Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 24

▶ napihnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napihnjena
- napihnena
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi
napihnjenega
- napihnjeniga
  Zlata Vas (1848): veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se
napihnjeno
- napihneno
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti

▶ napihovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napihovanje

napihuvanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod se ti taiſte ſadobil, inu de bodesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu. Tudi greshnekov nimash ti ſacezhuvati

▶ napihovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napihovati

napihuvati

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	De tiſta napihuje. Naſpametnu pa je s' ſvojo saſtopnoſtjo ſe napihuvati, kyr supet S. Paul 1. Cor. 3. taku govory: Sapentia
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	salih ſantov v' ſoſędski — nizh ſe ti ni tręba toku napihuvati — Pameten bodi , Anshe! sadershi ſe, koker en mosh — ſej vęjſh

napihuješ
Kmetijske in rokodelske novice (1847): čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na

▶ napis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napis

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in umetno razstavljeno. V preddurju teh Redutnih shramb smo latinski napis vidili, ki ga je vodstvo te razstave napravilo v posvečenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	i kamnosek Wasserburger po načertu arhitekta Bergmana po bizantinskej obliki. Napis bode: Jan Kollar, nar. v Mošovcech dne 29. červenca 1793
Valenštajn (1866):	mu stopi naproti). Kaj je? To je cesarski pečat. (Bere napis i da pismo Oktaviju, očitki se mu beró v očesi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	življenje, taka smrt! ” Iz Ribniške okolice 26. dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam je po letošnjem zboru Kranjskem treba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	čuda, da smo zato na nekem vogalu šolskega poslopja brali napis veselega dijaka: „Živele kozé! ” — (Dr. Zarnik — Wanderprediger. ) Silvestrov večer je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	1873 nastopil. Bil je le načrt, in načelu je imel napis: „Kdor gg. volilcev želí kaj pristaviti, naj blagovoljno svojo misel

napiſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo

napisa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zasačijo, mora sama otroka dojiti. Naj opomnimo še prelepega, ganljivega napisa, ki nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí

napise

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Serblji. Najlepše poklikovanje za Slavene, kterogakoli plemena, je klic: Slava ! Napise napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na
Ferdinand (1884):	Sedaj prinese oskrbnik šop listov. Grof hitro pregleda napise; kajti je znal večinoma zapopadek vže iz napisov. Pri nekaterih

napisi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro ohranjenimi napisi. — Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in

napisom

napisam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dnarji vred po segurni priliki v Beč (Dunaj) poslati z napisam: Herrn Theodor Tirka et Comp. in Wien. Kdor pošlje dnarje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje, vunder

napiſam
Genovefa (1841): in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe mlajſhim praviti imel

napisov
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor pri belimu dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred

▶ napisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

napisana

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i mešetovanja, ako bi na cestnih i putnih tablah bila napisana imena vesi, krajev, tergov i mest po nemečko i zraven
Kemija (1869):	je bilo mogoče ustanoviti kemična ravnomočja ali ekvivalente, kakor stojé napisana v 7. §. Da se pa morejo vrednote teh številk

napisani
- napiſani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je

napisanih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne lekár
Blagomir puščavnik (1853):	da bi serca bolečine ozdravile. Sprehajam se po lepem vertiču, napisanih travnikih, in na bregu bistrega potoka. Molim božjo vsigamogočnost — tode
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mestu proti levi. § 9. Pravilno napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po dekadnem

napisano

ſpiſano

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam je tudi ſpiſano srozhil apoſteljſko djanje, to je, kaj ſo apoſteljni po prihodu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kriſtjanov gre k' vélikimu duhovnu, ino ga proſi, de mu ſpiſano pravízo da vſe moshé ino shene, ki v' Damaſhku v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hlazhah, in je „ſlovo od ſholſkiga leta” ) ktero je popred ſpiſano* v. zh. g. Dehantu podal, glaſno, s ponaſho (action) zhverſto

▶ napiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napij

Deborah (1883):	Ana. Napij se na vodnjaku. Si trudna? Čakaj, pojdem ti po vode
Revček Andrejček (1891):	na mizo postavi in po sredi odide). Franica. Na Andrejček, napij in najej se; koš odloži in usedi se! Andrejček. (Imenitno

napije

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ostati pustiš, bo kakor žganjovc gorela. Kdor se žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli

napijejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dóbro vino na miso, ino potlej, ko ſe goſtí she napijejo, ſhe le ſlabſhiga; tí pa ſi dóbriga do sadnjiga hranil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe dekliza: „Zhakaj, ſhe tvojim velbljúdam bom sajéla, de ſe napijejo. “ Bersh islije is verzha v' korito, tèzhe ſpet na ſtudenez

napijo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv dobro napijó.

napil

Stric Tomaž (1853):	prestrašen in nekako bolehen, ker se je ga bil preveč napil. Zdaj pride Kasi k njemu. „Ha! čuj! strašna noč je
Najdenček (1860):	žeje ob vso moč djan, pridem proti večeru do studenca. Napil sim se in iti sim že hotel. Kar zagledam dalječ
Najdenček (1860):	na velbljudih proti studencu šli, pri kterim sim se jez napil. Sklenil sim, jih brez straha počakati.
Viljem Tell (1862):	me viditi ni mogel! Položil sem rokó mu na oči, Napil se maščevanja vročega Iz večnih tmin njegovega očesa. Staufaher. Pustite
Valenštajn (1866):	Tretiji čuvaj. Avstrijskemu sovragu! Prvi strežaj. Luterancu! Drugi strežaj. Poprej napil je Bogodan cesarju, Pa kakor mutci vsi molčali so. Ključar
Valenštajn (1866):	iz krvi ga svoga srca. Požrešno na ljubezni moje se Napil je prsih; nej mi bil sumljiv, Odprl mu sem široko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	žejen. Micika je šla po vode in ko se je napil, čutil je, da je jako upehan in lačen. Pa druzega

napila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj

napile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso napíle mnogoverstnih krivih misel in napčnih presoj — one so tedaj še

napili

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in z njimi v koliseumu kosili. V sredi kosila so napili Nadvojvoda pervo zdravico presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	presvitlimu Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki so pred nekaj časam hudobijo dopernesli, de je grôza. Napili so se namreč nekteri gerdúni, ktere ne morem drugači kot

napiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pa zdravju silno škodljivo; posebno nevarno je pozimi žganja se napiti, v misli, de žganje človeka greje, — to ni rés, skušnja
Botanika (1875):	voda, v kterej so razpuščene druge snovi; z vodo so napiti in napolnjeni vsi tisti rastlinski deli, ki so gibki; če

▶ napojiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napoji

Biblia (1584):	letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče

napojil

napoil
Sacrum promptuarium (1695): Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil napoil. Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit

napoyu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s'tvojo ſveto Reſhno Kriujo napoyu, ſi nega s tim lepim imenam enga perjatela pozhaſtiu, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetim Reſhnim Teleſam shpishou, inu s ſvojo ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je

napojili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de bi te bili oblekli; kedáj popotnika, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino te ptujza ſprejeli; kedáj

napojiti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): kedar so vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je

▶ napol prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napol

napol
Roza Jelodvorska (1855): Mnogo stoletij potim, ko je že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so

na pol(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi
Astronomija (1869):	in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z
Revček Andrejček (1891):	pa kaj v vas prideš, Franica? Prav skoro, kaj ne! (Na pol glasno. ) Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No

▶ Napoleon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Napoleon

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ključ do ceste v izhodnjo Indijo, po kterem je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kupčija po jutrovih deželah še bolj oživila po vojski. Cesar Napoleon je te dní spis na svetlo dal— se vé pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji

Napoljon

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil pervizh mir v Parisu s Franzosam ſtorjen. „30„ jo Napoljon sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo sapravil. „30„ je bil pervizh mir v Parisu

Napoleona
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na posodo za nove vojaške potrebe, čeravno po besedah cesarja Napoleona, ki jih je unidan izgovoril v začetju derž. zbora, Francozi
Napoleonu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ve. — Na južnem Francozkem so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih

▶ Napoli samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Napoliju
- Napolji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse

▶ na polica predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na polici
- napolizi
  Sacrum promptuarium (1695): inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter, ali nej bil ſtrup

▶ na polje predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na polje
- napolei
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38.

▶ napolniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napolni

napolne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri

napolni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa ena derhal nesnanih poſhaſt napolni ta hram, v' katęrim en leshy, inu ſe okuli njega
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kerſti k' boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v merzli vodi. Takó skoz in skoz moker žakelj se napolni s korúnam in zaveže. To storivši, polij polni žakelj zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do
Kemija (1869):	ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako imenovano sožigalno cev (Verbrennungsröhre), pod. 61

nepolni
Sacrum promptuarium (1695): krajlevem duoru petlerje na almoshno zhakati, vſame ta fazonetel ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl

napolnijo

Kemija (1869):	trije r zaprti, gornja dva pa sta odprta. ) Vali se napolnijo s suhim premogom in potem se razvročijo do žarovitosti, ki
Fizika (1869):	z vinom steklenice, ki jih treba dobro zamašiti, nikdar ne napolnijo zvrhama z vinom, ampak pusti se v vratu vselej palec
Fizika (1869):	železa, zlata ali iz kake druge goste kovine, z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz

napolnio
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne

napolnil

Ta male katechismus (1768):	IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu imel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó Nežino in obesil pri njenem grobu — v

napolnila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): bilo komej mogoče, vse besede svoje matere poslušati; žalost je napolnila njegovo dušo in neštete solze so se mu čez lica

napolnile

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dobili, ker imajo veliko polka, in bodo čbele panj spet napolnile. To se bo tolikanj gotoviši zgodilo, če se 2. vbrani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pripusti; kjer ajda raste, bodo ob ajdovem cvetju svoje panje napolnile. Kdor svoje panje na ajdovo polje ob cvetju pošiljati misli
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rastlinske korenine do cev prišle, va-nje zaležle in jih kmalo napolnile, ali pa bi v hudi zimi voda v njih zmerznila
Kobiljekar (1878):	denar. Ko pa je pred Kobiljekarjevo hišo stal, so ga napolnile v hipu globoke misli. Potem pa se mu je hipoma
Dóra (1885):	Ustavim se in gledam v tla. Oči so se mi napolnile s solzami, a nisem hotela, da jih Gerca vidi. Gerca
Beatin dnevnik (1887):	govoriti, toda zaman je bilo, le oči so se mi napolnile s solzami. Govor teh solznih očij mu je moral biti
Pogreb na morju (1894):	na sredini morja. Oči, ki so bile vprte v siroto, napolnile so se mu s solzami. »In mati mu leži mrtva
Kotanjska elita (1898):	izvestja, semtertja celo kak rokopis. Vse police so se polagoma napolnile, in Traven je zrl zadovoljno in ves srečen na bogato
Kotanjska elita (1898):	je razbijalo kakor v kovačnici, žile so se mu bile napolnile s krvjo, in ves obraz mu je bil zabrekel. Tresel

napolnili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narodov je tolikſhno, de hi lahko zéle bukve s njim napolnili. Nar rajſhi ſi je pa sapiſoval rezhí, ki kmelijſtvo in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati
Fizika (1869):	živo srebro v cevi po tem, ko smo jo bili napolnili. 104 Skušnja uči, da živo srebro v enem in istem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	se je storilo v preteklem letu za napredek našega kmetijstva, napolnili bi gotovo lahko vsa predala „Novic”; ker se je pa

napolnilo

napolnilo
Stric Tomaž (1853): vžgalo s krepostjo, ter ga še celo z velikim veseljem napolnilo, tako preganjanemu biti, med tem ko otroci sveta v hudobijah

napolnilu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter je mene v' sredi ſhalloſte s'to narvezhe sladkuſtjo napolnilu. 2. Kedur na Boga naupa, je en revne zhlovek, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	reſjidezhe, inu ſatorej nabo tvoje serze nekol da sitoſte napolnilu, ampak le uſſe tvojemu serzu eno uſſeskuſno lakoto drugeh rezhy

napolnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): da si jih veliko naberem in svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali
napolnimo
Rudninoslovje (1867): steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i

napolniti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vse posnemati, kar nas zamore z željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje

▶ napolnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napolnjen

napolnen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): raslozhka vſtrojeno ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne

napolnjen

Fizika (1869):	koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen z elektriko, ki je protivna elektriki v drugemu dratu.. To
Fizika (1869):	se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro, ne zadobi poslednja pri povečanem tlaku
Botanika (1875):	je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ ogljenčeve kisline se
Zlatorog (1886):	svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč

napolnjena
- napolnena
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na kraj slękli, inu ſo ſędli, inu
- napolnjena
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava, ker v

napolnjene

napolnene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi

napolnjene

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	druge vode, so mende tudi vse veči živali na svetu napolnjene. De je na naši zemlji čez 50,000 živaljskih in čez
Botanika (1875):	se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina

nepoljene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika. — V Frankobrodu

napolnjenega
Mineralogija in geognozija (1871): 90. Parni mehurji se dvigajo iz preduha a z lavo napolnjenega, zgoraj razširjenega v žrelo bb, ki se med tem čedalje

napolnjeni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali se pa mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se
Botanika (1875):	kterej so razpuščene druge snovi; z vodo so napiti in napolnjeni vsi tisti rastlinski deli, ki so gibki; če se voda
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in nalije gostu in sebi v kozarec. Ko prišlec izpije napolnjeni kozarček, pogladi si temno, nagubančeno čelo in ogledaje se po

napolnjenih

Blagomir puščavnik (1853):	in sam verli Nikolaj jadra. Za timi sledi veliko druzih, napolnjenih z ljudmi vsake starosti. — Bliže ko pridejo, hujše tolče serce
Kemija (1869):	v podobi sivkaste skorje sesede v sodih z novim vinom napolnjenih. Znana je z imenom surova birsa ali sreš (roher Weinstein
Zoologija (1875):	trupla izraste zopet cel polip. V posodah, z morsko vodo napolnjenih, ostanejo žive in se dadó opaževati. Nadalje še omenjamo: gljivačo

napolnjeno

napolneno
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno semlo napolneno poſsodo, kader Meſez gori jemle, 3. zolle globoku, inu 3.

napolnjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako ſe viſhje na dreveſu mladike ſkosi preluknjeno s perſtjo napolnjeno poſodo prepeljajo, in ſkosi léto takó oſtanejo. Tudi ſe murve
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in krog vse za slovenšino vneto, in s to željo napolnjeno, da bi berž berž slovenski jezik v naše učilnice in
Rudninoslovje (1867):	njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a
Kemija (1869):	dalje in dospe v stekleno, s kalijevo lužnino (§. 73) napolnjeno napravo, kakor jo je Liebig prav ostroumno izmislil, glej podobo
Kemija (1869):	prežene iz sožigalne cevi ter ju tira najpredi skozi cev, napolnjeno s klorkalcijumom, pod. 62, ki popije in pridrži vso vodno

▶ napolnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napolnjevalo
- napolnovalo
  Maria Stuart (1861): je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter
napolnjuje
- napolnuje
  Občno vzgojeslovje (1887): opravila na način, dostojen njegovemu višjemu namenu; 3. dušo gojenčevo napolnuje z dragocenimi predstavami, povzdiguje mu duha nad čutnost in stvarja
napolnjujejo
- napolnujejo
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): očetova kri mu ji je porudila. Kdo vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je

▶ na pomoč predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na pomoč

napomozh
Sacrum promptuarium (1695): katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin

napuemazh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe napuemazh klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bojam potrebnam ludem: inu kateri bo taba noi tvoje jeme: napuemazh klizov teſtomu

▶ naposled prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naposled

Robinson mlajši (1849):	je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta drugoč prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le
Rudninoslovje (1867):	jako tenke, stebelca, ako so dolge a ne debele, i naposled zrna, ako je rudnina enako široka, debela i visoka. III
Rudninoslovje (1867):	otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k
Kemija (1869):	ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali izomorfizem, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	so ušli , znotraj je postal mir, lava zunaj teče počasi, naposled se ustavi, se strdi, znotraj pa vpada v globočino. Samo
Zoologija (1875):	veje; oponaša tudi druge ptiče, zato mu tudi pravijo oponašavec. Naposled je še rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na
Zlatorog (1886):	Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju
Občno vzgojeslovje (1887):	druga proti drugi; take predstave si delajo zapreke, dokler preudarjamo; naposled, kadar izrekamo sôd, pa se apercipujejo. Kadar premišljamo, takrat se
Zeleni listi (1896):	Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas

na posled(združena oblika)

Robinson mlajši (1849):	kaj druga smotril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na posled je hotel tude na dno korablja — ladje priiti pak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nekteri bi morebiti radi, pa niso do zdaj vedili, kako. — Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe

posled
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): kar sam skozi poznane rajde med šotori in se na posled pri naj večem vstávil. Komaj pa sta jezdica z njega

▶ na postelja predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na posteljo
- napostilo
  Sacrum promptuarium (1695): nu pravi sdaj, sdaj bo mene konez, te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride
- napoſtelo
  Sacrum promptuarium (1695): etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati

▶ napoti prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napoti

napota

Gozdovnik (1898):	»Kaj naj ugibam, don Antonio? « »Da ste mi napota, vi pa tukaj ta otrok, ki mi jemlje dedovino, ki
Gozdovnik (1898):	v Elančevo. Kar mi bo na poti, pohodil bom, a napota ste mi vi in vaš otrok! « Grofica zre vanj z

▶ napoved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napoved
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu
napovedi
- napovedbe
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo

▶ napovedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napove

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati
Čas je zlato (1864):	s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom

napovedal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je ravno kupez lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek

napovedala

Genovefa (1841):	odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	važniša novica je pa ta, da je angležka vlada vojsko napovedala perzijanski in že tudi vojsko začela v Azii zoper Perzijane

napovedat

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	perpravljat, K' ſposnanju svelizhanja Ijudſtvo njegovo perpeljat, Odpuſhánje grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſhe Jakop Bogu dar opravil. Juda gre naprej, ozheta napovedat. Joshef ſe mu naproti pelje. De le ozheta sagléda, plane

napovedati

napovedat
Genovefa (1841): njegovih, konjnikov ſta mogla urno domú po noſílo jesdariti, in napovédat, de bi vſe na njeni prihod pripravilo; drugim je ukasal

napovedati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je prijasno migal s' repam, kakor de bi hotel prihod napovedati. Veliko veſelje je bilo. Naproti mu vſi tezhejo; ozhe tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinar in 15 krajzarjev. Proſimo bersh ko je mogozhe imena napovedati in plazhilo poſlati, de ſe bomo sanaprej pri natiſu po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja nizh ne plazha. 41. Komiſijonar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in dolgosti bi poslano blagó vtegnilo biti. Ta

napovedo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkerbéti. Poſlal je tedaj porozhnikov pred ſeboj, de mu prihod napovedó. Svezher pridejo poſli nasaj, ino mu rekó, de mu Esav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti bravci, pred ko je mogoče, našo

▶ napraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napravi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni
Divica Orleanska (1848):	Deržave te, enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. )
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu je zdelo. Varno ga je shranil in šel, da napravi nov prepis cesarskega razglasa. — Nekaj dni potem je vergla Tibera
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že
Fizika (1869):	skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost
Kemija (1869):	in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s kalijem spoji v

napravijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za končanje vojske dokazuje potrebo, da naj vsi vladarji Europe napravijo zbor, v kterem naj se razsodi pravda. — 29. dec. je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri, razgretje in prehlajenje napravijo psom razne kožne izpustke, ki se pa večdel ozdravijo, ako
Sveti večer (1866):	njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi
Fizika (1869):	vsakega predmeta, ki ga vidimo, svetlobni trakovi v oko in napravijo na njegovej mrežnici podobo, ktero doznamo z očesno čutnico; po
Fizika (1869):	Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.
Botanika (1875):	preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjige. O neizdelanem tvorivu in o blagu v magazinu se napravijo izkazi; vzemimo, da je prvega za 450 gl., druzega za

napravil

Genovefa (1841):	lji napravil. Sdaj ji je v buzhi mersle vode is vira prinéſel
Genovefa (1841):	Golo, kaj ſim ti ſtoril, de ſi mi tako shaloſt napravil? Kaj ti je moja shêna — kaj ti je moj ſin
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to veselje, ki ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo
Robinson mlajši (1849):	gorjupi — grenki — bridki bolesti, ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo
Robinson mlajši (1849):	skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus
Roza Jelodvorska (1855):	jako grešila. Njeni nepremiselk je vašimu maternimu sercu smertno britkost napravil, in lahko bi bil mali gospodič smert storil. Ali Marjanci
Oče naš (1885):	in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do večera hišo varovati in vse

na pravil(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden druga

napravov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vto pra S. rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga

napravila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti
Oče naš (1854):	Ménart in Barba sta se urno za odhod napravila. Pater Arkimbold je prišel in ju je prijazno pozdravil: „Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje pervorojene hčerke slovesen ples, pri kterem je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko-švajcarski razpor tam, kjer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta
Mineralogija in geognozija (1871):	dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej
Botanika (1875):	gostoti kapljin, t. j. da bi se na obeh stranéh napravila enako gosta kapljina. Nekoliko vode prodré kožo in gre v
Revček Andrejček (1891):	razkačen Jerici). Ti, ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. )
Zeleni listi (1896):	»Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla

napravile

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi zele ſoſeſke vkupej ſtopile in ſi eno tako maſhino napravile? Miſlim, de bi bilo prav, zhe bi naſhi kmetje to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi ſe take ognjiſha, ki malo derv potrebujejo (Sparherde) napravile, in pa pezhí, ki bolj dobro grejejo, kakor je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	komaj začete preiskave še večkrat omahujejo, pa sčasoma si bojo napravile že terdno podlago. Ne zamerite mi, da sem se tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	odtegnjenih rok in še marsiktere druge okoljšine posameznih hiš so napravile vsaki kmetii več ali manj skerbí in nadlog. Tem nadlogam
Fizika (1869):	tedaj težko kje more nabrati dovoljna množina, da bi se napravile krepke prikazni. Po zimi se dajo poskusi najbolje napraviti blizo

napravili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	liſtja od njih dobili, in ſvilnih ali shidnih goſenz ſi napravili. Graſhinarji poſebno, ki imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s tega namena ſo ſi med drugim tudi lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta móſt puſtijo delati, bodo s njim kaj prav koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu
Robinson mlajši (1849):	ino potle se prašati: je li bi to bili boljše naprávili, kor on. Ako bi, kakor Robinson, korúna nigdar ne bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	domú hodijo, kakor da bi si lepo in dobro pot napravili. Po takih močvirnih krajih se poti nar stanovitneje popraviti dajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	veda, to otežuje nekoliko prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo
Gozdovnik (1898):	se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se bližajoča. »Napravili so zažigalko, vedoči, da vsekako jo mora tok prignati na

napravilo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik nobeniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z lastno rokó svetinje pripél. — Na noviga leta dan je napravilo slovensko družtvo v Ljubljani v svojim novim stanišu slovesno besedo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sorodnost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še
Botanika (1875):	koj začne delati prizadevanje, da bi se na obeh stranéh napravilo ravnotežje v gostoti kapljin, t. j. da bi se na

napravim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti resnico povem: veliko bolj me veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine. Ena, je rekel, mora biti gotovo

napravimo
Fizika (1869): na kterih te prikazni vidimo, ali s kterih pomočjo jih napravimo.

napraviš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kak list pišeš, ali na Slovenskim kak napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic

napravita
- napravta
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje po deželi napravta, kakor dobičkarija lakomnih ošterjov. ”

napravite

Fizika (1869):	barvi, ena poleg druge položeni, medsebojno uničite in prijeten vtisek napravite. Ker te prikazni, o kterih smo ravno zdaj govorili, opazovalec
Zoologija (1875):	iz fizike, se imajo pri vodovih gibanjih pota, ki jih napravite grobišči sil a in b, a to sta loka ad
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	mrtvi; mlade pa bodo že zajeli naši v gozdu. Urno napravite ogenj! Tukaj hočemo pričakovati Te-Vatura, ki mora priti vsak čas

napraviti

napravit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh

napraviti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in prešiči dobijo pa tudi večidel poparjeno pičo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se bo pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2
Robinson mlajši (1849):	plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu korablju plaviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ponudim v svoji fabriki vso tisto pripravo in orodje si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bo lahko ena soseska omislila, ki si je pomamezni gospodar napraviti ne more. Prihodnjič bojo vsi kmečki gospodarji v vožji soseskini
Fizika (1869):	skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti stebri, ki imajo 500 do 2000 parov takih kolesec iz

▶ napravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napravljen

Zlata Vas (1850):	se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	imele Nju Veličanstvi iz parobroda na suho stopiti, je bil napravljen 80 sežnjev v morje moleč most (Mollo), pokrit s šarenico
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v ravno

napravljena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	misliti. Znano mi je, kakó je kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zemljoslovske družbe v koliseum podali, kjer je bila krasna gostija napravljena. Kdo pa zamore veselje popisati, ktero so vsi gostí občutili
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1. dan Grudna
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gôri pri pervim lepílu, počasi prideva iz štérke in krede napravljena zmes. — To lepílo je močnejši kakor pervo, in je posebno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zavera. Vsaki dan je treba rano dvakrat prevezati. Ako se napravljena rana prenaglo zaceli, je jo treba zopet razparati. Kedar gnoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Za mizo se vsedemo. Bila je miza iz orehovega lesa, napravljena prav umetno, ter je staremu mojemu stricu, ki so jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da

napravljene
- napravlene
  Ta male katechismus (1768): zhes greh, inu koker ene od Kristusa, tega boſhjega Samaritana napravlene ſdravnie, ali arznie. K' ſadnemu: Ke v' teh brumeneh, katiri
- napravljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa

napravljeni

Genovefa (1841):	moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izrejenci precej zdaj saj za izhod z enako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne

napravljenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je vročina. Celó malo hramov (keldrov) je v Vipavi tako napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni

napravljeno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoji lastni lepi koči. V tem je bilo na mizo napravljeno. Povabijo ga, da naj z njimi zajame. Ko se pa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano se zabaše z imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor

▶ napreden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napredena
- napredene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer

▶ napredovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napredovanja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

slovenski zemlji še premalo kmetov pazi na te znamenja vesvoljnega napredovanja; da lenoba in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti

napredovanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem nekdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja z vsemi
Občno vzgojeslovje (1887):	človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje v sovršenosti pametnega mišljenja, čustvovanja in hotenja, — cilj in konec

napredovanju

napredovanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe odvračal, posnemaje le to, kar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in ima; ker veliko tega, česar si je v pridnem napredovanji pripravil in napravil, je dobro, če je sedaj že tudi

napredovanju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in

▶ napredovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napredoval

Stric Tomaž (1853):	Juri je štiri leta šolo obiskoval in v vsem verlo napredoval. Ohranil si je tudi ukljub vsem norčijam zdravo pamet, ktero
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	sebe navada naredila, da učitelji, kadar je uk uže dovolj napredoval, in kadar je uže zadosti utrjen, tudi nemški jezik redno
Zeleni listi (1896):	Ko je bilo vojne konec, je bil povišan v službi; napredoval je takó, da je prišel po nekaj letih domov kot

napredovali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se

napredvali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali in da smo na boljšem. 4. Vinogradi. Ne le veliko

napredovalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan

napredovati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine. Kmetovavec dan današnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše
Čas je zlato (1864):	to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in ga ni; pa nekaj druzega
Gozdovnik (1898):	V tem je Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej

napreduje

napredova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu pa tudi ni treba zametovati vsega svojega starega, kar

napreduje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vlastni deželi (vlasti) in se raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da napreduje. Gospodarsko napredovanje je pa v tem, da gospodar se soznanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to napreduje in mora napredovati, če noče zaostajati v veliko škodo domovine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	li potrebno, da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Namenil sem zatorej dokazati, da je živa potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré

napredujejo
Gozdovnik (1898): konja. Ljudje boljše rasti pa s svojimi nogami veliko boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in

▶ naprej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naprej

napred
Robinson mlajši (1849): silja založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred ko bi mu gde keda žêtva v kvar prišla. Iz

naprei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveto reſhno kriujo napoyu. Ta je, katiri je tebi tu naprei povedou, kar ſi ti sdei ſturiu, kader je h' tebi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhi shaloſt: kader je on, koker en vſiga veideozhi Bog naprei videu, de bode negovu terpleine, inu ſmert nikar ſamu per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu naprei poſtavleine, inu premiſhluvaine te nar ſhpotliviſhi, inu nar britkeiſhi ſmerti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu shi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Angelam Gabrielam ſhe drugi Angeli nemu perkasali, inu h'timu naprei ſtojozhimu ſhe vezhimu terpleinu novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tretizh ſe sakleje, de nega na posna. Taku ti grehi naprei raſsejo, kader ſe ta zhlovek v'eniga poda. Satu o
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Naſh'ga ſerza , no vſelej Ponishnu ſerze imeti, Inu tudi sa naprei Vſe surashit, no savrezh', Kar ô Bog! ni tebi vſhezh
Abecedika ali Plateltof (1789):	je brumen, priden, inu perjasen; pride po zelimu ſvejtu lohka naprei. En slo hudoben je ne ſamu od dobrih, teniuzh zelo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai

naprej

Biblia (1584):	je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik
Ta male katechismus (1768):	S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu napręj pèrneſse. 36. Jeſt pak vam povęm, de sa vſako prasno
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga ſhaza tó dobru napręj pèrneſse, inu en hud zhlovèk is hudiga ſhaza tó húdu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne ſiliſh, nikóli ne bahaſh, in nam vender nar shlahtnejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vjíma ne vzame. Te odbrane šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben
Pripovedke za mladino (1887):	Od sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu Benjaminu ter mu pomaga

▶ naprej iti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dvovidski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

naprej šel

naprejſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	tretimu eniga; uſakimu po njegovimu leſtnimu premoshenju, inu je sdajzi naprejſhov. Taiſti pak, katiri je bil pęt zentov prejel, je s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	svesane perpellov v'Jerusalem. Inu kader je on po poti naprejſhov , ſe je permirilu , de ſe je k' Damashku perblishuvov : inu

naprej šli
- naprejſhli
  Branja, inu evangeliumi (1777): Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de bi movzhov. On pak je ſhe

▶ naprej nesti prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, nedovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

naprej nese
- naprejneſſe
  Branja, inu evangeliumi (1777): Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku naprejneſſe, ali dolibere, koker eni letu ſture, inu ta Paſſion nameſt

naprej nesti

naprejneſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	Pridigi, ali ſzer nameſt Pridige gmein inu mladim ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati
Branja, inu evangeliumi (1777):	Navku , ampak doſtikrat po Pridigi, inu slaſti per juternih mashah naprejneſti, inu resloshiti: Namrezh 1. S. Krish. V' Imęnu Boga † Ozheta

▶ naprej plačevanje prislov, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ IMP

predplačilo; kontekstpredplačilo; kontekst

naprej plačevanje

naprejplačevanje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam ne bo pri nobenimu deležniku plačilo prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša

▶ naprejpoložiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

dati naprej, razdeliti; nemško-slovenski slovar

naprejpoložili

naprejpoloshili

Branja, inu evangeliumi (1777):	njeh je reslomuv, inu ſvojem Jogram dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli
Branja, inu evangeliumi (1777):	dal, de bi njeh naprejpoloshili: inu ony ſo njeh ludem naprejpoloshili: inu ony ſo imelli tudi en malu ribez: tudi te

▶ naprejpostaviti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

predpostaviti, načrtovati; nemško-slovenski slovar

naprejpostavi

naprejpoſtave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	obraſenja, inu en malar spozhne, ter se poprej v'mislah naprejpoſtave, kar potęm is barbo ſmavta. Flisnu moresh ti moj Syn
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam
Abecedika ali Plateltof (1789):	uſse letu, kar S. Mate katolshka Zirkuv virije, inu viruvati naprejpoſtave, dokler ti moj Buh vezhna reſniza, inu modruſt ſi nam

▶ naprejpostavljati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

predstavljati; nemško-slovenski slovar

naprejpostavljaš
- naprejpoſtavlash
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke

▶ naprejpostavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nadrejen, predpostavljen; nemško-slovenski slovar

naprejpostavljene

naprejpostavlene

Ta male katechismus (1768):	dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe
Ta male katechismus (1768):	zhes zirkovne ſbiralsha, inu naprejpostavlene oppravlivu govore, ali te pravize, inu frajoste teh mashnekov, iuu

naprejpostavljenega
- naprejpostavlenega
  Ta male katechismus (1768): is imenam kerstil. Leta, ke je bla na pervolenje tega naprejpostavlenega v' jezho noterpushena, je klezheje pred Mohorjam vid svojeh ozhy
naprejpostavljenemu
- naprejpoſtavlenimu
  Branja, inu evangeliumi (1777): mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu

naprejpostavljeni

naprejpostavleni

Ta male katechismus (1768):	inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano viſho
Ta male katechismus (1768):	goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi

▶ naprejpostavljeni samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nadrejeni; kontekst

naprejpostavljeni
- naprejpoſtavljeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni

▶ naprej povedati prislov, splošni, nedoločeno + glagol, glavni, dovršni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

naprej povedal
- naprejpovedal
  Ta male katechismus (1768): takega, od katirega vam jest povéem, koker sem vam ſhe naprejpovedal,

▶ naprejprinesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

navesti, predstaviti; nemško-slovenski slovar

naprejprinese
- perneſſe naprej(združena oblika)
  Ta male katechismus (1768): Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire

▶ naprejpriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

užiti; kontekst

naprejpriti

naprejpridti

Abecedika ali Plateltof (1789):	nam neperleſche. Skus modroſt, inu zhednoſt v' tegnemo mi ſtaroſti naprejpridti: al ne s'eno ſchobo, ali ßkus eno narejeno brado
Abecedika ali Plateltof (1789):	ße nam ne perleſche Skus modroſt, inu zhednoſt tegnemo ſtaroſti naprejpridti: al ne s'tako ſchobo, ali ßkus narejeno brado, inu

▶ naprejšnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

vnaprejšnji; [sskj]

naprejšno
- naprejſhno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti po dolemſkim (? ), kodar imajo

▶ naprejvzetje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

delo, ravnanje, opravilo; nemško-slovenski slovar

naprejvzetje

napredvzetje
Robinson mlajši (1849): moglo lehko zgoditi, da bi predse keda na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti

naprei vsetju(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni, kyr bi ſizer
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	drusiga miſlit na imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker

naprejuſetje

Ta male katechismus (1768):	II. Grevenga, skus katiro ta greshnek svoje grehe obſhalluje. III. Naprejuſetje svoje ſhivlenje v' resnizi pobulſhat. IV. Spovd,
Ta male katechismus (1768):	pomagat? On more popolnema grevenga obuditi. Kaj more pak ſenu naprejuſetje biti? Boga nekol vezh resſhalliti, greha, koker tudi blilhne perloſhnoste

naprejvsetje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi

▶ na primer predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na primer
- napriliko
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je

▶ naprodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

naprodaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji. T. j. druga knjiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti na prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	novo prisegli. Banalna vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina

na prodaj(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	noviz ſo po 5 krajzarjev ; tode le toliko zhaſa ſo na prodaj, dokler jih je ſhe kaj odvezh. ―
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zimi na poti zmerznel ne bo, če ga v mesto na prodaj peljemo, ali sicer kam drugam pošljemo. V ta namén
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Tretji zlepšani natis. Stvarjenje angeljev. V Ljubljani 1850. Založil in na prodaj per Edvardu Honu, kupčevavcu s popirjem, na Starim tergu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Perve Ipavske češnje smo vidili 20. t. m. v Ljubljani na prodaj, — skorej pozneje, ko druge leta. — Ravno pri sklepu današnjiga
Blagomir puščavnik (1853):	škof 23. marca 1852 dovolili. CELOVEC. Založilo društvo sv. Mohora; na prodaj ima Janez Leon, knjigar. 1853
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tistih izgovorov bati, po kterih se eno ali drugo govedo na prodaj dá ali mesarju izroči, češ, ker je na poti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	par junic čistega muriškega (štajarskega sivega) plemena. Živina se postavi na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo je družba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj: vino, pivo, rakija, kruh, sir, salame itd., tedaj: „najboljše

naprudei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): inu semle koker eno nar navredniſhi rezh sa trideſet ſrebernikou na prudei poſtaviu. Ali je mogozhe, debi biu ta try lete
na prudei(združena oblika)
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne, ko je biu

napruede

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nashli ani taku? ani takv? Anam je an Mandelz kei napruede pernesov so kupli steſta so dnarji gratali? Jeih pa tude

▶ naprositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naprosil
- naproſil
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhe dalej povikſhovati, bom perviga pévza med nami, pévza ljubésni naproſil, de , kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu

naprositi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	besedo povzame in pravi, da se bojo mogli g. fajmošter naprositi, da pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	legalizovanja premenijo v korist občinstva, je dr. Zarnik nasvetoval, vlado naprositi, da po postavni poti odpravi posilno legalizovanje. Zarnikov predlog je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	nasveta ni nihče podpiral. — Sklenil je deželni zbor dalje, vlado naprositi, da naj mu predloží tudi načrt postave o napravi novih

▶ naprošen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

naprošen
- naproſhen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele

naprošeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zakasnili, ker še ni davnej, kar smo zavolj tega vnovič naprošeni bili. Preden pa tak zapisnik, ki nam ga je naš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	podporen zalog. Ker pa petje samo za koncert ne zadostuje, naprošeni so bili tudi še drugi faktorji, naj bi sodelovali, na
Trtna uš (1881):	izdati poljudno spisano knjižico z barvanimi podobami o trtnej uši. Naprošeni strokovnjak, ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboru, gospod Arminij

prošeni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta do konca tega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta do konca tega

proſheni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe, sató, de bomo

▶ naproti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naproti

naprot
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se

naproti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duhu, ko je mosh is vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od veſelja poſkakujeta mater videti, ino na veſ glaſ
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stvaritev naključja. Ravnajočima se na odhod pride ravno neki gospodar naproti, ter jima začne hvaliti in razkazovati svoje zaklade. „Vendar pa
Valenštajn (1866):	gredó krog miz. Še predno vsi odidejo, pristopi Maks Pikolomini, naproti mu gre Trčka s pisanijem, Izolan s kozarcem. Prvi nastop
Valenštajn (1866):	Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug
Gozdovnik (1898):	bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše

na proti(združena oblika)

Genovefa (1841):	dolínizo v votlíno priſhla. Boleſlav ji je shé od daljezh na próti priſkakljal in rékel: „O mati! ali ſte vunder sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik Kerški, gosp. Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja
Zlata Vas (1848):	je njegova žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in

napruti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh

▶ napuhnjen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napuhnjenega
- napuhnjeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor

▶ na rajža predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na rajži
- naraishi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka

▶ narasten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

narasteno
- naraſteno
  Kuharske Bukve (1799): pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj

▶ narasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narase

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m sukna. Koliko m je imel kos? 3. Kateri kapital narase v 5 letih s 5% prostimi obrestimi na 2000 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7 letih, ako je po 4

narasle
- narastle
  Aritmetika za učiteljišča (1885): bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti

narasli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	resnobno poprijel in tudi slavno izveršil. Skupni stroški so se narasli skoraj do 2000 fl. — Vse se bo pozabilo, šola bo
Oče naš (1854):	dalječ v deželo in so se sčasom v visoke gore narasli. Ni jima bilo prav dobro pri sercu. Druzega orožja nista

naraslo

narastlo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	belo moko malo potresi in potem, ko se je nekoliko narastlo, z župo zali. Zelišnata župa. Prav čedno operi kislico, krebulico
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi z dvema kuhavnicama moke, in ko se je malo narastlo, zali z dobro mesno župo in ne pusti predolgo vreti

naraste

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Oteklina včasi tako naraste, da konj iz hleva ne more; vendar se ti ni
Mineralogija in geognozija (1871):	na Bavarskem so pa skrbne preiskave kazale, da na leto naraste le za l palec visoko. Še bolj počasi naraščajo ležišča

▶ naraščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narašča

naraša

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mož. O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bliska, kako široko vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi

naraſha

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar ſe luna polni ali naraſha (kakor nekteri prav napazhno pravijo ; kadar luna gori jemlje), in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ştori to trikrat sapored v tiſtim zhaſu, kadar ſe luna naraſha; tako oſtane luna na nebu, gliva pa — na vratu. ”

naraščajo
- narašajo
  Zlata Vas (1848): In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in
naraščalo
- narašalo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ni bilo čuda, če se je močvirje bolj in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to

▶ naraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

naraščeno

narašeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zelje z mesenimi klobasicami in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam. Telečji
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kislo zelje s ptički. Jelenov kosc per repu. Vkuhano sadje. Narašeno otročje kuhanje. Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100. Kukmakova župa. Meso s kaparno polivko. Repa

▶ naraven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naravna

Arov in Zman (1850):	naravi je blag, zaupljiv in odkritoserčen. Ilka je bila zgol naravna deklica, ki je kmalu proti Arovu ta-ko odkrita in zgovorna
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	Zakaj neki? Zagledal je gospodičino, ki otožna ogleduje okolico. Vsa naravna lepota ji ne more mladih lic razjasniti, le grenka čutila
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	so vprte v mene in na obrazu se kaže prestrašenost, naravna, ne hlinjena, to mi je jasno. Zato jej tudi odgovorim
In vendar —! (1878):	ali kaj druzega tako tragičnega. Ali nič takega! Stvar je naravna! Pozabil sem te bil, draga duša, pozabil v sreči, katera
Cyclamen (1883):	mnoga opravila, nekaj pa se ga je bila polastila čisto naravna reakcija. Ne, da bi bil pozabil Elze, nego vedno pogosteje
Agitator (1885):	Boleški je bil koncipijent vedno bolj po volji, in neka naravna resnoba, katera ga tudi v najveselejših urah ni zapustila, pomagala
Roman starega samca (1895):	pozvedujem dalje. »Kajti bojazen, ki muči vašo soprogo, nikakor ni naravna, gotovo jo je kedo zastrašil. « »Menite li? « odvrne graščak zamišljen
Slike in sličice iz življenja (1896):	onemu, ki bi ji govoril, da je ta zabava pač naravna, bi to potrdila, rekoč: »Seveda, le naivni ljudje se morejo
Kvišku (1899):	hipu zasmililo dete, da je snela krinko in bila mati, naravna mati. Margito je prijela za tresoče roke, pritegnila jo k

naravne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prinesejo. Splošno znamnje vertoglavnice v tem obstoji, da živinče nima naravne in zdrave rabe počutkov in udov. Vertoglavna ovca se vede
Rudninoslovje (1867):	Nektere zvrsti tudi železo náse vlečejo, imenujemo jo prirodne ali naravne magnete i na njih so najpred zapazili moč, ktero zovemo
Kemija (1869):	in lomijo rudokopi kakor kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci in potoci, v
Kemija (1869):	kako drugo rudo. Soline so pa naravne ali pa umetne. Naravne so slani vrelci in potoci, v umetne pa ljudje po
Mineralogija in geognozija (1871):	Največkrat je zlatu pridruženo srebro, dobijo se tudi naravne zmesi onih dvéh kovin, zadržeče 0.16 do 38.7 odstotkov srebra
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednote ni, rabi nam izraz ničle (Null, 0). Vsako število naravne številne vrste dobimo iz prejšnjega, ako to za jednoto povečamo

natorne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in razumeli, v domačim jeziku oznanili in razložili. Ni je natorne vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast

naravnega

Zoologija (1875):	Po tem zakonu naravnega izbora za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz
Tiun - Lin (1891):	svoj čoln, a da ne bi tratili časa in iz naravnega sočutja, hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je

naravni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	napravljenih, da so na hladnem. To so vzroki in prav naravni vzroki, da vipavsko vino, če domá ostane in ni v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se po naravni in gotovi poti ti nadlogi v okom pride kar je

naravnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na milijone vagánov žita. Pravijo sicer nekteri gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al
naravnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pravici se mora reči, de človek, ki ni z posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema

naravno

Tiun - Lin (1891):	vrti v glavi, ako ni vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih
Tiun - Lin (1891):	drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim
Zeleni listi (1896):	imeli ljudje Mirka tako radi? Dá, to je bilo čisto naravno. Imeli so ga radi zato, ker je bil tako priljuden

▶ naravnost prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naravnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi
Zlata Vas (1848):	de je Ožbè župan postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu
Robinson mlajši (1849):	vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi pred
Tine in Jerica (1852):	štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost povedali, zavolj laži.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel, vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji
Mlinar in njegova hči (1867):	srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	znamenje mučeništva. XXIV. Razsodni dan; tretji del. Tertul je šel naravnost v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	še kakih 50 korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in

na ravnost(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nezastopno; zmiram me je motil, vmes poprašvaje, dokler sim mu na ravnost povedal, de več ne vém, alj hoče kaj bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v to varno pristanišče!
Ultra! (1867):	dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat, sicer
Ultra! (1867):	gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja

naravnoſt
Kuharske Bukve (1799): enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v'

na ravnoſt(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ, de ga ſhe sadnjizh ino ojſtro poſvarí, mu je na ravnoſt rekel, pa de drugi ne ſliſhijo: „Tí ſi, tí
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravno is slata ino shlahnih kamenzov narét. ” Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drevze is goſhe prineſe, ino ga v' hiſhni kotez poſtavi. Na ravnoſt je ptizhiza na njega sletéla. „Tako, pravi Martinek, ona
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in okoli dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del

▶ naravoslovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naravoslovje
- naravoslovstvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga

▶ naravski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

naraven; Pleteršnik

naravski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in
naravskih
- naravskeh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ti nobeno lohkamiselnoſt, kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker

▶ narazen prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narazen

narasen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi smano S. Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S.

narazen

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni
Fizika (1869):	druga na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa
Botanika (1875):	stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem

nareſen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti nekar se paprepirej, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koker ena kapla vojla, katira se na beli vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3.

▶ narečiven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stvaren; kontekst

narečivnim
- narezhivnim
  Pozhétki gramatike (1811): le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje

▶ narečje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narečij

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	misliti, da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah

narečja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veljá, ker ne imájo jednega književnega jezika! II. Kar slovanske narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	navdahne! IV. Ako se pak k zadnjemu slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko

narečje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v mirnih časih. Ob Kolpi po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v svoji vse hvale vredni kjigi: „Pravila kako izobraževati ilirsko narečje” nam je odbral iz 34 slovenskih imen mescov, ki jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo skorej za posebno narečje med romanskimi jeziki. Posebne imena, ktere se nahajajo v molitvah

narečji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): slovnici in v slovniku, pak — zavoljo bratovske nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še

narečjih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se, si, je, so itd. (ki ne stojé v drugih narečjih slav. nikoli iz početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka

narečju

narečji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prebivamo, je g. Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2

narečju

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na ic
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ne bode drugi, kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene

▶ narečje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prislov; kontekst

narečja

narezhja

Pozhétki gramatike (1811):	je, raslozhno, govorí pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe
Pozhétki gramatike (1811):	pa ne kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja. 1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe take ſe konzhujejo na slog
Pozhétki gramatike (1811):	moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav péti; parler bas, tiho govoriti

narečje

narezhje

Pozhétki gramatike (1811):	mogel iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa
Pozhétki gramatike (1811):	davantage, vuzhenoſt je v' zhiſlu, al zhednoſt ſhe bol. 2. Narezhje pris de kar poméni sur le point de ſkoro, ne
Pozhétki gramatike (1811):	pred létmi; avant le tems, pred zhaſam: auparavant, popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas sitôt; venez me voir auparavant
Pozhétki gramatike (1811):	ino rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike. Pomnje sa narezhje. 1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa davantage ne
Pozhétki gramatike (1811):	autour du trône, okol kraleviga ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son trône, et ses fils étoient
Pozhétki gramatike (1811):	posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka, da
Pozhétki gramatike (1811):	pogòvora: ti ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol, deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét.
Pozhétki gramatike (1811):	plus à ses lumières, qu' à. Davantage imajo li sa narézhje. La science est estimable, mais la vertu l' est bíen
Pozhétki gramatike (1811):	iti savol gerdiga vreména. OSMA STAVA, Oſmo pleme beſedi, Narézhje. Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo al glagolu al perlogu, sa to

▶ naredba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odredba, ukaz; [sskj]

naredb

naredeb

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim, kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo nar bolji. (Dalje

naredba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in Şmledniſki goſpod baron Lazarini, ki ta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	napraviti dalo. To je zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil
Zlata Vas (1850):	mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil

naredbah
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere, so se mati slabo čutili in njih bolezin
naredbe
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prizhakuje, tudi tá jo morebiti ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe

naredbi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 4. julija. Izplačal sem trato za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. Izplačal sem 880 gl. za danes izplačilo trato po naredbi Novaka. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 17. julija. Dobil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	46 kr., za ves iznesek pa potegnil name menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Vovku tukaj 270 gl. 7.) Trat: za 674 gl. po naredbi S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po naredbi A. Kralja v dan 25. avgusta. 8.) Dolgov: A. Pasiniju
Aritmetika za učiteljišča (1885):	S. Čeha v dan 9. julija, za 880 gl. po naredbi P. Novaka v dan 15. julija, za 519 gl. po

naredbo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	malo. Toraj proſite Goſpoda shetve, de delavzov va-njo poſhlje. “ Novo naredbo svelizhanja je ſklenil, ino svezher tega opravzhniga dné je ſhel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsdigovati, ali sa goniti; satorej morajo na tó uzheni vſo naredbo tako na tanko srajtati in smeriti, de ni kje kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo konzhana. Liljenfeldſki opat, goſpod Ambrosh, imajo sa to veliko naredbo nar vezhji saſluge. (Na Dunaju) je bilo 22. Proſenza po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	daljši lepôto ohrani od druzih enacih izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v rast in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in

▶ narediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narede

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dol, de bi ſe voda odtekati ne mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te
Fizika (1869):	če se udari ob vrv, močno napeto, ali če se naredé v mirno stoječej vodi valovi, od kterih ravno je imenovanje
Fizika (1869):	pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih nekoliko vidimo v Pod. 211. Podloga
Botanika (1875):	ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita vlakna, naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in
Botanika (1875):	ene strani kemijski razkroj organskih snovi, z druge strani pa naredé v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako
Botanika (1875):	kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo
Botanika (1875):	luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic
Botanika (1875):	delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v dovoljnej množini pristopne rastlinskim

naredi

Kuharske Bukve (1799):	shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zinkschüsseln) so naj boljši, v njih se smetana nar hitreji naredi, in se jo tudi nar več dobi. Mina. Od takih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vino dene. (Ilo za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega en pavc visoke krofe, tako velike kakor so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa
Fizika (1869):	svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi

naredy

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	meni ni tręba roko pęlat — jeſt ſitn vshę bol navajen — (naredy kriſh ) Sdej pak prizhe — ( k' Tulp. Nar pervizh ony, Goſpod
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	falſh vęjſt, katęro ſi eden vekſhi dęjl is nevumnoſti ſam naredy, je more biti vezh duſh pogubila, kakor vſi drugi ſovrashniki

nareja

Pozhétki gramatike (1811):	Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in ſtarejſhi in bolj na peſhénim ſvetu, in
Fizika (1869):	8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor
Fizika (1869):	zaprtej posodi, tako da ne more bežati para, ki se nareja, takrat se povečava toplina vode neprenehoma, in s tem vred
Botanika (1875):	so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se
Zoologija (1875):	za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi se dela
Botanika (1875):	cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja škrob, pač se pa narejajo v njem nove stanice. Živilno
Zoologija (1875):	iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor

naredijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je „prednjek”, oni drugi „zadnjek”. Včasih tudi tako kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti
Mineralogija in geognozija (1871):	krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali

narejajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se
Fizika (1869):	tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo valovi. Stresanje te vrste napravi se, če se udari ob
Fizika (1869):	se studenec, izvirajoč na višavi, napelje po cevih v ravnino, narejajo cevi z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh
Fizika (1869):	na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje bolj na
Botanika (1875):	se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in
Botanika (1875):	gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači
Botanika (1875):	nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka (champignon), ki imajo na
Botanika (1875):	od nekega grmatega plemena (Piper betle). Na otokih južnega morja narejajo iz žvečene korenine »kava« rastline Piper methysticum neko pijano pijačo
Botanika (1875):	mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva

naredil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Teržaški zidarski mojster Balant Vallé ga je za 148400 gold. naredil. Družtva zoper terpinčenje žival. Omikani ljudje našiga stoletja so jeli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	odgovoriti“, reče Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle
Čas je zlato (1864):	pride, Lenček si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči
Valenštajn (1866):	Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	hotel mojo laž narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor samga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se
Botanika (1875):	tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil s tem, da so se bili plodovi listi sorasli. To
Revček Andrejček (1891):	Andrejček (očitaje). Pavle, ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica

naredila

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs naredila. Matizh. Per moji duſhi, vaſha Gnada, oní morejo bòl vędit
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na! te potozhnize niſo bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	potrebniga naredila; koliko de se ga po priliki porabi, nam kaže prevdarjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev
Botanika (1875):	bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.
Botanika (1875):	mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se je zemlja ohladila. Od kod
Zeleni listi (1896):	ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega mnenja. Naredila je šibo dosti dolgo in dosti močno. Mislila si je

naredile

Zlata Vas (1848):	in druge prigodbe so tak strah med ljudmí v vasi naredile, de si ni noben več ponoči blizo Ožbetove hiše upal
Botanika (1875):	so cevi sè síti (Siebröhren) (pod. 29.), ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na

naredili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti do shelesnih zéſt priditi, ſhe manj, ſe
Zlata Vas (1848):	te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci
Zlata Vas (1848):	reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti, kako so poprej premožni kmetje, ki so pri
Zlata Vas (1848):	bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno mléko eniga dné siroviga masla
Stric Tomaž (1853):	se tega, sicer bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil

naredilo

Zlata Vas (1848):	je veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih krav naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil berž
Botanika (1875):	je pa medstanje ostalo ali se pa kakor sit luknjasto naredilo. Imajo v sebi kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s
Botanika (1875):	tako vedno dalje. Kmali bi se pa na ta način naredilo ravnotežje med kapljino v rastlini in med kapljino zunaj rastline

naredilu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila

naredim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grem h mladimu dreveſzu, ki je bilo polno mravljinzov, in naredim okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo
Valenštajn (1866):	Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot vam naredim. Deverú. Ko pa Smo v grad dospeli, kako pridemo K

naredimo

Pozhétki gramatike (1811):	ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſebe, rezhe Jesuſu: „Goſpod, dobro je tukaj biti! Naj naredimò tri ſhotore, tebi eniga, Moseſu eniga, ino Eliju eniga. “ Peter

narediš

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	samo, de tedaj testo z eno perišo drobtin nekoliko terdiši narediš, češnje vmešaš in pečeš, kakor je bilo zgorej rečeno. Cukrene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potresi s cukram in sladko skorjo. Tudi jo lahko tako narediš, de vodo s srovim maslam in solijo perstaviš, rumenjak z

narediſh
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja —

naredite
Botanika (1875): pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni

narediti

Kuharske Bukve (1799):	inu daj na miso. Zeſarjov jęſhpren ſe sna tudi tako narediti: v' en piſker deni dvę shlize zvętne moke inu en
Genovefa (1841):	almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno sgodbo tudi ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj
Zlata Vas (1848):	Pa malo živine imeti in vunder veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko iz poti in
Fizika (1869):	je od te koristi, da se ure na valj zamorejo narediti prav ploščnate, zavolj česar so lože nositi in zavolj česar
Botanika (1875):	toliko, da solnce zatemné in da človeku ni mogoče stopinje narediti, da ne bi se v gnjezdo zadel. V novejih časih

narediva
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo

▶ narejanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narejanje

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé brez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hitro bi ljudje potem pozabili trud, ki bi ga jim narejanje pripravne ceste prizadevalo! Naj bi pač skorej tudi naše v
Botanika (1875):	kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina.

narejanju
- narejanji
  Zlata Vas (1848): luč, sukno in pomivavne cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód

▶ narejati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delati; [sskj]

nareja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta
Astronomija (1869):	enem poldnevnikom ležeči kraji imajo ravno tisti čas oseko, ktera nareja torej tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi
Astronomija (1869):	pr. vetrovi. Pa tudi ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka

narejajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice

narejal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	blagoserčni mož, prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik
Blagomir puščavnik (1853):	nekdaj. Se celo tičnica, ktero je Milko dolzih zimskih večerih narejal, stoji v kotu za mizo. Veselje in žalost se polastite

narejala

Genovefa (1841):	obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala, bom tó poskusila, če se mi pa po Njih besédah

narejale

Roza Jelodvorska (1855):	branile merzliga viharja, in tako so ji bolj začasno pomlad narejale. Na spodnji strani doline ste se pasle dve leporejene kravi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ženske v cerkvi; so skerbele za bolnice in rovicee, so narejale in popravljale sveta oblačila in platno za altarje, podučevale otroke

narejali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini, kjer ga je ranjki Ditrih vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga

narejata
- narejate
  Fizika (1869): do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti

narejati

Kratkozhasne uganke (1788):	XX. Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali ſhaganja
Kratkozhasne uganke (1788):	vinu zhiſtu, inu samu na sebi. XIII. Dobre kôp jeseh narejati. Napolni en verzh, ali sodzhek, katir 15. ali 16 bokalov
Kuharske Bukve (1799):	pivzam nalivaſh. To hladí, pa ſe more tudi na hladnim narejati. 222. Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po vſih imenitniſhih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Anglijan V. Lee nogovize tkati. „ 254 „ ſo jeli kúkala (perſpektive) narejáti. „ 246 „ ſmo v Eſtrajh krompír dobili. „ 236 „ ſo toplomére (Thermometer
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó, narejati; nam veliko dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z ojstrim nožom plitve zareze v kožo eno zraven druge narejati. Kedar kri iz zarez teči neha, naj se dobro osnažijo
Fizika (1869):	svoje sluge v njemu neznano državo in po njihovih sporočilih narejati si misli. Zastonj bi tudi največi človeški duh skušal, da
Botanika (1875):	prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte rastlin, kar

▶ narejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narejen

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako lizhen, de bo li terdno in sveſto po muſhtru narejen. Muſhtrov je vshe vezh v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolin ſe ovi« vati, ker je kolovos tako na ravnoſt narejen ‚de kakor po dolsih moſtovih zhes doline pelje; ſkosi hribe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de ſe lahko s nogo na-nj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leta osnanjen? Imenovan kolovrat je prav sa prav po tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega kamnja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je silil k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz

narejena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor je sa vſake bashe blagó potréba; drugazh mora biti narejena perprava vosov sa prepeljavati trume goveje shivine, konj, preſhizhov in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri sazhetku dve ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar ſtolovi plòh brani. Pod ſtolovim plòham je pa trushiza narejena, v kteri ſe prasne in napredene vretena hranijo; sató jih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo narejena. Ta kinč, ki si ga v kite vpletajo, se opletki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Àepfelschâler} imenujejo in ki je ali iz lesá ali železa narejena. Leseni olupnik veljá 40 kraje. Ta naprava, s ktero se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga v posebni sušivnici ali pajštvi suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka,

narejene

Pozhétki gramatike (1811):	povſod piſmenki vsr, sakaj in kako ſo beede soſtavlene in narejène ravno po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſo druge. Dve viſhji koleſi ſte na podvos terdno narejene, in ſe obrazhate s podvosjo vred; na vſakim konzu podvosi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni treba daljezh iti. de bi vidil léno sdelane, napak narejene in ſkashene rezhi. Isdelke boſh vidil vezhkrat is debéliga ſtorjéne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leſene ; ako ſo vſe te perprave enako na sakrivljen gredelj narejene, bo dobro drevo. Drevo koſh mora rasun gredeljna drugo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pinje ſo s mozhniga meſingaſtiga ali pa s shelesniga pleha narejene; sunaj ſo na tanko okroshene in snotrej ſkerbno oſkrushene, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne drago. Po nemſhkih, ſranzoſkih in angleshkih deshelah imajo mnogotero narejene dreveſa, sa vſako ſorto semlje in sa vſako obdelovanje poſebej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor polize is térſta ali pa is leſenih palizhiz takó narejene, de zhervi lahko od ſpodej nanjo slesejo. Léſe ſe tadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	trohejskih. Kitice so po večem iz dveh ali štirih stihov narejene. Beseda je skozi in skozi izbrana in jedernata ; pesmi same

narejenega
- narejeniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali

narejeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo vosovlak (Train) imenovana. Vosovi sa ljudi ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potreba; po teh ſhinah derzhijo vosovi sa tó na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le z krajcerji ni varno, zakaj krajcerji so iz kotlovine narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so za posojilo namenjeni listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne
Astronomija (1869):	se takrat gledé časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva
Kemija (1869):	Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti
Botanika (1875):	je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se
Botanika (1875):	to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega

narejenih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v lepo polje premenjenih, veliko njiv iz prej neobdelovanih prostorov narejenih, ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele prepelovalo

narejenim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa

narejeno

Kuharske Bukve (1799):	drugi piſker s' putram dobro namasat, to v' pervim piſkru narejeno meſhanje notri preliti, inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima perpravno narejeno pezhizo sa kurjavo, in kotel, v kterim je voda. Kuri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma narejeno, pa je vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prijetna ne bila. Tudi moraš mleko z nalaš za to narejeno leseno žlico pridno mešati, posebno z dna in s strani

▶ narezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narezane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	uro dobro vreti, precedi skozi sitice na opečene ali ocverte narezane žemlje in daj na mizo. Če hočeš, tudi nekoliko gosjih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na maslu otrejo, eno precej veliko, podolgama zrezano čebulo, nekoliko narezane žemlje in eno jajce, in ocri tudi lepo rumeno. Potlej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z žemljevimi drobtinami in ocri jih v razbeljenim maslu. Nadevane narezane žemlje. Kos telečje pečenke (prate) z obistmi, nekoliko zelenim peteršiljem
Zoologija (1875):	letajo po dnevi. Njihove tipalnice so na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni ovnič ali

narezanih

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	meso s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	krompirjevim hrenam. Zelen fižol s pavljanskimi klobasami in možgani na narezanih žemljah. Postervi. Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje

narezano
- naresano
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala, ino ſe v'
- narezano
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in smeteno poliješ in tako zavrete same na mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži

▶ narezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narežejo

Botanika (1875):	so že nagnjite, 3. ktere hitro barve spremené, če se narežejo ali 4. ktere imajo mnogo rezkega soka, in 5. vse
Gozdovnik (1898):	Lovci si narežejo ob robu otokovem suhega trsja, zmotajo ga, v obliko glavi

nareži
- nareshi
  Kuharske Bukve (1799): ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo daſh, potręſi

▶ naroben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

narobnima
- narobe
  Fizika (1869): poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se skupej sè svojima narobe stranama, in ravno to se naredi s posrebrnjenim papirjem. Iz

▶ naročaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročje; SSKJ

naročaj
Gozdovnik (1898): ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko in globoko doli

naročaju

naročaji

Mlinar in njegova hči (1867):	potem otroci, potlej vdove, za njimi otročnice z otročiči v naróčaji, potem omožene in na zadnje dekleta, vsi v mrtvaških prtéh
Beatin dnevnik (1887):	v tem hipi! « In máterino okó sem gledala, na máterinem naróčaji mi je počivala glava, ko je pretakala solze veselja angeljsko
Postillion d'amour (1887):	Deček odpre široko svoje modre oči, posluša mirno sedé v naróčaji Cetinovičevem. Le Vladimir neče biti. »Jaz sem Fred, Vladimir je
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	da se je udeleži. Hromi starčki, matere svoje dojence v naróčaji, krepki dečáki in zale deklice molijo pobožno molitev v proslavo
Iz življenja mlade umetnice (1890):	od dné do dné. Nekega dné je držal Eduvard v naróčaji nežno détece ter molčé zrl pred sé na posteljo — na
Iz življenja mlade umetnice (1890):	rakvijo; za njo pa sâmo stara žena z otročičkom v naróčaji. Jokala sta obá, starka menda po hčeri, otrok od hudega
Lisjakova hči (1892):	bila njega žena v čisti beli opravi z detetom v naročaji. Vsi trije so gledali v podstrešje k onim otročičem in
Lisjakova hči (1892):	se še on usmili katerega. « Trgovec pogleda otroka v ženinem naročaji in pravi: »Lepo dete. « »Lepo dete,« potrdi žena, ali potrpite
Očetov greh (1894):	jo bodeš jemal! On ne zine besede, dete v nje naročaji pa maha z rokami in ječa: »Ata, ata! « ... Od bližnje

▶ naročanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročanja
- naročevanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): brez kože po 17 gold. in pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de

▶ naročati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naroča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi naroča, po c. kr. deželni vladi pri visocem ministerstvu notranjih oprav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	polah največega formata in stane za vse leto 6 gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24.

naročal

Rokovnjači (1881):	imajo Francozje opraviti v tej Rokovnjaškej stvari. Zakaj je Groga naročal, naj vaš pisar »poroči, kedaj Francozje ...« Tu se ve, da
Cyclamen (1883):	od jednega do druzega z vpisno polo ter nabiral novce, naročal to in ono ter časi govoreč o onih, kateri so
Iz arhiva (1890):	Šimnu, naj zapreže. »V tem, da se vrneva, pripravite sobo! « naročal je Pavel svojemu očetu. »Menda je že vse pripravljeno; mati
Iz arhiva (1890):	ógla in obstala pred teraso. »Dolgo se mi ne mudita! « naročal je Sirec sínu, stopajočemu v voz. »Do večerje bodeva domá
Križ na poti (1891):	na morji; na večer pa mu je še stari Vladić naročal to in óno in ga pripravljal za véliko borbo. Ko
Hudi časi (1894):	je tožilo po starih navadah in so sovražili novo vlado. Naročal jim je Apert, naj se preskrbljujejo z orožjem, ker ga
Gospa s pristave (1894):	opazujte in dražite sovražnika, to vam bodi navodilo,« tako je naročal vojvoda. Glavna moč pa je bila odločena, da ide na
Gospa s pristave (1894):	donašali seli s pismi na vojvodinjo vred. Včasih pa je naročal tudi soprogi, naj se v kaki reči dogovori s kancelarjem
Kotanjska elita (1898):	bele roke in podržal svojo zraven nje, ko ji je naročal, s čim naj ga postreže. Sodnik je sunil pod mizo

naročati
- narozhati
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 1. Inu pèrgodilu ſe je, kadar je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit

▶ naročilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročilne
- naročivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za celo leto

▶ naročilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je iztržila 78 gl. Dne 8. julija. Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra

naročilo

naročenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica

naročilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to z naročníno „Novic” vred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Iz Ljubljane. Gosp. Navratil na Dunaji je podaljšal čas za naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	julija. A. Pasini v Trstu mi je poslal na moje naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. julija. F. Kosu v Loki sem poslal na njegovo naročilo: 120 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	storil“, reče deček. „Vprašajte mojega brata, kako zvesto izpolnjujemo vaše naročilo, v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta

narozhilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne grishljeja ni okuſil, dokler ni narozhila opravil. Ko je narozhilo opravil, ſhe rezhe: „Zhe tedaj dobro hozhete mojimu Goſpódu, ino
Genovefa (1841):	in pôſel (pot) ktériga ſi bil je Golo sa ſvôje narozhilo odbrál, je bil tako premêden goluſ in snal je vſe

naročilom

Krivica za krivico (1859):	Paratikina„ pošlje ves nevoljen svojega oskerbnika Štepanova k njemu z naročilom, naj mu odgovori samo da ali pa ne, in druzega
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	pogoji sprejeti. A 15. aprila iz Dunaja pošljejo patra z naročilom, naj Zrinjski izroči gradove Čakavec, Legrad, Bakar, Kostariba in Bukarica
Ljubljanske slike (1879):	večera gresta oče in mati ven, izročivši jej otroka z naročilom, naj bo pri njem doma in ga varuje. Ali kaj
Vesela vožnja (1889):	pisne svoje mize ter jo izročil stari svoji postrežnici z naročilom, naj mu prinese iz hranilnice šeststo goldinarjev. Ženíca ga je
Iz sodnih aktov (1891):	nepozabni moj strijc župnik 20 » — » v bankovcih po pošti z naročilom, naj opravim za to sv. maše, kar sem tudi storil
Na krivih potih (1893):	udarec. Delo v rudnikih je hipoma obtičalo. Vsled tega raznim naročilom ni mogel zadostovati. Naročniki so se obrnili za potrebno blago
Gospa s pristave (1894):	povedati! « Dvorjanka je šla, pa kmalu se je vrnila z naročilom, da gospodje ne mislijo več vojvodinje nadlegovati z vprašanji, ampak
Moja hoja na Triglav (1897):	Kmet z Nomenja je poslal človeka na Trinosov dom z naročilom, naj pridejo na Nomenj s sanmi. Sam se je pa
Gojko Knafeljc (1899):	in ker ste častno rešili obravnavano zadevo, sklepam sejo z naročilom, da ostane stvar za zdaj še tajna, ter z vzklikom

naročilu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

gospodje Šafarik, Kolár, Kopitar (po Drju. Mikložiču), Dr. Gaj (po naročilu), in veliko druzih glasovitih Slovencov svetovali ter vkazali, slovensko-organički. Iz

▶ naročiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naroči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža” naroči, in ga tako brati primora. — Na ta svèt me je
Ferdinand (1884):	potem pa brzo hiti v kuhinjo k starej oskrbnici, da naroči za goste dobro kosilo. Stopivši v kuhinjo zapazi ondi vaškega

naročijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni, ki se ne naročijo do 15. januarja 1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih

naročil

Čas je zlato (1864):	Vse prav! Gospod predsednik mi je že zastran Vas vse naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole
Sveti večer (1866):	in Vam povem, da bo preiskava, ki jo bo knez naročil, gotovo Vam v korist in sin Vaš bo gotovo logar
Sveti večer (1866):	se staremu poštenjaku mir ne kali. Vičič mi je še naročil, naj Vas pozdravim in Vam povem, da bo preiskava, ki

naročila
- narozhila
  Genovefa (1841): vſaki njegovo beſédo poterdili, ktéro ſta mu grôf in Genovefa narozhila — ſe jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is

naročili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Od tiste gospode prenumerantov, ki so se na pervo knjigo naročili, ni treba zdej na novo imen pošiljati, ampak samo dnarje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zamerijo, ki se ne bodo do konca Grudna na novice naročili, de jih zavoljo tega prihodnič perviga Prosenca takó dolgo ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	toča močno vdarila. Ko smo se letas na Vaše Novice naročili, smo 2 gold. 48 kr. srebra plačali. Lani pa 3

naročim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bratec! sim si mislil, boš bral ali ne. Grem in naročim vlani osorej zanj na „Novíce”. Ko se pervi list v

naročita

narozhita

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa ſvojo bolno teto objiſkovali. Ozhe ino mati Katerzi ojſtro narozhita dobro goſpodiniti, ino ne vezh goſtovanja, kakor unoj, napravljati. Dvé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Baron Şhiga Zois, inu Anton Linhart mi v leti 1794 narozhita, kalender **) piſati ; to je moje pervo delo, katiro tukaj vſim

naročiti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ni toliko premožna, de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ono gosp. Navratilovo delo, si tisti gospodje, ki se mislijo naročiti, lahko poštníno za naročilo „rabe gl.” prihranijo, ako naročníno to

narozhiti

Genovefa (1841):	sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le po pameti in s hvaleshnoſtjo vshivati. Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb

▶ naročje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naročja

Pripovedke za mladino (1887):	odprla prepovedanih vrat,” in Devica Marija jej vzame dete iz naročja ter zgine ž njim. Drugo jutro pa, ko ne morejo
Pripovedke za mladino (1887):	nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica jej vzame dete iz naročja in s seboj v nebesa. Zjutraj, ko ljudje slišijo, da

naročje

naročije
Valenštajn (1866): moč! (bliža se Tekli, ka se je vrgla materi v naročije. ) O, mili angel moj, ozri se name! Očij nikar od

naročje

Divica Orleanska (1848):	hotli Se spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve?
Divica Orleanska (1848):	vzamem, komur sim ga dala, Nesramno če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se
Blagomir puščavnik (1853):	joka besedice pregovoriti. — Zdaj vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še
Roza Jelodvorska (1855):	je pervo glasno pozdravljenje utihnilo, in Strašimir svojiga sina v naročje uzame, kteriga se ni mogel zadosti nagledati; pové Ljudmila strašno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ona mati mesto ranjce. Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal
Deborah (1883):	Rotite njega, ko vas jaz rotim, Naj mi hití v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre
Ferdinand (1884):	možu. Tudi je pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel
Ferdinand (1884):	stegali svoje roke proti njemu, vzel je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj

narozhje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bolj ne sheli, kakor sopet na dom poverniti ſe, v' narozhje ſvojga ozheta. Alj saſtárana shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu

naročju

naročji
Kitica Andersenovih pravljic (1863): z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in mršavi konji so leteli, da se je iz njih

naročju

Divica Orleanska (1848):	Kralj. V naročju kralja in prijatlov svojih. Jovana (ga dolgo dreveno gleda. ) Jez
Divica Orleanska (1848):	so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj

narozhji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nakviſhko osrè, sagleda od delezh Abrahama, ino Lazarja v' njegovim narozhji. Bersh glaſ sashene rekozh: „Oh, ozhe Abraham, uſmili ſe me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempelj boshji ſtopila, ino nebeſhkimu Ozhetu njegoviga edíniga ˛Sina v' narozhji srozhevala, to ſe ne da ſhe miſliti, nikar dopovedati! Tudi
Genovefa (1841):	to gré, deſiravno vſa trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju po

narozhju
Kmetijske in rokodelske novice (1843): medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje

▶ narod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narod

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da se narod izobrazi in domovina osreči, naj več in naj ložeji je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid tvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla
Robinson mlajši (1849):	Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem, Štajarskem, Hervatskem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stoletjem Slovencu že pel Je pesnik, ki vès je za narod se vnel: „Glej! Stvarnica vse ti ponudi; Le jemat' od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je izvirni pomen pozabil, in torej si besedo prikrožil, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega
Viljem Tell (1862):	srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona

naroda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naj hujſhiga ſovrashnika snebili. ˛She nekoliko zhaſa ſo smed ſvojiga naroda imeli kralje, kteri ſo Judovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo, ker njegove lastnosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci imenujejo. Slovenci smo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega

narodu
Robinson mlajši (1849): ubijo; eti pak da se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli osati — rúsasti mož? Robinson je

narode

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi. Zató se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stopinja, in daleč imamo še, preden da druge visoko izobražene narode v slovstvu doídemo, preden da se tako izobražimo, da se
Viljem Tell (1862):	roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V

narodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in krivavoſtráſhni ſléd
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napis kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	novih slovanskih narečij dodáva, po izgledu, kakor si drugi izobraženi narodi svojo domačo besedo s tujkami (iz Gerškega, Latinskega itd.) bogátijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor Italijani ali drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	do Zahodnikov. Oni so veliko bolj polteni (sinnlich) kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši in drugo evropejsko pervotno pokolenje za

narodje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni

narodih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' ſvojih ſ-hodnízah bízhali, ino v' jezhe metali. Per vſih narodih ino ljudéh ſkorej boſte savoljo mene ſovrasheni. Pa nikar ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tih dveh v moči in umetnosti kakor v vražah glasovitnih narodih. Ne zameri mi, Rimski in Gerški duh, če sim se
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	bučelice bodo zbirali slovstvene zaklade, ki se nahajajo pri druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, in tako podajali svojemu
Kemija (1869):	je meč, ki nam brani lastnino. Zgodovina nam pripoveduje o narodih, ki so v obilji zlata obubožali, in spet o drugih
Zoologija (1875):	najdoločniši kratkoglavci so pa laponci in mongolski narodi. Pri ostalih narodih nahajete se obe obliki, kakor tudi mnogo prelaznih oblik, druga

narodom

narodam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo moje ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med narodam shajajo, žlahtnih darov seboj nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri

narodom

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	več posla pa ima z madjarskim, turškim, grškim in laškim narodom; in ako bi se imi uže hotel kak jezik posiliti
Astronomija (1869):	475, 676, in 664 milj. Saturn je bil že starodavnim narodom znan, ker jim je bil viden, in je bil do
Kemija (1869):	prevojeno meso manje hranivne vrednosti od presnega. Kruh. Vsem kulturnim narodom se je že od najstarejših časov zdel kruh tako potreben
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Dunaja — Novo leto ni iz rok vlade še ničesa prineslo narodom, kar se jim je obetalo o shodu državnega zbora, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	volja vresničiti vse to, kar je po prestolnem govoru sama narodom obljubila. In če se to zgodi, bode leto 1881. srečnejše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	znoji svojega obraza obdelujejo mater zemljo, obetalo je mnogo tudi narodom slovanskim, al z obljubami skoro vse jim na dolgu ostalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob morji in je za vero umrl mučeniške smrti. A.

narodov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je she drugo poſlavljenje tega goſpoda, kteriga uzheni vſih europejſkih narodov s ſpoſhtovanjem imenujejo: vlanſko leto namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Slovenska želja. Vsegamogočni Bog, milostljivi Oče vsih narodov! glej, na početku novega leta k tebi pritečemo, se spodobno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice
Divica Orleanska (1848):	prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso nobeden teh narodov bili, je jasno kot beli dan. Ako pa kdo zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko o tisti

narodu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iskreno ko vsaki domorodec, — pa kaj moreš nas jeden vsemu narodu koristiti ? Nič, ali saj takó malo, da ni vredno govora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želí; Slave zora bo svetíla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	vlada si prizadeva gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela

▶ naroden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naroden

Ljubljanske slike (1879):	ko številke, je že veliko. Vkljub temu si kupi hišo. Naroden pa je, da je veselje videti ga; za narodno reč
Ljubljanske slike (1879):	do „doktorstva“, jim duh prej opeša. Če pa ni odločno naroden, je to vsaj na skrivnem in čaka, da bo mogel
Ljubljanske slike (1879):	naroda je vsaj v srcu, če ne že prav očitno naroden in zavoljo svojih vednosti, značajnosti in delavnosti naši pravični stvari
Ljubljanske slike (1879):	žena. Potem postane uradnik, kakor drugi, morda v srcu še naroden, pa tudi ne. Če je pa prej bil že nemškutar
Šaljivi Slovenec (1884):	Iz obrtnijskega in trgovskega življenja Humor kmeta Národen krčmar je hotel na svojo krčmo obesiti desko s slovenskim
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	kdor občuje z menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí mir. No, glejte, jeden
Odlomki iz človeške tragikomed... (1885):	pa javnemu miru. Kajti kdor občuje z menoj, ta je národen in kdor je národen, ta po mnenji našega župana kalí
Agitator (1885):	imajo druge namere. O Medenu ne govorim, kajti ako postane naroden, potem je veternjak, in pri nas se ne veselimo tako
Agitator (1885):	drago ali možno. Drugo pa je z Antonom! On je naroden, to je istina, toda narodnost mu ni prva; — on je

narodna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ostanem”. (Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se pretresa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pred veliko leti osnovali bogati možje na akcije in se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi

narodne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor imajo naſhi ſoſedje Hrovatje shé od léta 1835 ſvoje Narodne novíne in Danizo, in kakor imamo mi kmetijſke in rokodélſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vsim vkupej dej. Češcena roža Marija! Naše šege, pripovedke in narodne pesmi so živi spomeniki, ki nam kažejo, bolj kakor napisi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vselej podobno ostane — ostane zmiraj serce človeško. Pa tudi naše narodne pesmi ostanejo lepe, dokler bode našiga naroda na svetu kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in narodne dogodovine (odjemši od nje poezijo), še rastla, in de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od Slovencev. (Na dalje. ) 6. Take pesmi se imenujejo slovenske narodne (national slowenisch), kér so zložene od slovenskiga naroda. Nektéri Slovenci
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani

narodnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa dobra volja temu boljšemu bližati se, sta krasna poteza narodnega značaja, akoravno je mnogim služnost tako draga, da bi se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od

narodniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dopis prijeli: „Slavne dela dubrovniških pesmenikov leže, k veliki škodi narodniga kniževstva, večidel v rokopisih ali v starih knigah zaveržene, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v svoji važnosti in céni, kakor resnično ogledalo čistiga našiga narodniga jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	resnično ogledalo čistiga našiga narodniga jezika, narodnih misel in šeg, narodniga duha in življenja; in narodne dogodovine (odjemši od nje poezijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čas dopernešene in so pri ti priliki z posebnim veseljem narodniga slovstva opomnili, to je tistih bukev in časopisov, ktere so

narodnem

narodnim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	še drugi posebni korist imelo; in bi takó v čistim narodnim duhu spisane dela dobili, kakoršnih sedaj tim bolj potrebujemo, čim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njene, kaj je njeni namen in kako bi se v narodnim našim življenji vpeljati mogla. Kér še v našim jeziku nič

narodnemu

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	poboljšalo, to se je največ zahvaliti kacemu uljudnemu katehetu ali narodnemu učitelju; toda njihov trud ni mogel imeti pravega vspeha, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta nujni predlog stavimo

narodnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu mezeumu po vrednosti vverstene”. H. Freyer. Urno, kaj je noviga

narodni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	273 1839 ... 128 z loterijo od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100

narodnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	misli lahko vzame. To je res zmerna misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor

narodnim

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ko ima koreniue v domači zemlji in se ujema z narodnim duhom”. — V Lvovu so 20. dec. gospodu dr. Smolku, nekdanjemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ne imenuje, kakor da bi ga zunaj ne bilo. Našim narodnim poslancem so tedaj njih nekdanji federalistični tovarši napravili neko „Zwangslage
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	dobra taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj s „kakim odločnim korakom

narodno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci med
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	raduje, ako vidi, da narod napreduje, se izobražuje in da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že davno v svoj jezik vzeli, in ji že zdavnej národno pravico dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege
Deborah (1883):	Jakob in Rozka, on kosí, ona travo grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini
Tiun - Lin (1891):	blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in
Tiun - Lin (1891):	moštvo vsake ladije, ki pripluje tu-sem, hoče si ogledati zanimivo narodno življenje na glavnem tržišči toli imenitnega primorskega mesta. Tik prodajalnice

▶ narodnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

narodnost

Vetrogončič (1860):	v nemškem govoru pretolmačijo domače misli, da se krepčá njih narodnost! Pa tudi drugim narodom je treba včasi pokazati, kako daleč
Vetrogončič (1860):	hoče po vsem svetu šopiriti, nosljani jezik bi smel zatirati narodnost nemško? « zagermi slovensk Vetrogončič. »Pa slovenski jezik je veliko lepše
Anton Janežič (1870):	vnemal bližnje in daljne kroge za slovenski jezik in Slovensko narodnost.
Ljubljanske slike (1879):	parkeljna“, s kterim se drugi strašijo. In res, čeravno svojo narodnost očitno kažejo, jih navadno ta „parkelj“ ne vzame, k večemu
Ljubljanske slike (1879):	imel vselej zgubo. Če je pri vsem tem naroden, njegova narodnost ni veliko vredna, kajti to je gotovo, da se za
Na Silvestrov večer 1883. leta (1884):	nisi poganjal ne za nemško, in ne za katero drugo narodnost. Politika ti je bila deveta briga, politika, ki toli vzburja
Agitator (1885):	je z Antonom! On je naroden, to je istina, toda narodnost mu ni prva; — on je bojevnik za vero, in potem
Vanda (1888):	kakor Vi, sodila sem jaz od nekdaj o teh stvareh. Národnost je neumnost, rekla sem večkrat pokojnemu móžu svojemu, pa vse
Slike in sličice iz življenja (1896):	razumejo, ali previdno molče, ali pa vse vprek potrjujejo. — Na narodnost se ona ne ozira. Pravi sicer v slovenski družbi, da

narodnosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	ustavi, kajti ustava je le oblika (form). Mi ne stavimo narodnosti ne nad, ne pod svobodo. Al to vemo, da prava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo biti Janezi Kerstniki: pot moramo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	ljudem ni bilo še poprejšnih let, ko ste bili naši narodnosti razkačeni druga proti drugi — nič mar za narodni razpor. In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	g. Winklerja je na Primorskem občna; časniki različnih strank in narodnosti so jo izrazili; med drugimi tukajšnji „Eco del Litorale. ” — V

narodnoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdravju ſhkodljive ! „Tako bodo pa sopet Krajnzi nekaj od ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza

▶ Narvaez samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Narvaez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž ko ne bi
Narvaeza
- Narvaez-a
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): na njegovo mesto priti; kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji

▶ nasad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasad

Fizika (1869):	Haspel, motovilo. Haufenwolke, kôpa. Haufenwolke fedrige, ovčice, hlebci. Haufenwolke geschichtete, násad. Hauptstrahl, glavni trak. Hebebaum, návor. Hebel, vod, vódka. Hebel, einarmiger
Mineralogija in geognozija (1871):	63. Nagethier, glodalka. Nagnjen, geneigt. Naplav, Schwemmland. Naphta gl. Steinöl. Nasad, Absatz, Ablagerung. Nasipina, Schutt, 77. Natron, 35. Natronfeldspath gl. Albit
Trtna uš (1881):	zemlja, velika in dolga moča ali suša, pregloboki ali preplitvi nasad, slabo vzrahljano dno, plesnjivec, slana, uime. Iz navedenih uzrokov nastanejo

naſad

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ja , odgovori eden: „bojde, ſhe po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega

nasada
- naſada
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi

nasadi

Mineralogija in geognozija (1871):	Dostavek. Trias v Alpah. Kakor premogovi tako imajo tudi triasni nasadi v Alpah drugačne lastnosti ko drugod. Ne samo petrografično se
Mineralogija in geognozija (1871):	zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi
Mineralogija in geognozija (1871):	poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je prvim dal imé. V naši prerezi, ki

nasadov

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je jelo daniti, in mlatiti začnó. Pa niso treh nasadov premlatili, in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je
Mineralogija in geognozija (1871):	po njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje

nasadu
- naſadu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ

▶ nasaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasadi

naſadi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo ſuhi travniki, paſhniki, inu gmajne, pa pol zheula ſakſebi naſadi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Meſez, katere ozhejo valiti, s' kurjim inu s'razhjim jaizam naſadi, de bodo kokuſhi rade valile, dej jim kuhanih konopel jęſti

nasadil

Robinson mlajši (1849):	mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od
Zlatorog (1886):	divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z nožem, Pokusil, in z glavó

nasadila
- naſadila
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka
nasadilo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): metal grah s tako gotovostjo, da se je vsako zerno nasadilo na šivankino bodljiko.

nasaditi

nasaditi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer prostor in

naſaditi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. Kjer vodé is vodotokov ſtopajo, in polje odvezh popluvejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po

▶ nasajanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasajanjem
- naſajenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na Laſhkim od nobene

▶ nasajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasajen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lepim ravnim vertiču. Češčena roža Marija! ) 2. Polhen je rožic nasajen* Plavih, rudečih in višnjevih. 3. Marija po vertiču prangala, Lepe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv bogatiga kmeta, ki spomladi
Blagomir puščavnik (1853):	sadonošnim drevjem nasajen, na kterem si je vsako leto toliko pridelal, kolikor je
Fizika (1869):	vratilo (mlin na žlice) na ktero je na gornjem koncu nasajen mlinski kamen.

naſajen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pet — ſheſt lét mora shiv plot tako savarvan biti. Kadar naſajen plot 5 zhevljev viſok sraſte, ſe mora po ſtranéh perſtrizhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	shivotu natégnjena viditi. Rép bodi tenek, slo dlakaſt, in viſoko naſajen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine farbe, in ſmé

nasajenim
Zoologija (1875): kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki

nasajeno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti
Zoologija (1875):	je po vrhu pokrito z apnenimi pločicami, večkrat tudi bodicami nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih

▶ nase zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nase

Roza Jelodvorska (1855):	ves zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno.

na se(združena oblika)

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zvoniti je napčno in škodljivo, kér vémo, de zvonenje strelo na se vleče, in kér časopisi učé, de je bilo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari, kér je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tem več v električnih truplih obudí, pa jo tudi bolj na se vleče, toraj hitreje uhaja in sveti se lepši. To

na-se

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bo poznal vaše tenke jezikove razločke? ” Korvin je bil sam na-se jezen, ker je videl, da bi bil bolje opravil s
Kemija (1869):	vlažnega zraka, iz rastlinskih in živalskih tvari hlastno potegne vodo na-sé, pri tem razdene in zogleni vse organske tvari. Žveplena kislina
Stelja in gnoj (1875):	stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja
Stelja in gnoj (1875):	toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej

naſe

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe, inu vuzhite ſe od mene, sakaj jeſt ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje

na ſe(združena oblika)

Biblia (1584):	mano hoditi, ta sataji ſam ſebe, inu vsami ſvoj krish na ſe, inu hodi sa mano. Sakaj kateri kuli hozhe ſvoj
Biblia (1584):	inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe moj Iarm, inu vuzhite ſe od mene, Sakaj jeſt
Biblia (1584):	kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden

na-ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jih dobri ljudje sveſto poſluſhali, ino ſo vero Jesuſa Kriſtuſa na-ſe jemali. Po Kriſtuſu ſo ſe tí kriſtjani imenovali. Tako ſe

▶ naseben pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

absoluten; Pleteršnik

nasebna
- naſebna
  Pozhétki gramatike (1811): belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus belle des villes: Paris je
nasebni
Fizika (1869): 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica

▶ naseliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naselijo
- naſelijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte
naselil
Oče naš (1885): V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in je blizo Stanzstadta, prijetne, velike vasi, sezidal hišico na

naselili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	obutev samó takó imenovanih Vlahov, ki so na Krajnsko se naselili; med Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in

naselilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se na Ogerskem, Horvaškem, v Slavonii, Vojvodini in na Erdeljskem naselilo več kmetov iz drugih deželá našega cesarstva ali pa celó
Viljem Tell (1862):	deželi ga nedolžnosti! Tu, kjer zvestoba stara še prebiva, Kjer naselilo se še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu

naseliti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	določuje vse okoljšine novih naselbin, in iz kterega povzamemo sledeče: Naselíti se morejo kmetovavci ali v celih novih občinah ali soseskah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	rimskega nasilja prvotniki so bili primorani zapustiti ozidje in se naseliti po okolici. Tu so stanovali tudi najemniki in rokodelci, ki

▶ naselnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naseljenec; [sskj]

naselnik
Ljubite svoje sovražnike! (1899): začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino pod nami in dospeti
naselnika
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje naselnika drugač, kot „beraškiga švaba”, in če ga ta za kaj
naselniki
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ladije, da naju bo vezala dana beseda, ker so jo naselniki prelomili? “ „Žalostno, — nevernik zasmehuje kristijane! — Da, verujem, da bosta držala
naselnikom
- naselnikam
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Jelačič je sedaj tudi na Dunaji v mnogih opravkih. — Ptujim naselnikam se na Ogerskim prav slabo godí; ogerski kmet ne imenuje

▶ nasičen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasičen

Kemija (1869):

comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501. Gewicht, utež. Gewichtstheil

nasičena
- nasitena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani vodi se prilije 3krat toliko olja, in
nasičene
- nasitene
  Fizika (1869): kterem oméru treba vzeti soli in vode, da se dobé nasitene raztopljine; kažejo pa tudi njih povišena vrelišča: Večina jedil, ki

▶ nasičevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasičeval
- nasitoval
  Gozdovnik (1898): sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil

▶ nasipati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasipate
- nasipljete
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo poravnavate, saj brez vidnega dobička ne bo. Kako

▶ nasiten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasiteni

naſiteni

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak mnóshizi. 37. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak mnóshizam. 20. Inu vſi ſo jędli, inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanke tih kóſzov dvanajſt koſhóv pólnih. 21.

▶ nasititi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če se zraven
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem
Botanika (1875):	je tedaj precej mnogo časa potrebnega, preden se z njimi nasiti voda, ki leze v tla. Počivajoča njiva se kmali zaraste

naſiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu Jęsus rezhe k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony

nasitil

nasitil
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): kruha prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano

naſitil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſo bogatinzu s' mise padale, bi ſe bil rad naſitil; pa nihzhe mu jih ne da, pſi le hodijo k'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vati; sakaj kadar ſim duſhe ſvojih Indianov s „boshjo beſédo naſitil, ſim jih tudi po ozhetovo „uzhil, ſi kruha pridobiti; ſam

naſitu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh bolesni osdraviu, is obſadenih hudizhe vun
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	5. Lazhne , sheine te pravize , Obiunu naſitu bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo. Milost

nasitila
Sveti večer (1866): smo peli. Res je, storila si, kakor pesem veleva, ter nasitila in ogrela dečka. Po moji misli pa zamoremo na njem

nasitili

Tine in Jerica (1852):	tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili. — Zdaj so od mize vstali, in Boga za njegove dari
Blagomir puščavnik (1853):	gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge zavezali, ga nasitili in ga na svojem vozičku v bližnjo vas pripeljali? Jaz

naſitili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino te shejniga napojili; kedáj ſmo te nasiga oblekli, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! kedáj ſmo te vídili lazhniga, de bi te bili naſitili; kedáj shejniga, de bi te bili napojili; kedáj nasiga, de

naſsitili
Biblia (1584): moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony

▶ na skriven predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

na skrivnem

naskrivnam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti obanei ponozhi sazheti inu dotreiah frihtati: inu tu morash naskrivnam utvoiei shishi frihtati.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier napo vidov: al tu merkei da Nekvemr napoviesh

▶ nasladnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasladnost
- sladnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Uſſel ej dobru prevagej, inu preudari, aku je ena gerda sladnoſt uredna tolkajn, de be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla
nasladnosti
- sladnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ob svojo andoht, inu ſgrevanu dijanje pershl, ſakaj ſavle telesneh sladnoſt grata duh tega zhloveka k' ushezhemu zel lohka volan. Ti

▶ naslediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslede
- naſlede
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

▶ naslednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslednik
Občno vzgojeslovje (1887): za gluhonemce. Uvel je znakovni govor, katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel

naslednika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ki ni menda nič druzega prekucijnega zahteval kakor le popihati naslednika Černijurjevega s prestola serbskega. Iz Černe gore, „Srb. Dn.“ se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec. I. I. enoglasno
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	dežela), nikakor ne smemo pozabiti pogumnega mornarja Weyprehta in njegovega naslednika Frithjofa Nansen-a, katera pri težavnem potovanju v one kraje nista

naslednike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	toliko bolj za dolžnost, ker ima vsak bolji pisatelj svoje naslednike, ter mènj samostalni izmed teh radi vse vprek posnemajo slabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	svoje gozde. Toda kaj bo potem, ko še te posekajo? Naslednike pač še veče pomanjkanje čaka. Veliko ljudi hodi tukaj tudi

naſlednike

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kdor dreveſa ſadí, nima ſamo dobizhka in veſelja ; tudi sa naſlédnike dobro déla, kterim dobizhke in veſelje pripravlja. Pa zhe ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mnogoterih opravil per kmetovanju ſvojih ſinov, ki jih bote sa naſlednike poſtavili, ne morete ſami poduzhiti, pa dajte njim te novize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdor drevje ſadi, nima ſamo dobizhka in veſélja; tudi sa naſlédnike dobro déla, ker njim dobizhke in veſélje perpravlja. Gotovo je

nasledniki

Najdenček (1860):	zapopadel. Tudi gospa, njegova žlahtna gospodinja, je umerla in njeni nasledniki so pséta kot nepotrebno stvar iz grada zapodili. — Ko sim
Občno vzgojeslovje (1887):	podlogi izkušenj in spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je

naslednikom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zagovarjajo, „bodo prišle strašne prekucije in naše stoletje bo zapustilo naslednikom našim strahú in groze brez konca in kraja”, je bil
Fizika (1869):	priložnosti in nabrali si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro
Občno vzgojeslovje (1887):	to pa, kar so izkusili pri vzgoji, izročali so tudi naslednikom. Na te izkušnje in na ono, kar vsak sam izkusi

naslednikov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár pride in jo

▶ naslednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslednja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zahajal. Vendar bolj važna ko te dva, sta za nas naslednja gosta. Eden je tribun, izmed viših častnikov cesarske telesne straže
Aritmetika za učiteljišča (1885):	36? d) 12 in 52? e) 30 in 48? Razstavi naslednja števila na prafaktorje, potem pa poišči njih najm. sk. mnogokratnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	najvišja številka danega števila dá sama svoj kvadrat. 2.) Vsaka naslednja številka dá v kvadratu dve sestavini: dvojno pred njo stoječe
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prva številka dá v kvadratu jedno ali dve mesti, vsaka naslednja pa po dve mesti. Ako razstavimo tedaj kvadrat od desne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in vsaka naslednja številka danega števila v kvadratu, je môči v jedno samo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Te sestavine zapišemo takó drugo pod drugo, da pride vsaka naslednja za jedno mesto dalje proti desni, ter jih potem seštejemo

naslednje

nasledne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa uſſellej susebnu zhaſtiti, njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se na te nasledne dny, koker na 2. Nedello Mesza Majneka , ali velikega Travna

naslednje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Färberröthe). Kmetijske družbe so prejele unidan od gosp. ministra kmetijstva naslednje oznanílo Pražkiga fabrikanta L. Epsteina s tém pristavkam, de naj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in „teatro Mauroner” nista zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici bolna, vsaki
Revček Andrejček (1891):	Godci godejo v kvintetu na godalih prav po tihem začetek naslednje pesmi. ) Andrejček (posluša in pravi veselo Franici). Ali ga slišiš
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev

naslednjega
- naslednjega
  Aritmetika za učiteljišča (1885): le nižjo številko s, višjo r pa prištej k produktu naslednjega višjega mesta. N. pr. Računajoč na pamet pomnoži z jednoštevilčnim
- naſledniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tam koshuhovno po leti pred moli obvarjejo. Njega piſanje je naſledniga sapopadka: Doſtikrut ſim ſliſhal praſhati v ſvojim ozhetiſtvu (Vaterland), kako

naslednjem

Trtna uš (1881):	vinogradariti. Kar se tukaj še storiti da, to hočemo v naslednjem poglavji razložiti. V. Poglavje. Nekateri načini, po kojih je mogoče
Trtna uš (1881):	je trtna uš, toraj pred vsem na trsovej korenini. V naslednjem hočemo razlagati podrobneje, kako se trtna uš iz jajčica ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	koliko je v blagajnici denarja. V pojasnilo pridejan je v naslednjem obrazec blagajniške knjige.

naslednjemu

Aritmetika za učiteljišča (1885):	korenu decimalno točko, potem pa pripiši k zadnjemu in vsakemu naslednjemu ostanku po tri ničle, sicer pa računaj kakor prej.
Občno vzgojeslovje (1887):	mora vsaka ustrezati, da služi vzgojni svrhi, to je predmet naslednjemu razmišljevanju. Gledé tega, izhaja li vzgoja od zasebnih oseb ali

naslednji

naslednje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de

naslednji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli: „Poslane dve kosti ste 4 palce dolga in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je naslednji odgovor dalo : Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v dobro zemljo, saditi. Pri sadenji dreves sim se po naslednji šegi, ktera se mi je do zdaj prav dobro poterdila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in zdrave vode piti daje. Razun tega jim pa tudi naslednji lek pomaga: Vzemi 2 lota štupe encianovih korenin in 8
Kemija (1869):	C4H6O2 Propilov alkohol C6H8O2 Butilov alkohol C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji člen sorodne vrste je enak prejšnjemu členu + 2CH. Spojine v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	to odštej od prvega radikandovega razdelka. 2.) K ostanku pripiši naslednji razdelek; na ta način dobljeno število brez zadnjih dveh številk
Aritmetika za učiteljišča (1885):	terjatve in dolgovi, navedeni v inventuri. V pojasnilo služi naj naslednji primer:
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 0 zaznamenovanem, zadnjih treh pa v isti ali kateri naslednji vrsti, ali pa tudi med z zvezdicami zaznamenovanimi prejšnje vrste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	način dobljeno število z ravno tisto številko pomnožiti, a vsak naslednji produkt je treba za dve mesti dalje proti desni pomakniti

naslednjih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	rabijo v različnim pomenu Čehi, Polaki, Serbi, Horvati in Slovenci , naslednjih 12 , ki se mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo

naſlednih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila

naslednjim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	fabrikant muzikalskiga oródja, sa klavirje. IV. Sreberne svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	biti. Ta napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glažuta) na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rokodela in svilo domačiga prídelka. VIII. Pohvalne pisma so bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	6. Fabrika serkalov (špeglov) pri s. Vincencu na Koróškim. II. Naslednjim fabrlkantam in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški

naslednjo
- naslednjo
  Ultra! (1867): in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem
- naſledno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga ali zhesa pa pridejo

▶ nasledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasledoval
- naſledval
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is

nasleduje

Roza Jelodvorska (1855):	svoji nesreči: Moja Roza ni pozabila opominjvanja svojiga očeta. Zvesto nasleduje lepe čednosti pobožne matere; vredna je svojih staršev in ranjcih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Po leti bolezni včasi cele čede zbolijo; tudi ona včasi nasleduje bolezni v gobcu. XIV. Poglavje. Ožulenje nog. Na terdih, štorastih

naſleduje
Pozhétki gramatike (1811): zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h

▶ naslon samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslona
- naſlona
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani vſe v trushizo in takó obvarje pred poſhkodvanjem, kar
naslonu
- naſlonu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó perterjena , de

▶ nasloniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasloni

Robinson mlajši (1849):	tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh
Blagomir puščavnik (1853):	jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko
Valenštajn (1866):	Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn (se mu na ramo nasloni). Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Hitro nabije izstreljeno cev in jo potem pripravljeno nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vsede na svoje mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je
Gozdovnik (1898):	zatopljen, da ustopivšega Pepota še opazil ni. Pobrežni stražnik se nasloni na steno ter miži, vendar pa je dobro videl neki

naslonil

Vetrogončič (1860):	se je sedenja naveličal, in ne vé, kako bi se naslonil in pretegnil. Akoravno mu ni bilo treba daleč gledati, je
Bore mladost (1862):	kotla v kotel s puhlim šumom premetava. Mirko se je naslonil čez ograjo in pogledal v opotočno globočino, spustil je vanjo
Bore mladost (1862):	serce, obrisal si je z oči solzé in sled žalosti, naslonil se je na okno, in žvižgaje napev priljubljene pesmi je
Žalost in veselje (1870):	legal. " Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu gostu. Naslonil se je na okrožje ter zerl sanjavo po morji, kot
Antonio Gleđević (1873):	molitveno knjigo, katero je nosil doslej. Potem pa se je naslonil na steber, in čakal, da bi se pričelo sveto opravilo
Grogov Matijče (1881):	soncu. »Jaz ti bom nekaj povedal! « In Matijče si je naslonil glavo na roko in s srcem kipečim zrl proti domači
Cyclamen (1883):	je večkrat ponehal v svojem delu, vzel knjižico v roke, naslonil se v stol nazaj, ter mehanično prebiral liste. Gledal je
Na krivih potih (1893):	je dal popolnoma voditi Zorani, ubogal jo je in se naslonil na skalo. Bil je potrt na telesu in potrt na
Gojko Knafeljc (1899):	zlate gradove v oblake, in zadovoljnosti si je mel roke. Naslonil se je na okno ter zrl doli na vrt, kjer

naſlonil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): méni. Janes ſe je sdaj ſhe bolj Jesuſu k' perſim naſlonil, ino mu tiho rezhe: „Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je

naslonila

Katarina (1854):	Katarino pa, ki se je vsa obnemagana na Kazimirove persa naslonila, je Kazimir v naročje vzel, v hišo nesel in ji
Gospa Amalija (1875):	sem rekel nejevoljno. »Da! da! « je dejala poluglasno in se naslonila na moje rame ter tužno gledala v vedno dalje hiteče
Ivan Slavelj (1876):	Zamišljen je sedel Ivan Slavelj. Marjanica se je bila tiho naslonila nanj in zadremala. Čudne moči so mu delale v duši
Cyclamen (1883):	in odšel je zopet od vrat. Ona pa se je naslonila na mizo pred ogledalom. »Pozabljeno, prepozno! « šepetala je. »Pa — sem
Lisjakova hči (1892):	po gladkih tleh in ko bi tudi na njega rame naslonila lepo svojo glavico ali pa mu tako sladko-ljubko zrla v
Lisjakova hči (1892):	je napela, da je stopila do bližnjega drevesa in se naslonila nanje. »Ali vam je slabo? « vpraša jo sočutno gospod, ki
Gospa s pristave (1894):	zrak na grajskem vrtu. Stala je pri oknu, vroče čelo naslonila na steklo in gledala mlado zelenje v prirodi. O kako
Slučaji usode (1897):	je začutil na rami, ob katero se je bila žena naslonila, neko posebno težo. Komaj pa je odložil časopis, zgrudi se
Vinjete (1899):	obraz v blazino in zaplakala. O poznem mraku se je naslonila na okno. Noč je prihajala duhteča in jasna; na vzhodu

▶ naslonjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslonjen

Tine in Jerica (1852):	Peter malo čedico pasel. Peter je sedel na neko drevo naslonjen, klobuk in palica sta ležala zraven njega na tleh. Tine
Roza Jelodvorska (1855):	ločena. Blagi Častimir v preveliki žalosti vtopljen, sedi na stolu naslonjen na levo roko, pri malim ognju, v težkih verigah. Tugujejoča
Roza Jelodvorska (1855):	serce brezbožniga viteza se ne gane, zastonj britke solze toči. Naslonjen na levico, v desnici pa goli meč gleda kot zIi

naslonjene
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sežnji dolge in široke, de so per stenah na police naslonjene, v kterih so kolesca vdjane, lahko noter potisnejo, ali pa
naslonjeno
- naſlonjeno
  Genovefa (1841): kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je rékel Kunez, ki je

▶ naslov samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naslov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo polje si je izdajatelj izbral
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	gosp. prevodnika: ali ni prav živo čutil, ko je knjigi naslov napisal „za više razrede narodnih in meščanskih sol”, da izraz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov „sultan” ali „padiša”, in osnoval si je iz mladeničev premaganih

naslovom

naslovam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dajajo. Mimo druzih je posebno spomina vredno delo, ki pod naslovam: „Kolo, članci za literaturu, umetnost i narodni život” (živlenje) letno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Milovan Spasić v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	začeti izdajati. V Lvovu ima začeti nov časopis izhajati pod naslovam: „Wianki. ”
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	povžitek zakljati; konjedercu gré. (Konec sledi). Zgodovinske pisma. Pod tem naslovam bojo „Novice” svojim bravcam in bravkam donašale včasih odlome „občne

naslovom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prišla na svetlo na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo” za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatinskem od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek novega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna

▶ nasmehniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasmehne

Revček Andrejček (1891):	že pozabila, zakaj da so te oče semkaj dali? Franica (nasmehne se bolestno). Ana, sedajle si pa po vodi udarila s
Tiun - Lin (1891):	se mi kaj pripeti! « Na to mojo opombo se hudobno nasmehne in dá (kakor se mi je zdelo) svojim služabnikom znamenje

nasmehnil

Žalost in veselje (1870):	je skerbno poslušal vse starčeve besede in ko je dokončal, nasmehnil se je lahno. Zdelo se mu je takovo življenje, čeravno
Cyclamen (1883):	bodeta Bolétova kaj slutila? « Nekako jezno in sarkastično se je nasmehnil, ko je bil ujel samega sebe pri tem meditiranji, ter
Gospod Janez (1884):	pogovorom novodošlec ter ozrl se po stenah. »Da, da, tukaj! « nasmehnil se je župnik in tlačil zopet tobak v svojo pipo
Testament (1887):	je res z glasnim hruščem odprl skrinjo, obenem pa se nasmehnil zvito in pest pomolil nazaj proti vratom. »Saj vem, da
Senanus (1892):	pisni mizi svoji je našel Prešérnove poezije; pač se je nasmehnil skrivaj in po stráni pogledal na gospoda Gregorija, nató pa
Dve svatbi (1895):	kakor je bil odšel. Oče Lenček se je le nekoliko nasmehnil, potegnil roko po čelu ter zaklical: »Žena, daj jim še
Vinjete (1899):	stolu poleg mene in na tleh je ležalo polno papirja. Nasmehnil sem se nehoté, kadar sem naletel na posebno krepek dokument
Gojko Knafeljc (1899):	široko. Ali takoj se je hotel pomiriti. Pomilovalno se je nasmehnil sam sebi ter stresel z glavo in hotel zopet zamižali
Gojko Knafeljc (1899):	pristopil k vsakemu kosu posebe, ga pogledal natančno, pogladil, se nasmehnil ter ga zopet položil zadovoljno na prejšnji prostor. Na mizi

nasmehnila

Gospa Amalija (1875):	belih ročicah pa je spretno držala lične vajete. Pozdravim jo. Nasmehnila se mi je ter priklonila glavico, potem pa se hipoma
Cyclamen (1883):	zrcalo ob nasprotni steni ter popravila si na lahko lase. Nasmehnila se je svoji podobi v zrcalu ter šepnila pred se
Rošlin in Vrjanko (1889):	da ostanejo vsi vedno domá! « Sestrinja Ana ni práv verjela; nasmehnila se je malo. »Oh, ti ne umeješ tega, ljuba Ana
Rošlin in Vrjanko (1889):	pa, Lorica! « smejal se je Ivo. Tudi ona se je nasmehnila. Nobenemu niti v mislih ni bilo, da je kaj nevarnega
Iz življenja mlade umetnice (1890):	rók bi rad jedno. Utrgajte in dajte mi, prosim Vas! « Nasmehnila sem se mu prav zlôbno, ali odgovorila nisem, ker je
Kolésarjeva snubitev (1892):	domóv na Klanec, in kadar se mu je Tonica prijazno nasmehnila, čutil se je takó srečnega kakor nikdar prej. Tovariši v
Gorski potoki (1895):	zagledal rdeči, prijetni obrazek kmečke deklice. Prijazno se mi je nasmehnila, prijazno mi odzdravila, ali ko je prišla govorica na obrok
Trojka (1897):	zoba. « »Torej je upanje, da se bo nekoliko rajša smejala,« nasmehnila se je Irma. »Sestri sta si prav malo podobni. Milica
Vinjete (1899):	s sklonjeno glavo in trepetajočimi ustni; Lejla pa se je nasmehnila ter okrenila k Nahmijasu, ki je bil zakopan do vratú

nasmehnilo
- naſmehnilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe

▶ nasmejati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasmejal

Zlato pa sir (1860):	pogledal jo je od vseh strani, sladko se ji je nasmejal, pa nazaj mi jo je dal rekoč: Sami jo pokadite
Bore mladost (1862):	me je toliko bolj v serce zbodla, ker si se nasmejal. Mirko, Mirko, resničnost si zgubil iz serca; kaj se tako
Pegam in Lambergar (1891):	mu, kajti se jima je dopal zali mladenič. „Zapojmo skupaj! " nasmejal se je Gregor in stopil k njih mizi, kjer se
Pegam in Lambergar (1891):	obrnjenem proti dvorcu, kjer je stanoval cesar. Jaro se je nasmejal. „Nič se mu še ne sanja", dejal si je na
Na krivih potih (1893):	pripraviti Ivana tako daleč, da se je sem in tja nasmejal. Pozabil je včasi za trenutek na vse to, kar je
Kotanjska elita (1898):	hočete, da vam jo posodim? « Gospod Štipko se je kislo nasmejal. Tedaj je pa Traven vzel v roke nemški ilustrovan list
Kotanjska elita (1898):	mu je zazevala najprej nasproti — odprta blagajnica. Hripavo se je nasmejal ter pristopil; manjkalo je v nji večje vsote in skoro
Kvišku (1899):	zapretila s prstom Lotar se ji je pa še slaje nasmejal, pomaknil fotelj nekoliko bliže zofi in pričel važno: »Tega nisem
Gojko Knafeljc (1899):	mora biti blagor svojih otrok nad vse! « Sladko se je nasmejal in zrl Gojku naravnost v oči. »Prosim, prosim«, je hitel

nasmejala

Slovenske večernice (1865):	se pa ustrašila nora Mreta. Kostém merličevim se je grozno nasmejala — ne vemo zakaj, — in je šla v jamo. In kaj
Slovenske večernice (1865):	po tleh je Mreta marsikaj priberskala, čemur se je glasno nasmejala, potem pa v svoj pertiček djala. Kakor otroci, vergla je
Gospa Amalija (1875):	je tako lepa, tako krasna! « In dobra ženica se je nasmejala in me bila vesela. Kmalu me je usoda vrgla iz
Holekova Nežika (1876):	sladko. Zato sem tako dejal, in Nežika se je res nasmejala. In mislil sem sam pri sebi: vesel te bo, ki
Marjetica (1877):	pa so bile take besede povšeči. Izpod čela se je nasmejala, zadnjo vrsto škrbastih zob pokazala in mignila šivilji, naj gre
Najmlajši mojster (1896):	ki nosi svojo hišo na hrbtu. « Mlada žena se je nasmejala duhovitemu odgovoru in vstajaje s stola podala jetniku roko, rekoč
Kotanjska elita (1898):	primojduš, da ti bom! « In zdaj se je Anica hvaležno nasmejala. Zadovoljna je bila s tem, kar je slišala, in naslonila
Gojko Knafeljc (1899):	sme zgoditi in se ne zgodi! « Ana se je bridko nasmejala. »Pustiva za sedaj to, naj bode že, kakor hoče! Toda
Gojko Knafeljc (1899):	se postavila zraven njega, ravna kakor sveča. Hripavo se je nasmejala, in glas v ji je bil suh in raskav, ko

naſmejala

Genovefa (1841):	sopet lépiga narédil. ” Genovefa ſe mu je prijasno naſmejala in na selêno tratizo med ſkalovje ga pélje, kamor je
Genovefa (1841):	ſe v pervizh prijasno materi naſmehljá. Genovefa ſe je tudi naſmejala— v pervizh v jézhi: „In ti ſe ſmehljaſh, ljubo déte

nasmeje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): dan daruje. „O, jo že poznam” reče cesar in se nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica
nasmeji
- nasmeja
  Blagomir puščavnik (1853): koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna

▶ nasproten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnasprotnejšimipridevnik, splošni, presežnik
- najnasprotnišimi
  Kemija (1869): spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem tem vidimo, da so organske spojine

nasprotenpridevnik, splošni, nedoločeno

nasproten

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zapeljati, ali 4. kdor neverstvo razširjati, ali kak kristjanski veri nasproten kriv nauk raztrositi skuša. Če se je z motjenjem vere
Valenštajn (1866):	Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga spominjal? Saj V ničem nasproten drug nej druzemu! Takràt je šlo za to, da Češka
Tiun - Lin (1891):	džunka s težkim kitajskim jadrom. Veter je bil čolnu precej nasproten, in ko ga hočejo čolnarji obrniti, povezne se jim, a

nasprutn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be

nasprotnapridevnik, splošni, nedoločeno
- nasprotna
  Astronomija (1869): preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma
nasprotnepridevnik, splošni, nedoločeno
- nasprotne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v sebi, nad bronaste stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če

nasprotnegapridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotnega
Stric Tomaž (1853): bodo skupej prodali. “ „Oh! mati, jaz ne tako, bojim se nasprotnega“, odgovori Ivan žalostno. „Morajo, morajo, zakaj brez tebe mi ni

naſprotniga

Pozhétki gramatike (1811):	celui-ci rioit sans cesse, Héraklit in Démokrit ſta bila zlo naſprotniga naravia: uni je védno jokal, ta smiraj ſmejal. Céci kashe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnanje s shivino kaj napzhniga , kaj neſpodobniga in boshjim namenam naſprotniga bilo ; satorej ſe vſakimu le poſmehujejo, kteri jih ſvariti ali

nasprotnempridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotnem

Astronomija (1869):	2. julija. To mesto imenujemo toraj odsolnje ali aphelium. Na nasprotnem koncu veče osi pa doseže zemlja svoje prisolnje ali perihelium
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	hudobijo, ko logar h krati obstoji. Zašumelo je nekaj v nasprotnem germovji, in urnih korakov se napoti tje. Globoko se Tone

nasprotnipridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotnej

Astronomija (1869):	To mesto imenujemo jutro ali vzhodišce, mesto W, na ravno nasprotnej strani obzora, t. j. za 180" od vzhodišča oddaljeno, pa
Astronomija (1869):	tako od vzhoda proti zahodu, kakor vsled vrtenja zemlje proti nasprotnej strani mesec stopa v poldnevnike raznih krajev.
Astronomija (1869):	mere tudi res vdá, zato se vzdigne morje tudi na nasprotnej strani poldnevnika, ker vsled svoje stanovitnosti ne more na hip

nasprotni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi računska razmerja neživih sestavin imenja. Vsak konto ima dve nasprotni strani. Na levo, z »debet« ali »ima dati« zaznamenovano stran
Gozdovnik (1898):	piramido, kamor je prilezel neviden, ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se

nasprotnihpridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotnih

Rudninoslovje (1867):	gori i doli. sl. 35. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih si stranskih robov gredó stranske osí. Enakoroba šestostrana prizma (sl.36
Rudninoslovje (1867):	ob liku gori i doli. Skozi razpolovišča dveh i dveh nasprotnih greste stranski osi. Klin ima štiri triploske i dvorobe ogle
Fizika (1869):	se svetlobni vtiski preobrnili. Tukaj simo se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	čeravno sedanja parlamentarična vlada, ktera le 29 privržencev proti 111 nasprotnih poslancev šteje, ni prava parlamentarična vlada, ki bi se mogla
Aritmetika za učiteljišča (1885):	diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih števil je jednaka ničli (števili se uničujeta). § 64. Pri

nasprotnimpridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotnim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine potence, vzetemu z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez
Aritmetika za učiteljišča (1885):	obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena jednačbe x2 + ax = b z

nasprotnimapridevnik, splošni, nedoločeno
- nasprotnima
  Astronomija (1869): Ker se pa morje ob plimi vali proti dvema si nasprotnima krajema zemlje, in se ondi nakopiči, zato se mora, se

nasprotnopridevnik, splošni, nedoločeno

nasprotno

Botanika (1875):	in gre v sladorjevo raztopino, in nekoliko poslednje gre v nasprotno mér. V gornjem primeri gre več vode skoz mreno v
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa predno jo

▶ nasproti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasproti

nasprot

Divica Orleanska (1848):	z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor je strašen tvoj, prijazen je pogled, Od blizo
Divica Orleanska (1848):	malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla
Divica Orleanska (1848):	dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala. Jez urno mimo
Divica Orleanska (1848):	druga viteza burgunska. Vojvoda postojí na pragu; kralj se mu nasprot gibne, vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi

nasproti

Zlata Vas (1848):	dvajset in še več od stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam
Divica Orleanska (1848):	Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun-
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav, da A. L. ni
Stric Tomaž (1853):	da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koliko veči dobiček si s tem pridobí, — in da bi nasproti prevdaril, koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nasajeno hrastje, da so ladije imele zavetje pred močnimi vetrovi. Nasproti pa so stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale
Rudninoslovje (1867):	skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se
Fizika (1869):	čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti zapazili, da isto nihalo ne napravi na vseh mestih zemeljskega

naspruti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu. njeh slobnuſt v'

naſprot

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po simi vezh ſnejo, kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe

naſproti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja. Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér

naſpruti

Branja, inu evangeliumi (1777):	ponishni: napovrazhajte hudiga sa hudu , ne kletuv sa kletva , temuzh naſpruti do- bru voshite: sakaj vi ſte k'temu poklizani, de
Abecedika ali Plateltof (1789):	ona djala): moje dęte: ̶ Is bukuv! je ta otrok naſpruti rękl: tok dajte njeh meni derſh vſe le-
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſta s'tega daſęzhi vupala, ſi britku ſturila. Va dva naſpruti. katęra ſhe vſe ſvoje dnarje imata, niſta ſkus to nizh
Abecedika ali Plateltof (1789):	njega ſuſebnejſji brambo vdhiyvajo. Tok ſim tudi jeſt, je on naſpruti rekal: Bogu lubesen, inu hvalo dolshan; dokler vi lubi moji

▶ nasproti predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasproti

nasprot
Divica Orleanska (1848): angelski, V naročju sina večniga derží, In roke meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep

nasproti

Astronomija (1869):	zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in
Fizika (1869):	življenje, zato se tudi rastline in živali imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več
Zoologija (1875):	sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij
Zoologija (1875):	Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da
Gozdovnik (1898):	Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim ni bil kos. Zdaj se vzdigne tudi Pepo
Gozdovnik (1898):	prispó do Rdečereke prav na tem kraju, ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko

▶ nasprotje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasprotje

Zvezdana (1883):	labyrint, po kterem se mu je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. »Nekdaj sem mislil, da poznam svojega starega prijatelja
Milko Vogrin (1883):	so isti življi, ki iz človeka delajo – človeka. Tukaj je nasprotje, ki loči mene od Roberta za vselej. Roki najini bi
Vanda (1888):	zdaj pa sáma obupavaš. Kaj je to? « »To bi bilo nasprotje. Toda jaz nikakor ne obupavam, le vére nimam. « »Zdaj si
Vesela vožnja (1889):	in družbinske uglajenosti, vender je bil v tem oziru pravo nasprotje svojemu prijatelju Koncu. V ponašanji svojem je bil nekako mrzel
Iz arhiva (1890):	je visok, plavolas mladenič veselega obraza in veselega srca, pravo nasprotje sestre svoje. Nekako nerad se je ločil od živega Dunaja
Pogreb na morju (1894):	velikanski veličastni grob — morje, gane me do solzá to gorostasno nasprotje. Kapitan je čital mrtvaške molitve, zlato obrezana knjiga se je
Hudi časi (1894):	govoriti, in jel sumničiti ljubljanskega škofa in staviti ga v nasprotje z rimskim papežem. Živo je slikal, kako so ujeli Francozje
Strte peruti (1894):	in Danico, ali kakó malo me spominjata nekdanjih prijateljic, kakovo nasprotje je med njima! ----------------------------------------------------------------------------------- Ob desnem soškem bregu, južno od solnčne
Dve svatbi (1895):	očitno pokazal, kako zelo jo prezira. Oče je gledal to nasprotje s krvavečim srcem, spominjal se je bratovih besed pred poroko

nasprotju
- nasprotji
  Aritmetika za učiteljišča (1885): toliko jednačeb; le-té ne smejo biti med seboj v nikakem nasprotji in druga mora biti od druge po polnem nezavisna. V

▶ na sreda predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

na sredi

nasried

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lapo miso: inu nato miso: an liep bieu pertezh prastri? nasried pertizha poſtavi S. Martro: noi nastrane ano shegnano sviezho pershji

▶ nasrkati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasrka
- naserka
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do

▶ Nassau samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Nassaua
- Nasavskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): storili! Peter Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj

▶ nastanek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastanka
- nastanja
  Mineralogija in geognozija (1871): sekundarno gorovje imenovana, kteri se očitno vidi, da je neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba
nastanku
- postanku
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.

▶ nastanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastanek; kontekst

nastanje

Mineralogija in geognozija (1871):	v morji, počasno vzdigovanje in nižanje nekterih ozemelj in obrežij, nastanje koralnih grebenov, šotišč i. d. v.
Mineralogija in geognozija (1871):	kot blišč bistroumne znajdbe. Fizikar Laplace nam blizo tako-le razlaga nastanje našega planeta: Vsa masa, iz ktere sedaj obstoji solnce z

nastanju

nastanji

Mineralogija in geognozija (1871):	razmerah med seboj in vso zemljo, potem tudi po njih nastanji — je to drugi del vednosti t. j. geognozija ali geologija
Mineralogija in geognozija (1871):	Obravnavši to moremo pričeti uk o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi

▶ nastaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastavi

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro
Lohengrin (1898):	vzdigniti se, omahne in se zgrudi na tla, Lohengrin mu nastavi meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj

naſtavi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe rad kamen, inu vodeniza naſtavi, tudi ſhkodije jetram, ſulseni, inu mehurju. LISTOVGNOJA OPRAVILA. Na poli
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan

nastavil

Zlata Vas (1848):	bi le zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil! “ De bi se Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je
Zlata Vas (1848):	Vampnek svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil; vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako
Tiun - Lin (1891):	klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo

nastavile
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do
nastavita
Lohengrin (1898): udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v krog, nastavita ščit in potegneta meč Lohengrin prvi napade in močno zamahnivši

▶ nastelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stelja; [sskj]

nastelj
- nastel
  Stelja in gnoj (1875): in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči
nastelja
Stelja in gnoj (1875): spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega nastelja. ) 2. Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na

▶ nastelja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stelja; [sskj]

nastelje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	scer veliko gnoja, pa tak gnoj je brez močí. Preveč nastelje ali pa premalo, oboje je znamnje slabiga gospodarstva. Tudi vé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	kteri je raztopljen razjedljivi kupreni ali plavi vitrijol itd. Snažnost nastelje je pa perva pogodba. Zdrave živinčeta naj se ločijo od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	živina ne stojí v luži, ampak da ji suhe postelje (nastelje) ne manjka. Tako imenovano „gosenco” ali „červa” z vervjo (štrikom

naſtela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	puſtim tudi sato shivino goniti, kir nimam v ſvojim doſti naſtela, perpraviti ga pa ne morem toliko, de bi shivina smiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naplezhvo in na paſho oberne, she toliko vershe , de ſe naſtela toliko, perpravi, kolikor ga je vezh potreba sato, ko shivina
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	oſtaja. In le pervo leto ti bo treba sa vezh naſtela ſkerbeti, kakor poprej. Kadar she imaſh vezh gnoja, in njive

▶ nastiljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastilja
- nastilja
  Stelja in gnoj (1875): 1. Pesek se zmeša z drugo steljo, ter se tako nastilja z njim.
- naſtilja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſih ſo téga uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo naſtilja, komur druge ſtelje permankuje. Dober je ta ſvèt. Skuſhali ſo

nastiljati

naſtiljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo. Per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh in boljiga gnoja napravi. Koliko je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blato delajo. Per seleni ali friſhni klaji je treba vezh naſtiljati, kakor per ſuhi. Ravno tako ſe mora pitani shivini vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	selene ali ſrove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogoſtama naſtiljati. — Seleno klajo sméſhaj, s ſlamo, de ne bo shivino napihvala

vſtiljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s shivinſkim blatam nameſhaj; to bo dobro gnojila. 7. Shaganje vſtiljati da dober gnoj; v gnojnizo pomeſhati ga, ſhe vezh gnoja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	klajo ; ſaje, ogluje, ali oglov prah, in vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo téga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga, ſhe vezh gnoja napravi. 8. Ştrojarſko zhréſlo, pod shivino vſtiljati, ali s gnojnizo pomeſhati, da doſti gnoja. 9. Trohljiva perſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſteljo, tode ſe pozhaſi sgnojí. 11. Krompirjevez, ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo

▶ nastilje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda)

stelja; [sskj]

nastilja
- naſtilja
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): nad hoſtami pasili. — Nameſti liſtja bi dôbro bilo tudi drugiga naſtilja vezh iſkati — ali ſaj naj bi ſe vſako léto povſod

▶ nastlati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastlati

vſtlati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dober gnoj. 13. Pesdirje od lanú in konoplá ſpod terlize vſtlati, poſebno pa po ſenoſheti ga potreſati, bo dobro gnojilo. 14.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kjer pa tako odluſheniga reſja vezh napravijo, kakor ga sa vſtlati potrebujejo, ga v velike kupe nalo- shijo, de ſe dobro

▶ nastopek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posledica; [sskj]

nastopke
- naſtopke
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): raj. Kako velik sleg je greh, ker ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred

▶ nastopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastopi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mesec ima 30 dni. Poletje h koncu gré in jesen nastopi. Solnce stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pobríla; kje se bojo potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Če ostane pa zima mehka, se je bati de bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine
Astronomija (1869):	pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut dolg ponehljej; ko pa ta preteče, morje, kakor
Astronomija (1869):	Posledek tega je to, da nastopi plima v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez
Astronomija (1869):	čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri nas, vzdigne morje tudi pri naših protinožcih. Ker
Mineralogija in geognozija (1871):	in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar
Mineralogija in geognozija (1871):	dobro določiti kakor pri vodenih. Samo toliko povémo, da granit nastopi takrat kakor kristalinski škrilniki, celó vánj vpleten; granit pa se
Lohengrin (1898):	tu glasnó! Elza, naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se

naſtopi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Storé trikrat tako, ino voda ſe ozeja ob altarji, ter naſtópi do verha po grabnu. Sdaj ſtopi Elija pred altar, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dajali in tako bomo tudi vprihodnizh delali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode zhigar bodi, vſe enako piſati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne! Tudi tega pravila ſe bomo dershali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode naſhih bravzov od njega odſtopiti

nastopijo

Divica Orleanska (1848):	Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja
Divica Orleanska (1848):	Se bližajo! Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita
Blagomir puščavnik (1853):	tukej sbrane sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	storil. Z drugimi besedami se to pravi: Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih
Mineralogija in geognozija (1871):	žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav
Mineralogija in geognozija (1871):	njih napravil premog. Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo

nastopil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni
Ferdinand (1884):	s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo službo. Čez nekoliko let je cesar uslišal večkratno

naſtopil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je bila ravno

nastopila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmóre vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih i.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj; gore

naſtopila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila, pokrije vſo deshelo, ino terpí tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji

nastopile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez

nastopilo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je nastopilo dvanajst džunk zasledovanje, druge pa so ostale. Moral sem se

naſtoplo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje

nastopita

Tine in Jerica (1852):	tudi z Bogam napredovati, z Bogam končati zamogla. Zakonski stan nastopita, to je svet stan. Imejta Boga, ter cilj in konc
Viljem Tell (1862):	na velikej cesti poleg mesta. Verner Staufaher, Fajfar iz Lucerna nastopita v pogovoru.

nastopiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske dežele vLjubljani mesca
Astronomija (1869):	vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem obeh
Astronomija (1869):	mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se tudi lehko razvidi, da mora biti

▶ nastopnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

naslednik; Pleteršnik

nastopniku
- naſtopniku
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no-

▶ na stran predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na strani

naſtrane

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naſtrane: vmoimv note noi ubueshvi inu usah potashavah: jas tabe prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje noi unote inu vbueshtvi noi usomi pomenkenje, jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena naſtrane bojomi grieshenku umojam note noi vbueshtvi inu N. N. tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zha o Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Marternzhe: inu Jeshushave krije prizhe jas tabe prosim stuei mena naſtrane v' moimu note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam

▶ nastrgan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nastrgane

nastergane

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na led postavi. Čokoladna zmerzlina. Štiri rumenjake, eno unčo drobno nastergane čokolade, pol funta cukra in nekaj vanilije z enim dobrim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	četertinko ure, preden v skledo deneš, deni pol funta drobno nastergane čokolade v polič srove smetene, pusti dobro zavreti in dobro

nastrganega

nasterganiga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat zavre. Merzel žemljev hren. Vmešaj med dve žlici drobno nasterganiga hrena ravno toliko žemljevih drobtin, poli s tremi žlicami vrele
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	razžverka. Perdeni potlej eno žlico smetene in pol žlice drobno nasterganiga hrena in pusti, de s tem še enkrat zavre. Merzel
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lepo žverkati ne da; potem jo z dvema žlicama drobno nasterganiga hrena zmešaj in v skledo deni. Jesihov hren. Drobno stergaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno z nekoliko kapljami mleka, perdeni štiri jajca, dve žlici nasterganiga cukra, dve žlici razpušeniga sroviga masla in pet lotov zribane

naſterganiga

Kuharske Bukve (1799):	kar ſe tebi sdí. Potle perdaj enmalo jęſiha, zukra, naſterganiga hrína, ſtolzhene ſladke ſkorie, nagelshbíz, inu lemon lupka. Kader je
Kuharske Bukve (1799):	s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh tudi naſterganiga brina zhes djati, inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh
Kuharske Bukve (1799):	malo popiſaniga rakoviga putra v' koso na sherjavzo, notri déni naſterganiga hrina, enmalo ſolí, dvę shlize bęle moke, nekaj ſmętane

nastrganih
- nasterganih
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): periše špinače, potem srovo maslo hudo razbeli, tri žlice drobno nasterganih žemljevih drobtinc v njim malo cvri, perdeni razsekljanje in nekoliko

▶ nastrgati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nastrgaj

naſtergaj

Kuharske Bukve (1799):	inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon na zukri, deni notri s' zuktam
Kuharske Bukve (1799):	malo v' ſlani vodi kuhane od koſti sbranc ribe, oſoli, naſtergaj enmalo muſkatoręha notri; s' tim namaſhi votle bęlake. 53.

▶ nasuti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga

nasuti

nasuti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tem vse poslopje vred vzdigniti, pred durmi pa zložni griček nasuti. „To storivšim vam — so rekli — bom dal 500 goldinarjev k

naſuti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Svojim ſlushabnikam pa rèzhe, jim vrézhe ali shakle s' shitam naſúti, ino va-nje vſakimu ſvoj denár djati, ino jim ſhe shivesha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je potrébno sa dobro shitnizo ſkerbeti, in shita ne naſuti, kamor bi bilo. Mokri kraji niſo sa shitno ſ-hrambo, in

▶ nasvetovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

nasvetovane

naſvetvane

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi

nasvetovanim

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koži pokažejo, naj se kraji, na kterih stojijo, z mazilom nasvetovanim v XXXIX. poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	skupej zmešaj. Zraven te štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako

nasvetovano

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	le hujša, ne pa boljša. Ako je spahnenje zastarano, in nasvetovano zdravilo ne pomaga, je treba sledečega mazila dvakrat na dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se daje živinčetu vsaki dan katrana, kakor je bilo poprej nasvetovano. Ako je bolno živinče zlo hujšalo, se mu mora obilne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z bolno nogo ravna, kakor je bilo v poprejšnem poglavju nasvetovano. VIII. Poglavje. Kervomok. Leta bolezin pride rada poleti o hudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	s tistim zdravilom, ktero je v XXXIX. poglavju zoper garje nasvetovano bilo. XXXVI. Poglavje. Bradovice. Bradovice so ali suhe ali mokre

▶ naš zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naš

nash

Ta male katechismus (1768):	Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro je Kristus nash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovsa dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12

naš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj bi bilo za naš narod koristnega. Naj ti bo nar bolj imenitno kar prid
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mi na dalje ostati želimo. To so naše želje in naš pozdrav, kteriga Novícam za novo léto pošljemo! ” — Še več dopísov
Robinson mlajši (1849):	da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po sveti po Vlaškem, Krajnskem, Koroškem
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vse na kupičku, kakor je zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in
Zoologija (1875):	Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki
Ferdinand (1884):	znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter potolažil. Zahvali se vitezu, potem pa brzo hiti
Lohengrin (1898):	bo! Oznani zdaj svoj právi sod, Ne mudi se, Bog, naš Gospod! Bog, naš Gospod, brani ga! Elza in Lohengrin Miroslav

naſh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leto ſe je sgodilu sató, de bi my ſposnali, de naſh boshji Vajvoda Jęsus Chriſtus ſizer hózhe s' ſvojim krisham na
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino poboshniſhi, kakor
Genovefa (1841):	te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna
Genovefa (1841):	ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſlednih Dunajſkih novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik govori ali saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja

naša

nasha

Ta male katechismus (1768):	derſhati morejo, ſlasti te Zirkovne ſapovde; ſakaj Zirkuv, ke je nasha presveta Mate, inu Kristusova Nevesta, ſategavolo, moremo tudi mi koker
Ta male katechismus (1768):	hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa
Ta male katechismus (1768):	Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust. Rezh Ave

naša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamogel sebi in svojimu bližnimu v nesreči pomagati ! To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Hrovatje imenujejo Krajnce. (Dalje sledi. ) (Dalje sledí. ) Novíce. Novice. (Naša cesarska rodovina) je zopet eniga nadvojvoda zgubila. 5. dan tega
Divica Orleanska (1848):	in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih žen nobena šege Se te ne sme
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sestro za sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	videl enkrat zélnato glavo, ki je bila tako velika kakor naša župnija (farovž). “
Zoologija (1875):	Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje
Zlatorog (1886):	»Ker jutri bo, to veš pač, opasílo, »In tukaj naša Špela rada pleše. »Na praznik ta pridere skupaj mladež »Iz
Zeleni listi (1896):	popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko

naše

Stric Tomaž (1853):	ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni, kakor pri sužnjih
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	razli, De povelja svete Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo

naſha

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj? Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu
Genovefa (1841):	O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija imenitniga, ſhe od zeſarja poſlavljeniga mosha — in veliko ſromákov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati

naſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog gleda velíko bolj na naſhe ſerze, kakor pa na naſhe dela. Nekdo je rekel Jesuſu: „Kaj nè, uzhenik! malo jih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim pa odgovoré: „She nè! ne moremo

naše

nashe

Ta male katechismus (1768):	Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe, uly v' nashe
Ta male katechismus (1768):	ſakramentov Katholshke Zirkve. Kaj v' ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo
Ta male katechismus (1768):	uſſe dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli
Ta male katechismus (1768):	ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu res od nashe samuſvelizhanske vire. Koku othée pak virvat, aku nabodo poshlushalli
Ta male katechismus (1768):	Daj nam dans nash uſſakdane kruh. 5. Inu odpusti nam nashe dolge, koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli
Ta male katechismus (1768):	ſhe bil zhloveshko naturo na se uſel, je ſares ſa nashe pregrehe volo tu narhujshe terpel, ſategavolo, deslih je on enu
Ta male katechismus (1768):	zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh Matere boſhje k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekol take zhudne rezhy videl, koker je blu nashe divishku ſarozhenje, katira je sama previdnoſt boſhja skupſveſalla. Buh je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Syn! karkol tebi leta sovraſhnek noterdaję; ſkaj rajmno on je nashe perve starshe is paradiſha vonspokal, kader so othli biti koker

naše

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor gré. — Hram za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	domovina osreči, naj več in naj ložeji je to za naše izobražene domorodce. R. Kaj bi pa bilo dobro, da bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in lep dobiček donašalo. 6. Tudi še druge okoljšine spričujejo naše napredovanje v kmetijstvu. Naše vasí so v lepšem stanu mem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če ni prederznost misliti, da
Zoologija (1875):	roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo v spanji. Ravno tako ti živci ne posredujejo
Zoologija (1875):	Ravno tako kakor rastlina sprejemlje tudi naše telo za razprost jedil mnogo več vode, nego je potrebuje
Občno vzgojeslovje (1887):	kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj

našo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj

naſhe

Branja, inu evangeliumi (1777):	tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſtavil, de ſe ne móremo sadoſti zhes nję savsęti, ali naſhe veſsele na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika

naſhu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prebodi naſhe ozhy, naſhe roke, naſhe noge, naſh jesik, inu naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	veliku ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shiveti, ampak ozhmo zhes naſhe duſhe eno vezhi skerb imeti, naſhu ſhiuleine pobolſhat, naſhe grehe obshaluvati, inu objokat. Kader naſh Bog
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſmileni Odreſhenik, inu Isvelizhar! ali je tebi toku lubu bilu naſhu isvelizheine! koku ſo ſi per tebi tulkain saſlushíle naſhe duſhe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Reiſhi naſs s'naſhih nadlog, Naſs boge otroke Eve , Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kar ti nam prepovesh. 3. Mi tudi h'ofro damo Naſhu truplu, no kry, Inu vſe, kar imamo , Tebi h'slushbi

našega

nasha

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me nes noi vsoli ta S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nai svateishiga sina nasha pomozhnika noi svelizharja kateri sbvegam ozhetam noi s' svetiem Duham
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barenie daijemu obshid inu rezi jedi upokoji boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Raphael S Michael jas sarotim vas skues tu jeme nasha Gospueda Jesusa Krſtusa, da vi mena N. N. to nuezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	biva jas prosm skves vse terde stopine noi kervave kaple nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa, da jas sobena branvo nabom troſtan dabo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nes inv vsolei noi noter vte pra S. S. Stopine nasha Ivbiga Go-

nashega

Ta male katechismus (1768):	umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker sami
Ta male katechismus (1768):	II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI.
Ta male katechismus (1768):	slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se
Ta male katechismus (1768):	derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga, inu Kristusa G. nashega, v' novemu testamentu noterpostavleni. Drugezh. Ke nam to potrebno, inu

nashiga

Sacrum promptuarium (1695):	vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel

naš'ga

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	5. Avstrijanska narodska pesem. 1. Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi Gospodarja In Očeta našiga! Naj jim sveti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	potah Srečno Franca naj peljá! Bog osreči nam v dobrotah Naš'ga Franca Jožefa.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zarja, Večni naj Jim srečo da! Bog ohrani nam cesarja Naš'ga Franca Jožefa! 2. Sedež Njih naj bo pravica, Krona naj

našega

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	m. bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	časa, kakor k večemu do konca februarja prihodnjega leta. — Škofje našega cesarstva se bojo spet kmalo snidili na Dunaji v posvet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobrega izida teh preskušinj toliko bolj, ker v južnih deželah našega cesarstva še zmiraj silno pomanjkuje dobro izučenih in izurjenih gojzdnarjev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja
Oče naš (1885):	„Ali hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in
Občno vzgojeslovje (1887):	določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v

našiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl) sinovi Nadvojvoda Franca in brata našiga presvitliga Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne besede
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih rečí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo se ta veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe

naſhega

Abecedika ali Plateltof (1789):	semle. 2. Inu v' Jeſusa Chriſtusa, Synu njega edinega Gospuda naſhega. 3. Katir je spozhet ob ſvetega Duha, rojen is Marie
Abecedika ali Plateltof (1789):	semle. 2. Inu v' Jeſusa Kriſtusa, Synu njega edinega Goſpoda naſhega. 3. Katir je ſpozhet od ſvetega Duha, rojen is Marie

naſhiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ponuzamo, poſtanejo sa naſs ena perloshnoſt tiga gręha sa volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tudi vodó sgręvanih ſolsa bomo my ravnu is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil! Shaloſtna smota naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki

našem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se odzdaj le vse, kaj bo občini potrebno vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večje in večje. To uzrokuje menda, da so se v našem mesticu rečí prigodile, o kterih smo do zdaj le brali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	lepo in premišljeno, vendar posebno to, kar je povedal o našem infinitivu imperativu (velivnem naklonu) in aoristu. Modre besede o infinitivu
Astronomija (1869):	150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od
Zoologija (1875):	od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše zavesti, celo

našim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli praviti: kakó so nekdaj iz očetove
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića lani v našim listu oznanjene, so naprodaj v tiskarni arménskiga samostana na Dunaji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamorete prav veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z korúnam: Vam oznanim, de dobra; nihče bi mende po našim Slovenskim ne vedil, de mu nevarnost protí, ko bi nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele, drugi studenci po okolici
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese
Divica Orleanska (1848):	vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer
Roza Jelodvorska (1855):	tukaj vidim. O de bi le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje

našimu
Divica Orleanska (1848): ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je junak. Karol. Sentrelj je mertev
našom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res je, da ta postava, ki
nažim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pismo prostiga kmeta, pa pridniga bravca Novíc, Jakoba Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J.
naſhem
Sacrum promptuarium (1695): vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide
naſhimu
Branja, inu evangeliumi (1777): naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader

našemu

nashemu

Ta male katechismus (1768):	nas ſavle sodnega dne poterde; ſakaj mi bomo ſupet v' nashemu meſſu, inu truplu ſhivi pred boſhjo sodbo se perkaſalli, de
Ta male katechismus (1768):	ſakrament? Je enu videjozhe ſnamene te navidejozhe gnade boſhje k' nashemu ſvelizhanju od Kristusa noterpostavlenu; ſakaj nekaj drugega je kar se
Branja, inu evangeliumi (1777):	mi klizhemo , Abba (Ozha) Sakaj taiſte Duh ſam daje prizhuvanje nashemu duhu, de ſmo boshji otrozi. Zhe ſmo pak otrozi, tok

našemu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse to napeljevali, kar zamore k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845.
Astronomija (1869):	da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca
Gozdovnik (1898):	pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal

našimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje

naſhimu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od Bogá k' nuzu tiga zhlovęka ſtvarjene, inu snajo k' naſhimu isvelizhanju ali ferdamanju ſlushiti, kakor jih my vshe potle ponuzamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven

naši

našej

Valenštajn (1866):	njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani našej Tifenbah i Bogdan? Ilo. Kar Pikolomini stori, storita. Valenštajn. Tedaj
Rudninoslovje (1867):	i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode

naši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor
Robinson mlajši (1849):	nožem izrezal. Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	k izobraženju našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski. So li dedi naši bolje gospodarili, ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo
Oče naš (1885):	groba vstal, tako gotovo bo zaničevani, trpinčeni križ se v naši domovini zopet vzdignil; nikoli, moj Zveličar, ti ne boš v
Občno vzgojeslovje (1887):	in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da

naſhi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' pogubleine pelajo. Na ſhi grehi ſo tebi nar vezhi shaloſt inu britkuſt naloshili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu oroshje dadó, de ſe s'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med vami, ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shive terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe nikdar orala in branala

naših

nasheh

Ta male katechismus (1768):	Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S.
Ta male katechismus (1768):	ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti
Ta male katechismus (1768):	nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano viſho.
Ta male katechismus (1768):	Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe perwejſhalshe skus to mogozhno proshno, inu pomuzh

naših

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ako bi hotli čakati, da bodo kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Antonu Alojzju. (Dalje sledí. ) Zvezdoslovje. Pisano od M. Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v naših deželah bolj na noge spraviti. Pri ti reči pa ni
Viljem Tell (1862):	ječo! Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega
Fizika (1869):	je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na
Zoologija (1875):	krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz dežele naših divjih in ljudožerih protinožcev, Papuanov, iz Nove Gvineje in sosednih
Zoologija (1875):	in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme spadajo tudi
Izidor, pobožni kmet (1887):	raste; vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo

naſhih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ti pak dobrótlivi Paſtir naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví, katęra k' ozhiſhenju naſhih gręhov doli tezhe, hózhemo my naſhe isvelizhanje sajęmati, ali tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi ſe bil namen doſegel; in drugizh, ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mertve najdovali, slaſti vrabze pod drevjem, ktérih ſo veliko od naſhih ſoſedov do 80 ali zlo do 100 mertvih naſhli; takó
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere

našim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gospod! Jez. Bog daj, ljubi moj Radislav! ravno sedaj pišem našim Novicam. Rad. Dobro! Dobro! Pa povejte mi enkrat prav po
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vežo nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim postanejo severne, in prek juga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na morji čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki so našim vojakam svoje konje popustili, kterih so si toliko nabrali, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam, ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta
Ferdinand (1884):	Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	tako da smo lahko prav jasno spoznali, kako se prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili

naſhim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam ſuſebnu ta kryvavi pót na pomozh, katęriga ſi ti
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od. Ja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ſo shé dolgo sheljene bile. Nameſt drusih beſedi hozhemo naſhim bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh

na ſhim(združena oblika)

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe. dol gę. ko ker. mi. od po ſha mo. na ſhim. dol shni kam. Inu naſs. na u peli. v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	na ſhe, dól ge: kokèr, my, od pu ſha mo, na ſhim, dol shni kam. 6) I nu, naſs, na v
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhe. dol ge. ko ker. mi. od pu ſha mo. na ſhim. dol shni kam. I nu. naſs. na u pe

našimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga pa še manj zmanjkovalo bode”. Gotovo pa smo z našimi lepo zelenimi, zdravo-zračnimi gorami zadovoljneji, kakor da bi na njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to
Fizika (1869):	in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje

naſhimi

Branja, inu evangeliumi (1777):	Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeli, prevsamejo. To samorejo s ſvojim kolovratam, kteri ima pred naſhimi kolovrati te dobre laſtnoſti, de doſti nagleje vlezhe, in manj

našo

nasho

Ta male katechismus (1768):	Maria! Mate boſhja! proſſi ſa nas greshneke ſdej, inu na nasho smertno uro. Amen. Od od se ima ta viſha toku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je blu na duhovno viſho oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt

našo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zatorej podpišemo vse, kar bo slovenski odbor na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je
Viljem Tell (1862):	jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili gozd. Deželo našo loči ta livada (Melhtalu. ) Od vaše, v kratkem času lahki
Sveti večer (1866):	ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in hruške in zelenega
Fizika (1869):	potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost. Kako čudno dela na dalje raznovrstno steklo, ki je
Oče naš (1885):	čas bo zopet prišel. Potem pa usliši, o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja
Izidor, pobožni kmet (1887):	modrosti nas spominja vsaka žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki
Tiun - Lin (1891):	je videlo, sami zviti in predrzni hrusti. Ogledovali so lepo našo ladijo s svojimi na pošev razpranimi očmi tako poželjivo, kakor
Gozdovnik (1898):	nam jo jemlje Tiburcio. « »Tiburcio? Kaj ima ta opraviti z našo bonanso? « »Prav veliko. Enkrat je bil že tam. Postavlja se

naſho

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl nad nami, ko ſmo ga sapuſtili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in

na ſho(združena oblika)

Abecedika ali Plateltof (1789):	sa, naſs, gre ſhni ke, ſe dej, i nu, na, na ſho, ſmrt no, u ro. A men. Teh, 12. Ar
Abecedika ali Plateltof (1789):	Boga. sa. naſs. greſh ne ke. sdej. i nu. na. na ſho. ſmert no. u ro. A men.
Abecedika ali Plateltof (1789):	Bo ga. sa. naſs. greſhne ke. sdej. i nu. na. na ſho ſmert no. u ro. A men.

▶ naštelati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

napraviti, pripraviti; kontekst

naštelati

nashtelati

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu leto tu morash ti saki leto narediti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash ludem noi shevini pomagou od gifta? al ozhash ti

▶ naštet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

našteti

naſhteti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neki druſhini vpraſhanje saſtavil, koliko zhaſa bi treba bilo sa naſhteti bilion? ako bi zhlovek vſako minuto ſto naſhtel, nizh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s shivim apnam, in s laporjem. 6. Zhe vſi tù naſhteti perpomózhki plevéla is njiv neiszhiſtijo, takó ti ni drusiga ſtoriti

naštetih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Takim kmetijam, kjer so gospodarji in gospodinje zavoljo ravno pred naštetih napák sami krivi, da grejo čedalje bolj rakovo pot, takim
Mineralogija in geognozija (1871):	iz lesa ali iz lepenke naročé se lahko v prodajalnicah naštetih v §. 36. Fleischmannova papirmaché-fabrika v Norimbergu prodaja model po
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgoja mnogo prednosti pred vsemi drugimi vzgojnimi oblikami. Razen že naštetih dobrodejnih vplivov ima domača kot posamična vzgoja te-le važne prednosti
Gozdovnik (1898):	kteremu je hitro sledil drugi in v kratkem je bilo naštetih deset postav, ki so počasi stopale v vodo. »Brodili bodo

▶ našteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

našteje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina
Pripovedke za mladino (1887):	verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za grošem. Žabe pa se
Zeleni listi (1896):	teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal Bogdan pri vratih in žalostno

naštejem
Pripovedke za mladino (1887): svojem: „Kva, kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko

naštel

Najdenček (1860):	mesec toliko dobiti! Kupec mi je zdaj koj dvesto goldinarjev naštel in svetoval, si čedne oblačila napraviti in obljubil mi je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	sladkaš — in norčuješ z menoj !” — Tako bi bil rad mu naštel litanije: — Pa kaj ? saj resnica se reči ne smé ! Pol'-tići

naštela
- naſhtela
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. Katęre mi je vrinila — ona

našteli

Astronomija (1869):	vseh skupaj okoli 5000 zvezd. Z daljnogledom so jih pa našteli kakih 70000; sodi se pa iz uzrokov, kterih tukaj ne
Mineralogija in geognozija (1871):	njih so postali planeti v tem redu, kakor smo jih našteli na str. 260 astronomije. Pri vseh planetarnih masah pa se

našteti

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mi jih je deržati; koj na mestu mi jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter
Gozdovnik (1898):	Tihota noči mi je govorila. Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi

▶ naštevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naštevanju
- naštevanji
  Zoologija (1875): ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam

▶ naštuliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vštuliti; kontekst

naštulili
- naſhtulili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti, in ſo

▶ na ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na ta

nata

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obvare inu nate pervi sashribei: taku † iu nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nomine † patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti

nate

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	utam jemeni Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano

na tega

nata

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):

zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar

na tej

natei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti Sveti shkof inv marternk S. Bernhard kateri si klazhe natei skali s' ven stegnianiemi rokami skues tvojo pried proshenio k'

na tem

natam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	aetias † elogjo † se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozhanasou in15 vbomari noi ano vero potam sedi dovi glih natam kraji noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ra? natei gori stoji an svat stov? natam stovi sedi sveti silen pas? an svit mezh urokali dershi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usmilénjam prameshlvja noi savierne dvshize gorei ofra antak Kriſtian bo natam sviete svo srezhen she
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka dershina inv vsi S. S Katieri soshe natam sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga

▶ natakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natakne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to ſnáme kralj ſvoj perſtan, ino ga Joshefu na roko natákne; oblézhe ga v' drago bélo tenzhizo, obéſi mu slato verígizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nje nizh ſape ne u-ide. Karkoli ſe sa to palizo natakne ali perpne, ſe mora gibati ali vertiti. Od le te
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	to sname kralj svoj perstan, ino ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ju speči. Pavliha je bil prav priden ip

natakneš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni
natakni
- natakni
  Kuharske Bukve (1799): dobriga kuha. 156. Pezhene Ale. Ale operi, oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam
- natekni
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje

nataknil

Kranjska nevesta (1864):	hočem tudi biti. " Potem je stopil k deklici, in jej nataknil dragocen prstan na roko, se poslovil in hotel, iti. V
Marjetica (1877):	Mlinar po toliko nezgodah kastorc s sreberno zaporo na glavo nataknil in višnjevo spreminjav plašč ogrnil pa k Srakarju postopil? Bilo
Cyclamen (1883):	je tičal celo zarad cestnega blata v visokih škornjih, pa nataknil si vender bele rokavice. Tudi ženski del svatov je bil
Prvi sneg (1886):	roko. Ilovski si je znova prižgal ugaslo smodko, ogrnil plašč, nataknil rokavice ter tudi podal roko novemu znancu rekoč: »Lahko noč
Iz arhiva (1890):	in pod vodó do buče, ki si jo je počasi nataknil na glavo. Mirno se je potem buča bližala racam, neskrbno
V krvi (1896):	Prosim, dajte mi oni-le šlafrok ... hvala! « Pajk se je ogrnil, nataknil na bose noge cipele ter šel k železni blagajnici in
V krvi (1896):	z njim Pajk v svojo spalnico, oblekel svetel površnik, si nataknil rumenkaste rokavice, nasadil cilinder, prižgal fino smodko, vzel palico s
V krvi (1896):	z blagoslovljeno vodo. Ko jima je vrnil blagoslovljena prstana, je nataknil Pajk Tončki in Tončka Pajku prstan na prstanec leve roke
Vinjete (1899):	ni čul. Visok človek z dolgo sivo brado si je nataknil naočnike ter se ozrl po dvorani: – »Meine Herren ...« Doslej si

nataknili
Ljubite svoje sovražnike! (1899): divjemu izrazu še strašnejšo podobo. V razmršene lase so si nataknili ptičjih peres, čez pleča pa so ogrnili pasjo kožo ali

natakniti

natakniti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj natakniti, jo z drobnimi klinčki, ki se od obeh strani perdenejo

natekniti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se mora na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peſt perſti pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb hoi

▶ natančen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natančenpridevnik, splošni, nedoločeno

natančen

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	moramo omeniti, da cepiči zgodnjega Veltelinca niso bili povoljni za natančen poskus, ker so se bili slabo hranili. Radi tega je
Gozdovnik (1898):	imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo vsi trije

tanjki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): smé kar drobtince ne zapraviti ali zgubiti; od vsake mora tanjki odgovor dati, kam de je prišla ; če tedej pol lóta

natančnejšepridevnik, splošni, primernik

natančnejše

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše dopovedal. Kako sem si belil glavo z gerškim aoristom; pa

natančnejšipridevnik, splošni, primernik

natančniši

Stric Tomaž (1853):	in še čerkice zastran tega nikomur ne piše, da bi natančniši vzroke te odpovedi zvedil. Hitro sklene si koj drugo poiskati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	podobe Slomšekove iz kararskega marmorja od g. Zajca v Ljubljani. Natančniši načrt objavimo prihodnjič. Iz Kranja 2. jan. — Velicega narodnega in

natančnejšopridevnik, splošni, primernik
- natančnejo
  Mineralogija in geognozija (1871): Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole

natančnempridevnik, splošni, nedoločeno

natančnem

Astronomija (1869):	take, kakor jih kaže pod. 43. Teh peg namreč pri natančnem opazovanji ne vidimo zmirom na tem istem mestu. Zapazili so
Astronomija (1869):	za visokost stolpa. 20 Daljava in velikost nebeskih teles. Pri natančnem merjenji vodoravnih in navpičnih daljav na zemeljskem površji nam ne

natančnipridevnik, splošni, nedoločeno

natančni

Zoologija (1875):	teže človeškega trupla odpadeti skoro dve tretjini na vodo. Po natančni kemični preiskavi seznanimo se s tvarnimi prvinami, to je s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Hoffmann-ov način). V resnici pa se navadno uporablja ne takó natančni, a pripravnejši Carpsow-ov način, kateremu je podstava diskont od sto

natanki
Valenštajn (1866): v vojski, ali ne? Ne smemo Preostri biti, i tako natanki.

natančnopridevnik, splošni, nedoločeno

natančno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti

natanjčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

Fleišmana, pridniga nabiravca slovenskih zeljšinih imén, kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so

▶ natančno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natančnejeprislov, splošni, primernik
- natančneje
  Mineralogija in geognozija (1871): Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih bomo povedali njih petrografične lastnosti, važniše okamnine
- natančnije
  Botanika (1875): opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da to mnenje
natančnejšeprislov, splošni, primernik
- natančnejše
  Aritmetika za učiteljišča (1885): Knjige, ki one poslovne dogodke, katerih dnevnik le kratko omenja, natančnejše opisujejo, ali prejem in oddajo onih stvarij obširneje popisujejo, katere
natančnoprislov, splošni, nedoločeno
- natančno
  Občno vzgojeslovje (1887): uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja

▶ natančnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natančnost
- natančnost
  Fizika (1869): njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens
- natenčnost
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha
natančnosti
Ferdinand (1884): tvoj trud; lahko noč! « »Kaj pač mislite o mojej zdravniškej natančnosti? Mar mislite, da grem preje iz gradu, nego sem videl
natančnostjo
- natančnostjo
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso natančnostjo vrši, se lahko z gotovostjo pričakuje, da se vse prime
- natanjčnostjo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši malenkosti pretresovale, je obdolžena vse, kar je zoper

▶ natanek pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

natančen; [sskj]

natankega

Fizika (1869):	v raznovrstne svrhe, zdite se nam dve najbolj vredni bolj natankega popisa, ker je njuna naloga našim najsilnijim potrebam tako bližna
Gozdovnik (1898):	dolgo, in celó najbistrejše oko bi ne bilo moglo brez natankega preiskavanja opaziti prisotnost Komančevo. No, njih strpljivost je imela prestati

natanko
- natanjko
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov

▶ natanko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natanko

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zvedenih mož, kteri preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno
Kemija (1869):	po kterej se sostavine organskih spojin po njih množinah dadó natanko določiti. Organski razkroj ali analiza. Večina organskih spojin sostavljena je
Fizika (1869):	določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2
Astronomija (1869):	so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do 76 letih
Fizika (1869):	samo to omenjeno, da se sila, ki več drugih sil natanko nadomestuje, imenuje poslednjica (resultirende), med tem ko se une nadomeščene
Zoologija (1875):	da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka knjiga more k večemu dati glavno razdelitev in
Botanika (1875):	z golimi očmi šopki cevi kakor tenke niti, pajčevine. Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjige, ako so dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one
Gozdovnik (1898):	ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove

na tanko(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino govóril prerokbe imenitne tudi ſhe sa naſ
Genovefa (1841):	mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtaroſt konj, ki ſe tudi vezh ko 20 let ſtari, na tanko ſposnal, in ſe tako obvaroval,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k tej bolesni nagnjeno ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej rezhi lahko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki
Sveta grofinja Genofefa (1857):	Golota prezej prime in od njega tirja, de mu naj na tanko vſe pové, kar in kako de ſe je sgodilo
Ferdinand (1884):	mi, da me ne bodeš prekanil, ampak izvršil moje povelje na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če

na tanku(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): damu priſhal, bo vęjdil sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de

natanjko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pozimi ne poklada. Kér sim od živinske kerme ali piče natanjko govoril v „bukvah za kmeta,” ktere si zdej vsaki kmetovavec
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v hebrejskih bukvah
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in mehurčiki zasedli. To
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi popiši: Kak iz kleti preganjajo se miši, In bodem
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt
Zlata Vas (1848):	mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča zvedila
Zlata Vas (1850):	si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina
Oče naš (1885):	skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko in z nekako nepokojnostjo je popraševal, kakošne so bile poslednje

na tanjko(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost očitno razodéli. Prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se večkrat sam pripričal. Kdor pa kaj noviga poskusi, mora na tanjko vse takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de pridejo v Ljubljano k vojaški zberi. Če pa bolj na tanjko pregledamo take ljudí, bomo koj vidili, de lepó zrašeni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je prišlo več kmetijskih rečí na versto, ktere bomo bolj na tanjko v posameznih razdelkih prihodnjič na znanje dali, namreč 1
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zapopadkov od Božje neskončne mogočnosti, modrosti in dobrote dati, kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne zbore, vse na tanjko pretresamo, eden drugimu svoje misli razodevamo , in se zadnjič
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potreba, da se tersje in grozdje, ki se bolno dozdeva, na tanjko preiše, preden se rêči zamore, da je ta bolezin
Blagomir puščavnik (1853):	ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno

na tenko(združena oblika)

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	seboj vzela. Naj sim mu pa še tako razločno ino na tenko pravil, mu je vonder vse še bilo prekratko ino
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ravnost povedal, de več ne vém, alj hoče kaj bolj na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno

na tenjko(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na tenjko ti tega še povedati ne znam. On pač pri

▶ nateg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nateg
- nategljaj
  Gozdovnik (1898): Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje

▶ nategovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nategoval
- nategal
  Gozdovnik (1898): Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na

▶ natekoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

hipoma; Pleteršnik

natekoma

nategama

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Nihzhe ne vé modrim na njih vpraſhanje odgovoriti. Herod rezhe nategama ſe ſniti vélikimu sboru, to je, véliki duhovſhini ino boljſhim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe nategama na pot podá.

▶ na telo predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na telesu

natalesi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bel devov svper moiga blishnega datvdei mene obena shkoda senapergodi natalesi bel nadvshizi nazheſti bel nabvase: Kshtertei barti prosim jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prou sazhni sheveti dabodash ti bras vsa tadua nadushi noi natalesi tuje dabo-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi

natalesu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sa vboshjomi jemeni bras usa strahu noi shkode nadushi inu natalesu: ujemenu Boga ozhetha † Boga sina † inu svetiga Duha † Amen. povei

natelesi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shi noi natelesi isgvblan temvzh isvelizhan Amen † † † Olshael † Omne † Kriſtvs omne † o moni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi navidiozhe dora inv savse karbemovo mene shkodvati nadvshi al natelesi shegneitame te S. S. 5. kervave rane dabojo vsi moji

▶ na tešče predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na tešče

nateshzfie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer ti poidash takv bosh

nateshzhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ano skorjo krvha te 3 besiede † AGLA † EHSRAM † TETRAGRAMATON † noi nateshzhe snei. TA 21. KAPITL. Savso zopernijo rezi JESVS † MARIA † JOSEPH
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti † Rex Judeorum inu tu nateshzhe prei da sunze gorei prida snai: pa ko aden kanei

▶ natihem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

natihem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv
Robinson mlajši (1849):	serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati

na tihem(združena oblika)
Blagomir puščavnik (1853): ktero vedno na tihem poveličujem in molim, dasiravno je ojstra in nezapopadljiva. Moj

▶ natihoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho; [sskj]

natihoma

natihama

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dar perneſen. Pa le nekoliko dobrih duſh ſe ga je natihama veſelilo; vezhi del ljudi v' Jerusalemu ino na Israelſkim ſhe

natihoma

Viljem Tell (1862):	tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo
Gozdovnik (1898):	jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda svetlobo. Prihajala je od ognja

▶ natirlih pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

naraven; nemško-slovenski slovar

natirlih
- natirleh
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): kader virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od

▶ natis samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natis

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prid za-njo, ako si dobre vertnarske bukve, kakor je 2. natis „krajnskiga vertnarja” gosp. Pirca za slovensko, in „katekizem der Obstbaumzucht
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	početka stavkov), v slovenščini tudi iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem

natiſ

Pozhétki gramatike (1811):	flamme, plamén, enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka Jakob; greffe, natiſ, pezhatt, je pousse, potiſkam, tiſhim; grace, miloſt, espace, proſtor, escadre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	glav horvaſhkih in okrog 5o ſhtajerſkih. Sméſ. (Is deshele sa natiſ poſlano. ) (Hvala, komu hvala gre. ) Niſo ſame Kraſhovke, kakor je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo to tudi naſhim naſlednikam sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	d. Tri delavze potrebuje, eden goni veliko koló, drugi sa natiſ perpravljene pole pipirja v njo vloshuje, tretji jih pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſnil — Goſp. Zh.. Vezhji del Njih prineſkov pride szhaſama v natiſ. — Goſp. Ivanu M. is Şhtajerja: Njih dela nam dopadejo. — Goſp

natisa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo

natisov
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ni kaj več od lani Novíc poprijelo ! — Kaj je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po

natisu

natiſu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imena napovedati in plazhilo poſlati, de ſe bomo sanaprej pri natiſu po tem ravnati vedli. V liſtu Nr. 25 in 26
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravopiſa in dobizhek ne le pri piſanju, ampak tudi pri natiſu bukev; nar vezhi koriſt pa je ta, de tako v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtori ta nova maſhina v dvéh urah. Ona vſe per natiſu potrébne opravila ſama dela; tiſkarſko zhernilo ſi ſama pripravlja, zherke

▶ natiskalnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

tiskarski stroj; kontekst

natiskalnica

natiſkavniza

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo vſelej ta sadna. “ Urno, kaj je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo to tudi naſhim naſlednikam sa prihodne zhaſe rezheno ! Ta natiſkavniza ni kakoſhna navadna maſhina, in kashe, kaj vſe zhloveſhka umetnoſt

natiskalnice

natiſkavnize

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhi bravzi radi svedili, kje in kdaj ſo perve hitre natiſkavnize jeli napravljati, jim ob kratkim to le povémo: Némzam gre
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati

natiskalnico

natiſkavnizo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp. J. Blasniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhloveſhka umetnoſt samore! Kar ſta samogla dva zhloveka s navadno natiſkavnizo zeli dan ſtoriti, tó ſtori ta nova maſhina v dvéh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is Ştutgarda ſta v Londonu, poglavitnimu meſtu Anglijanov, pervo hitro natiſkavnizo napravila, s ktéro je bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ

▶ natiskovalec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

tiskar; kontekst

natiskovalcu

natiskovavcu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa pisarnici c. k. družbe, ali gosp. Jožefu Blazniku, natiskovavcu teh novic. Pred ko bo mogoče, bomo na perloženih listih

natiſkovavzu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto

natiskovalec
- natiſkovavez
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de

▶ natiskovanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tisk; kontekst

natiskovanju
- natiſkovanju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo

▶ natisniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natisnemo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo

natisnil

natisnil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): jamo. Pustili so ga tudi tako in so ga zakopali. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.

natiſnil

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve Goſpod Joshef Blasnik v Ljubljani, natiſkovavez téh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik. 1843. S tém nadpiſam ſo ravno sdaj bukve

natisnili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	premenil v „pismo katoličana”, in v tej podobi so ga natisnili nekteri časniki. Najhuje govori škof v tem pismu zoper milošnjo
Oče naš (1885):	kakor da bi ga tukaj od besede do besede ne natisnili. Bratje! Ljubi, zvesti, stari tovariši!

natiſnili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkasa — in kaj je bolji, pozhaſno ali naglo obogatenje? ”bomo natiſnili, pred ko bo mogozhe. ˛Se perporozhimo sa prihodno — g. J.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bere v liſtu, kteriga je vzhrednik téh noviz prejel. Natiſnili ſmo ga, ker bi deshela sidanje pokasati iméla, od kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Demſharju: Vſe njih piſanja bodemo ob ſvojim zhaſu s radoſtjo natiſnili in ſe jim sa prihodno perporozhimo. ―Goſp. K. proſimo kmetijſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koſtjak” sa Novize niſo. — Goſp. V. Dober ſvèt shenam — bodemo natiſnili. Sadaj ſhe eno beſédizo ! Zhe nekteri liſtov poredama ne dobivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	porovna. — Rasjaſnenje. Popravek Premzov, ki ſmo ga v 14. liſtu natiſnili, „Karniolii” ni dopadil nizh. Goſpod vrednik je zhes to prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili in

natisniti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj večidel vsi brali, de bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vred pošljejo. Ker gosp. izdatelj misli le malo iztisov izveč natisniti dati, bi se utegnilo primeriti, da ne bi dobili oni

natiſnit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v

natiſniti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	proſili, de bi nam pripuſtil, jo tudi v naſhih Novizah natiſniti. Prav rad nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa-nje ogláſil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal in v létu 1836 dal natiſniti. Zhe je ravno prav veliko Şlavljanam snana, jih je vunder
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takim niſmo sabraniti mogli, is Prema poſlani liſt v „Novize” natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljani v létu 1806 pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jesik govori. Niſmo pa hotli dosdaj nobeniga téh hvalnih piſm natiſniti, ker bi nam kdo lahko ſamolaſtno hvalo ozhital. Pred nekim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali. Zéna „Noviz“ oſtane per ſtarim, ako jim bodemo ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	priporozhimo. Peſmi „Posdrav kmetijſkim novizam k novimu letu” niſmo mogli natiſniti, je bilo preposno; nam je shal. ― Goſp. Marouſhniku: S Njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogozhe, sató, de bomo prihodnizh po ſhtevili deleshnikov tudi „Novize“ natiſniti vedili. Kdor ſe tedaj do konza tega meſza sa — nje

▶ natisnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natisnjen

natisnjen
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd
natiſnen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit poſlal. Natiſnen je in nekaj bukev ſo shé tudi v Ameriko poſlali

natiſnjen

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pervim , kteri je bil v kratkim zhaſu she v drugizh natiſnjen. Kdo bi pevza ne hvalil, zhe bere le peſim od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bil 29. Liſtopada 1814 angleshki zhaſopiſ, „Times“ s imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gaje tudi prijatlam piſmenſtva osnanil, in pervi liſt she natiſnjen v róke podal: tóde kmalo potém ſe je sopet vojſka

natisnjena
- natisnjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gosp. dr. Andreja Gollmayr-a lepa pesem v hebrejskem (judovskem) jeziku natisnjena, ktero je bibliotekar in profesor orientaljskih jezikov v Gorici gosp.
- natiſnena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomozh bo hvaleshno vseta, in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ

natisnjene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso natisnjene, jih je devet po nar več pobožnih in sosebno mitologiških
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo okoli 90, od kterih gotovo polovina nikdar poprej niso natisnjene bile. Med temi na novo zbranimi, ki do zdej niso
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zvezdogleda veljala, kér so vse pratike za prihodno leto že natisnjene! Kmalo pa so drugi pratikarji zmoto Prajsa znajdili, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktere so bile v pervimu in drugimu tečaju naših novic natisnjene, zraven tega pa tudi imena deležnikov in lični zavitek za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Parsko v natis (leta 1542). Preden so bile imenitne bukve natisnjene, pa zboli 70letni starček tako, da mesca maja 1543 sklene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Beatushöhle. ” Napevi k 50 šolskim pesmam, ktere so že tudi natisnjene, se ravno litografirajo. Sedaj pride: „Povestnica goriške nadškofije” v natis

natiſnene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih vrednoſt poſhteno prevdarjena

natiſnjene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perviga pol leta, in ktere bodo prihodno leto v novizah natiſnjene. Tudi bodemo takrat sagláven ali predimkov liſt (Titelblatt) in lep
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vloshuje, tretji jih pa v enimu lipu na eni ſtrani natiſnjene, is nje prejemlje. — Kér bodo gotovo naſhi bravzi radi svedili

natisnjeni

natisnjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Novicam pridjane. Vse druge spiske, ki bodo v prihodnjim letu natisnjeni in od nje na svitlo dani, bomo tudi mi Novicam

natiſneni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemoremo ; le perlogne liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemoremo; le perlogne liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo

natisnjenih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Hudodelstvo motjenja vere stori: 1. kdor z govorjenjem, djanji, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih Boga preklinja; 2. kdor bogoslužje kakoršne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	za božjo službo namenjenim, ali sicer z djanjem , govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor

natisnjeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skoraj v vse evropejske jezike prestavljeno in že po večkrat natisnjeno. Saj pa tudi človek vse v njem najde, kar katoličane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	gosp. profesor Marn, da je to potem, ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici

natiſnjeno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogozhe natiſnila. — Goſp. Notarju: „Perporozhevanje zhebelarſtva” bode ob ſvojim zhaſu natiſnjeno. — Goſp. M. Vert. : „Od mnoshenja novih ſadnih ſort” ſe bode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam je dovoljil, kar ſmo ga proſili. Nate jo tedaj natiſnjeno in berite jo s takim veſéljem, s kakorſhnim Vam jo

▶ natlačiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natlači

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dájete. Če je dovelj te sare, naj se v kad natlači in osolí, in z vodo nalije, da se skisa in
Vetrogončič (1860):	muh svoje gospe. On se tedaj tudi uleže za brinje, natlači lulo in jo zapali. Kdo bravcov zdaj ne previdi, kako
Sosedov sin (1868):	al' svoje, Al' pa še oboje itd. Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki nad
Sosedov sin (1868):	podpre, ogleduje muhe, ki po mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem tabak nažge in kacih pet krat iz ust puhne
Sosedov sin (1868):	tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z voza: „ná, natlači! " Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar denes tako
Marjetica (1877):	je danes posebno rahločutnega srca, Marjetico in si kar veselja natlači novo pipo. "Saj sem vesela, oče, prav vesela. In zakaj
Marjetica (1877):	priložnosti mu je pomolil svoj tobačni mehur in dejal: "Na, natlači eno ali pa dve! " In on kaj je hotel? Pokazati
Marjetica (1877):	Izgovorivši, poda Srakar raz zapečka svoj tobačni mehur, meneč: "Na, natlači zdaj eno luknjo mojega, ker uže vasuješ pri nas in
Luteranci (1883):	Le dobro se ogrej prijatelj in v črevlje ovsene slame natlači; kajti še nocój moraš v imenu naše stvari storiti dolg

natlačiti
- natlazhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe sopet natlazhiti morajo. Jes ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima

▶ nato prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nato

nadto
Robinson mlajši (1849): Lehko bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega

nato

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se perkashi taku shitro kaker bi isozhmi poledov natam kraji: nato pegerenje bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti je strupno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj k šivilam greva, ino
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jože, ki je bil kotlar, odgovori nató: „Tetešentaj! to je pa bila res velikanska glava. I nù
Tiun - Lin (1891):	Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj nato so začuli v bližini klic ponočne ptice in enaki odgovor

na to(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino móli
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se zagledajo narpred nar viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala vode; naj se štiri ure kuha. Potlej
Blagomir puščavnik (1853):	pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni dalje ostati. Hlapci
Blagomir puščavnik (1853):	razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to
Gozdovnik (1898):	vode… lačen sem . žejen tudi… jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k
Gozdovnik (1898):	brliznejo valovi nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev
Gozdovnik (1898):	piramide idočega, da bi dospel do svojega konja. prestrašen obstoji. Na to se okrene, da bi bežal. Le iznenadenje je bilo

na-to
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in

natu

Biblia (1584):	Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga. Natu ſo Fariseerji vunkaj ſhli, inu ſo dèrshali en ſvit zhes
Biblia (1584):	Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo
Biblia (1584):	Ieli ſte letu vſe saſtopili? Ony ſo djali: Ia GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu
Biblia (1584):	nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi
Branja, inu evangeliumi (1777):	pridti, ſo djali k' njemu: Goſpud! ozhimoli s mezham udariti ? Natu Simon Petrus , katiri je en mezh imov, ga je isderuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	de ſe mordej ſvoje noge ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas tudei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo te Duh pershou inu bo tabe barov kai pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi

na tu(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi, ni
Ta male katechismus (1768):	trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker en sodnik pridti. Na tu se dolipoklekne. Tebe tedej prosemo pridi tvojem sluſhabnekam na

natv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezha sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga

neto

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash

▶ natočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natoči

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kar mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so
Ferdinand (1884):	Pila sta; Alfonz natoči večkrat kozarce, pa še vedno molči. To molčanje je navdajalo

natozhi

Kratkozhasne uganke (1788):	je vinu samu na sebi, ali is vodo ſmejshanu? tok natozhi vinu v' en glash is enem dolgem gerlam, koker so
Kuharske Bukve (1799):	rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize ali flaſhe, inu na ſonze poſtavi. Kader ſe

natočil

Luteranci (1883):	sosedne sobe svojega pisarja in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in
Gospod Janez (1884):	obeda. Vsi trije so seli k mizi in baron je natočil prišlecema do vrha vina v velika kozarca. »Dobro došli! « dejal
Testament (1887):	leta,« je ponavljal oni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico. Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki
Dva adjunkta (1888):	do izhoda. Tudi klobuk je pomeknil pred sé in hitro natočil ostanek vina v kozarec; a izpiti ga ni mogel več
Od pluga do krone (1891):	ostati. Vrli naš Joca je bil tudi tej kmalu kos. Natočil mi je čašico pelinovega sokú, katerega sem moral izpiti v
Prve hiše (1896):	pri igri«, menil je nič kaj vesel Greben ter si natočil kozarec vina. »Okno odpri, če ne se bomo še zadušili
V krvi (1896):	so duškoma svoje kupice; urednik »Narodnega prijatelja« jih je zopet natočil, in znova je počilo nekaj buteljk, čakajočih v ledu svoje
Gojko Knafeljc (1899):	je odvedel po temnih stopnicah v hladno klet ter mu natočil »od zida«. Hlastno ga je zvrnil Gojko zaporedoma tri čase
Gojko Knafeljc (1899):	Gojko pozno iz »hotela«, je potegnil iz omare steklenico žganja, natočil ter zvrnil zaporedoma nekoliko čašic. Ves omamljen, a nekoliko bolj

▶ natovorjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natovorjen
- natovaren
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se zdi pravopis in naše slovstvo (literatura) kakor velik voz, natovaren naj žlahtnejšiga blaga, kteriga moramo pa še le vsi vkupej

▶ natresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natrese
Kmetijske in rokodelske novice (1847): bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe ne nasuje, de se ne

natresi

natreſi

Kuharske Bukve (1799):	ſi pod ribo djal, take ſtvari tudi po verh nję natręſi, pokri, puſti en zhaſ na sherjavzi duſhíti; potle en pitni
Kuharske Bukve (1799):	jih v' tanke podolgaſte ręsine, s' lemono obribaniga zukra, gori natręſi, portugeskiga ſoka ali shofta perdaj, inu smęſhaj; je ſalata narejena

▶ natreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natrlo
- naterlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti

▶ natrgati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natrga

naterga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dopade; ljubi Bog je vender vſe prav lepo ſtvaril. ” Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter rezhe: „V' reſnizi, prav fletne ſo! Oglavniza
Genovefa (1841):	to ſo rudézhe jagode. ” Pozhepnila je in nekolíko naj lépſhih naterga in pravi: „Le sini sdaj in pokuſi êno! ” ſantizhek jih
Genovefa (1841):	ſhe ſi jih natergaj, kolikor jih móreſh. ” Toliko ſi jih naterga, de jih s ſvôjima majhnima rokama ni mogel objeti. Genovefa

natrga
Pripovedke za mladino (1887): zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem

natrgal

natergal

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam natergal. Mina ſe nad tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako
Genovefa (1841):	ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel

▶ natrij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natrijem
- natrijumom
  Kemija (1869): aluminijumov okis največ rudnin. Aluminijum dobimo, ako aluminijumov klorec z natrijumom razkrojimo, na isti način se dela tudi iz krijolita, je

▶ natrijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

natrijev

natrijumov

Kemija (1869):	Nasičen, gesattiget. Natrijum, Natrium, 406. Natriumoxyd, natrijumov okis, 406. Natron, 406. Natron borovokisli, borsaures Natron, 408. Natron
Fizika (1869):	po kačje, Schlangenrohr; 117. Chemie, Kemija. Chlorcalcium, kalcijumov klorec. Chlornatrium, natrijumov klorec. Cifrenica, Zifferblatt. Cohäsion, zveznost.
Kemija (1869):	Natrijumov klorec (Klornatrijum), NaCl, je bolj znan pod svojim navadnim imenom

natronov

Kemija (1869):	kar vidimo iz sledečih primerov. Kalijev galun = KO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Natronov galun = NaO.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Amonijakov gal. = NH3O.SO3 + Al2O3.3SO3 + 24HO Gliničini
Kemija (1869):	pri nižej, drugi pri višej toploti. Kalijev hidrat KOHO in natronov hidrat NaO.HO pa hidratne vode tudi v največej žari ne

natrijevega
- natrijumovega
  Kemija (1869): dela tudi iz krijolita, je rudnina sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se

▶ natrositi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natrosil
- natroſil
  Genovefa (1841): jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki

▶ natura samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

natura

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne
Fizika (1869):	13. Prilagojenje, Accomodation, 146. Primér, Beispiel. Priméren, relativ. Priroda, Natur, natura, 7. Prirodopis, Naturgeschichte, 10. Prirodoslovje, Naturlehre, Physik, 13. Prirodoznanstvo, Naturwissenschaft

natvora

Pozhétki gramatike (1811):	ko nevúzhlivoſt. Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo
Divica Orleanska (1848):	skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora. Remon (jo prime za rôko. ) Bi ne hotli Se spokoriti

nature

natore

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar
Divica Orleanska (1848):	ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna

nature
Kmetijske in rokodelske novice (1843): jih je malo. Boſh rekel: to je zhes poſtavo naſhe nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel

naturi
Ta male katechismus (1768): Trojizo. Kaj je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha

naturo

natoro

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	prisadno pljučnico kónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novíc natoro in lastnosti kevžeha (Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	volkovi in lesice zbolejo, je neka posebna smertna bolezin, ktere natoro še ne poznamo popolnoma. Leta bolezin napravi v truplu po

naturo

Ta male katechismus (1768):	uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu bres konza milost, inu dobruto.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſhati v vſih prigodkih in bres de bi ſe na naturo shivin gledalo. Zhe je pa vranzhni priſad shivíno she popadel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo

▶ natürlich neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

natürlich
- naturlich
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): diese einen gewaltigen, vernichtenden Eindruck machen, und es war also natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und

▶ naturoznanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

naravoznanstven; kontekst

naturoznanske
- natoroznanske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako

▶ na tvoj predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

na tvoje

natvoje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina res te sveti Krish dovi jamali inu niega mertviga natvoje sveto krievo doui podiali: dasi ti od shavoſti omedleva inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kervavi pvet vkateram si ti na olshzhei gori tri barti natvoje Svetv oblihje padov jas se saklenam noter vro kri katero
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sunze gorei prida is tvojim ta druiem perſtam te pueshtabe natvoje zhavo INRI. TA 39. KAPITL. Kader je vanei shishi an

▶ naučiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nauče

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	otroke, da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To zopet ni res, ker z
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa, ki ga za otroke potrošim, da se kaj koristnega naučé, je glavnica, od katere v svojej starosti obresti pričakujem. „Kakor

nauči

nauči
Občno vzgojeslovje (1887): svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta

nauzhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim obljubil deklizi, ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne veljá: vſaka prediza ſe v enim dnevu tega lahko nauzhí. Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih pa maIo obrajta in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in ſtarzhik ſtorí. Slo je tedaj potrebno, otroke

navuzhi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Huda rasvada: Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje

naučijo
Zlata Vas (1848): svojih starših pa otroci nič lepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra

naučil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil. Zato Jim bodem hvalo prepeval, dokler živim. Bog Jih ohrani
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	razodel francoski malar Heinc, ki nas je lepotičenje mehkiga lesa naučil, ki nam je pa tudi to povedal, de naši lakirniki
Robinson mlajši (1849):	po vsi pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	od Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	posnemaje le to, kar je od mladih nog se djansko naučil od svojega očeta. Veliko novega in poljodelcu koristnega je prišlo
Zoologija (1875):	dobro hrano dobil zaupanje do tomljača. Ta ga je potem naučil, da je po hrano zletel malo dalje in se zopet
Zeleni listi (1896):	Dajala mu bom tako dolgo »brezovega olja«, da se bo naučil ubogati. Kakor hitro pa bo to znal, smel bo sam
Gozdovnik (1898):	presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem

nauzhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tém imé vſaziga, kdor ſe bo ta kolovrat sveſto poſnemati nauzhil, in kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih

navuzhil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim takim tovarſham, on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	On te bó s'ſvojim govorjenjam, inu s'ſvojim exempelnam navuzhil, tę nar bol ſpoſhtuvanja vręjdne, nar ſvetęjſhi rezhy sanizhovati, tvoje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hvalen, o Goſpod inu mój Bóg, kateri ſi moje rokę navuzhil, kakú ſe imajo bojvati, inu moje perſte kaku ſe imajo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prijátela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navuzhil me je zherke isrèkati, ino jih slágati. Mali abezednik, v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de niſo imeli sazhém ga v' uk dati

naučila

naučila
Divica Orleanska (1848): bolezni kdo vam stregel? Jovana. Vse korenine, zelša vse poznam; Naúčila sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim

navuzhila

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rezhy kaldove vofruvalli. Tu sem se jeſt od mojega Syna navuzhila, de so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pregajshlalà, inu opravlala? Hvali ſe Ię, de ſi tvojo hzhęr navuzhila, kakú ima ſramoshliva biti, noter ſe dershati, inu pred perſhonami
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lepú gori sredila, inu njo vſe lępe navuke tę vęre navuzhila. Kaku rad bi bil tudi jeſt tvoje navke ſliſhal, katęre

naučile

Zlata Vas (1848):	umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih zadela, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z vsimi različnimi slovanskimi imeni mescov razveselile, in tako nas naučile, kakošno vreme de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih

naučili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in pisanj imamo, iz kterih bi se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	lepo priložnost ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim
Robinson mlajši (1849):	pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	oslabimo. Molitev po šoli Sveti Duh! Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu

nauzhili

Ta male katechismus (1768):	be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni ostati? sami sebi
Kratkozhasne uganke (1788):	ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le samu v' eni zherki: druge v'
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih she sna brati, ki ſo ſe is molitevnih bukviz nauzhili; vemo, de je ſkorej ni hiſhe na kmetih, kjér nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſhe ne snajo, ſe bodo kmalo eden od drujiga nauzhili. Ob simſkim zhaſu, ali kadar ni kaj opraviti, naj berejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres de bi ſe savedili, kdaj ali kako ſo ſe nauzhili. In to toliko loshej, ker ſmo preprizhani, de ſe vſak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojiga neuſmiljenja, kteriga ſo ſe vezhdel she od ſvojih ſtarſhev nauzhili, in morebiti she v nar mlajſhih letih ſami s kebrovim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bres truda vſe ſlavjanſke, v tem pravopiſu piſane bukve brati nauzhili in bodo nam hvaleshni, de ſmo jim perloslmoſt dali, sopet

navuzhili
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): jim ſhe ny veliku mar, de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh-

naučiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de so bedasti, kér se res niso v stanu dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se more kako pismo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sinú Karla. Le od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pri nas. Obdelovavci zemlje morajo se kaj novega in boljega naučiti, da utegnejo pridobivati več plodov iz svojih zemljištev. V toti
Občno vzgojeslovje (1887):	kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	naj boljši, naj cenejši in da se da naj lažje naučiti, ako se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime

nauzhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki

navuzhiti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta male Officium, Roſhenkranz, inu Litanie S. Joſhefa moliti se navuzhiti, skus tu njega proshno, pomuzh, inu eno srezhno smert ſadobiti
Branja, inu evangeliumi (1777):	ludęm dobru naprejneſti ; sakaj vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski
Abecedika ali Plateltof (1789):	ABECEDIKA ALI PLATELTOF, Sa taiſte, katiri ſe otte Krajnsku brati navuzhiti. ABCDEFGHIK LMNOPQRSTU VWXYJZ. abcdefghiklmnop qrstuvwxyjz. ABCDEFGHIKLMNO PQRSTUVWXYJZ. abcdefghiklmnopqr ſstuvwxyjz. ſh
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga O zhe † ta, i
Abecedika ali Plateltof (1789):	brati snati, aku ſe ozheſh tę bukve brati, inu saſtopit navuzhiti. O! je on sa vękal: tok ozhem tedaj seſs mogozhi

▶ nauk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nauk

Sacrum promptuarium (1695):	mladem kadar n' hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ ukasal, po vſim ſvetu rasſhli, ino ſo Jesuſov ſveti nauk osnanovali. Goſpod je bil s' njimi, ino jim je dal
Roza Jelodvorska (1855):	govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno knižico
Čas je zlato (1864):	s kraljevičem skup prišla. Koliko si je vse prizadjal njegov nauk posnemati in mu vstreči, in še mu ni všeč. Kaj
Zoologija (1875):	je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil
Občno vzgojeslovje (1887):	in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče
Občno vzgojeslovje (1887):	vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika more biti prirodna ali filozofična in verska

navk

Kuharske Bukve (1799):	Rasresanje sajza. 248. Rasresanje maliga praſza. 249. Ribo rasręsati. XXII. Navk vertníne inu selenine v' kúhini prav oberniti. 250. Píſheta v'
Kuharske Bukve (1799):	241. Rępo hraniti. 242. Senof narediti. XXI. Navk od rasręsanja. 243. Pezheniga kapúna sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu
Kuharske Bukve (1799):	127. Navk, kako ſe potrebúje model inu poſoda sa Torte inu sa

navuk
Sacrum promptuarium (1695): krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem rekozh: Tunc matrimonium

nauka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Za tiste, k' dolg imajo nos , „Je v kotlu tem nauka en kos. ” To z drugim se besedam reče: „Vedljivost derzna
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	posebnimi naravnimi darovi previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je
Zlata Vas (1848):	Čez te strašne prigodbe so gospod fajmošter lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de se bolni
Izidor, pobožni kmet (1887):	da se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu

navuka

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od ſvetiga Obhayla, od ſvete Maſhe, od pridige, od kershanskiga navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine
Branja, inu evangeliumi (1777):	je njemu na prizho sapovdi, inu poſtavo tega ſhivlenja, inu navuka dajav.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	taki najdejo, katęri ſhe ne snajo tih pèrvih, ſhtukov kerſhanſkiga navuka, inu ſe ne ſramujejo ſamy ſposnati, de ſo letę rezhy

nauke

Sacrum promptuarium (1695):	bodò k' nuzu, aku bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker ta Maſhnik ſo yh osnanili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je bil Jesuſ te nauke konzhàl; ſo ſe njegovi uzhenzi po dva ino dva rasſhli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kteri zdravilski postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo
Stric Tomaž (1853):	mladeneč je večdel k njemu dohajal, ter z veseljem njegove nauke poslušal in se po njih ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo

navuke
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Od letiga Boshjiga Isvelizharja ſo vam vaſhi ſtariſhi tę perve navuke dali, inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v'

nauki

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino je povſod neprenehama uzhil, ter dobrote ſkasovàl. 23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí. 19. Jesuſovi nauki na gori. Enkrat je Jesuſ poſebno veliko ljudí imel pred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki se razširajo, da se Njegovi vérni Slovenci čedalje bolj izobrazimo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veči prid se bo pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska

naukih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe od njih modro shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lzraelca, kteri se je v svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi

navukih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu vaſhi duhovni paſtirji vam ſhe dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati, inu zhes to rajtingo ali odgovor dati. Koliku ſe

naukom
- naukam
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč
- naukom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass

naukov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí uzhil. Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski postavi, po homeopatii
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v kmetijsko šolo peljali, in jim tù zaporedama veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! — Starši in drugi ljudje so mi že toliko dobrih naukov povedali; tode na te nauke nisim mislil — sim precej spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	prav, ako bi kmetovavec zanemarjal svoje djanske opravila, ter le naukov iskal po kmetijskih bukvah; prav bi pa tudi ne bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vpeljali v ves drug, jej neznan svet; ali od posameznih naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih

navukov

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je takih lakomnikov, inu vohernikov! Ali bódo ohy od letih navukov kaj omezheni? Obedèn: sató kęr ſi ne domiſlio, de my
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy govoriti, katęri tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Luk. 18. Ti Jogri Chriſtuſovi, katęri po danaſhnim Evangęlji njegovih navukov niſo saſtopili, dadó meni danàs perloshnoſt od neſręzhe tihiſtih ludy

nauku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla od njeh tu brumnu ſhivlenje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veliko koristnih naukov razlagali. Deržali se bomo pa v tem nauku bukev slavniga učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba
Fizika (1869):	Pod. 120. 116 Tres (vibratio). Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono
Zoologija (1875):	nauk o gibanji in za kirurgijo ter so predmet posebnemu nauku o vezéh (syndesmologia). Mi pa tu o tej stvari ne
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo

navku
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): Tvoje Spolnimo vse žive dni. Serca naše nam ogrej, K navku nam veselje daj. De, kar znamo, obderžimo; V dobrim pa

▶ naukaz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

navodilo; Pleteršnik

naukaz

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pristavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kjer je treba siromaškimu bolniku (ki samo slovensko razume) vračitela naukaz razjasniti! Oh! kako dolga kita gerdiga nemškutarstva še visi tukaj

naukazom

naukazam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):

vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni

▶ navaden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najnavadnejšapridevnik, splošni, presežnik

najnavadniša

Kemija (1869):	Cena je ultramarinu tako padla, da se zdaj rabi, kakor najnavadniša barva za mazanje in izdelovanje tapet, dočim se je poprej
Zoologija (1875):	Pontia brassicae) in glogov belin (P. crataegi), zadnja dva sta najnavadniša in ob enem najškodljiviša metulja, prvi na kapusu in drugi

najnavadnejšopridevnik, splošni, presežnik
- najnavadnišo
  Mineralogija in geognozija (1871): mineralogijo. Še v neki drugi dotiki stoji geognozija z našo najnavadnišo potrebo, z vodo namreč. V §. 86 fizike smo rekli

navadenpridevnik, splošni, nedoločeno

navaden

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voljnó prijenja, ne vterga, in ni tako ſvojoglaven, kakor pa navaden domazh kolovrat. Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro na navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kér prediza in kolovrat nizh vezh proſtora ne potrebujeta, kakor navaden ſtol. To je velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne
Čas je zlato (1864):	kdo ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega

navadnapridevnik, splošni, nedoločeno

navadna

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	po druzih pogodbah miru storili. Zakaj ta vojska ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavolj izdelovanja železnice po Krasu na pol dražji, takó da navadna vožnína iz Tersta v Ljubljano namest 30 krajc. sedaj 1
Fizika (1869):	pri parénji pa notri v kapljini. 142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari
Zoologija (1875):	imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se
Zoologija (1875):	topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda
Zoologija (1875):	je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah in ima dobro meso. V to pleme

navadnepridevnik, splošni, nedoločeno

navadne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadje. — Gosp. Janez Bohinc, vertnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne zelenjave. — Gospá Elizabeta Pelikan, grajšakinja v Černelim, je poslala
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so hujši ob času hude vročine
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla. Za ložeji presojo: ali je Ana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne minejo. XII Poglavje. Vgnjide. Dvoje vgnjide razločujemo pri psih: Navadne in kervne vgnjide. Navadne se naznanijo po oteklini, ktera je
Fizika (1869):	za eno sekundo, vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav
Zoologija (1875):	pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.

navadnegapridevnik, splošni, nedoločeno

navadnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se občnemu pomanjkanju in strašni dragoti lesa v okom pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa tudi šiba domačim, ki se ne bojo zdramili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5
Rudninoslovje (1867):	črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr.

navadniga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de ſe ravno tebi kaj poſébniga ino nesnániga vidi. Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo

navadnempridevnik, splošni, nedoločeno

navadnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še te dohodke, ktere dobiva dozdaj od zemlje po davno navadnem obdelovanji in pa djanski vednosti svoji. Tudi je res, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale
Kemija (1869):	ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni amonijak raztopi v sebi moševino, na pr.

navadnim
Pozhétki gramatike (1811): Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo

navadnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- navadnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi

navadnipridevnik, splošni, nedoločeno

navadnej

Fizika (1869):	se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor
Kemija (1869):	Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost = 1,848 in pri 326° C.

navadni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de ſe v nji nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nevarnosti obvarjejo. One komej čakajo, de spodlad pride, ki je navadni čas koze staviti. Le malo je tacih ljudí, ki nočejo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo ni mislil, de gre poslednji pot, de mu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koži, pri nekterih pa smerdljiva mokrina iz kože teče. Tega navadni vzrok je nesnažnost. Kedar konji v globokem blatu čez dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	priproste, sirove? Saj je ravno tako pri naših Epikurejcih; so navadni, ki iščejo le vživanja in mesenega veselja pa so bolj
Rudninoslovje (1867):	Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz
Občno vzgojeslovje (1887):	mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v

navadnihpridevnik, splošni, nedoločeno

navadnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih, ſe vrankni priſad tudi nalése. Kaj ſe mora ſtoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svoje vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so vraže in hudodelstva navadnih kristijanov gnjusoba? To bi še bilo, ali kaj ker jej
Fizika (1869):	v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega

navadnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- navadnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak

navadnimipridevnik, splošni, nedoločeno

navadnimi

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	spodobno pokopano; opat Bertrand je imel černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	konca meseca svečana s „korespondenz-kartami” ali pa tudi že zdaj navadnimi nakazovavnimi pismi, če se pošlje, se vé, ob enem naročnina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	cerkvenega pokopa skoraj gotovo kak liberalni pisač v „Tagblattu” z navadnimi lažmí oglasil, zato sem vso to dogodbo obširneje popisal, naj

navadnopridevnik, splošni, nedoločeno

navadno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh proti vranknimu priſadu imajo shnoro is shime ali teloh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žgano - pivcam že na líci vidi. Borneji ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	speci in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pred politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	cesarja stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja
Zoologija (1875):	sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je
Občno vzgojeslovje (1887):	ta blagohotnost podeljuje človeku visoko nravstveno vrednost. To dakazuje že navadno govorjenje. Kdor želi drugemu dobro, imenuje se dober človek, in
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zemljo in pod zemljo in to na naslednje načine: 1. Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili

▶ navaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navadi

Občno vzgojeslovje (1887):	šola domišljije, ob jednem pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi
Občno vzgojeslovje (1887):	olajšati; čuti naj, da se sodeči lehko zmotimo; drugače se navadi, naglo in površno presojati, in to take stvari, katerih ne

navadijo

Zlata Vas (1848):	le za silo branja, pisanja in rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri
Občno vzgojeslovje (1887):	čustvo; zadovoljni smo že z otroškimi besedami, otroci pa se navadijo misliti, da bode tudi Bog s tem zadovoljen.

navadio

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pregnati. Ti ſo per shivadi ſkodlivi, inu snajo, kir ſe navadio, eno nozh,
Abecedika ali Plateltof (1789):	hozhe perhitévati, sazhne per snanih rezhéh, ktirih ſe otrozi hitro navádio: is tih jim potlej kashe druge nesnane; in tako pridejo

navadil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): roke na očéh, da se je bliskove svetlobe polagoma sopet navadil. Tak blesk pa je sonce obdajal, kakoršnega prej nikdar ni
navadila
Tine in Jerica (1852): otrokam še kako besedico od Boga povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je

navadili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa to, da smo se tako prijatelsko in tako naglo navadili občega pravopisa. Pred nekoliko leti je bil med nami še
Roza Jelodvorska (1855):	koristno ti je zdaj, da so te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in

navadite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ampak tavshent drugih pregręh jih vy ſkusi vaſh malopriden exempel navadite, inu navuzhite. III. Premiſhluvanje. Ti hudi exempelni tih ſtariſhov ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu jih to drugu hudu, tó je: klętu, inu preklinuvanje navadite. Ali ne ſamu leto pregręho, ampak tavshent drugih pregręh jih

navaditi
Občno vzgojeslovje (1887): Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno

▶ navadno prislov, splošni, presežnik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpogosteje; kontekst

najnavadnejše
- najnavadniše
  Mineralogija in geognozija (1871): kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj

▶ navasti prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

predvsem; kontekst

navasti

navaſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravi sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjah vseta? Ta molitov se mora per shovti vpotriebi nvzati navaſti kader je shlog? dase tedei ferihta. O Gospved Jejvs Kriſtvs

▶ navdušen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navdušeni

nadušeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko

▶ navdušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navdušen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren zagovornik vzajemnosti slovanske so
Revček Andrejček (1891):	Le zaupaj mi tako zvesto, kakor te jaz ljubim. Pavel (navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta

navdušena

nadušena
Divica Orleanska (1848): prišel je sovražnik, In trume svoje v boj ravná. Jovana (nadušena. ) Boj in bitva! Razdjani zdaj oklepi duše so. K orožju

navdušena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moji hiši in draga mi tovaršica. ” Veselja poskoči Cecilija in navdušena objame Siro: „Dobro, izverstno! Kako srečna boš zdaj, ljuba Sira
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec

▶ navedba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

navedba
- povedba
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni dobila. Ta povedba se je zopet slišala v porotni sodbi; gosp. zdravnik Dek.

▶ na vekomaj predlog + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

na vekomaj
- navekoma
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): stopiti noi skues teſti trosht se veseliti navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI

▶ naveličati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

naveliča

Zlato pa sir (1860):	domišljij dajejo toliko podob, in po noči se oko ne naveliča gledati skalovja, ktero se mu je zdelo po dnevu toliko
Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	kamenje za njimi in tudi kruhove drobtine; ko se tega naveliča, začne čoln zibati; to mu daje pravo veselje. Čoln se
Bore mladost (1862):	je zibala z ladjo vred pred očmi. Oko se komaj naveliča gledati, kako gore rastejo in padajo, kako se z oblaki
Dragojila (1864):	predmet, kterega njegove misli vare in predelavajo. Domišljija se ne naveliča, vsak trenutek novih podob vstvarjati, pa v otožnost ga vselej
Žalost in veselje (1870):	svojih tovaršev, fazana pa le ni mogel dobiti. Slednjič se naveliča preganjati ga ter se hoče verniti. Klicati jame tovarše, pa
Mahmud (1870):	šepeta z njim in poljublja ga, kedar se pa tega naveliča, prinese ga Mahmudu, kaže mu ga, nazadnje se sladko nasmeje
Ljubljanske slike (1879):	sprehajati in po gostilnicah ter kavarnah klatiti se vendar človek naveliča, če je še pri takih močeh, da vse to more
Šaljivi Slovenec (1884):	vsakokrat pravi kmet: »Višje, višje! « Naposled se kmet neplodnega ugajanja naveliča ter reče prav čemerno: »No, štruklji so, štruklji, te bova
Usoda ka-li (1895):	od nje; mož, kateremu se je udala, se je kmalu naveliča, in kaj ji ostane potem? Hčer, moža in spoštovanje ljudij

naveličal

Zlato pa sir (1860):	Ko je druga ura tekla, sem se pa že verlo naveličal skalnega sedeža, in ker nisem od nikodar čul lajanja lovskih
Zlato pa sir (1860):	uznojil ali užejal; da bi se pa samo branja ne naveličal, ti ne morem obljubiti. — Hipoma te postavim na Grintoljico, planino
Nemški valpet (1867):	ker za zimo pride. Ko bi bila vedno le pomlad, naveličal bi se je človek. Naša vas je tlako in desetino
Luteranci (1883):	mu zaznamovali hrbtišče in kamor je priletela pest in batina. Naveličal se je napósled Knafelj nehvaležnega hoja. Globoko užaljen sklene za
Prvi sneg (1886):	je ustvarjen za svet in tudi Mirko se je napósled naveličal svojega samovánja. Ko se je nekega večera ob navadni uri
Sama svoja (1895):	Tako so živeli ločeni vsaki za-se. Profesor se je končno naveličal moledovati hčerko, in upajoč, da se sčasom nesloga poravna sama
Dušne borbe (1896):	ujemali s proračuni, in ker se je bil njegov oče naveličal dopolnjevati od svoje mesečne plače primanjkljaje, je romal k eskomptni
Stari dolg (1897):	dan ter pomnožil podedovano imovino. Letos pravi, da se je naveličal gospodarskega bremena, in oni dan je pri sodišču vse izročil
Slučaji usode (1897):	glas svoje nepozabne matere. In tega glasù ni se nikoli naveličal, in ta glas je odmeval v njegovi duši vedno tako

navelizhal

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron Nalétel ſe je tih lępih punz tukej okoli vshę navelizhal; on bi ſe sdej rad lepu doma dershal; almeniſh, per
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidit? je na meni vèrſta ? — Si ſe gnadlive Goſpę vshę navelizhal ? Tonzhek. Oh , Neshka ! nikar me ne ſpomni; nję lepota je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je imęl en zhaſs s' njo opravit, pak ſe je navelizhal; sdej ji jeſt bol dopádem. Baron. (hitru) Bòl do — — (ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti praviſh, shéna ? Goſpa. Lubi moſh , vſakdánje lubęsni ſi ſe navelizhal ; ſaj dones boſh mogel ſposnati , de moja lubęsen pruti tebi

naveličala
Zeleni listi (1896): njih sestrice, cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k

naveličali

Arov in Zman (1850):	zdi, zakaj okoljšine so resnične; da so se Turki oblege naveličali, je bil ogotovo, ker je njih narava le za berzen
Jerica (1859):	voziti? Kako bi me pogledovali? Kako kmalo bi se me naveličali in se kesali, in kaj bi jaz reva na to
Žalost in veselje (1870):	po godu to človeško bivališče, ker so se že nekoliko naveličali dolzega potovanja vedno po gozdih, ter so že zeló želeli
Na Žerinjah (1876):	je uvel Gernau po tem, ko so se vsi uže naveličali občudovati krasno okolico, minola je hitro ura za uro. Baronica
Pomladanski vetrovi (1881):	Nič drugega, nego da so se drugod ti gospodje že naveličali in hišne gospodarje že popolnoma obrali. Zvedeli so, da imamo
Pomladanski vetrovi (1881):	tega vsem še posebej njih trud, ker so se nekteri naveličali ter hoteli oditi. Denar je metal med nje ter se
Grajski pisár (1889):	bilo mnogo drugače! Ženski z Visokega sta se pa vendar naveličali gledanja; posedli sta na konja in odjahali iz vasi. Vitez
Zmota in povrat (1892):	Ljudje, ki so se bili zbrali ter prišli po blagoslov, naveličali so se že, ko je preteklo kake tri četrti ure
Jarem pregrehe (1895):	so spoštovali njeno družino. Možje pri Krajcu so se že naveličali čakanja. Mladi ženin pravi Čadniku: »Oče, ali greva? Saj ni

▶ navenčno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

vekomaj; kontekst

navenčno

navenzhno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo notar vgvobozhino tvojeh pra S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi permene dones inv navenzhno N. Amen. Modrveſt S. Dvha inv ta brvmnoſt abelna noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieshni elantni zhvovak jas se perporozhini inv saklenam sedei inoi navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo vtv sasvshenje tvoiga svetiga shivlenja inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga pra sveriga

▶ na ves predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

na vse

nause

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause venzhne zhase stiem svetiem Duham samizhni Bueg odvekoma dovekoma napovni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sboshijo pomozhijo se rabe namore kei pergoditi inu shribei nause pergodenje prei da sunze gorei prida is tvojim ta druiem

na vseh

navsah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dase bojo mene bati morli? bojo mene vgladali dase bojo navsah glidah tresli? ti S. S. 3. shrebli Krishtoshevi bodita sabiti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sovrashenzhi vidiozhi noi navidiozhi svesani noi pramagani tv Shegneise mene navsah krajah skves Boga † ozheta inv sina † noi S. † Dvha Amen

▶ navezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navezan

Občno vzgojeslovje (1887):	pomehkuži. V šoli pa vidi, da je v mnogih rečeh navezan na lastno moč, katero mu je porabiti. S tem pa
Občno vzgojeslovje (1887):	podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan na prirodno vzgojo. Da je vzgoja potrebna, to priznavajo vsi

navezana
- navesana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade
- navezana
  Tine in Jerica (1852): skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si

▶ navezniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

nagniti; [sskj]

navezne
- navesne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori

▶ navidez prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navidez
- na videz(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake notrajne hibe so docela

▶ navidezen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navideznemu
- videznemu
  Astronomija (1869): v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok navesti, ki je premikovanje

navidezni

videzni

Astronomija (1869):	nas nego luna, se nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi
Astronomija (1869):	premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev, zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi

navidezno
Gozdovnik (1898): papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola

▶ navidljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zavidanje; Pohlin To malo besedišče

navidljivosti

navidlivnoste

Ta male katechismus (1768):

so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste

▶ navleči glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretikati; Pleteršnik

navleci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in debel kos govejiga mesa dobro s popram potresi in navleci s špeham, kteri je kot mezinc debelo zrezan. Potem ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih potegni in kolešček špeha za njo deni, potem jih navleci in pralno s putram polivaje speci. Zdej nekoliko ostrig, limonoviga

navlezi

Kuharske Bukve (1799):	meſo (boeuf royale. ) Vsami en koſ govejiga pratnatiga meſa, ga navlęzi to je naſhpikaj s' ſpeham, kateriga ſi podolgaſto rasręsal, inu
Kuharske Bukve (1799):	goveje meſo na hladno ſapo; potle ga tolzi v' mehko, navlezi ga ſpeham prav goſto. Potle s' moko potręſi, pezi v'
Kuharske Bukve (1799):	To smęſhaj inu v' kapuna nadęvaj, ga saſhì, s' ſhpeham navlęzi, inu na rashni pezi. Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en

navleče

navlezhe

Kuharske Bukve (1799):	40. Divja raza s' polivko od ſardel. Divja raza ſe navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle
Kuharske Bukve (1799):	petelin v' polivki. Divji petelin oſkuben, oſnashen, inu istręblen ſe navlęzhe s' ſhpeham, ſe dene v' koso duſhiti ali dinſtati, dokler

▶ navodilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navodilu
- navodu
  Fizika (1869): vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno

▶ na vogal predlog + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ IMP

na vogalu

navogle

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela navogle dase sazhna prov kaditi noi tiſti blek dershi Navogle udimi

▶ navoziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navozili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold.
navoziš
- navosiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7.

▶ navpično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navpično

navpičlo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo s časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja

navpično

Rudninoslovje (1867):	drugo na drugej navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja
Fizika (1869):	ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža, ki ga navpično na zemljo vleče. Iz tega sledeči pot je zakrivljen, ki

▶ navreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navrla
- naverla
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jélo strašno v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta

▶ navrtan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navrtanim
- navertanim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako

▶ navrtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navrta
- naverta
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se
navrtal
- navertal
  Robinson mlajši (1849): tude brano v ktero bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela

▶ navsezadnje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

navsezadnje

na vse_zadnje(združena oblika)

Čas je zlato (1864):

Predsednik sam kliče,« reče pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno

▶ navsezgodaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

navsezgodaj
- na vse_zgodaj(združena oblika)
  Oče naš (1885): Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da

▶ navzdol prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzdol

nadol

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	do dva pavza pada ; ako bi bil graben zhes to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite grabne po breshinah ne nadol ravnati, ampak jih prek brega tako ſpeljavati, de prevezh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je toliko nadol, de bi ga mogel odvoditi; ako najdeſh, de je to

navdol
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na cesto

navsdol

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi (v podobi praviga vogla) sakrivljene noshe, tako de pol navsdol, pol navprek molézhi semljo preresujejo. De je pa ta brana
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kterih je mogozhe, ſe „ſhe zlo v kréber in navsdol peljati. Na vſe kraje „nesmérjenih deshel ſo shelésne zéſte, po

navzdol

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa vlomil si noge; zato so ga tudi z glavo navzdol križali. ” „Po tem takem so vsi kristijanje coperniki? ” praša Skaver
Zoologija (1875):	iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z
Spisi Krištofa Šmida (1883):	In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni

nizdol

Grajski pisár (1889):	ali prav takrat je prihitela po stopnicah s prvega nadstropja nizdol mlada gosposka ženska. Bila je to, tako je mislil Jošt
Grajski pisár (1889):	položila grofica Suzana bele svoje prste. Lezel je po stopnicah nizdol, ali megla se je vlekla ž njim. V nji se
Na krivih potih (1893):	in zveneči glas, ki se kaj dobro zlaga z žuborenjem nizdol črez izprano kamenje hiteče vodice. »I, kje pa tiči danes
Pogreb na morju (1894):	jamboru je visel kos razcapanega švedskega prapora. Bil je obrnjen nizdol, kar pomenja mornarjem, da je dotična ladija v nevarnosti. Pozabil

▶ navzkriž prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

navzkriž

naskriž

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa Pavliha bolj natanko v oči pogleda, vidi, de kerčmarica naskriž gleda; zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zato ji je rekel: „Kam pa glédate, žena; vi pa naskriž gledate! ” „Oh, de bi te zlodi! ” ga ozmerja kerčmarica. „Kar

navkriž
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih s perstam po

navskriž

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Na podlagi teh pričevanj v porotni sodbi, ki so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano

naſkrish

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ni kje kaj pomankljiviga; ne sa laſ ne ſme nizh naſkrish priditi, zhe ne taka maſhina koj prav ne gre. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je prav dobro sdaj po dolgama, sdaj prek, to je naſkrish branati. Zhe brana sadoſti globoko ne prime, ſe mora obteshiti

▶ navzkrižen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasprotujoč si, neskladen; [sskj]

navzkrižnih
- navskrižnih
  Zoologija (1875): znanih živalskih vrst. Iz tega, kar smo ravnokar povedali o navskrižnih mnenjih gledé tega, kaj ima v živalstvu kakor posebna vrsta

▶ navzkriž misel prislov, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

navzkriž misel
- navskriž-misel
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da ni kriva navskriž-misel zastran Kačjega otoka in Bolgrada, in ker želí, da bi

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 24 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 24 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —