe perpeljati, ino jim rèzhe: „Jàs ſe Boga bojim, ino nikomur ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhaza, mu je perpuſheno, sidarje in teſarje ali zimpermane ſeboj perpeljati, de ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sme vsak gospodár 4 védra vina brez dacije iz Hrovaškiga perpeljati. Teško je vganiti, ktero vojsko ustno izročilo od Petra Klepca

perpellati
Branja, inu evangeliumi (1777): JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega

pripeljati

Genovefa (1841):	to s veſêljem ſtorili. Drugo jutro je grôf sapovédal, Gola pripeljati. Préden ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej domu pripeljati. Jeden sam ga ne zgane, voz sam pa tudi ne

pripelje

perpele
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku perpęle ena poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k'

perpelja

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe pa ravno v' tim zhaſi is meſta neka gofpòda perpelja. — Mina ne vé ad veſelja, kaj bi pozhela, kako obiskovavzam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta mika poskusiti, kakšna de

perpelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje, mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe
pripelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev

pripelje

Zlata Vas (1850):	obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterim sta
Viljem Tell (1862):	lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako združeni
Viljem Tell (1862):	livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene

pripeljejo

perpeljejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo vojaki Jesuſa k' ſmerti obſojeniga is ſvetne sbórnize na dvoriſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vezhkrat ſim njegove ſtariſhe opominjal , de naj fanta v meſtu perpeljejo, de bo poglèd sadóbil; pa tudi oni ſo ſe vſtavljali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kterih ljudoljubnim persadevanju ſo ſtariſhi v to sdravljenje dovoljili, in perpeljejo fanta, takrat 19 lét ſtariga, v méſtu. Deſiravno vſak ſlépiz

pripeljejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da
Botanika (1875):	podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo ga iz nekterih otokov in iz nekterih mest suhe južne

pripeljem
Tine in Jerica (1852): živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter

pripeljemo

Oče naš (1854):	nam ga dajte. Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da nej urno stópa
Oče naš (1885):	nam ga dajte. Morebiti vam ga v nekterih urah nazaj pripeljemo,“ je rekel konjik in vkaže Nacetu, da naj urno stopa

pripelješ

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi pokori pripelješ! De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš! De pastirja apostoljskiga
Revček Andrejček (1891):	roko! (Dá mu svojo). In mater tudi lahko s seboj pripelješ. Jeklen. Prav priden in dober hlapec je, ali za našo

pripelji

Oče naš (1854):	Tvoj bodi mertev! Pa vunder, usmiljeni Oče, če je mogoče, pripelji mi ga nazaj! “ Menart je potegnil sina od matere. Hotel
Valenštajn (1866):	Osodi vselej obveljá pravica, Ker srce jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim, pošlji brzo

pripeljite

perpelite
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je en malu tèſnó, tukej imajo ſaj doſti preſtora. Baron. Perpelite jih tedej ; vaſho veſsélje bo to moje; Jeſt inu moja

perpeljite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	lakota. Hitro hodite, kmal nasaj pridite, ino mojiga ozheta ſeboj perpeljite! “ Ino sdaj ſe Joshef Benjamina ſvojiga brata okléne, ino joka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tukaj perpertiga; vi drugi pa pojdite ſ' kupljenim shitam domu. Perpeljite mi potlej ſvojiga mladiga brata; ino vam bom verjel, in

▶ pripet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripete

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in imela v roki dolge romarske palice, na klobukih pa pripete školjkine lupine (mušel) po starem romarskem običaji. Vratar ju je
Občno vzgojeslovje (1887):	gibala in občutila. Kosti so telesu opora, na katero so pripete mišice. Tudi branijo najnežnejše in najobčutljivejše organe našega telesa, zapirajoč

pripetih
- perpetih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je sa kurjavo in sa ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov
pripetimi
- perpetimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa vſe ſorte blagá. Taka voshnja s vosovami. na hlapon perpetimi vkup naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo

▶ pripetiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripeti

perpeti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi

pripeti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede
Sveti večer (1866):	je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko očeta in mater izgubite, in kaj vam
Deborah (1883):	ž njim ne spečajo, da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala
Tiun - Lin (1891):	bližnjega evropejskega konzula. Vi ste odgovorni, ako se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor

pripetila

perpetila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgo, kar se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nam v Kropi en dan pozneje, to je 26. Listopada perpetila. 50 let je preteklo, kar Jakob in Marija Vidic v

pripetila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej
Gozdovnik (1898):	da je zavetnik potujočim, ali pa da se vam je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin

pripetilo

Ferdinand (1884):	k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža

pripetiti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In

▶ pripisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripisano
- perpisano
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi

▶ pripisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripisal
- perpisal
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski
pripisati
- perpisati
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tihoti zraka in pa nevtrudni pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker
- perpiſati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga sgubí.

pripišemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za 1, 2, 3, ... mesta dalje

pripiši

Stric Tomaž (1853):	se nič ne ganeš in vedno staro trobiš, pa sebi pripiši grozno kazen, ktero sim ti namenil. Ti bom že tvojo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	V ta namen postavi v korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ima zadnji razdelek decimalk na desni le jedno številko, tedaj pripiši mu ničlo, da bode število decimalk sodo. N. pr. enačbe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel, da bosta

▶ priplaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priplazi

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in ju sešije. Mojster se tiho priplazi, in viditi, de čevelj k čevelju siva, mu reče: „Ti
Gozdovnik (1898):	pa jo mahne v naznanjeni smeri okolu piramide. Pride in priplazi na vrh grobišča, a ne najde nikogar. Kar hitro je
Gozdovnik (1898):	je imel namero, da ga ne uduši. Stopi med grmovje, priplazi se neslišnih korakov proti smeri, v kteri se je oddaljil

priplazil
Gozdovnik (1898): ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona dva iskanca. Ležala sta na tleh, prav

priplazili

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	njegovih neumnost prav izplačati. Tiho so se tedaj za hišo priplazili in verv na dvoje presékali. Ljubi mojster Pavliha plombsne v
Gozdovnik (1898):	malim se je posrečilo, da so se pod vozovi vun priplazili ter bežali. Tudi ti so bili izgubljeni, kajti brzi jezdeci

priplaziti

priplasiti
Genovefa (1841): bolniſhke poſtlje vſtála, in ſim poſkúſila, ſe k vam ſim priplasiti. Sakaj nizh vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe

priplaziti

Gozdovnik (1898):	grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost jašeta proti taboru. Krik straže se čuje pred
Gozdovnik (1898):	tja pod sumahov grm. Ne bo vama težko, tja se priplaziti in z nožmi si jermena razrešiti. « To rekši, zapusti kraj

▶ pripoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripodi
Viljem Tell (1862): jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodí se viher iz preduhov, Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo

pripodil

perpodil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak gláſno trobénta pôje! Perpódil s ſábo je Valjhún ſerdíti Poshígat bôshje vêshe divje rôje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	trumo je zhes Dravo Po Kókri dôli v Kranj Valjhún perpódil. Şe móshu sdí, de grè le v ſmert kervávo, Bres

▶ pripogniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripogne

Oče naš (1854):	presveto Telo našega Gospoda, presveti zakrament altarja,“ odgovori Nacek in pripogne svoje koléna. „Visoko češeno in hvaljeno bodi zdaj in v
Maria Stuart (1861):	imé oskrunil tvoje. Zadnji nastop. Prejšnji. Burleigh. Nazadnje Kent. Burleigh. (pripogne koleno pred kraljico). Ohrani dolgo Bog kraljico našo, Naj pade
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče se zopet pripogne in jo pobere. Tako so oče vse črešnje eno po

pripognejo
- perpognejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take

pripogni

perpogni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osnaženiga ohrovta v slani vodi malo prekuhaj, dobro odcedi, perje perpogni, eno žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlico nadeve (file) vanj deni, peresa dobro eno čez drugo perpogni; dalje pa ravnaj kot z nadevanimi kolerabami. Višnjev ohrovt s

pripognil

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	rekó: „Glej, ko bi se bil za podkev le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati
Oče naš (1885):	odpuščenje. – Pri tem se je Ménart še bolj k bolniku pripognil in je še bolj srčno njegovi roki oklenil. Njegov glas

pripognila

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki
Zeleni listi (1896):	Vendar ta sreča ni trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel

▶ pripomoč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripomoč

perpomuzh

Ta male katechismus (1768):	Kruh, inu vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo perpomuzh v' Kristusova Telú, inu reshno kry toku prebernenu, de postanje
Ta male katechismus (1768):	je ta druga dila po potopu, tu je: ta druga perpomuzh od grehov, v' katire je en kersten zhlovek padl, prost

pripomoč

Viljem Tell (1862):	naroda „Zločinstvo hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i
Astronomija (1869):	neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji. Najboljša naprava na nebesken globusu bi bila

pripomoči
- perpomuzhe
  Ta male katechismus (1768): te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana

pripomočjo

perpomuzhjo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla

pripomočjo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posvetovanje o osnovi konkordata, ki je bila v Rimu s pripomočjo dunajskega višjega škofa izdelana, je izvoljena posebna komisija. — Od 16.
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	prenesi na novo lese. Tudi to se lehke dela s pripomočjo luknjičastega papirja, ali z mrežami ali pa s tem, da
Botanika (1875):	brez človeške pripomoči, od obdelane zemlje ali oranice, s človeško pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošno porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane

▶ pripomoček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripomoček

pomozhik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pitanju, v hlevi oſtane veliko dobre gnojnine, nar boljſhi kmetijſki pomozhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni, ſemtertje rastreſa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sna na nagloma ognjena neſrezha doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grosno radi pijejo, in vſi, ki ſo pili, pozepajo. Ta pomozhik ſe tako dolgo ponavlja, dokler ni ta marzheſ popolnama pokonzhan
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolgo ponavlja, dokler ni ta marzheſ popolnama pokonzhan. — Ravno ta pomozhik je dober tudi soper podgane, kjer ſe pa vezh, namrezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shido preſti , kakor oní. (Dalje ſledi. ) Sa hiſhne potrebe kaj. (Pomozhik soper ſhurke in podgane. ) Doſti hiſh je, ki od ſhurkov

pripomoček

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	na svoje stare dni bi bil imel lep in gotov pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane
Botanika (1875):	kakovo vtrgano rastlino razrezati, določiti in ime jej najti. Edini pripomoček, da rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko

pripomozhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred

pripomočka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): odvernejo, kar je moč, nadloge, ki izvirajo iz dragine? Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti

pripomočke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bomo to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na pripomočke, samo da se doseže veliki namen. ” Čudé se in pazljivo

pripomozhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſodniku, goſpod dohtarju, shlahtnimu ˛Shraju narózhil, sa sidanje moſtú dobrovoljne pripomozhke naberati, in lepo je ſliſhati, de ſe je she zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima ſvoje opravnike, per ktérih ſe dajo poljſki pridelki savarvati. Pripomozhke, ktere ta aſekuranzija vſim kmetovavzam ponúja , ki imajo vezhidel vſe

pripomočki

perpomočki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi
perpomozhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe ſe le

pripomočki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856. Pripomočki zoper dragíno. Od dragine današnjih dní govori vès svet. Pametni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali ž njegovim značajem. Pogovor

pripom ogleji(združena oblika)
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri niso bili popred v

pripomočkov

perpomozhkov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh,
pomočkov
Občno vzgojeslovje (1887): predstava združi, tem bolje si jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se

pripomočkov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta
Astronomija (1869):	Svit solnčni je pa tako živ, da človek brez posebnih pripomočkov ne more gledati va-nj. Od kod da pride ta svit

▶ pripomoči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripomoči

perpomoči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gotovo boljši na svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo

pripomoči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz kantonske
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in
Občno vzgojeslovje (1887):	razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu pripomoči k nazorni sposobnosti, to je prva naloga pouka. Otroka je

pripomogel

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	bi ga bil naročil, ali kteri je pri morenju djavno pripomogel. Tisti, kteri niso neposrednje pri morenju se djavno vdeležili, pa
Stric Tomaž (1853):	bi jih potem več, temuč vzajemno bi vsak po svojem pripomogel, da bi bil skorej le „en hlev in en Pastir
Čas je zlato (1864):	imam rad, in de sim Vam sam jest tako deleč pripomogel. Kaj pa še le smete upati tadaj ko bom enkrat
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	ti bodo kakor povsod tudi v tem predmetu naj boljše pripomogel in tvojo blagostanje pospeševal. O izvalenju jajčic.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	onstran gore obiskat, in tistemu, ki mi je z denarji pripomogel k premoženju, plačat dolg in obresti; danes je plačilen dan

pripomogla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju
pripomogle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dosegle. Za domovíno , za občni blagor in korist niso nič pripomogle, Slovenšini pa so vedno protivne bile. Pa — od mertvih nič

pripomogli

perpomogli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa boljſhanje kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po

pripomogli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi. Vſaka pomozh bo hvaleshno vseta, in po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je častno premijo dobilo, in ki so s svojo pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in

pripomoglo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	opravljanje razširja, gotovo ne bo to k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po
Roza Jelodvorska (1855):	da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot stokrat se praska za
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah

pripomore

perpomore
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode
pripomaga
Robinson mlajši (1849): veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj — velika

pripomore

Fizika (1869):	ktero ima zemlja zato, ker se vrti, pa sicer tudi pripomore, da je nihanje na ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni
Občno vzgojeslovje (1887):	mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta namen je treba že mehanični

pripomorejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vkup ga znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere
Zlata Vas (1848):	vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je njih um

▶ pripomorenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pripomoč; kontekst

pripomorenje
- perpomorenje
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je

▶ priporočanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporočanje
- priporočanje
  Tiun - Lin (1891): pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v
- priporozhvanje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje

▶ priporočati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporoča

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zbor na Dunaj. Za prid in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tudi olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam v bukvah in časopisih; tega ne! — kajti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	1857 Fr. Ravald, fajmošter. ) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča*, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi

priporozha
Kmetijske in rokodelske novice (1843): k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba

priporočajo

perporočajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če

priporočajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev ne posluša, ni kristjan, ampak hajd in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od

priporočal
Zeleni listi (1896): dobro zdravilo. Mislim, da nam jo je ljubi Bog sam priporočal, ko je rekel: »Kdor svojega otroka ljubi, ta ga tudi
priporočala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): sem imela vendar prav, ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev
priporočali
Mineralogija in geognozija (1871): ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H

priporočam

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico živo živo. Pa tudi tisti, ki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek. Temu pridenem iz Novic, leto 1843, stran 10 sledeče

priporočamo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	razjasnjene natoroznanske stvari in pa mnogo kratkočasnega berila. Toplo tedaj priporočamo „Vertec” vsem ljubiteljem slov. mladine, ki tudi ličen v svoji
Zoologija (1875):	prestopiti, ali to svobodo mora razum voditi in brzdati. Zato priporočamo zmernost kakor edino zlato vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še
Zoologija (1875):	vodilo za vzdržanje telesnega zdravja, še posebno toplo jo pa priporočamo mladosti, pri kateri se telo še razvija. Preziranje te lepe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je ta list v čisti srbščini in mi ga toplo priporočamo vsem onim, ki so srbščine uže vešči, pa tudi takim

priporočati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	verli podpiravci sviloreje po domovini. Le nekaj imamo mladim svilorejcem priporočati, da namreč brez dovoljenja gospodarja murvinih drevés se perja ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	3 gold. 50 kr. Dela takošne važnosti z mnogo besedami priporočati ni treba — pravi poziv — naša povestnica malo ima saborov tolike
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	preide od čednosti na zmernost, katero je vedno in vedno priporočati. Posebno je pa treba prepričati otroke premožnejših starišev, da bogatinec

▶ priporočen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporočeno
- perporozheno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz
- perporozhenu
  Branja, inu evangeliumi (1777): temu folku narbel perloshnu. Katiri pak brati snajo , nym bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss.

▶ priporočenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

priporočilo; SSKJ

priporočenjem
- perporočenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi

▶ priporočevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporočati; [sskj]

priporočevala
- priporozhevala
  Genovefa (1841): kako blagoſerzhno ju je Genovefa v ſvôjim poſlédnjim liſtu grôfu priporozhevala, in kako ozhétovſko je grôf, de bi pobóshno prôſhnjo ſvôje
priporočevati
- perporočevati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): so jeli ravno tako pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de
- priporočevati
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte potrebni reči
- priporozhvati
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bi ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga

▶ priporočilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporočilno
- priporočivno
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí

▶ priporočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priporoči
- perporozhi
  Sacrum promptuarium (1695): inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on yh
- perporozhj
  Sacrum promptuarium (1695): otepe, inu omlati: Drugi dan ſupet gre s' duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri
priporočil
- perporočil
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli
- priporočil
  Zlata Vas (1848): za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal. Brencelj je šel, kakor de

priporočila

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste me šivilo najšli, in dobrotlivo z seboj vzeli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar
Blagomir puščavnik (1853):	bo hvala za to! ” Ko se je tako varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in

priporočim

perporozhim
Sacrum promptuarium (1695): N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu

perporozhym

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perhranim, inu vaſs vſe ſkupej v'gnado Troſhtarja ſvętiga Duha perporozhym. Amen.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saſliſhati, kęr ſe jeſt v'tim zhaſsi v'vaſhe molitve perporozhym, inu vaſs vſe ſkupej Bogú isrozhym. Amen.

priporočim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jih poprej sadil. Zato pa tudi to ravnanje vsacimu živo priporočim. Neko drugo skušnjo sim o jeseni léta 1849 s hruševimi
Blagomir puščavnik (1853):	kar vse postavim,” tako si v serci mislim, se Bogu priporočim, in zdirjam, ko se znamnje da, z beličem na dvor

priporočimo

perporozhimo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tebi perporozhimo Ta ofer o Gospod! Nei tebi Bog dopade Naſhiga peitja
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	2. s'Tem ofram tud' srozhimo Duſho , ſerze, telu , Inu perporozhimo, Deb' tebi vſhezhu blo , Debi mi vſe dershali, Kar ti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	t. d. bode v kratkim dalje ſlediI. Poſebno ſe jim perporozhimo in proſimo ſhe drusih ſoſtavkov — g. M. Poshenzhanu: Prav rasveſetili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J. Oberdanku v ˛Shempaſu: Piſmo in bukvize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetvamo. — Le kako terdo ſeme, poſtavim : turſhizo — je dobro namakvati. Perporozhimo pa raji na vézher ſejati, de zhes nozh roſa ſéme
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. ―Goſp. K. proſimo kmetijſke opravila bolj popolnoma popiſati. ―Goſp. A.

priporočimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko mile slovenščine, posebno zato

priporozhimo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhe novize piſali, ſe pri tej priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt is deshele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe „Sora” po vſaki poſhti v zélim zeſarſtvu Mi pa priporozhimo „Soroda Imatinſko'' vſim prijatlam ſlovenſhine in ſerzhno jo bodemo ſprejéli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Njih dopiſi nam dopadejo in ſe ſhe v prihodno priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim kmetovavcam s pasljivoſtjo prebirati priporozhimo. ☞ Oznanilo. Novo leto je pred dúrmi in z njim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prejéti; Njih peſim nam je draga; bolj pogoſto! ſe Jim priporozhimo. — Goſp. A. P. Peſim „Njega dni,” je sa novize pripravna

priporočiti
- priporočiti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je
- priporozhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama

▶ pripoved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripoved

perpovedba

Ta male katechismus (1768):	Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gori, ter sposhtuj pershono tega starega. Mirkej, de tebe naprejde perpovędba teh starejsheh, ſakaj ony so se od svojeh Ozhetov navuzhili

pripovedi

perpovedi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa
pripoved
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Teobalda, čaka. Gospodična Hema je vedno le od lepih romarjevih pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene

pripovedi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela Oglejskih patriarhov niso verjetne. Razun svete vere je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	vojvoda Valkun. — Ali je dobiti grobni spominek našega Valvazorja? — Narodne pripovedi v tržaški okolici. — Slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Novo

▶ pripovedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripovedala
- perpovedala
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi
pripovedali
- perpovedali
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih

▶ pripovedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripovedoval

perpovedal
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako
pripovedal
Robinson mlajši (1849): hotel; je Milica pitala: Otče, kaj pak boš nam zdaj pripovedal? „Od Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili

pripovedoval

Genovefa (1841):	planili. Volk pa je tam ſtal, in vſo zhudno sgodbo pripovedoval, in ſolsé ſo mu v ozhéh igrále in vezhkrat je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala
Ferdinand (1884):	da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi grofič Ferdinand zbolel za kozami, ali pa
Ferdinand (1884):	izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci vina, katerega mu je samotarec ponudil, na dolgo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je pripovedoval o bojnem klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu

pripovedovala

Genovefa (1841):	sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina
Genovefa (1841):	môji roki poméni. Poſluſhaj tedaj pasljivo, kar ti bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj
Roza Jelodvorska (1855):	Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je viteza groza bila. »Tako! « reče on zdaj, »bi

pripovedovali

perpovedvali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): večim zaupanjem, kér so mi moji farmani z veliko hvaležnostjo perpovedvali, de ko so Brezniški farovž zidali v letu 1819, so

pripovedovali

Roza Jelodvorska (1855):	Pravila mu je, kaj so jo ljuba mati učili, kaj pripovedovali. Častimirovo serce je bilo mirno, ker misli da sliši svojo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	napčno leži. Pomaga se kravi, kakor smo kmalo od konca pripovedovali, da se kobili pomaga. Pri kravah se vendar včasi primeri
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in vodilo na eno in isto pot. — Kar smo poprej pripovedovali, tega se spominja sv. cerkev 20. januarja, in če pogledamo
Oče naš (1885):	Janeza, svojega najljubšega učenca, o kterem so mi mati toliko pripovedovali. O, če bi me tako ljubil. O, če bi bil
Gozdovnik (1898):	mož. Le tako naprej, potem bodo še več o vas pripovedovali. « Zdaj se postavi Kučilo sledovniku na stran, radovedno ga prašaje

pripovedovati

perpovedvati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žalostno Moric na to, ino mi začne vse od kraja perpovedvati. 10. Kdor preveč pije, malo popije.

pripovedati

Genovefa (1841):	je. — Boleſlav je imel sdaj vſaki dan kaj noviga materi pripovédati, pokasati in prinêſti. Kér ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsaciga poslopja, od vsaciga predelanja, podertja in noviga ozidja natanjko pripovedati, zato je lahko v vsakim vprašanju in dvomenju razlago dobiti

pripovedovati

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je duhoven
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Pa idimo sedaj jest” — rečejo mati — „po večerji jim utegnete pripovedovati po dobri moti. Za mizo se vsedemo. Bila je miza

pripoveduje

perpoveduje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vidila. ˛S ˛Simeonam ſe toraj ſtrine v' hvali boshji, ino perpoveduje vſim dobrim, kaj je vidila. Bog ſe jim rad da
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtvarze vezh ne posabiſh? kako ſi ſe tako popravila? “ Mina perpoveduje, kaj ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli
Sveta grofinja Genofefa (1857):	gerde lashi poreſnizhiti. Sdaj mu vſe od kraja do konza perpoveduje, ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova

pripoduje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zvest ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce

pripoveduje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik nobeniga otroka; tó ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ter se podali v svoje škofije domu. — Za gotovo se pripoveduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke in Milan
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo lagal, kar je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vidi, nego le dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo.
Pripovedke za mladino (1887):	vošči „dober večer,” padeta jej dva zlata iz ust. Potem pripoveduje, kaj da je v gojzdu doživela, in pri vsaki besedi

pripovedujejo

pripovedavajo
Divica Orleanska (1848): nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se

pripovedujejo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih krajih ravno
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od sultana pripovedujejo, da ima za svoje žene, ki jih ima v haremu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	izcimili: kakošni pa in kje, nihče prav ne vé; — tako pripovedujejo angležki časniki, da v Sicilii se širi punt od dné

pripovedujem
Mlinar in njegova hči (1867): to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo
pripoveduješ
Oče naš (1885): Nacka kapale. „Ménart, ali je pa tudi vse res, kar pripoveduješ? “ je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako

▶ pripovest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripovest

Robinson mlajši (1849):	nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne
Stric Tomaž (1853):	da pridem v kremplje tega hudobnega Legreta. “ Kasi zdaj konča pripovest svojega tugopolnega življenja. Zvesto jo je ves čas Tomaž poslušal
Blagomir puščavnik (1853):	Grajske vrata se odprejo, in vitez Miroslav stopi noter. III. PRIPOVEST NA OGNIŠČI. „Bog je našo molitev vslišal, reče vitez, sovražnika
Blagomir puščavnik (1853):	solnce nizko nagnilo. Nikolaj se pobožnemu očetu serčno zahvali za pripovest in za zaupanje in zapusti poslovivši se Blagomirov dom, ter
Zeleni listi (1896):	kaj za Božič. Jaz vam bom pa danes pripovedoval božično pripovest, v kateri se godi nasprotno, to je, v kateri ubogi

pripovesti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu lanjsko leto kmalo po

pripovestih

pripoviſtah

Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' pripoviſtah govoruv, temuzh ozhitnu vam bom osnanuv od mojga Ozheta. Na
Branja, inu evangeliumi (1777):	prejeli: de bo vaſhe veſſelle popolnema Letu ſim vam v' pripoviſtah govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v'

▶ priprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priprav
- perprav
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): iméli, ko bi ne bili she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ
- priprav
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali! — koliko bolj

priprava

perprava
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in druge

priprava

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza
Zlata Vas (1850):	ako varjete, de ne zarijovi in se ne samaže. Taka priprava vse pohištvo in vas obvarje, de se vam ni ne
Fizika (1869):	enakih težkot, nakloni se vód na stran težega telesa. Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18
Fizika (1869):	ločiti od zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno sostavljena iz treh delov, namreč iz
Fizika (1869):	ne bi se mogla ustavljati moč nobenega človeka. 103 Najednostavneja priprava za to, da se meri zračni tlak, je tlakomér (barometer
Fizika (1869):	tudi njegov tlak tim manji. Tlakomer je tedaj prav imenitna priprava za merjenje visokosti gora. Naredili so ga tako, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	skozi; al izreklo se je, da v dejanje stopi ta priprava še le tadaj, ako bi res nevarnost pretila Avstrijskim interesom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ne smemo pustiti, zavoljo vode v sod ne more. Ta priprava je dobra tudi zato, ker vinorejec po njej lahko vé

pripravah

Fizika (1869):	da porabiti za gibno silo, lahko se pokaže na prikladnih pripravah, kakoršne so Segner-jevo kolo in turbina. 88 Ako je en
Kemija (1869):	za pitje. Želimo imeti čiste vode, moramo jo v posebnih pripravah (glej fiziko 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda

priprave

perprave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is svojem
Kratkozhasne uganke (1788):	inu bres dimu se ogn naſtury, katir solſse v' ozhy perprave. Kaj so tu ſene ozhy, katireh zhlo vek naſhely imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav lepo in enakomerno po njivi ſejejo. Dobre ſo take perprave
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh

priprave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po nozhi , ali zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki hočejo na ministersko povabílo
Gozdovnik (1898):	odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in

pripravi

perpravi

Branja, inu evangeliumi (1777):	s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako moramo vosovam , ki po takih koleſnikih derzhijo, in vſi perpravi, kar je k temu gré, nove imena dati, sato, ker

pripravo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v sušivnicah. — Še hitrejši bi se dale jabelka s tako pripravo prevertati, ki je okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	storiti, tedaj se tudi ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona napiše nekaj verstic, zloži pergament skupaj, poveže

▶ pripraven pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpripravnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najpripravnejši
  Rudninoslovje (1867): zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej

pripravenpridevnik, splošni, nedoločeno

pripraven

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in
Zlata Vas (1848):	Janeza prav rad, in ta je bil v šoli tako pripraven, otroke učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci
Zlata Vas (1848):	gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hram in velik kotel v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kakor krog kitice; za rabo je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je

pripravnapridevnik, splošni, nedoločeno

perpravna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa kmetijſko delo perpravna ni, ſe da popraviti, zhe ſe ji mozhvir odtozhi, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na pol s peſhénko smeſhana. Taka semlja je ravno tako perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe

pripravna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je, kmetovavce v tacih krajih , kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad, — da se gleda na koristniši plémena
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne v zrak. Saj ste že kedaj

pripravnepridevnik, splošni, nedoločeno

perpravne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namenjene, ali kakor ſo sa to ali sa uno semljo perpravne. Pravno drevo mora ſploh tako narejeno biti: 1. De ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kadar ſo ternove ſhibinze, kakor perſt na roki debéle, ſo perpravne sa preſajati. Opravila v pervim letu. (Glej na perlógi podobo

pripravne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa ne v zadihljim ali pušobnim kraji hraniti. Kdor nima pripravne shrambe za sadje po- zimi, naj ga v jamnico spravi
Zlata Vas (1848):	niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kér ni treba druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v tej

pripravnegapridevnik, splošni, nedoločeno

perpravniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih

pripravnega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi storil izdajavca nad svojimi brati. Zdaj ga je našel pripravnega za to, samo če se ga loti od prave strani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	19. in v Radoljico 20. Kdor tedaj ima za pleme pripravnega težkega žebca Pincgavskega plemena, ki je že v 4. letu

pripravniga
Zlata Vas (1848): petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir

pripravnempridevnik, splošni, nedoločeno

pripravnem

Stric Tomaž (1853):	da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom za vaju, da se vama nič hudega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	droba. Leta kerma se takole napravlja: Ovseni drob se na pripravnem situ presije, da moka skoz pada. Lete moke se vzame

pripravnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- perpravnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato

pripravnipridevnik, splošni, nedoločeno

pripravni

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od vas spoštovani, zakaj bi pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg
Tine in Jerica (1852):	davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno
Blagomir puščavnik (1853):	med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje obuditi. Vsi glave pobesijo, vsi so žalostni. Ne more
Stric Tomaž (1853):	snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa

pripravnihpridevnik, splošni, nedoločeno

perpravnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenz napraviti samogli, de bi ſvilo ali shido po vſih perpravnih krajih predli. Naj bi premóshni poſnemali, kar ſo v ſoſednih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da prodajenja. Zhe je ravno snano, de ſe le v perpravnih ſolnzhnih, in tedej prav gorkih krajih tudi le prav dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor ſe tudi per naſ per nekterih bolj sbriſanih in perpravnih domazhinih s veſeljem vidi, tako isuzheno, de vezhdel bres vojazha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na eno klado gnoja vſelej eno klado drugih sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte, ali reſja , ali perſti, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice

pripravnih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	besedice ziniti, kér bi nas kmetje ne bili razuméli. Tudi pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to početje, ki je v dobiček

pripravnopridevnik, splošni, nedoločeno

perpravno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſuhni. Dobro je, ako je sgorna lega ali brasda s perpravno perſtjo toliko naméſhana, de ſe toplôta in mokròtnoſt enako po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je pa apno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vinskiga cveta na cuker, dobro precedi in deni precejeno v perpravno posodo, deni breskve po sami vanj, dobro jo zamaši, postavi

pripravno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno pripravno za bukvovezke lične (Galanterie) in usnjate izdelke. Obé lepíli se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vertih učiti. Nadjati se je, da se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Saj že to sama pamet da, da vsako zernice, v pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí
Stelja in gnoj (1875):	in drugo enako rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše

▶ pripraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravi

perpravi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj

pripravi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla, kakor gré, mu zmed vsih pridelkov nar več
Blagomir puščavnik (1853):	Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kratek čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno
Občno vzgojeslovje (1887):	Prav mnogo je zavisno od tega, da že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok

pripravijo

perpravijo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečenimi pišeti. Pečeni kljunači (šnefi). Se ravno tako kakor jerebice perpravijo, samo, de mora ogenj bolj živ biti in de se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih hitro per plamečim ognji. Namašeni golobje. Se ravno tako perpravijo, kakor namašene pišeta; s putram se polivajo in spečejo; vunder

perpravio

Sacrum promptuarium (1695):	moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer

pripravil

perpravel

Ta male katechismus (1768):	koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje perpravel ſdej me. V. Tud' zel sveti ludji, k'tir od
Ta male katechismus (1768):	de je svojega bliſhnega ob svoje blagu , ali dobru ime perpravel? Po nobeni zeni ne; temuzh se more neli naprejuſeti, ampak
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ne sam sebe, ne te svoje skus greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre, inu more biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi kaj nadlego della, se bosh tukej narlaglej k' pokoju perpravel.
Kratkozhasne uganke (1788):	groshov da od teh, kar njeh bosh notri v' glash perpravel, predn zhes pojde. Zhe se s' zhem ſaſtopesh, tok uſami

perpravil

Sacrum promptuarium (1695):	inu s' to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem

perpraviu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoji malarij, inu ſam ſebi en vezhni spomin, inu hvalo perpraviu: Mi pa, v' katirih bi mogu Chriſtus s' ſvojim terpleinam

perpravuv
Branja, inu evangeliumi (1777): ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred

pripravil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga
Genovefa (1841):	jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ de ſpomnila ſe je, de bode tudi tu veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in da dobro robo. Nar boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí
Robinson mlajši (1849):	svoj otčevski blagoslov, dodeli vse radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sèm se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v naj lepši domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi staro
Valenštajn (1866):	imam Ti nekaj razodeti. (Po kratkem molku. ) Fridolanec Se je pripravil že. Zanaša se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	kmeta v Liberški soseski je hudobni sosed ob vse premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega
Gozdovnik (1898):	se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa na kraj, kjer se je imel Oročej prikazati

pripravila

perpravela

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stanovitnoſt v' dobremu bode tvoje sovraſhneke v'shpot, inu sramota perpravela, tebi pak bode ostalla ta resſnizhna zhaſt te svete nabojęzhnoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tako viſho terpezhnoſt te jeſe per dveh deklizheh k' pokoju perpravela. De le nise od konza ſaspan, inu kesan k' ſuperstanju

perpravila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uzhenzov, Petra ino Janesa, v' meſto, de bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ona, je raſtla tudi njena huda navada, ter jo je perpravila, sdaj kak oſtanek tofanta, sdaj kuplevniga platna, kak vatel (prazh
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	goſpodinila, kakor je hotla. Takrat ſi je vſelej poſebej jeſti perprávila, sdaj kave, sdaj zhokolade naredila, sdaj kako piſhzhe, sdaj kakiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kdo , de ſi bom jeſt predivo po ſvojim omikala in perpravila”. 4) Ti kolovraſhzhiki bolj fuzhejo , kakor domazhi, sato ſe da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod odeje

pripravila

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sveta spravili, kerčmarju in beriču, ktera sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče
Ferdinand (1884):	je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand res zboli za kozami, bi
Tiun - Lin (1891):	ker sem videl, da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev
Zeleni listi (1896):	v šoli. Ni mu bilo znano, kaj mu je mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v

pripravile

perpravele
Branja, inu evangeliumi (1777): blu poloshenu. Inu one ſo ſe supet vernile, inu ſo perpravele drage masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one

pripravile

Zlata Vas (1850):	dajal, in mnoge pota so ga sčasoma ob vse premoženje pripravile. Ko je poslednič pravdo s sosedno srejno zgubil, s ktero
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	bolj vse potrebne in poslužne reči za priložno prepeljavo Hirlande pripravile. Drugi dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii

pripravili

perpravili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhe pa tarnajo rekozh: „Ob vſe moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tukaj jédli. Préden je Joshef domú priſhel, ſo ſvoje dari perpravili. Kedar v' hiſho ſtópi, padejo vſi na koléna, vſak ſ'

pripravili

Valenštajn (1866):	rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili. On temno I zlo osodo zgrabi.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k
Tiun - Lin (1891):	Pripravili smo urno svoj čoln, a da ne bi tratili časa

pripravilo
- perpravilo
  Sacrum promptuarium (1695): Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh

pripravim

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mislite, milostljivi gospod”. „Tacega konja vam jez za dvanajst kron pripravim, koliko stavite? ” „Nesramni mavšelj! ” ga zaberne
Ultra! (1867):	toda meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín

pripravimo
- perpravimo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu obeniga drugiga, ti s'nami govori, tebe bomo poſluſhali! Pérpravimo ſe. Jeſt vejm komu ſim vęroval, inu ſim sagviſhan, pravi

pripraviš

perpravesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash

pripraviš

Stric Tomaž (1853):	obupati, Emelina! prav pa je, da se za prihodnje muke pripraviš in storiš, kar ti bo lože. 'Al nič ne pomagajo
Ferdinand (1884):	bati; bodi brez skrbi. Sedaj pa glej, da se brzo pripraviš na pot. « Iz dolge skušnje je znala grofinja, da ne

pripravita
Pripovedke za mladino (1887): kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha drva za kurjavo in

pripravite

perpravite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pride, letó bó ta sapopadik mojga danaſhniga govorjenja; pręjden sazhnem, perpravite ſe. I. Premiſhluvanje. Ena falſh vęjſt pride is nevumnoſti ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu daj tvoje nebęſhku masilu naſ him beſsędam. Jeſt sazhnem, pèrpravite ſe! I. Dęjl. Pèrvizh tèdaj ſim rękàl, de je pohujſhanje

pripravite

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se tedej, dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske
Maria Stuart (1861):	zdaj, Je pisma sad — Paulet (važno. ) Pa ne edini sad! Pripravite se še na večo milost. Marija. Na večo, sir? Kaj
Maria Stuart (1861):	Melvil! Melvil (objame ga). Burgoin! Burgoin (Margareti Kurl). Kozarec vina Pripravite kraljici! Ali urno! (Kurl odide. ) Melvil. Kaj? Je kraljici slabo
Gozdovnik (1898):	briga! « »Bojevati se bode! « »Nič me ne briga! « »Spravite in pripravite se! «
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Otroci, pripravite se k večerni molitvi, in potem se podamo mirno k

pripraviti

perpravit

Sacrum promptuarium (1695):	12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi, nej ſo drusgi
Sacrum promptuarium (1695):	zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo
Sacrum promptuarium (1695):	s' pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar

perpraviti

Biblia (1584):	ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene
Biblia (1584):	Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere ſupervacaneum foret: ſupereſt, ut pau ca quædam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati, in prasnobe k pridu perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino

pripraviti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	svoje; zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški
Zlata Vas (1848):	Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas
Robinson mlajši (1849):	ne bil videl, niti keda slišal, kako se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz
Mlinar in njegova hči (1867):	malo nič. Kdor bi sam sebe videl, moral bi se pripraviti za tisto leto. Meta. Bog in sveti božji križ!
Ferdinand (1884):	kaj je rekel? Dejal je, da ga mora še le pripraviti; jutri mi ga prinese sam. « Peter ni znal, bi se
Oče naš (1885):	sta imela do večera hišo varovati in vse za bég pripraviti. Še po noči so hoteli svojo domačijo zapustiti in daleč

▶ pripravljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravljanja

perpravlanja

Branja, inu evangeliumi (1777):	je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi ſo ble Maria
Branja, inu evangeliumi (1777):	po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k'

pripravljanja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1) razlaganje lanoreje in pripravljanja prediva po Vestfalski šegi v Adersbaški predivnici na Češkim; 2
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	delajo kakor se v zbornici shajati, in tam brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je te dní precej velika suša; povsod le mnenja ali pripravljanja, malo pa gotovega. Tako, na priliko, se sliši, da so

pripravljanje

Pastirski list (1852):	se u tačaju totih dostojno k vuzmu pripravljamo. Med toto pripravljanje spada tudi zatajenje samoga sebe, ktero u zapovedanom zderžanju od
Blagomir puščavnik (1853):	na uni kraj jezera prepeljal. Še veče pa je bilo pripravljanje in šumenje, ko naenkrat tuji vitezi s svojimi ženami pridejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	postane, vzemi o tem času rajše sala kakor loja za pripravljanje mazila.
Maria Stuart (1861):	teló Na pragu zadnjega popotovanja. Marija. O, kako groze polno pripravljanje! Mortimer. Nocojšno noč popnemo se na grad. Jaz ključe preskerbim

▶ pripravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravlja

perpravla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivy skus krivize, inu poſhre uſſe ſupernoſte k' ſvelizhanju. Ta perpravla pred drugeme ta obras enega Chriſtiana, de nad njim furma
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba preſïlit, vender ſe neſmę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pravi Bog per Ezehjelu ( Ezeh. 3, 18. ) En tak zhlovek pèrpravla pot pred Antichriſtam, inu sdaj je velika Antichriſtov pravi S.

perpravlja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi sa naſlédnike dobro déla, ker njim dobizhke in veſélje perpravlja. Gotovo je, de tako ſtoriti ſmo tudi dolshni, ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perhranil. Bajtar naj se rokodéla uči, drugim naj večsortne orodja perpravlja, ali k sosedam, ali na cesto v tlako naj gre

pripravlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da vetrovi prah okrog verté, ko se k hudemu vremenu pripravlja. Na to vižo se tudi vertinci delajo, naj si bodo
Občno vzgojeslovje (1887):	otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem

pripravljajo

pripravlajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na mašinah predejo, za slabši robo jo pa drugi delavci pripravlajo ; okoli 80 ljudí ima sedaj delo v ti fabriki, ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo in omlazheno ſlamo vkraj ſpravlajo. Kar ſheſt

pripravljajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. — Iz Švajca se bere, da se je uni
Zoologija (1875):	Nožnica (Solen) je tudi priljubljena jéd. Iz plošnatice (Tellina gari) pripravljajo v Indiji neko omako, bokasan zvano, ki je na glasu

pripravljal

perpravljal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil

pripravljal

Robinson mlajši (1849):	so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je
Gozdovnik (1898):	bi se hotel pokoriti ukazu. »Zadnjikrat: dolu! « Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil

pripravljala

perpravlalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sem se jeſt is mnogiterneme tugentame k' eni sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu

pripravljala

Roza Jelodvorska (1855):	Jakobova žena je bila ravno v kuhinji, kjer je južno pripravljala. Ko pa sliši, de nje hčer z nekim govori, odide
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	res je ta, nagovorjana od knezovih prijatlov, 24. dec. se pripravljala skupščino napasti, al v tem je privrelo ljudstva od vseh
Maria Stuart (1861):	Osodo vašo ura ta razsodi. Marija. Čakala sem je težko — pripravljala Se mnogo let, premišljevala sem, Vse zvesto zapisala si v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tisti namen. Neko jutro zgodaj je klečala pred skrinjico, se pripravljala z iskreno molitvijo, potlej pa pristopila odpreti jo. In kdo
Gozdovnik (1898):	več ne bo vihtela ne kija, ne grabila noža, ne pripravljala krvavih gosti.

pripravljali

perpraulali
Sacrum promptuarium (1695): vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote

pripravljali

Oče naš (1885):	malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali v novič k napadu. Švičanje, kteri so do zdaj gledali
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se vzdignili; naprej so

pripravljalo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste
pripravljat
Blagomir puščavnik (1853): stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico dobrega

pripravljate

perpravljate

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti

pripravljati

perpravljati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhloveſhkiga rodú perzheti. Janes je imel ljudí na Odreſhenikov prihod perpravljati. Tudi Janes je ſvoje mlade leta v' ſvetoſti preshivel, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plasha med shitam rada raſte. Kako gre ſeme sa ſetev perpravljati? Nekteri ſeme pred ſetevjo namakvajo, de bi hitreji pognálo. V

pripravljati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in zraka manjka. V gojzdu zamoreš les k sušilu le pripravljati, namreč takó, de posekano deblo koj omajiš; kadar mu zeleno
Zlata Vas (1850):	in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je
Zoologija (1875):	sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč pripravljati, temveč jih razdrobiti in razprostiti (raztopiti), kar bode pozneje pri

▶ pripravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravljen

perpraulen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	reku, on ozhe ſvojo duſho sa nega poſtaviti, on je perpraulen v' jezho, inu ſmert s'nym jeti, katiri je enu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sa tu oben navei K'dir na veisti svoji Prau perpraulen stoji, Tisti ſ e te britkusti te ſmerti na boy

perpravlen
Ta male katechismus (1768): tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha
perpravljen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): Jez že sam za se svojo domovino ljubim, de sim perpravljen vse za - njo dati; ni mi še le treba, naj

pripravljen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	košček poljá z broščem obdelati. Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	broščeve koreníne pràv posuše, olušijo in zmelejo. Jez sim zmirej pripravljen, kar je v moji moči, v prid našiga cesarstva storiti
Blagomir puščavnik (1853):	dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	le v največji sili! " Na to pa Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se
Tiun - Lin (1891):	Še malo časa in bili bi hudo obtičali. Odvezali smo pripravljen čoln, a zajedno zapazili, da so tujci povezneno džunko že

pripravljena

perpravlena

Ta male katechismus (1768):	teh grehov? Ta ponuja gnado boſhjo, katira je uſſem greshnekam perpravlena, de nobeden, koker de be nabil v' stanu odpushanje svojeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni niſſo bli uredni. Pejte tedej na kraje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	teſtament je narejen, sa vbóge je ena prezej velika ſhuma perpravlena, katęra imá po moji ſmèrti med nję ràsdęjlena biti. To

perpravlene

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti

perpravljena

Genovefa (1841):	shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden, de me sêmlja nóſi! Jes
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	okisanim karpam ravnaj. Višnjeva šuka. Ko je kakor višnjev karp perpravljena, jo, preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do

pripravljena

Blagomir puščavnik (1853):	To vse sim ti moral povedati, da boš na vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze
Fizika (1869):	Ako se tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža
Pripovedke za mladino (1887):	pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer vzdržuje celo hišico v redu

pripravljene

perpravljene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle deni.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Čez dva mesca perdeni še en funt vinskiga duha. Tako perpravljene breskve so dolgo lepe in prijetne. Tudi debelo Grozdje , iz

pripravljene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ona že razdelíla, 3 ima pa še za ta namen pripravljene. Z posébno hvaležnostjo je bilo tudi vse hvale vredno ravnanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja mučijo ali martrajo, zapišite
Oče naš (1854):	ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti

pripravljeno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): jedí pokusiti, ki so na mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se

pripravljenega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekaj kosov tenkega pergamenta enake velikosti, menda za kako knjigo pripravljenega. Starček položí enega pred Fabíolo pa pripravo za pisanje. Ona
Tiun - Lin (1891):	poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel

pripravljeniga

Genovefa (1841):	bleda in na pol omedlela bila, na pótniga sa njo pripravljeniga in kraſno olépſhaniga kônja poſadil, in od mnogoſhtevilnih vitesov ſprejeta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ušesa vdarjala in v sercé ségala; tode tega njim modro pripravljeniga užitka so oni nar manj savžili. Komej, ko je Metod

pripravljeni

perpravleni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu pitju uſſe naſmase varjejo, inu so uſſellej urni , inu perpravleni svoje dolſhnuſte, inu oppravke dapernashat. Bodi per-

perpravljeni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obrazhajo, ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ſo iméli kruha sa po póti. Vſi na pót perpravljeni, palizo v' rokah ino zhévlje na nogah, ſedejo k' jédi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo sovražnik požréti žugal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in mešaj, dokler se ne pohladi. Zdej v za to perpravljeni model deni in na hladno postavi, de se sterdi. Ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo šterke perdeni in dobro premešaj. Zdej za to perpravljeni model s putram ali maslam pomaži, testo vanj deni in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	odstavi, perdeni sok ene cele, debele limone, potresi za to perpravljeni model s cukram, deni kutnarce vanj, stresi jih potem na

pripravljeni

Blagomir puščavnik (1853):	boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet treba. — Od strašne stiske
Čas je zlato (1864):	gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo zato pripravljeni biti.
Valenštajn (1866):	smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn. Kakó je? Ali so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva

pripravljenih

perpravljenih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): potrebujete. “ ˛So odſhle, kar pride shénin. Kolikor jih je bilo perpravljenih, ſo ſhle s' njim v' hiſho k' shenitníni, ino duri

pripravljenih

Kranjska nevesta (1864):	obokal. Konec septembra bilo je že trideset ladij za boj pripravljenih. Mesca decembra so popustile domačo luko in hudo stiskale Genovčane
Domen (1864):	uderó mladi ženi. Ko Sova s kerdelom svojih za boj pripravljenih kmetov pride blizo grada, vidi da ni že nikogar, le
Razne dela (1870):	odalísk, lepih mladih sužnih deklic, je v postrežbo nove gospodinje pripravljenih. O gromenju carigraškiga strelarstva pride pervi bajramski dan in Tamulija
Žalost in veselje (1870):	kjer je bilo treba, in v nekterih trenutkih je bilo pripravljenih pezdirnatih gruč cele kupe, da bi berž berž zadušili vsak
Razne dela (1870):	kak de Olimp si? Tudi kočije in konj, kar vidim, pripravljenih nimaš. Pravi kovarno na to prekanjena boginja Hera: Spešim do
Kupčija in obrtnija (1872):	delajo na vrtečem lončarskem krogu, ampak navadno iztiskajo v zato pripravljenih kalupih. Lončena roba se danes skor še vsa s prosto
Vinko (1884):	kozolca ter šla proti jezeru. Brez števila ladij je bilo pripravljenih in vse so napolnili národni romarji, da se odpeljejo na
Iz arhiva (1890):	Urh v zadregi in prislonil bèt ob kup za žago pripravljenih krljev. »Ali gospoda, kaj vaju vodi k mêni, ako smem
Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895):	red po Ljubljanici je ukazoval, da mora biti na Vrhniki pripravljenih vedno dovelj ladij, zato da morejo ob vsaki priliki vzprejeti

pripravljenim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih

pripravljeno

perpravleno

Kratkozhasne uganke (1788):	skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim platu ta mokrota ven tezhi

perpravlenu

Ta male katechismus (1768):	nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta ſapopadek
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobro manengo oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode tebi na vekumej oduſellu, de be se le
Branja, inu evangeliumi (1777):	tem povablenim povędati, de bi perſhli, sakaj uſſe je she perpravlenu. Inu uſſi skupej ſo ſe sazheli isgovarjati. Ta pervi je
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo. Ony ſo pak tu popuſtili, inu kje
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je vshę vſe perpravlenu ? Nęshka. Ne bo tręba, vaſha Gnada! Goſpá. Toku? ſi ſe

perpravljeno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Kdor hoče slastniga in lepiga sadja nasušiti mora: 1) Dobro perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice

pripravljeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na drugi strani zarumené, potem jih daj na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in
Stric Tomaž (1853):	skozi vratca v hišo in pod streho, kjer ste vse pripravljeno imele. Čez nekoliko časa prihrume spet nazaj, brez dobljenja sledu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč,
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje

▶ pripravno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravno

perpravno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno

pripravno
Zoologija (1875): sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno presnovo ali izmeno snovi, ker nas izkušnja uči, da se

▶ pripravnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripravnost
- pripravnoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt noviga kolovrata ; narvezhi je pa ta, de ſe bres vretena

▶ priprošnjik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kdor prosi za drugega; [sskj]

priprošnjike
- proshnike
  Sacrum promptuarium (1695): je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj

▶ priprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priprta
- priperte
  Roza Jelodvorska (1855): mora naj bolj pri sercu biti«. Vrata so bile le priperte; luč je v ječi berlela. Pazljivo tedaj posluša pogovor Častimira

▶ pripustiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dopustiti; [sskj]

pripusti

perpusti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vam je prav, kjer mi ga kak dober gospodar pobirati perpusti. “ Noema reče: „Prav, hči! le idi. “ Ruta gre, ino lavka
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Molitev k s. Ignacju. (Patronu šolarjev. ) Ne perpusti mi, o sveti Ignacij kadaj samo zavoljo hvale ljudi kaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvojiga presvetiga imena pozabiti, če pridem v skušnjavo, in ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj

perpuſti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poli s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nami bó ravnu leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de

perpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): per gori-srejenji tih otrôk, per opravilih ſvoje vęre nizh ne perpuſty, kar bi pred Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav

pripusti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dné, in imel boš kaj svojim otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga
Mlinar in njegova hči (1867):	pravijo, da Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak

pripustijo

perpuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu eno srezhno smert ſadobiti. 2. Uſſake tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stanu drugem nuzat k'iſmyrenju. Rajshi kaj od tega tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej

pripustil

perpuſtil
Sacrum promptuarium (1695): isvolil sa Variha ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu

perpuſtiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo perpuſtiu ſvoimu Synu vezh naloshenu biti, koker, kar on preneſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena mati na tu dete ſvoiga teleſſa, koker pa Bog perpuſtiu, debi ſe tiſtimu kei hudiga pergodilu, katiri ſe s'otrozhym

perpuſtuv
Branja, inu evangeliumi (1777): perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu

pripustil

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil. Otročičam branimo nož v roke jemati; branimo tudi streljanje šterkovcam
Divica Orleanska (1848):	Jovana. Razvedril bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo

pripuſtil

Genovefa (1841):	o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti pripuſtil — téga otrôka v ſvéti véri v Têbe, o Ozhe! v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem

pripustila

perpustila
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per

perpuſtila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira je
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſe je otroko dopovedalu, kolker je njega ſhe ſlaba pamet perpuſtila. Skerbli tudi Bog sa te male otroke? je on delej

pripustila

Zlata Vas (1850):	bilo vse dni življenja k pridu, če mu je moč pripustila; kopati, sekati sejati, saditi, mlatiti tesati, likati, presti, tkati, šivati
Roza Jelodvorska (1855):	tako imenitniga zaupala. Gotovo ti je to iz tega namena pripustila, de ti bom bolj gotovo verjel, kar mi imaš od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da se tem željam na ustavnem potu vstreže, kolikor bode pripustila edinost in moč vesoljne države, in tako konečno reši ta

pripuſtila

Genovefa (1841):	poneſêva ozhi tvôjiga pſâ. Obljubim, huda véſt mu ne bode pripuſtíla, jih bolj na tanko poglédati, de bi svijazbo ſposnàl. Pa
Genovefa (1841):	ne bíla molila ali klezhála, in zhe ji sima ni pripuſtila is votlíne iti, je marſiktéro uro pred malim krishem v
Genovefa (1841):	nizh vanjo ſtopil vezh, kér mu huda véſt téga ni pripuſtila. Vſe je bilo ſhe, kakor tiſto jutro, ko je Genovefa

pripustile

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu niso skoraj nič in svoje cele hiše sreče občutiti pripustile. Zato se je v neko stransko stanico podal in opata
Tine in Jerica (1852):	in to malo ur, ki so mu jih njegove opravila pripustile, pri svoji ljubi sestri Jerici dopernesti. Pridši jo je samo

pripustimo
Viljem Tell (1862): z nama — v ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi

pripustita

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem

pripustite

perpuſtite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ony ſo notri v'naſs , inu zhe jih ne posnate, perpuſtíte meni lubi poſluſhavzi, de jeſt doli ſtópim nóter v'vaſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu varujte ſe gręſhnih perloshnoſt. V' tim zhaſsi pak mi perpuſtite Ozhętje inu Matere, de vam is perloshnoſti tiga danaſhniga Evangelia

pripustite
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro

pripustiti

Zlata Vas (1850):	preživiti, naj hoče ali ne. Izpoditi nas ne sme ali pripustiti, de bi stradanja konec vzeli. ” Dobrimu gospod fajmoštru so ti
Najdenček (1860):	silno, ja za umréti bolan. Neprenéhoma je teto prosila, ji pripustiti, me obiskati. Čez dolgo ji je še le, privolila. Šla

pripuſtiti
Genovefa (1841): pravili, kako je Bog dober! Kako pa more sdaj to pripuſtiti? Gléjte, ſhe ptizhka

▶ pripuščanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščanja
- perpuſhenja
  Branja, inu evangeliumi (1777): 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu perpuſhenja ſvojiga fajmashtra pred enim drugim mashnikam puſtita porozhiti: ali tudi

▶ pripuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščajo

Astronomija (1869):	zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé
Botanika (1875):	prav očitno na mokrotnih tleh, ki z vodo napojena, ne pripuščajo v sebe zraku, da bi kemijsko deloval ná-nje in ki

pripuščaš
- perpushash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu

▶ pripuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pripuščene
- pripustljive
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega

pripuščeno

perpuszhenu
Sacrum promptuarium (1695): vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler ſte ſtare. Non multo vino ſervientes. Kakor
perpuſheno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): neſti, vſe nad njim sarohní: „Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi

perpuſhenu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu je jędèl kruhe tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	brata shene. 4. Sakaj Joannes je njemu rękal: Tebi ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe

pripuščeno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti, šel je kar v dvorano

pripušeno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izrejencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v svoji hiši doma biti; le zdravnikom in duhovnim je pripušeno v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z

▶ prirasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirase

perraſse

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi tal je ta gorni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Vinu. Prov dobru perraſse, inu bode ena prov lępa Jeſen, po tem Lętu bodeta
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	tem drugem gnije, pred mrasam je shiher, inu prov dobru perraſse. Nogradi ſe, morejo sa zaita pokriti. Po S. Martinu ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	poprej to Lętu ni blo prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	28. Lętah ſe komej enkrat pergodi, de prov dobru vinu perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bodo męjheni. Jeſen. Je tudi vezh ſuha, koker mokra, inu perraſse nar bole vinu. Pred Adventam malukedej ſneg sapade, inu akulih

prirastlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): turšica je kmetu trud obilno povernila. Vina nam je malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od

▶ priraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

priraščen
Čas je zlato (1864): Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi nočete verjeti. « »Trapa
priraščena
- prirašena
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ne gre, je to skorej gotovo znamnje, da je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo

priraščeni

Botanika (1875):	so mesto, na kterem sedi plodnica, in na ktero so priraščeni tudi prašniki in venec, imenuje loža ali cvetišče. Druge rastline
Botanika (1875):	Zadnjič se najde tudi na nekterih rastlinah, da so prašniki priraščeni na pestič, tako da sedé prašnice na plodnici.
Botanika (1875):	na plodnici (semeniku). Tudi se mnogokrat najde, da so pašniki priraščeni vencu, tako da se vidi, kakor da bi bile prašnične

priraščeno
- prirašeno
  Botanika (1875): povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta debla

▶ prirediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priredijo
- preredijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): leti v semlji od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo

priredil

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem dvomil, ta nima
Ferdinand (1884):	ker sta bivala v krasnem gradu, kakor jima ga je priredil stric; tudi ne, ker sta imela najboljših jedi na izbiranje

prirediti

perrediti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſih Svétih povſod paſti. Ako bi hotli kaj ſadja perrediti, bi mogli ſvoje ſadíſha s viſokim sidam obsidati, tega pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	persadevanju na kmetih ni mogózhe ſi kaj prida mladiga drevja perrediti. V drugo she ſmo poſadili po proſtórih, kjer ſo nam

▶ prirezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirežejo
- perreshejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto

prireži

perreshi

Kuharske Bukve (1799):	obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem vejize perkrajſhaj ; ne

▶ pririnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

pririnjeni
- perrineni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona, nar vezhi

▶ priroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirodna

Fizika (1869):	Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Občno vzgojeslovje (1887):	se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska ali krščanska. Filozofična etika treba, da

prirodne

Kemija (1869):	prvina, s ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in
Fizika (1869):	deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo

prirodninske
Zoologija (1875): roke veča dela, katerih nekoliko navajamo na konci knjige. Tudi prirodninske zbirke in zoologični vrti, kjer se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi

prirodni

Fizika (1869):	Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft, 9. Prirodna sila, Naturkraft. Prirodni zakon, Naturgesetz. Privlaka, Anziehung. Privlačnost, Anziehungskraft, 9.
Občno vzgojeslovje (1887):	in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila

prirodnih

Fizika (1869):	239 Severni sij ali severni žar (burjava), ena izmed najkrasnejših prirodnih prikazni, ni še našel do zdaj popolnoma dovoljnega razjasnila. Vender
Občno vzgojeslovje (1887):	apercipujoča zveza predstav gospoduje nad zavestjo. Največ strasti izhaja iz prirodnih nagonov in iz sklonosti, katere so vsled navade postale že

prirodnim
Občno vzgojeslovje (1887): Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali
prirodno
Občno vzgojeslovje (1887): ima gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi

▶ prirojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prirojen
Občno vzgojeslovje (1887): je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk mnogo pripomore k razvitku spomina; v ta

prirojena

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iskati, ki so popačene in nježne. Leta bolezin je ali prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne so gliste v črevah
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	živi, izbuja bolezin. Nekteri zdravniki menijo, da je bolezin tudi prirojena. Mnoge zdravila so zdravniki zoper to bolezin poskušali. Med temi

prirojene

Blagomir puščavnik (1853):	solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni
Občno vzgojeslovje (1887):	obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane.

prirojenega
- prirojeniga
  Divica Orleanska (1848): Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja, Je dala kralja prirojeniga! Imenu svetga Dioniza, varha Deržave te, enako bodi njeno

prirojeni

perrojene

Ta male katechismus (1768):	Kolkajn sort je grehov? Dve: Ta perrojene, ali poirbane, inu ta lestne dapernesene greh. Kaj je ta
Ta male katechismus (1768):	ali poirbane, inu ta lestne dapernesene greh. Kaj je ta perrojene greh? Taiste greh, karirega is nami na svejt pernesemo, inu
Ta male katechismus (1768):	Kerst morejo uſſi s' potrebe prejeti, zhe se otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem da, katiri

▶ prisad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisad

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina požirati ne more, hudo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merzle piče in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne more, hudo kašlja, ali de se je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zanemaril, in če ni prehuda vročinska bolezin in hud notranji prisad (ledic ali mehurja) pritisnil, da je treba tudi pušati. Ne

priſad

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel, kaj ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de ta ſtraſhna bolesin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolesin odvrazhajo. Pri shivinah, ki imajo pa shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna; — pa mora biti kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha

prisada

prisada
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): s kislim mlekom ali smetko zmešane vode. Če brez hudega prisada in bolečin kervomok čez 3 dni terpi, prideni pol kvintelca

priſada

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasbelenim shelesam isshgêjo. Rasbeleno sheleso je ſploh pri otokih vrankniga priſada nar bóljſhi in nar proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in

prisadu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se vé, bòlj iskali kakor, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu vsa černa, ampak je bolj rudeča; mesó je rudečkasto; lojá
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden, po bolni vranci pa večidel silno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi nič kervave sokrovce, kakor se je najde pri vrančnim prisadu. Deje goveja kuga bila, nar bolj pokažeta četerti vamp ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	posebno iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstojí v prisadu sápnika, po kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ni prehud. Če je kevžeh hud in zlo k pljučnim prisadu (Lungenentzündung) nagnjen, kar se iz hude sape in vročnice spozná
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	mu upira , in ako je zraven tega tudi gèrlo po prisadu zatêklo, clo ne more požirati ne kerme ne pijače. Če
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Novice, leto 1854, stran 277 dajejo, kako je o vrančnem prisadu ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stran 147). Kako se imajo ljudje s previdnostjo pri vrančnem prisadu ravnati.

priſadu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	proſtejſhi pomozhek. Kako ſe imajo ljudje s previdnoſtjo pri vranknim priſadu ravnati: Kdor ſi bodi, ki ſe s bolno shivino pezhá

▶ prisaden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisadne

priſadne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh drusih bolesen takó imenujejo, ktére niſo imele kar snamnjizhka priſadne bolesni. Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim letam je z. k. kmetjjſka drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde

prisadnim
- priſadnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj
prisadno
- priſadno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni

▶ prisaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisadi
- priſadi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike

▶ pri se predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pri sebi

persabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shribani preshtabi inv favishi tvganti; htver re Ivbe besiede boshje persabe nosi te je shihr prad velzhemi potashavami ta serza inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kr ali inv firshti noi Generali pershovti inv per shtrite persabe vidi inv nvzali daje nieni povsoda posrezhi, shvo noi so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes dieh htver tu persabe nosi re nabo obene potashave perserzi zhvtov; jnv tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Johanes † Mihael † Gabriel † Rabandl † Uriel † Lukas † htvsr to fegvto bo persabe nosov pramaga vse svoje Fainte? Nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ma † inu Svetia Duha † Amen. Noi mei tiſti podvebo persabe ponozhi taku bosh ti vidov te shaze noi use Karkoli

▶ priseči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priseči

Maria Stuart (1861):	vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu ničesar ne vém
Revček Andrejček (1891):	sveti evangelij, da iz naju ne bo nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se

priſezhi

Genovefa (1841):	ſtorivà, rezhêva ji, de ne bódeva isdana, de nama móra priſézhi, sa smiraj v tem gójsdu oſtati Golu pa poneſêva ozhi
Genovefa (1841):	njim isgovoriti. Tudi Hajnez mu je mogel na njegov mezh priſézhi, de ne bó nobênimu ne beſédize od téga povédal in

prisegel

perſegel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je Abrabamu naſh'mu ozhetu perſegel, In nam dodélil, de reſheni od ſovrashnikov ſvojih ˛Slúshimo njemu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	potlej bersh umréti, kir je njegov déd enkrat po krivim perſegel, rekózh: „Ako reſnize ne govorim, naj bojo vſi môji vnuki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in je v hiſhi ſoſeſkniga ſodnika v letu 1819 klezhé perſegel „de naj mu Bog odvsame veſ blagoſlóv in naj njegovi

prisegel
Ferdinand (1884): povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba

prisegla
Revček Andrejček (1891): ne bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev

prisegli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in
Maria Stuart (1861):	Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte

prisezi
Ferdinand (1884): umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje

priseže

perseſhe

Sacrum promptuarium (1695):	maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi
Ta male katechismus (1768):	eno prepovedano, na eno naspodobno rezh, ali bres potrebe krivu perseſhe: katire Boga kovne, ali svetnike shentuje: katire se s' Bogam

prisežejo
Valenštajn (1866): Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije ura Enajst — odide mimo prva straža, Prav

prisežem

perſeshem

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Bog naſs vari! — to ſo grosovitne beſsęde — Al jeſt perſęshem, de ta golfija — Shush. Kaj ? — Golfija ? — Golſija ? — Bomo vshę vidili
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt ti perſęshem — Baron. Ti perſęsheſh? Goſpa. De niſmo miſlili tebe ras — shalit

prisezam

Ultra! (1867):	posodite mi samo za nekoliko časa znamenje kulture — jaz vam prisezam, da ga ne obdržim, temuč vam tekój spet povrnem. Zalka
Ultra! (1867):	meni ni po godi. Jaz si je nikoli ne pripravim, prisezam. (Razkrije sokolovsko kapo. ) Osterman. Prav tako, prav, teh novín ni
Deborah (1883):	idi! Deborah (mu objame koleni). Milost! Milost! Na božjo tu prisezam jezo, da Ga moram videti – potem otidem!
Revček Andrejček (1891):	imam kaj tebi zapovedovati, tako dolgo mi ne dobiš Pavleta. Prisezam ti to! Sedaj pa proč izpred mojih oči. Franica (postoji

prisežem
Oče naš (1885): je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega

▶ prisega samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisega

Viljem Tell (1862):	Na zboru, da trinoge zapodé. Zaveza je storjena; sveta nas Prisega veže. Djanje se pričnè, Se preden novo leto tek začnè
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	če bi jaz to za gotovo vedel, potem me moja prisega ne veže več! " "Pa venderle bi moral molčati," pristavi britko
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v besedi in djanji? Preklinjevanje? Božji rop? Nevredno sv. obhajilo? Prisega? Obljube? — 3a zapoved: Božja služba ob nedeljah in praznikih? Si

prisege

perſege

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo pèrſęge pak, inu tęh, katęri ſo sravèn pèr miſi bily, je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab

prisege

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti
Zlata Vas (1848):	kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli. Banalna vlada si
Revček Andrejček (1891):	ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji

priſsege
Biblia (1584): Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr sa volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on

prisegi
Zlata Vas (1848): mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda je bila pri njih

prisego

perſego
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8.

prisego

Ferdinand (1884):	tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego ter mi postaneš nezvest, vedi, da te zadene moja maščevalna
Ferdinand (1884):	britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko
Ferdinand (1884):	trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego za grofom, držeč jedno roko kvišku proti nebu, drugo pa
Revček Andrejček (1891):	bodeva nikdar mož in žena — ker sem jim tako prisegla. Prisego bodem izpolnjevala do groba — saj vem, da očetova kletev ne

priſsego
Biblia (1584): je Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila

▶ prisegati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisegal
- prisegaval
  Divica Orleanska (1848): ino Gloster, O njemu, in pred tronam na kolenih Je prisegaval Filip vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol

prisegam

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	ne bi mogoča bila. Rečeno je, naj bi se zapisniki prisegam narejali po mogočosti v slovanskem jezici, da, po mogočosti, moja
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	lehko vže veš, zakaj da tukaj gre! " "Da, vem in prisegam! " odverne Tone zamolklim glasom. "Dobro! " Nato odpre Peharček skrinjo in
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tajiti? " zdihuje žena in si zakrije z rokami obličje. "— pa prisegam ti pri živem Bogu, da je bila berv zažagana, o
Gozdovnik (1898):	takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti. « »Prisezite! « »Prisegam. Ob enem ti predajam ko potrdilo ta dva prstana: eden

prisegat

perſegat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga zhloveka, od katiriga vi pravite. O kai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de na posna tiga zhloveka, od katiriga ony nemu pravio

▶ prisejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

prisejal
- perſejal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je

▶ prisekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisekajo
- perſekajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne, in ſe jim

▶ prisežen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisežene
- prisežne
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): kmetih, če kdo za kak potent prosi, pa župana in priséžne možé pred v kerčmo (oštarijo) pélje , prédin v kancelijo gredó
priseženega
- prisežniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene

▶ prisijati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisijalo
- persijalo
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred

▶ prisilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisilen

perſilen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s obeno beſedona odgovarja, taku, de je Pilatush poun sazhudeina perſilen biu nega opominat, de bi ſe odgovoriu, kyr je h
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſluſhajte! sakaj jeſt ſim perſilen vaſs sa volo ſlabiga sadershanja vaſhih otrok ojſtru poſvariti; sa

▶ prisiliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisili
- perſili
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ozhy ſtavi, na njega bres prenęhanja opomni, inu taku rekozh perſili, de ga nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj
- prisili
  Gozdovnik (1898): poslati na otok, ki naj ga požre, a bele može prisili na breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem
prisilil
Tiun - Lin (1891): ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas je vender prisilil, da smo zadrgnili jadra, privezali krmilo in se prepustili valovom
prisilili
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ga je vzel. Njegovi burki so barona marsikterikrat k smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se

prisililo

perſililo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham, kaj te je perſililo , de ſi ſkusi okno ſkozhil. Matizh. Vaſha Gnada , naj ſami
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nimajo. Baron. Jeſt ſhe sdej ne saſtopim, kaj te je perſililo , de ſi ſe v' to nevarnoſt podal, inu ſkusi okno

prisilimo
Gozdovnik (1898): več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne
prisiliš
- persiliš
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): brez de bi se dosti branili. Če jih k hoji persiliš, vzdigujejo noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa
prisiliti
Roza Jelodvorska (1855): sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se ž nje očetom spraviti. «

▶ prisiljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisiljen

persiljen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hudi vročini pari, kér je mislila, de ji bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo persiljen pot dobro storil. Ali sila jo je le v veliko

perſylen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premagan, ali od tiſtih s' golufijo napellan, ali od neh perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſebe, od obeniga proſhen, od obeniga galufnu napelan, od obeniga perſylen, ſam ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader

prisiljen
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): akoprem se je od jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati
priſiljen
Genovefa (1841): Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet

prisiljena

persiljena
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bo persiljen pot dobro storil: pa brez mére in pameti persiljena reč ni nikoli dobra. Kakor imajo kmétje sploh to zlo

prisiljena

Ljubljanske slike (1879):	robi toliko, kolikor vina v narejenem vinu, navdušiti človeka taka prisiljena skisana reč ne more. Kako li bi pa slavček pel
Pomladanski vetrovi (1881):	Zraven pa še njeno čudno vedenje v onem času. Da, prisiljena je pisala, - zakaj pa ni meni zaupala, jaz bi jo
Milko Vogrin (1883):	vedno ljubi. Uvidel je, da se je morah ona, le prisiljena po očetovej železnej roki, udati njegovemu dosmrtnemu sovražniku! A vse
Roka in srce (1883):	vrata kakor da bi kdo klical. Po nekej notranjej moči prisiljena stopi brez vsakega pomisleka prvikrat v marquisovo sobo, ktero je
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	videlo, a porok nisem zato, daje bila molitev dobra, kajti prisiljena reč nikdar ni dobra. Tankega molitev pa je bila prisiljena
Pegam in Lambergar (1891):	Ona je zdihnila, Vitovec pa jej je dokazoval, da bode prisiljena sprejeti kakoršno koli pogodbo, ako jej on odreče podporo ali
Gospa s pristave (1894):	to prav; smatral je pogodbo za neveljavno, ker je bila prisiljena. Tudi grof goriški je bil istega mnenja, zato so Furlani
Najmlajši mojster (1896):	hčerjo, kakor to zadruga zahteva in je vsa ta stvar prisiljena, ne more Prevzvišeni privoliti v izpregled, ki tako nima pomena
Slučaji usode (1897):	jo je pozvala gospá brzojavno. In Malvina je bila zdaj prisiljena, brez daljnih, pomišljevanj, je-li nje v naglici sklenjeni sklep dober

prisiljeni
- perſileni
  Sacrum promptuarium (1695): ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem
- prisiljeni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez mejo mahati. Občno znano pa je, da se
prisiljeno
Stric Tomaž (1853): koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime mu je bilo Kasi

▶ priskakljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskaklja
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj
priskakljal
- priſkakljal
  Genovefa (1841): votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh

▶ priskrbeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priskrbel
- priskerbel
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice

▶ priskrbljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

priskrbljene
- preskerbljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): so šole z vsimi stroški, razun snaženja in nekaj derv, preskerbljene od mestne občine, kar več sto goldinarjev vsako leto znese

▶ prislužiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisluži

perſlushi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega, de ſi s vſim ſvojim terpljenjem nizh drusiga ne perſlushi, kakor — ſlabo kermo! Tode bojim ſe, de bi bilo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pſhenízo , Netrudni deklizhi Pa belio tanzhizo ; Kaj maram, ſe kruha Perſlushi sadoſt, Ni ſile trebuha Okoli mi noſt. Imám oblazhílo Domazhga

prislužiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blagó gré
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za vas na Dunaj poganjati
Čas je zlato (1864):	nemarno zapravljaš, zapraviš tudi denarje, ktere bi si v prihodnosti prislužiti znal, ako bi s časom prav obračal. Porabi tedaj dobro
Zeleni listi (1896):	bolan. Imava štiri otroke. Tudi jaz si ne morem ničesar prislužiti, otrok pa ne pošiljam rada beračit. Kar sem mogla prodati

▶ prismoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prismodi
- persmodi
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne
- perſmodi
  Kuharske Bukve (1799): sgoſti, de ſe kose perjęma; glej pa, de ſe ne perſmodi. S' to sholzo snaſh brodęte, inu druge jędi bęliti; tudi

▶ prispeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prispe

perspe
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O

prispe

Razne dela (1870):	Fojbos-Apolona dar iznesejo varno na suho, Krizida pak iz barke prispè vesela povratka; Urnoma rahlo peljá k oltarju jo modri Odisej
Razne dela (1870):	se vkloni željno na-nj gledaje, Odpade ji rumena kapčica; Davúd prispé, jo dvigne, in s cekini Napolnjeno nazaj podá, deklini. Potem
Razne dela (1870):	vije ruke, Mrak se bliža, pozno je, Do grašine ko prispè. Lep nasprot ji pes prilaja, Se raduje, smuka, raja, Spremi
Razne dela (1870):	spoderkne čimba vsaka, Kar pregledam, to je prazno, Išem sreč, prispè napaka, Mezde svest si, staknem kazno, Upam trato, glej! je
Razne dela (1870):	divji lis on begne v skrilo svoje. In peto noč prispé k deklini mili Plahôte bled, kervav, oskrunjen ran; "Hajduci, glej
Razne dela (1870):	v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan ne dotečèn, Prispe zverjak na pašnik zdaj, Prekanjen, de jim slede zvije, Se
Razne dela (1870):	v občutkih oserčja in duha, Jeklo iz nožnice že poteza, prispè Ateneja; Hera jo vpotila je iz Olimpa mu limbaroramna, Ker
Mešana gospôda (1881):	nikogar, da bi jej vsaj besedico tolažbe rekel. Gospodična Filomena prispe domov, preobleče se v hitrici in razbarva ter zve od
Lepi Tonček (1895):	ustom pritrgan dar je bil darovan za bodoči samostan. Naposled prispé ves moker tudi malinar Janez in zavali svinjski boh k

prispejo
- prispo
  Gozdovnik (1898): stepi, ampak na lepo posutej v omikani deželi in res prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti

prispeti

Robinson mlajši (1849):	wünschen prijatelj. prijatelju prija prijazen. pripojiti dazufügen. priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati
Gozdovnik (1898):	ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak

▶ prisrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčen
- priserčni
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): jez kakor Moric si zmiram prijaznejši bila. Bil je prav priserčni možiček. Le perva otožnost ga ni zapustila, nič ga prav

prisrčna

priserčna

Stric Tomaž (1853):	potrebnih znanstvih izobražim, ker je že to od nekdaj moja priserčna želja. Ves čas svojega življenja ti bom hvaležen! Ako sim
Roza Jelodvorska (1855):	reče nato: »Lepota mile gospodične je le mala vrednost; ali priserčna ljubezen do očeta je neprecenljiva veljava. Kakor angel je popred

prisrčnega
Ferdinand (1884): objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici

prisrčni

perſerzhni

Branja, inu evangeliumi (1777):	Oll uſſe rezhy iain ſebi podvurezhi. Toka tedej lubesnivi, inu perſerzhni moji bratje, moje veſele-, inu moja. krona : Toku ſtojte lubesnivi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod , ſo v'ſvate per— ſhli ? Vedó , de ſe bom

prisrčno
- perserzhnu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat smo se poflisali med sabo skus svete pogovore

▶ prisrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prisrčno

perserzhnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa
perſerzhno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje
preserčno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima
presrčno
Revček Andrejček (1891): nego pa na to, kar bodo ljudje govorili. (Andréjčka prav presrčno za roke prijemši. ) Andrejček, Bog te obvaruj! (Počasi odide na

preſerzhno

Genovefa (1841):	duſha, lé êno ſerzé. Edino hzhér ſta imela, ktéro ſta preſerzhno ljubila in prav pobóshno (brumno) odredila — po imenu Genovefo. She
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sá me , Daj ga ſirótam“, rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo

priserčno

Blagomir puščavnik (1853):	na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je konja, Vida in Dragica pa ste stopili z voza. Priserčno so se pozdravili, in kdo popiše besede hvaležnosti, s kterimi

prisrčno

Ferdinand (1884):	zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je še le
Ferdinand (1884):	vsi prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene

▶ pristajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristaja
- pristuje
  Valenštajn (1866): Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala

▶ pristanišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristanišče

pristanišče
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče!

pristaniše

Robinson mlajši (1849):

priroda — nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se

pristanišču
- pristanišči
  Tiun - Lin (1891): rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin

▶ pristava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristava
Deborah (1883): Drugi prizor. Promemba. (Jako prijazen kraj. Pristava, krog nje se trte ovijajo pôdi, golobnjak, za zidom brdo
pristavah
- priſtavah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo doſt liſtja od njih dobili

pristave

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pa v sercu žaljen je zapustil hišo. Ne dalječ od pristave se je na cesti vsedel in se je britko izjokal
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	imel, s čim bi bil svojo lakoto odpravil. Ravno iz pristave, kjer je upal usmiljene ljudi in jésti dobiti, je bil
Gozdovnik (1898):	ta nočni ogenj sredi gozda, ničevega pomena; toda tukaj, blizu pristave, v kteri se je vsakemu potniku rado in voljno ponujala
Gozdovnik (1898):	prijemajoče. Na muli jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil
Gozdovnik (1898):	vojaškega nego redovniškega. Zadela sta bila skupaj ne daleč od pristave, ter sta se zdaj skupno vračala.
Gozdovnik (1898):	de Medijana ali pa vojvoda Medijanski. On je lastnik te pristave, in ta pač ni mogel biti. « »Prav on je bil
Gozdovnik (1898):	kteri bi bil brez njegovega prihoda usodovit štirim ljudem s pristave. Nobenega glasa, nobenega pogleda mu roparja še nista vrgla; dobro
Gozdovnik (1898):	in strmimi bregovi. Nastajala je ta reka iz potoka, memo pristave tekočega, ki je v svojem toku pridobival še druge vode

priſtave
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame

pristavo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	na ravno polje, na koncu kteriga zagléda v svoje vesélje pristavo. Proti nji je šel, zakaj lakota ga je gnala. Kmalo
Gozdovnik (1898):	za to skrbeti, da se bomo ognili vsaki nevarnosti. Na pristavo morete dospeti do večera, in potem ste popolnoma varni. Jaz
Gozdovnik (1898):	prebroditi. Blizu tega pota in skoro v enaki daljavi med pristavo in mostom, je gorel ogenj, ki ga je bil Tiburcio

▶ pristavek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavek
Izidor, pobožni kmet (1887): Pristavek prestavljalca. Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je

pristavkom

perſtavkam

Pozhétki gramatike (1811):	Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon, bonne, dober, dobra, v' mnoshimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo. Perſiljeni ſmo, to rasjaſnenje od ſebe dati s tim perſtavkam, de je ne bo v naſhih miroljubnih „Novizah“ prihodnizh kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſojvávzi mirno ſpati. ” — (Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres vſe napáke (falerja). — Drusiga dne ga

pristavkam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim kmetovavcam na znanje. To oznanílo
pristavkom
Izidor, pobožni kmet (1887): pa še to, kar je imel, svojim otrokom izročil s pristavkom, da bi mu živež in kót dajali. Uprav to je

▶ pristaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristavi

perstavi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, na peresce zreži, z vodo in solijo k ognju perstavi in počasi tako dolgo kuhaj, dokler se s kuhavnico zmečkati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	so dobre, če ne, jih pa še enkrat k ognju perstavi, dokler vse na verh ne pridejo. Potem jih dva dni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	loncu žgi moko tako dolgo, dokler ni rumeno - rujava, potem perstavi mleko k ognju, perdeni žgano moko in jo pusti vreti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse po verhu ne plavajo, jih še malo k ognju perstavi, de vse na verh pridejo, in deni jih potem za
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav malo vrelim kropam, koščikam putra in solijo k ognju perstavi. Vode pa le toliko perli, kolikor se je vsuši, poberi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga perstavi v ne prevelikim loncu z vodo in nekoliko solijo vred

perſtavi

Kuharske Bukve (1799):	inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi
Kuharske Bukve (1799):	ras — tari notri dva jajza s' lupino vred; potlej jo perſtavi na mozhno sherjavzo; jo męſhaj, dokler sazhnè vręti ; kader en
Kuharske Bukve (1799):	sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim
Kuharske Bukve (1799):	ſe ſpargelni kuhali, tudi en koſzhek putra, muſhkatzvęta, ſolí, zukra; perſtavi k' sherjavzi, vędno męſhaj, dokler ſe goſtíti sazhnè, pa neſinę
Pozhétki gramatike (1811):	Sploh Pravilo. Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga perſtavi, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu, poſtavim: prudent, prudente, rasvumen

pristavi

Divica Orleanska (1848):	Po vitežko za krono z njim se biti. Na to pristavi, de mu treba ni Boriti se za nekaj kar že
Divica Orleanska (1848):	prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	perstan izročil in slovó od njega vzel. “ Marka pa zopet pristavi: „Pripravljen sem priseči, da niti o hrastu niti o perstanu

pristavijo

perſtavio
Pozhétki gramatike (1811): II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni

pristavijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Še važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih

pristavil

perſtavil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je moglo tako in nikakor ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje

pristavil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): je še veliko večo popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri

pristavila

Spisi Krištofa Šmida (1883):	pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je rad govoril o
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	O'Niel in njegova žena sveto gorečnost vrlega dečka; mati je pristavila: „Bil, lepo si povedal, toda vedi, da moraš tudi tako

pristavili

Sveti večer (1866):	in otroci so stali okrog s povzdignjenimi rokami in so pristavili z ginjenim glasom: „Amen! ” Logar vzdigne Toneta, objame ga ter
Deborah (1883):	fantje so mu lastne njegove besede v zobe povedali in pristavili: kar je tebi pravično, to je meni spodobno. Krčmarica. Prav
Oče naš (1885):	in to so mu tudi gospod župnik potrdili in še pristavili, da, kakor je nebeško kraljestvo lepo, vender silno težko, gori

pristavim

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jezika pod radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z
Tiun - Lin (1891):	Mirujte zdaj! Dam Vam sobico, naj bo! « »Potem sem zadovoljen! « pristavim jaz. »In ne bo Vam na škodo! «

pristavimo

perſtavimo
Pozhétki gramatike (1811): ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine

pristavimo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kar pa začetek te gojilnice vtiče, še to le zraven pristavimo in povémo, de se je skoz mile darí in pripomočke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Delanje v enim duhu je h temu potrebno. ” — Mi tukaj pristavimo de se z osnovo Dr. Jordana popolnama zložimo. De je

pristaviti

perſtaviti
Kuharske Bukve (1799): to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh

pristaviti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca to storiti prosim. J. Podrebernicki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano: signatura se ima pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati
Mineralogija in geognozija (1871):	teseralni sistem. V izgled hočemo našteti nekoliko važniših ter jim pristaviti znamenja in bolj znane minerale, ki kristalizujejo v tacih podobah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel zapiše, ter svoje imé podpiše. ” In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	na boljem, ko marsikatera druga dežela. — Še nekaj naj smem pristaviti temu sporoilu, da si vem, da je moralizovanje v takih

▶ pristavljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pristavljaje
- perſtavlaje
  Pozhétki gramatike (1811): ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga

▶ pristavnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pristavnikove
- pristavceve
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): in misli na to, dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit

▶ pristop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristop

perſtop

Pozhétki gramatike (1811):	bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del dolgih glaſnikov
Pozhétki gramatike (1811):	odpertmi vuſtmi ino s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda, acces, perſtòp. succes, ſpéh. Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per

pristop
Botanika (1875): z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se posebno takrat hitro in močno godi

pristopu

perſtopu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa njegov zhaſni in vezhni prid ſkerbijo , ga tudi k perſtopu imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verjamete, naj vaſ ſaj neſrezha in nadloga nesavarvanih pogorelzov h perſtopu te bratovſhnje ſpodbode. Kratkozhaſnize. (Nekimu grajſhaku), ki je bil slo

▶ pristopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristopa

Viljem Tell (1862):	prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé
Gozdovnik (1898):	se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil

pristopi

perſtopi
Sacrum promptuarium (1695): de nemore ſam ga vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt

pristopi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da.
Divica Orleanska (1848):	krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte
Divica Orleanska (1848):	Prej ko v naskoku stare Orlean. Karol. Daj čuti! Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol
Viljem Tell (1862):	in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni
Valenštajn (1866):	Trčkinega polka muzikantije gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s
Gozdovnik (1898):	le bledi svit se je kazal na vzhodnem nebu, ko pristopi indijanska straža k spečemu vodji ter ga rahlotno za rame

pristopijo
- perſtopio
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de

pristopil

perſtopuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	je k' nje rekuv; nikar ſe najokej. Inu on je perſtopuv, inu ſe je par dateknuv, ( ti pak, katiri ſo noſſili
Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe zhes veliku poſtaviti, pejdi noter v' veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta prejel, inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	Paula Apoſtelna na Hebręarje na 9. Poſtavi. Bratje! Chriſtus je perſtopuv , koker en vikſhe Maſhnik tiga perhodniga blaga, ſkus en vezhi

pristopil

Mlada leta (1875):	ne daleč, je spala pri iztoku njegovih voda. Tiho sem pristopil. Kakor mrtvo je ležalo malo telesce; samo prsi so se
Izza mladih let (1882):	jedenkrat v glavo potegnil, da se pa ni več genila. Pristopil je še Kukec in vlekli smo medvedko na pot in
Testament (1887):	nas ostati, gospod sodnik! « je silil starejšina, ki je bil pristopil, in tudi stari Brnót se je oglašal. Miklavžu pa so
V krvi (1896):	prišel mimo Tirbič sam. Čul je vsako besedo. Naglo je pristopil k Pajku ter dejal mirno, poudarjaje vsako besedo: »Gospod doktor
Kotanjska elita (1898):	bi ga posetil. « Ostala družba je molčala, a sodnik je pristopil k oknu, bobnal s prsti po šipah in mrmral: »Res
Gojko Knafeljc (1899):	ter ga vroče poljubi kakor v onih blaženih, blaženih časih! … Pristopil je k umivalniku ter se začel umivati. Mrzla voda ga
Gojko Knafeljc (1899):	jih je zavrtel nekolikokrat v roki, se zaničljivo posmehnil ter pristopil z njimi k peči. »To se mora vsekakor uničiti«, si
Gojko Knafeljc (1899):	govoril on, toliko niže je povešala glavo. On pa je pristopil še bliže nje, da je čutila gorko njegovo sapo, sklonil
Gojko Knafeljc (1899):	ko je dejala: »Čemu me pomiluješ? … Prepozno je! « Bratič je pristopil k njej ter jo hotel objeti, rekoč: »Prepozno? Zakaj prepozno

priſtopil

Genovefa (1841):	porózhil, pobóshen, zhaſtitIjiv ſtarzhek bélih laſ pa ſhe rudezbe-zvetezhih liz priſtópil in roké na nju poloshivſhi in ju poblagoſlovivſhi je poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenovane drushbe nagovarjali. Jih je ta ali uni ſluſhal, je priſtopil k ti aſekuranzii, bodo vidili, de Jim bo, zhe ga

pristopila

perſtopila
Branja, inu evangeliumi (1777): ſhivlenja ſhonala savole nuje, ino nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa

pristopila

Antonio Gleđević (1873):	vzdignil z blazin, »Bazilija, pojdi sem! « In trepetaj e je pristopila k njemu. Prijel jo je za roko rekoč: »Ne li
Gospod Janez (1884):	katero je vsak na prvi pogled spoznal za sestro župnikovo, pristopila je na prag. »Vse, vse! « odgovorila je tudi z veselim
Grajski pisár (1889):	preganjaš kakor nekdaj Savel spoznavavce prave vere. Poglej, Agata, poglej! « Pristopila je tudi Agata. »Poglej,« je govorila ona dalje, »ta nesrečnež
Abadon (1893):	toliko resnične povesti nazvali prekosavsko zalvo Cvetanino. Ošabna gospa je pristopila v bogato nakičeni črni opravi. Ko pa stopi pred sodno
Strte peruti (1894):	jedina krčma v vasi, ni se lahko zmotiti. Semkaj bodem pristopila vsak dan opoldne h goli prozi po dveh ali treh
Kotanjska elita (1898):	Med tem se je bil odpravil tudi ljubček komi. In pristopila sta k vratom in se ganljivo poslovila od ljubeznivega moža
Kotanjska elita (1898):	je Severica odprla vrata in zaklicala: »Matilda! « Takoj pa je pristopila zopet k Travnu in dejala patetiški: »Vaša ponudba je vsekakor
Gojko Knafeljc (1899):	je ustrašila ter vstala naglo, kolikor ji je dopuščala starost. Pristopila je k njemu, ga prijela za roke ter mu položila
Gojko Knafeljc (1899):	mogla več gledati tega prizora. Vstala je ter negotovih korakov pristopila k drugemu oknu. Hotela se je premagati ter premotiti s

pristopili

perstopili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica

perſtopili

Branja, inu evangeliumi (1777):	katire ſi meni dal, niſim sgubuv nobeniga. Tedej ſo ony perſtopili, ſo roke vergli na JEsuſa, inu ſo ga popadli. Kader
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	On pak ny beſsęde njęj odgovóril. Inu njegóvi Jógri ſo pèrſtopili, inu ſo ga proſsili, rekózh: Iſpuſti jo, sakaj ona sa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is vuſt vùnkaj grę, letó ognuſsi zhlovęka. 12. Tèdaj ſo pèrſtopili njegóvi Jógri inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	15. Kadar ſe je pak vęzhęr ſturil, ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je

pristopilo

perſtopilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	V letu 1843 je na novo 2243 deléshnikov k bratovſhnji perſtopilo : is Şhtajerſkiga 1064, is Koróſhkiga 638, is Krajnſkiga pa 541.

pristopilo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dalej razširale, vsakiga pol leta bode jih še nekoliko vnovič pristopilo, kteri še niso tega pravopisa navajeni, za nje je potreba

pristopita

Viljem Tell (1862):	Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter Firšt — Valter
Valenštajn (1866):	Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i

pristopiti

perſtopiti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe niſte dosdaj v tí bratovſhnji sapiſani, hititi k nji perſtopiti. Şliſhali ſte she vezhkrat, kako koriſtna je ta drushba. Kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi, k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera

pristopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zdej se bo ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril
priſtopiti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi

▶ pristrastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

pristrastno

priſtraſtno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to pravilo sa dobro ſposnal, ki eniga ali drusiga pravopiſa priſtraſtno ne zhiſla in komur je v reſnizi od ſerza, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	smiraj s jesikoſlóvnoſtjo prevezh opraviti imamo, ker vſak ſvojo miſel priſtraſtno terdi in tedaj edinoſti ni, ktera bi naſ sdrushene naprej

▶ pristuditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pristudi
- priſtudi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ure. Peti dan le pa navadno vſakimu ta smeſ takó priſtudi, de mu she od daljezh ſmerdi, ter sazhne neprenehama drusiga

▶ prišedši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišedši

pridši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	muziko iz svetvavnice (Rathhaus) čez Francovi most, in pred gledališč pridši so Jima med „Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ju v svojim ozidju imeli : Komaj sta se, v Ljubljano pridši, nekoliko od dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lanjsko poletje so oní še z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem
Blagomir puščavnik (1853):	germu, in potem urno stopata proti bližnjemu gojzdu. Do gojzda pridši, se še v zadnjič ozre nazaj po dragi domači okrajni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za Germani, starim kot Sciti

prišedši

Astronomija (1869):	morskih valov, ki se kakor pošasti bliže in bliže drvé, prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben

▶ prišparati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

privarčevati; kontekst

prišpara

perſhpara

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dve vishę ſe veliku dela, graje, inu paſtirjov uſaki lętu perſhpara, inu sa shivino ſe naſti v dobi. Med nyvami na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vinu je vshę po petizi — de ſe le kakſhen ſold perſhpara, dober je — Sakaj vuzhenoſt, vidijo , ſe per ſedajnih zhaſsih neplazha

▶ prištet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prišteti
- pershteti
  Ta male katechismus (1768): kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj folk ſvelizhej ti o Gospud! inu poſhegnej tvojo irbeshno
prišteto
Aritmetika za učiteljišča (1885): b = mk1, c = mk2. Ker pa dá jednako k jednakemu prišteto jednako, dobimo a + b + c = mk + mk1 + mk2, ali, ako

▶ pri ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pri tej

pertei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Martri inoi gorei uſtalenju inu per usah niagovah besiedah inu pertei nai svateishei svetei tro- ji-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	URIEL inu SAMUEL noi Sveta KORONA inu Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhneishei guavti Boga sina † inu pertei nai svateishei modrueſti Boga Svetiga Duba † inu pertei naresdelanei Svetei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mozhjo Boga ozhetha † inu per tei: guauti Boga sina † inu pertei resnizi noi modrueſti inu skues tu ma-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveta ABETA inu pertei nai mozhneishei mozhe Boga ozheta † inu pertei nai

pri tem

pertomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gozhno permorehje Boga Svetiga Duhja: † inu pertomi nai svateishomu jemenu boshjemu OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi buegi inu per nia svetomi jemenu AGLA † ALFA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jizi inu pertomi svetomi jemeni AGLA † AFRA † ALFA † da vedba URIEL inu SAMUEL
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	VRIE inu SAMUEL noi S. KORONA inu ABETA ushlishita mene pertomi zartanomi talesi Jeshusha Krishtusha inu per nja Martri inoi gorei

▶ pritavati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pritava
- pertava
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): de bi ga bil mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža
pritaval
Zlata Vas (1848): vpraša stari šepasti čuvaj, ko je drugi dan skozi vas pritaval. „Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljič ali celò

▶ priteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

priteci
- pertezi
  Ta male katechismus (1768): v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

priteče

pertezhe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro bi Iakomnoſt, inu vohernia ne dopèrneſla. Od letę poſęden pèrtezhe Judas, inu ſi svóli en kraj tę molitve sa ſvoje

priteče

Zlata Vas (1848):	kakošin korenjak de je! ” In ko ženiči tak hrup zaženete, priteče vse — mlado in staro — iz pivnice in izpod lipe, in
Valenštajn (1866):	Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo tako drzno tu razsaja? Tiho! Vojvoda spi. Deveru (glasno
Mlinar in njegova hči (1867):	Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali vidite, oče! Oh za
Mineralogija in geognozija (1871):	tudi globokeje notri ne smé vode odtekati toliko, kolikor je priteče.
Mineralogija in geognozija (1871):	skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna

pritečemo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno zahvalimo za milosti, kar smo jih vlani od

pritečeta

Roza Jelodvorska (1855):	noge in z veselim pozdravljenjem ji hiti naproti. Ko skupaj pritečeta ji poda prijazno roko po stari navadi; ali ostrašen ponižno
Mlinar in njegova hči (1867):	še poslednjo uro grešiti! (Kliče: ) Pomagajte! Pomagajte! (Dva mlinarska hlapca pritečeta z leve. ) Hlapec. Kaj pa je? Kdo kliče? Janko. Andrej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Pa nijsta še dolgo čepela v svojih skrivališčih, ko dva pritečeta proti bervi in ko planeta obadva h krati nanjo, se

pritekel

Genovefa (1841):	s radoſtjo preprizhala, de bóde máti. Tiſti zhaſ je sdaj pritekel — in mati ſantka je poſtála. „O Ti ljubo déte! ” je
Genovefa (1841):	pervikrat mavrizô vidil je smiraj veſ radoſten po ſvôjo mater pritekel in vſe je mogla s njim gledati in ſe zhuditi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za kraljem Belam IV., kteri je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje na Dalmatinske otoke pobegnil
Stric Tomaž (1853):	in stok. Oh, kako rad bi jim bil na pomoč pritekel in jih tolažil — ali nagloma me zgrabi trinog, in me
Najdenček (1860):	in naprej tekel, svojemu gospodu veselo novico povédat. Kupec je pritekel iz svoje stanice meni naproti, kakor če bi me bil
Najdenček (1860):	me je pozdravil, ko me je zagledal; k meni je pritekel, in na moje rame, na moje lica je položil svojo

pritekla

pertekla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Boga saupal, kedar namrezh ni prezej voda is ſkale pertekla, ko je ſ' palizo bil na-njo udaril. Sa ta greh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Shena! kaj je nama sa to? Moja ura ſhe ni pertekla. “ Zhutila je, de Jesuſ le perloshniga zhaſa perzhakuje. Potlej rezhe

pritekla

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	svetila kri, kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri
Deborah (1883):	bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a besede ni bilo iz nje

pritekli
- pritekla
  Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in voda, Jezus, v nov grob položen, Jezus, kateri
- pritekli
  Tiun - Lin (1891): znamenje, da bi me vrgli iz hiše in res so pritekli predrzni lopovi, da bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil

▶ priti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pride

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preprizhala, de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol, ali kvezhimu eno uro
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dom. Al véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar
Blagomir puščavnik (1853):	kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je
Stric Tomaž (1853):	ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in druzih sladkorij prinese. Veselja ji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bila vendar od Boga, kajti: Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej izide. “ 5. Božja mavrica. Po
Izidor, pobožni kmet (1887):	pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno nerodno pred Izidorja postavi. Izidor je hotel
Tiun - Lin (1891):	ne, stali smo si tako nasproti, dok končno po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico
Gozdovnik (1898):	po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.

pridejo

pridajo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje noi ano tako almeshno mash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi

prideio

Sacrum promptuarium (1695):	ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe
Sacrum promptuarium (1695):	grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote
Sacrum promptuarium (1695):	diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza bi bila vſmilena

pridejo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Vaſha Gnada , dones pridejo godzi k' shupani; kaj ne Jęrza ? Baron. Inu ti bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Betlehem gledat, kar nam je angelj osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 13. V ſrédo 27. kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	№ 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da berž ko je moč flose prodá. Kadar na Horvaško pridejo, imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride, kerstijo, ter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo

prideo
Biblia (1584): kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe
prido
Biblia (1584): is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu

pridem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim
Zlata Vas (1848):	jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez
Blagomir puščavnik (1853):	7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži
Blagomir puščavnik (1853):	da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te čem moliti na vse veke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moj brate, gremovnik Ilija! Kako solz ne bodem prelivala, Kadar prídem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete? Na Indiji
Čas je zlato (1864):	znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	najboljšega prijatelja, drag perstan, da mi ga hrani, dokler nazaj pridem. A zdaj mi ga noče nazaj dati. “ Marka položí roko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vpil je, „lahko bi oba padla v prepad. In če pridem tje, kdo mi pomaga nazaj? Pustite me domov. Sokolovo ni
Zeleni listi (1896):	Vi ste pametna mati, gospa. Res, vselej me veseli, če pridem v kako hišo, kjer so otroci, pa vidim šibo za

pridemo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jih tudi mi ne bomo nikoli vidili, če tje ne pridemo. Vse tó bi pa ne moglo takó biti, ko bi
Valenštajn (1866):	peljita, Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse
Valenštajn (1866):	vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K vojvodi v spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vertih, pa s tako marljivostjo, da nobeden najemnik takó. Včasih pridemo skupaj, da pojemo lepe, poštene pesmi ali beremo dobre, koristne
Astronomija (1869):	v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in
Tiun - Lin (1891):	živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali
Revček Andrejček (1891):	le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo pa ljudje živili
Tiun - Lin (1891):	Dobro. Potem ostanete moj suženj! « bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je

prideš

pridash

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader tabei bom pegerom viemeni Boga ozhetha † inu sina † noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden

pridesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila

prideš

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svoje telo mi daš, sam prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vratu prereže, in toliko razpara, da lahko do dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči
Čas je zlato (1864):	lepa! Dovolj za danes! Zdaj nimam časa – jutri zjutraj pa prideš k meni v poslopje, se bova kaj več pogovorila. « Na
Revček Andrejček (1891):	Ana (uzame svoj ogrtač, Franici). Kdaj pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti

prideſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſu rekel: „Goſpod! ſpomni ſe me, kedar v' ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa sa to nikar ne sameri, de tébi
Genovefa (1841):	rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj ſtopivſhi, ”in kako tù ſim prideſh? ” Sakáj nizh vezh je ni posnal. Ona ga je pa

prideta

Sacrum promptuarium (1695):	Indiah, kir je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga
Zlata Vas (1848):	bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	4 dni mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	domú, ker ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	sta me na kol pripravila, zapoveste, de tri dni zaporedama prideta in me na tešče v herbet pihata! ” — „Fej te bodi
Mlinar in njegova hči (1867):	Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta). Micka. Bog bodi zahvaljen, teta, da ste prišli. Oh kako
Zeleni listi (1896):	bo z bratom godilo, šel je molčé za njim. Ko prideta v sobo, pričakoval ga je že oče s šibo v

pridete

pridata

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bli isveselam inu kader bom vas pegerou da spet tosa pridata ujemeni Boga ozhetha † inu Boga sina † inu Boga svetiga Duha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da vi mene shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te

pridatha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na thalesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	OMEGA † ALFA † AFRA † davi volnu ino shitro sa kme na pridatha inu mojo volo dopounete inu tu ven is gnad boshjah

pridete

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tam oſtanite, dokler prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku
Viljem Tell (1862):	se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo, ste njeni Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de tega nikomur ne bote povedali; kadar na svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se

prideva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Radovoljno vstane starček, ter me pelje v grad. Ko pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi in olišpanimi vratami. ” Jez grem za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	olišpanimi vratami. ” Jez grem za njim skoz vrata, pa komaj prideva na dvor, kar zagledam trumo zbranih ljudí. Na vprašanje, kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v

pridi

Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	h' tebi priti po vodi. 29. On pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen
Genovefa (1841):	ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na ſvítlo! ” Genovefa je priſhla v ovzhji koshi savíta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de
Deborah (1883):	A jaz – budím, jaz dolge ure štejem In hrepenim: O pridi, moj Mesija! O Jožef, ti predragi mož! Ko spomnim Se

pridita

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhetu † inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu per buegu sinu † inu per buegu svefomi Duhu † pridita pridita pridita inu

pridite

pojte
Blagomir puščavnik (1853): južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem in se vsedite k nama” reče dalje dervar

prid'te

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki Prid'te rasbójniki Tepeni bodete Vaſ je premál. Polzi, Eſtrajhari Zhéhi, nu

pridite

Biblia (1584):	Ozheta, temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt
Sacrum promptuarium (1695):	manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſposná, kakòr Şyn, inu kómer bó hotèl Şyn ràsodęti. 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tertne bolezni bojé. Tukaj — straši. Če mi ne verjamete, pa pridite in vprašajte plac-komando, kteri je bilo že večkrat to naznanjeno

pridte

Ta male katechismus (1768):	ſdej Klizhe vse k' sebi, k' jeh orehi teſhèe: * Oh pridte vi k' meni, de s' sam odloſhèe. O bodi itdr
Branja, inu evangeliumi (1777):	Syn reſodeti. Pridte k'meni uſſi, katiri ſte s'mujo, inu s'teshavam
Branja, inu evangeliumi (1777):	moja pitana ſhivina je saklana, inu je she uſſe perpravlenu: pridte na shenitvo. Ony ſo pak tu popuſtili, inu kje ſhli

prišel

pershl

Ta male katechismus (1768):	O usmilena Mate! teh greshnekov trosht! * kdur k' tebi je pershl, je neshl milost. Rezh itdr. XI. Zhes solſe spokorne se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti

pershou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drevv nameſte ane palze k' je on nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader bo te duh pershou ti morash rezhi knjemu: pridi tosa skues Boga:
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu teſto perſt dei podta prave veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh noi tabe boda barou kai ti pegerash taku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Troize poidi spet nate krei od koder si ti pershou? Bueg bodi mad rabo? noi mad meno? v jemeni Boga

pershov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhrfes mene dones inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shebrali al bosh prei tako mainengo mou bo te duh pershov kaker an mihn puebezh noi tebi te zhaz pernesov ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim N. N. inu skues tu k' bosh pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kader bo te Duh htabei pershov: noi boda ko mouzhov taku gabarei 3 barti noi rezi

peršel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ni dvomiti, de bi mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je poderta. Človek bi mogel perute imeti, de bi tjekej peršel. “
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Ali kej druzega zasluži sužnji? « popraša zaničljivo Perčin. Zdaj je peršel jezdec do njih. Bil je ves drugač kakor Hunci. Bil

perſhel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpoſka ima dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó naſ vſtváril vſe je Bóg nar vézhi, Kak gréh perſhèl na ſvét je po Adámi, Kak ſe je bôshji ſin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhni, s' Bogam tudi vſe konzhaj ; ˛Srézhno boſh shivel, in perſhel v' vezhni raj. I. Proſenz — Ledenz ima XXXI dni. Kmetijſki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in tudi mi —, ko je od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni

perſhov
Branja, inu evangeliumi (1777): k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on

perſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na bo dougu gor dershou, namrezh Bog s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kar nega proſſiſh) zhakei na nega, sakai on bode sagvishnu perſhu, inu nabo dougu vun oſtau. Aku on odlaga nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	18. Jes ſim h'timu rojen, inu ſim h' timu perſhu na ta ſveit, de imam od reſnize prizhuvati. O hudobne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koku mozhnu ſe mi boymo, kader smiſlimo, kam je Judesh perſhu, mu koku glaboku je ta Apoſtel padu! s'med tulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu, sapelan, inu oſslepen od te naſrezhne ohernije- O kai ſturio
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sgubleni, No peklu dani zhes , Je s'Marije rojeni JESUS perſhu s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je perſhu nienin zhas De je nega rodila,

perſhuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka
Branja, inu evangeliumi (1777):	vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je
Branja, inu evangeliumi (1777):	mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od teh
Branja, inu evangeliumi (1777):	koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej

prishal

Sacrum promptuarium (1695):	s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na nogah ſtati od truda, inu shlaku nej
Sacrum promptuarium (1695):	lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam
Sacrum promptuarium (1695):	lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu peil, de od

prišel

Robinson mlajši (1849):	je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča
Robinson mlajši (1849):	ste ji, otče popisovali. Ljubor. Ino je tude iz Amerike prišel. Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	da se bo zgodila. — Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil
Oče naš (1854):	pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ravno sedaj, ko se ima važni parižki zbor začeti, je prišel pruski kraljevič v Pariz. — Francozko ministerstvo za kmetijstvo — tako beremo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	posebno dober kočjaž in bi rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha
Valenštajn (1866):	na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z gostij že! Ak-li še vojvoda
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil; dal mi je
Zeleni listi (1896):	ker je bil tako priljuden in ponižen. Če je kam prišel, vselej je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar

priſhal

Biblia (1584):	je Iesus puſtil ta Folk od ſebe, inu je domou priſhàl. Inu njegovi Iogri ſok'njemu ſtopili inu ſo djali
Biblia (1584):	vam klagovali, inu vy ſe néſte hotéli plakati. Ioannes je priſhal, nej jedel inu nej pyl, inu ony pravio: On Hudizha
Biblia (1584):	na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je
Biblia (1584):	pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo: Ieſt néſim priſhal myr poſhilati, temuzh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat: jeſt niſim priſhàl myr poſlat, ampak
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	klagovali, inu vy ſe niſte jokali. 18. Sakaj Joannes je priſhàl, inu ny jédèl, ne pyl, inu pravio: On hudizha imá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona ne bó vręjdna, ſe bó vaſh myr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku

priſhel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil nevoljen, de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno pa savoljo tega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu
Genovefa (1841):	moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót vshíl— sakaj mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo ſvoj zil in konz doſegel in na goro Komorin priſhel, miſli ondi drevó vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo

prišla

pershla

Sacrum promptuarium (1695):	velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov

perſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zéſte ſliſhite vſak dan govoriti; praſhate tudi: Kadaj bo pa perſhla shelésna zéſta ? Nekteri bi to govorizo radi zlo sa kvante
pišle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda so z Ogri vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku
preshla
Sacrum promptuarium (1695): je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

prishla

Sacrum promptuarium (1695):	one imaio v' gnesdi oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi
Sacrum promptuarium (1695):	Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre

prišla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veselí, de nas je toliko skupej! ” Tudi iz Koroškiga sta prišla dva visokospoštovana gospoda, žlahtni gosp. Moro, vodja Koroške kmetijske družbe
Zlata Vas (1848):	svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad
Robinson mlajši (1849):	uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše
Robinson mlajši (1849):	ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna in vesela živi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	professore Giovanni de Rubertis” se imenuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zadru na svetlo, potisnjena iz časnika „Osserv. Dalm.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla za jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med
Tiun - Lin (1891):	pot, ali pa nama je bila le sreča mila, dovelj, prišla sva precej daleč, ne da bi naju kdo oviral.

prišle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na G e rško, odtod pa

priſhla

Biblia (1584):	h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je pak priſhla, inu je pred nym doli padla, inu je djala: GOSPVD
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes mene Goſpòd
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gore, obſtane, ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh
Genovefa (1841):	njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in ôna shejna k ſvôjimu viru priſhla, merslé vodé sajéla in pila, je mnogokrat” rekla: „Kar je
Genovefa (1841):	tako hôtel. Dôbro je bilo, de ſim v to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi
Genovefa (1841):	deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Is Tuhinſke doline. Per naſ je na preſhizhe huda bolesen priſhla, ki ji rudezha bolesen pravijo: Kashe, kakor bi bila kushna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan pretezheniga meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa

prišle

peršle
Kmetijske in rokodelske novice (1846): domá, bojo take neznanke s pótnim listam previdene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende

perſhle

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu vezh drugeh shen, katire ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor drugim ljudem pojedle? Mi odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl

prishle
Sacrum promptuarium (1695): bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero ſo vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala

prišle

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po Estrajskim , Štajarskim, Marskim, Koroškim, in nektere take mašíne so prišle tudi na Krajnsko, pa le malo. Krajnci so se mašín
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle že letošnje ježice (Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki so tisti sum iz poprejšnih preiskav pomanjšale. 1
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Api imenuje, je Apij zasadil na Laško. Hruške najbolje so prišle iz Aleksandrije, iz Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dokler je čas prišel, de so pristavceve kokoši na cesto prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lastnosti imeti, akoravno je kristijan? Ugibala je sem, ugibala tje; prišle so jej na misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti
Kemija (1869):	telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo

priſhle

Biblia (1584):	je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak
Genovefa (1841):	veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve na ſvitlo priſhle, ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera ſhe nikdar orala in branala ni, popopred is uſt priſhle. Pazh ni prasno prerokval moj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko Zeſárſtvo na dan. „32

prišli

pershli

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt imella is ludmy oppravet, katiri so k'meni pershli, uſſeilej sem bla perludna, perjaſna, postreſhliva, inu ſgovorna, inu ravnu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vos. Jes vas na posnam, kai bomo sazheli? kam bomo pershli? Clauſa eſt janua. Saperte ſo te duri. Aku pa nam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	goro, Et veniunt in prædium, cui nomen Gethſemani. inu ſo pershli v' en vert, katirimu je ime Gethsemani. Et aſſumit Petrum
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vpvngarre kier si ti te kervavi pvet potiv kier so pershli tabe vovit is vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te boje grieshenzhe ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri

perſhli

Branja, inu evangeliumi (1777):	druge dan pak, katiri sa dnem tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiro nam je ta Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v'

prishli

Sacrum promptuarium (1695):	vejdla, de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala
Sacrum promptuarium (1695):	pridi jutrj, lisiza ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo
Sacrum promptuarium (1695):	petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili

prišli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Brezniški farovž zidali v letu 1819, so ta gospod sèm prišli delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	tako bistro previdli ino de so ob vso svojo moč prišli, de so ravno v narboljših, komej per petdesetih letih bili
Divica Orleanska (1848):	pa bo vse speljano, dokončano, Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja
Robinson mlajši (1849):	naj bolje potreboval, ino tem ljudém, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je
Zlata Vas (1850):	vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v vitežkim oklepu.
Roza Jelodvorska (1855):	iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod tiho, mirno, nobeniga človeka ni bilo viditi
Viljem Tell (1862):	hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode

priſhli

Biblia (1584):	ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli Piſsarji inu Fariseerji od Ierusalema, inu ſo djali: Sakaj tvoji
Biblia (1584):	Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti ſi Şyn
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó
Genovefa (1841):	ſlushabniki in vſi vitesi is okôliſhine s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je
Genovefa (1841):	ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih kozh in ſo glaſno sdihovali: „O
Genovefa (1841):	próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa
Genovefa (1841):	zviblati) mogla, in ko ſo moshjé, ki ſo s Volkam priſhli, vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo

prišlo

pershlu

Ta male katechismus (1768):	Bode tudi truplu na sodne dan goriustallu? Tudi, inu bo pershlu ali v' nebesa, ali v' pekl s' dusho ured na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gvishnu zhes moje movzhanje ſavſel. Tebi bode malu na tal pershlu, kar sem govorila, al tuiſtu je blu uſſe prov, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kader bodo tebi dalej terpelle, ali bo ſhaluvanje zhes tebe pershlu ‚kader bodo jejnale, inu minule. 3. Groſovitnu strashnu tulejo, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bel lazhna, koker prevezh sita goriuſtalla, inu od tod je pershlu tu jasnu venelle mojega serza, katiru je dijanje mojeh zhednoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sovraſhila, ſatorej ni pak meni nekol nezh dugega na misle pershlu, koker uſſe dobru, inu svetu. 2. Aku otshesh po okrajshani
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſmirej dellala, kar je Bogu dapadlu, inu ludęm k'pridu pershlu. Namarlivoſt, inu lenobo sem jeſt sovraſhila, ſatorej ni pak meni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reje ſhivella. V mojo kuheno ni nezh ſbirlivega, ali sladnovitega pershlu, ampak jeſt sem sebi, inu tem svojem le gmajn, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar tih Judov, sakai tiſti
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' Taiſtimu zhaſſu: kader je blu veliku ludy v' kup pershlu, inu ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'

pershvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg ozha † bveg † sin bveg S. † dvh

peršlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup peršlo? Če zamoremo polže, gosí, race, prešiče, želve, ostre in več

perſhlu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nabo zhes nizheſser preſtraſhiu, karkuli bode nemu na pruti perſhlu. Sdei ſe pa vunder preſtraſhi, ſdei trepezhe, koker ſam sposna
Branja, inu evangeliumi (1777):	on njeh ſpraſhuvov sa uro, v' katiri je njemu bulſhi perſhlu. Inu ſo njemu povędali: de uzhirej ob ſedmeh je njega
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ozheta ſo mozhnejſhi poſtali, koker shegni njegoveh Ozhakov, dokler bi perſhlu poshellenje vezhneh hribzov ; nej poſtanejo na Joshefovi glavi, inu na
Branja, inu evangeliumi (1777):	hudizhe isgajnam, tok je sa reſs Boshje krayleſtvu k'vam perſhlu. Kader en mozhne oroshnik ſvoj dvor vrje, tok uſſe ſmirej
Branja, inu evangeliumi (1777):	sapored dana v'roke tega ſrednika, dokler bi tu ſęme perſhlu , katirimu je on oblubil. Ta ſrednik pak ni le eniga

prišlo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	do doma veljal 1 gold. — Če mu bo srečno domú prišlo, ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal
Robinson mlajši (1849):	plit — vor! Oča. Ravno to je tude Robinsonu na misli prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti. Ljubor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so
Oče naš (1854):	kmetje največ na polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je
Botanika (1875):	močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi zavojnice sostavljene
Ferdinand (1884):	strmenja ni mogel besedice ziniti. Nikdar mu ni na um prišlo, da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo
Izidor, pobožni kmet (1887):	kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga

priſhlo

Genovefa (1841):	puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh

priſhlu

Biblia (1584):	eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce
Biblia (1584):	ſkusi Boshiga Duha, taku je vshe Boshje krajleſtvu k'vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	boshjimu Hudizhe isganjam, taku je tèdaj krajlęſtvu boshje k' vam priſhlu. 29. Ali kakú samóre edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze gori priſhlu, je svęnilu: inu kęr ny korenine imęlu, je vſahnilu.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gorró, inu je ondi ſędèl. 30. Inu k' njemu je priſhlu veliku mnóshiz, katęre ſo ſaboj imęle mutaſte, ſlęjpe, krulove, hrome

priti

priditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe po njih vositi, vam hozhemo nekoliko popiſati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor temu, kteri

pridti

Ta male katechismus (1768):	unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet
Ta male katechismus (1768):	zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh. Petrus je k' njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti. JESUS je njemu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti, katiri ſo okuli njega bli, kaj is tega ima pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres de bi kak davek dajale. Terſt

priiti
Robinson mlajši (1849): zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno, kajti
prit
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti noi hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha stvarnik nabes
prit'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno

priti

Biblia (1584):	je hozhete gori vseti, on je Elias, kateri je imèl priti. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj.
Biblia (1584):	je puſtil njemu povédati: Si li ti ta, kir ima priti, ali imamo li my na eniga drusiga zhakati? Iesus je
Genovefa (1841):	moram biti. Drugazhe bi ta shivál ne môgla tù ſim priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim posébej, kolikor Jim je čas pripustil
Oče naš (1854):	vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja! “ „Kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó ob življenje priti. Pač malo častí je to županu tega okraja, ki tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	berž ko ne bi utegnil spet O'Donnell na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je lahko tam v duhu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	šola, Pa hitro — dokler sim še jez gospodar. ” Ahá! — te prignala tedaj je le sila, Si mislim, da tiček poboljšan si
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Prosim in rotim te pri oni ljubezni, ki te je prignala z nebes na zemljo, odpusti mi vse moje grehe in

Pozhétki gramatike (1811):	doli iti, monter, ſtópiti, ſtópati, gori; passer, mémo iti, venir, prihájati, priti; s' ſvojmi sloshenmi, devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti
Pozhétki gramatike (1811):	passer, mémo iti, venir, prihájati, priti; s' ſvojmi sloshenmi, devenir, prihájati, biti, survenir, nahájati, najti, itd. VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí
Pozhétki gramatike (1811):	vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' sgled; po njegovim sgledu morate tudi ví vedno modrejſhi prihajati, de vaſ bodo ljubili Bog ino vſi dobri ljudje. 11.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče perviga , prisopiha, ter hoče za
Zerkviza na skali (1855):	rudezhi mosh she ſvojo roko, ktero je dalji in dalji prihajati vidil,
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se napije merzle vodé. Toda kmalu mu je začelo slabo prihajati in ves omamljen pade na zemljo. Bolán prileze domu in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	veha tako, da zrak poleg nje ne more v sod prihajati. Kipelna veha je kositrasta cev, katere spodnji konec se vtakne
Trtna uš (1881):	njih ravnajo, kajti tako zamorejo nesreči v marsičem v okom prihajati: a) vsak vinogradar naj skuša čitajoč primerne spise, novine itd.

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	živenje; tako gospodarstvo gre v nič. 3. Od premoženja in prihodkov. Da more kdo gospodár biti, mora imeti: a) premoženje lastno
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobrih letih dobro dozorjeno grojzdje dobro vino, in gospodarju nameček prihodkov in denar. V nekterih krajih imajo same vinograde za posestvo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	suša, moča in druge uime delajo dostikrat velik razloček. Cena prihodkov je včasi večí od tukajšne; pa se vendar nar veči
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od kupa gotovo nadjati. Bomo potlej po cenitvi in presodkih prihodkov pri nepremakljivih posestvih vidili, koliko pravega dobička da je, na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	verste so razne vrednosti po plenu in dobroti pridelka. Koliko prihodkov dajo take mnoge gospodarstva? Na to je teško natanko odgovoriti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Kam je prešlo njehovo premoženje? Kako je minulo toliko lepih prihodkov? revni možjé sami ne vedó. Je prišel po tem pa
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	med letne stroške. 4. Cesarski davki od zemljišč; od čistih prihodkov šestnajsti del od sto, in od hiš še posebe. 5.
Valovi življenja (1877):	prihajal. Edino nepotrebno veselje, katero sem si iz svojih obilnih prihodkov privoščil tedaj, bil je konj, sive boje, z veliko belo
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	pol ure od Gradca, imela sva prosto stanovanje in toliko prihodkov, da sva dobro izhajala. In zdaj se je začela dolga

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 39 →

← ↑ →

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv: de bi ſe dapolnilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi tó vsętu, kar imá. 13. Satęga vólo jeſt v' pèrglihah k' njim govorím: Kęr ony ględajózhi ne vidio, inu poſluſhajózhi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Jógri ſo pèrſtópili, inu ſo k' njemu rekli: Sakaj v' pèrglihah k' njim govoriſh? 11. On je odgovóril, inu je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah, inu bres pèrglih ny govóril k' njim. 35. De bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bręgu: 3. Inu on je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl

Biblia (1584):	naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je ſhàl od unod, inu je priſhàl v'
Biblia (1584):	ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu pres Priglih nej on k'nym
Biblia (1584):	ſtopili, inu ſo djali: Sakaj ti k'nym govoriſh ſkusi priglihe? On je odguvoril inu je djal: Vam je danu, de
Biblia (1584):	kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat
Biblia (1584):	tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi uſheſsi

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo is mejſt k'JEsuſu hitęlli, je on v'eni perglihi govoruv: en zhlovek je vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v'
Kratkozhasne uganke (1788):	tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil. Otshem poſtaveti: Anſhe si

Sacrum promptuarium (1695):	kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala ſvojm
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho je on k'nym govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovóril, inu je djal k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pſhenizo pak vkup ſpravite v' mojo shitnizo. 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jógri ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu

Biblia (1584):	nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Petrus odguvoril, inu je k'njemu djal: Isloshi nam leto prigliho. Iesus pak je rekàl: Ste li tedaj vy ſhe tudi
Biblia (1584):	pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu
Biblia (1584):	Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu
Biblia (1584):	ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu néſo ſliſhali. POſluſhajte tedaj leto Prigliho od Seuza: Kadar kuli gdu to Beſsedo od Krajleſtva poſluſha
Biblia (1584):	ſok'njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'

Biblia (1584):	KOmu hozhem jeſt pak leto shlahto pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	govory kir pravi: Komú te hózhem perglihati, ti Jerusalemſka hzhy? — Tvoja shaloſt je velika kakor enu morję

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je le boshji pot: on mora oſtati zhier jega
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bil vendar enkrat vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot
Revček Andrejček (1891):	Pavel. Jeklen. Domen. Franica. Pavel (iz srede). Oče! Rustana sem prignal! Jeklen. Je že prav! Pavle, ali znaš brati? Pavel. Pač
Gozdovnik (1898):	Juan de Diosa, kterega je bil domač opravek iz vasi prignal k obrežju. Juan je nehoté gledal na čoln, v kterem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Musy. Neumnost in vraža — huda reč. Ta tukaj povédana žalostna pergodba je (de bi tako ne! ) popolnama res; njé pisavec je

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dohtar Dolezalek, vodja ſlepogojivnize v Pêſhtu na Ogerſkim ſo naſlednji pergodek v „pêſhtnih” novizah povédali, kteri je, deſiravno shaloſten, potreben povſod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vednoſti na snanje, in sheljim, de bi ta shaloſtni pergodek vſe, kteri ga svedó, s boshjim ſtraham napolnil. (Poleg zhaſopiſa

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Brezoroženi jetniki, ki so jih bili Hunci pred sabo prignali, niso v rov pridši nikjer dobili varnega kraja. Zbrali so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	živ, in med tistimi, ki so jih Hunci pred Mezibor prignali, v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	delavcev. ” ”Jaz ti ne morem pomagati; bodo že še drugih prignali. Kar pelji naji s Katulom med nje, da si izbereva

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vidijo, de nje sdaj potreba ni. Sa reſ je ta pergodba Katerzo toljko v' ſerze ginila, de nje nikolj vezh posabila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njega oral, njegov Zeſar bil. In kmali ſe je ta pergodba rasvedila, ſhla je, ko bi treſhil, od uſt do uſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kmet je bolj pameten in boljiga ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sgoditi ſe. Peter Muſy, uzhitel. Kako Zeſar kmetljſtvo zhaſti. (Prava pergodba. ) Ko ſe je Eſtrajſki Zeſar Joshef II. o velikimu Şerpanu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delali! i. t. d. — V poterjenje teh beſedí naj naſledna pergodba ſlushi: F. M. she ſtar zhbelar, me pride v jeſeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi bila groza nesrečne pergodbe z kelnarco, ino strašne smerti mojiga očeta. Žalostno je biti
Sveta grofinja Genofefa (1857):	ni ſizer nobena ſvetniza, vender mu pa hozhe toliko od pergodbe povedati, kolikor ji je Bog rasodel. Na to pelje oba

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere tako goſpodarſtvo vershe, v téh novizah vezhkrat govorili. (Veſela prigódba. ) V fari Raſtbah v Avſtrii (Eſtrajh), ki le 1078 duſh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se kaka znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí
Zlata Vas (1848):	Té in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si
Zlata Vas (1848):	Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so
Divica Orleanska (1848):	bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de prigodbe – Jovana (ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	živa potreba. Po kteri poti se dajo ne samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se je v

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo vidili ino ſliſhali. Rasglaſovali tudi vſe prék ſo to pergodbo, ino kdor koli jo je ſliſhal, ſe je zhudil nad
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto
Oče naš (1885):	odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek tudi za nju prinesti znal. S solznimi očmí sta se

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali maſelzov). Pa ſhkodljiva navada je, shivinam puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje
Stric Tomaž (1853):	deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú usmili

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per-

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 39 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus vęduv uſſe tu, kar ſe je njemu imelu pergoditi, je on naprej ſhov, inu je k'nym rekuv: koga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lohka obluba jutri naprejvsęla — Nam bi ſe snala kakſhna neſręzha pergoditi — Nozh ima ſvojo mozh. Tulp. Prov imaſh, Bratèz , ſej pak

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu ſe je pak , kader ſe je on k' Jeriho perblishuval
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is ſvojga ſhaza novu inu ſtaru napręj pèrneſse. 53. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	XI. Poſtava. 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt

Biblia (1584):	kateri is ſvojga Shaza novu inu ſtaru naprej neſse. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus lete Priglihe bil dokonjal, je
Biblia (1584):	vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar je Iesus bil dokonjal taku porozhati ſvoim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jih, zakaj de se jokajo, in kaj se jim je prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost
Roza Jelodvorska (1855):	v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v Smrečniku prigodilo, se je dalječ okoli razširil. Iz vsih vasi in hiš

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. † Duh Amen. Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	namrezh ozhe; „Utegnílo bi ſe mu po poti kaj hudiga pergodíti. “ ˛Srezhno pridejo v' Egipt do Joshefa. Pa Joshefa ne posnajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolezin. 1) Tak konj ni za nobeno rabo, in bolezin prihaja hujši, če ga h delu siliš. Naj tedaj mirno stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi
Blagomir puščavnik (1853):	starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na beli dan o noveji dôbi; veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hripav, in skoz požirak komej pijačo spravlja. Ako vnetje hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki se od dné do dné bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo pod
Zlatorog (1886):	pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel
Revček Andrejček (1891):	pravi veselo Franici). Ali ga slišiš ? — (Gleda kvišku. S planine prihaja. (Posluša prav pazno. )

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hvalevrednega prizadevanja so pa tudi očitni: od dné do dné prihajajo med ljudí nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnine. V rastlinstvu Jurske tvorbe čutimo napredek, ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin
Zlatorog (1886):	Selívce druge vabi. Iz dežele vlaške Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In

Genovefa (1841):	na enkrat ſtal. S zhalam je pa priljudniſhi in sgovorniſhi prihajal. Ker je mnogo rezhí v pervizh v ſvojim shivljênju vidil
Stric Tomaž (1853):	Vedno sim bolj rastel in od leta do leta veči prihajal. Veliko dolzih let preteče, in zdelo se mi je, kakor
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Grozen strah bo svet obdajal, Kadar bo sodnik prihajal, K ojstri sodbi človek vstajal. Jela bo trobenta peti, Mertvim
Najdenček (1860):	me s svojim očesom prijazno in milo gledal. Starej sim prihajal in o ljubezni polni skerbi svoje matere sim dobival od
Najdenček (1860):	vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči po svojo
Valenštajn (1866):	veter, glas donášal. Butlar. Od Novega je mesta al Vidnave Prihajal, tako se mi zdelo je. Valenštajn. Po tej se poti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	viditi kakor pristrižena opica. Od dné do dné je neporedniši prihajal in v svojem četertem letu je take rečí počenjal, de
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	lica in temna očala so mu krila poštene dobrodušne oči, prihajal je, kakor je bilo videti, iz sprehoda in ko vidi
Gozdovnik (1898):	gnala naprej med njimi in med otokom. Za tem je prihajal drugi, tretji in nazadnje še četrti. Vsaki teh dolgih čolnov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili
Gozdovnik (1898):	konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja pri nočišču, ki so ga užgale one

Najdenček (1860):	se je vlekel graben po planoti. Bliže in bliže so prihajali Turki. Kar zavpijem, sebe in konja Bogu priporočivši: „Kastor, réši
Najdenček (1860):	zasledovavce, ki so z veselim vpit-, jem bliže in bliže prihajali, ki so si svojega lova svesti bili. Poskusil sim, bolj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bolj se je rudečil njegov obraz, ustni pa ste mu prihajali bledi. Zgrabil jo je za roko in jo nazaj porinil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in strašni kerč ga je začel lomiti. Silni glasovi so prihajali iz njegovega gerla, bolj podobni rujovenju divje zveri kakor človeškemu
Gozdovnik (1898):	Streli so bili razločniši od minute do minute. Najprej so prihajali kakor z enega kraja, a potem kakor bi se bili