navzoč navzven nazadnje nazaj nazajdržanje nazaj_povrniti nazaj_vrniti Nazarečan nazarenski Nazaret na_zemlja naznanilo naznanjati naznanje na_znanje naznanjevati nazunaj nažeti ne neapeljski ne_bati ne_bati_se neben nebes nebesa nebesen nebeščan nebeški ne_biti nebo Nebukadnezar ne_cagati ne_cviblati nečast nečastiti nečaščen nečeden nečimrn nečimrnost nečist nečistost nedaleč ne_dati nedavno ne_delati nedelja nedeljski nedokončan nedolžen nedolžno nedolžnost ne_donesti ne_dopasti nedosegljiv ne_dotikati nedovršen nedrje ne_držati nedvomno neenačaj neenak ne_fentati ne_fertigati ne_gledati neglede nego negoden negodnost nego_li ne_gorivzeti negost negotov ne_govoriti ne_govoriti_li ne_gratati ne_grevati nehati ne_hoditi nehote nehvaležen nehvaležno nehvaležnost ne_imeti ne_iti ne_izganjati ne_izgubiti neizkušen neizmeren neizmerjen neizmerljiv neizmerno neizpodbiten ne_izpukati neizrečen neizrečeno neješčen nek nekaj nekako nekakšen nekam nekateri nekaterikrat nekdaj nekdanji nekdo neki nekolik nekoliko nekolikokrat nekriv nekrstnik ne_kupiti ne_leteti neličen ne_ljubiti nem ne_manjkati ne_marati nemaren nemarno nemarnost Nemec ne_misliti ne_moči nemogoč nemogoče nemščina nemški nemško Nemško Nemškuta nenadejan nenadejano nenaden ne_najti ne_nati ne_obnemoči neoborožen ne_obrajtati neobtesan ne_odgovarjati neokončaven neokončevan neokreten neomadeževan ne_omagati Neopolitanarica neopran ne_opraviti neotesan neparen ne_pasti ne_peljati ne_podati ne_pohujšati ne_pokaziti nepokoj nepokojen nepokoren nepokorščina ne_pokriti ne_položiti ne_pomagati Nepomuk ne_popasti nepopoln nepopolno nepopolnost ne_porajtati neposajen neposajenost neposreden neposredni neposredno ne_postaviti ne_pošiljati nepošten nepotreben nepotrpežljiv nepotrpežljivo nepotrpežljivost nepozaben ne_pozabiti ne_poznati nepožlahtnjen neprav ne_praviti ne_praznovati neprecenljiv nepredvidoma neprehoden neprehud nepremaknjen nepremičnina
| Kemija (1869): | razširjena. Ogljenčevo kislino, dospevšo v prvo krogljico, hlastno posrka ondi navzoča kalijeva lužnina, na koliko je pa |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Predgovor. Obé nazóče povesti ste véči dél iz življenja dveh véčnih očétov vzéte |
| Zoologija (1875): | tenke zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto na vzunaj na vznotraj zboknile; kolikorkrat pa na to znotrajno stran |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kolikorkrat pa na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v strast. A tacega poželenja ne vodi razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu. Kjer ni tega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in sposobnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegov ſveti nauk kakor sveſt prizhevávez na sadnje ſ' ſvojo kervjo sapezhátil. V' ſveti zhaſti nam toraj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi jedel. Na sadnje rezhe: „Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more |
| Zlata Vas (1848): | tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo |
| Zlata Vas (1848): | bilo prav čudno. Ljudjé ga v začetku niso hotli poslušati; nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako |
| Stric Tomaž (1853): | v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel |
| Stric Tomaž (1853): | vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še |
| Stric Tomaž (1853): | somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati |
| Blagomir puščavnik (1853): | da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi hvaljen zdaj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je šlo tudi po njegovi smerti vse narobe z njim. Nazadnje ko so ga imeli v grob djati, se vtergajo vervi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo vsak en |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je v mes še večkrat perkimaje nja besede poterdil, ino na zadnje rekel: „Oj! de bi vse res ne bilo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vi zavolj neumne terme kako škodo terpéli, de bi vi na zadnje le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje beliga cukra perdeni, skozi sito precedi, v zmerzlinico deni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor dolgo prosi, na zadnje vunder dobí, kar prosi: to se je poterdilo pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pismo poslala*) in ga prašala, kako in kaj, da mi na zadnje brez vsega slovesa ne odide. ” „Kakor nalašč! Pri meni |
| Fizika (1869): | tem vred dobiva zaprta para tudi vedno večo napetost, ktera na zadnje doseže strašno moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | najpred namreč vodo, potem solno kislino, potem solitarno kislino in na zadnje obe vkup (kemije §. 45). Največkrat se rabi solna |
| Botanika (1875): | se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga |
| Sacrum promptuarium (1695): | pomeni, saſtopi od Gospuda kaj ſe je sgodilu, ter gre nasai v' shtazuno, ſazhne ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé — to ſim sa vami |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhtmano. ) Blisu enga gradu ! — Goſpod Shushek , naj me moji shlahti nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Nasaj poględa; kar vidi Jęrzo , katęra enga iſhe. ) DVANAJSTI NASTOP. Matizhek |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kęr ga s' intereſsam vred lohká nasaj tęrjaſh, kadar hózheſh. Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſo sda en lęjp, en ſvital en nebęſhki shivot nasaj dobile. Ali kęr ſi ti taku hotla, prozh s'tabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi |
| Genovefa (1841): | njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto |
| Genovefa (1841): | O, ti svelizhani duh môje Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bukve v rokah derži zaperte, zaviše nekoliko listov na oglu nazaj, ter praša kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zraven postelje stojéče tri soséde z vso močjo in silo nazaj pomaknile in potlačile, kér so tudi menile , de ji bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara |
| Divica Orleanska (1848): | Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se je čas; Naprej! ta glas po vsih krajih gré, Nazaj! pri nas obveljati ne smé. Zdaj treba je, da se |
| Čas je zlato (1864): | bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka |
| Valenštajn (1866): | strani zgrabili Smo zdaj je z vsoj konjicoj i zagnali Nazaj do rova, tu pa sulicami Zajame je pehota razvrščena, Nej |
| Deborah (1883): | Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje |
| Ta male katechismus (1768): | dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy |
| Ta male katechismus (1768): | njegovi hishi kerstil, inu ſupet sam od sebe v' jezho naſaj se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | padejo, inu so ſhe skorej uſſo muzh ſgubili, k' sprebernenju naſaj se verniti, odunad pak je uſſa njeh nadluga, de so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is rok aluzhal. Tvoj ſgovar, de nise |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enkrat is uſt ushla, v se namore toku hitra naſaj uſeti, koker namoresh en kamen naſaj potegniti, katirega se is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unete obras, al zhes en majhenu oppeshajo, inu se vernejo naſaj. Njeh nastanovitnoſt preobeme tu serze, inu kar so hvalle urednu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de bosh slavnu premagal, inu koker en premaguvauz is wojvalisha naſaj se podal. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | pak je zel sam v' vashi vasi; al vonder usem naſaj je. Al jeſt ſnam she vezh, ked krush- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | spred, inu ſad; al ſôb se ti skorej vezhdejl le naſaj. Tvoj bôtr, ręs ni nezh, koker ti pravesh: pruti tebi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' Lotaryi. On grę zhern v' toplize; pride pak erdezh naſaj. En kuhan rak. Uwoga kuharza! ti se moresh ſavle mene |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. POSTAVA. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. 1 N obedn ni bel revn, inu slab moje dete |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXIV. Poſt. Lubeſn tega poſemelskega je enega bogabojezhega ſhivlenja mozhnu naſajderſhanje. XXV. Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak pokoja nanajde, tok on prave: jeſt ſe ozhem ſupet nasajverniti v' mojo hiſho, od kod ſin jeſt vonkejſhov. Inu kader |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | moshje Israelzi ino ví vſi Jerusalemſki prebivavzi, poſluſhajte me! Jesuſa Nazarezhana, kteriga ſte vidili zhuda ino snamnja delati, Jesuſa, kteriga ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſh, kar ſe je te dni v' njem sgodilo? Jesuſa Nazarezhana ſo krishali, ki ſmo upanje va-nj itoieli, ino danſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú iſhete shiviga per mertvih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de bi bili od ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh supet upraſhal: Koga vi iſhete? Ony ſo djali: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je odgovoruv: jeſt ſim vam povędal, de ſim jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nym rekuv: koga vi iſhete? ony ſo njemu odgovorili: JEsuſa Nazarenſkiga. JEsus je k' nym rekuv: jeſt ſim. Je pak ſtal |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga krisha ràspęto podobo? Leta je ta podoba tigaiſtiga Jęsuſa Nazarenſkiga, katęriga niſo ſamy Judje, ampak tudi vy, satajili, inu isdali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi tu blu? Ony pak ſo njemu povędali, de JEsus Nazarenski memugre. Tedej je on saupil, inu je djal: JEsus Davidov |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſposnamo, kaj je on take ſmèrti vręjdniga ſturil: Jęsus Nazarenſki en Krajl tih Judov: Ali ny obeniga drugiga urshoha, moji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej pervo ſabóto gré po ſvoji navadi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tedej je tudi goriſhov Joshef is Galilęe, s'tega mejſta Nazareth v'Judęo v'Davidovu mejſtu, katirimu je imę Bethlehem: satu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu on je s' njima doliſhov , inu je perſhov v' Nazareth, inu je biu njima podloshen. Inu njegova Mate je uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda daperneſli, ſo ſe supet v' Galilęo v' ſvoje mejſtu Nazareth vernili. Tu Dete pak je raſlu, inu je mozhnu perhajalu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu jeseru, ki ſe mu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozha Bveg † sin Bveg † S. Duh Amen. O Jesu od Nazaretha an Kral tah jvdov obareime prad vsiem hvdiem Amen. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | venka srezhi? inu tu 3 barti saporedama? ta Jesus od nazaretha an Kral tah judov? inu potam se shebrajo S. Joaneass |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | 17. Jesuſova perva pridiga v' Nazaretu. Jesuſ je ſpet priſhel v' Nazaret na ſvoj dóm. Prezej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti mena pokoren skashash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo dovi padli glieh takv vsi moji Fainti morjo prad mano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Zdej pa smo v časniku „Presse” od 30. dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz |
| Zeleni listi (1896): | ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! « |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali |
| Stric Tomaž (1853): | ne odgovori; kar svoje pisma nezapečatene nazaj dobi, s kratkim naznanilom od sorodnika, da naj se nikar več na njo ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | toliko dolgo, da pride iz Jutrovega nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí kanton so 18. dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idríjski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | preživel Oroncij v svetem življenji in pokori; potlej pa je naznanjal zeleni griček v mali, s palmi obsajeni dolinici blizo Gaze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | zato so se začeli kujati. „Isonzo”, ki je poprej koncert naznanjal in meščane v gledišče vabil, ima zdaj dolgo razpravo o |
| Mahmud (1870): | veselja pijano in možnarji so po bližnjih holmcih občno veselje naznanjali s svojim pokom. Tudi kostanjeviški opat oče Atanazij pride zmagovalcem |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na čast svoje goreče molitve |
| Luteranci (1883): | zalezovali po svojih skrivnih poslancih bolj imenitne krivoverce ter jih naznanjali višjej duhovskej in deželskej gosposki, in pa da so ustanavljali |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | smo si drug druzemu dopisavali, nadaljujé dijaško prijateljstvo ter si naznanjali svoje ne ravno imenitne dogodke. Ni še minulo leto, ko |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | vojakov se je večkrat pretrgala. Ako bi trobárji nam ne naznanjali v jednomér s svojim signalom, takozvanim »Kirchenruf« (počasi) prave poti |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | dôbi pogostoma potikal Omer-beg. Večkrat tudi so nam turški ovaduhi naznanjali slučajno stanišče Omer-begovo. Takrat smo se vedno požurili, kakor smo |
| Vaški pohajač (1893): | gore, jutranje nebo se je jasnilo in rmenilo, zvonovi so naznanjali mlado jutro. Takrat se pred Campljevo krčmo v Pusti Dragi |
| Gospa s pristave (1894): | ter pogledati, kaj dela njen Leopold. Tihi, globoki vzdihi so naznanjali, da trpi močno. Kancelar vstane in se pokloni; tudi vojvodinja |
| Gospa s pristave (1894): | na stolpu; dolgi, zategnjeni glasovi, razlegajoči se po gorskih vrhovih, naznanjali so nenavadne goste. Bilo je pozdravov brez konca, kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | da bi znal stan njegov postati nevaren. Dne 30. decembra naznanjalo se je še, da je veliko boljši; novega leta dan |
| Gozdovnik (1898): | Kratek, bliskovit pogled zadene govornika iz Črnotičevih oči, Antilopi naznanjalo, da ga je Črnotič razumel. Antilopa je hotel ko porok |
| Gozdovnik (1898): | krivi! « Dolgo trpeče tulenje, vzdigujoče se po obeh obrežjih, je naznanjalo, da so vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | quod Turcae jam sunt in procinctu progressus facturi. « (Dragi brate, naznanjam ti, da so Bosnjaci že pripravljeni prodreti. — Čudno je, da |
| Zvezdana (1883): | zagrené že prve ure. Torej ne čudite se, če vam naznanjam, da sem se namenil zopet oditi iz rojstnega kraja, kjer |
| Luteranci (1883): | ni drugače, da je dal dušek kamenu na prsih, menéč: "Naznanjam vam, prijatelji, da pokladam nocoj čast vašega načelnika, ktero ste |
| Roka in srce (1883): | pismo novega poroča! Raztrgala je zavitek ter čita: Draga Leonora! Naznanjam ti, da je moja Melita postala danes nevesta z marquisom |
| Šaljivi Slovenec (1884): | 14.) Ker zdaj po leti moj opravek, odmetavanje snega, zastane, naznanjam, da se bom do zime pečal z izdiranjem in zdravljenjem |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | ne imate za tako naivnega, da bi verjel tému izgovoru. Naznanjam Vam tedaj, da pride jutri sodnik sam, zaslišavat priče pod |
| Lepi Tonček (1895): | sam, ki je glasno zaklical: »Za danes smo končali pokoro. Naznanjam vam, da bo naš prihodnji shod v nedeljo na Cikavi |
| Stari dolg (1897): | prejel stari Prašnik to-le pismo: Ljubi oče! Potrtega srca Vam naznanjam, da smo včeraj zakopali mojo ljubljeno mater. Na smrtni postelji |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Blagorodni gospod! Jaz sem sel, poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lubiesni kateri si usah shprashah tomi folki otov tvojo vero nasnanje dati Aleluja Aleluja Aleluja. v poshli tvoiga svetiga Duha daboda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de pred sginejo in de osmina vezh ſape dobi. K. Nasnanje. Travne in vertne ſemena ſvojiga pridelka ſo per meni v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri navadni mlatvi. Zeſarſka grajſhina v Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od njih nasnanje dajo, sató, de ſe své, zhe ſo prave kosé ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali rajtingo, kakor hitro jo bo vódſtvo te bratovſhine v nasnanje dalo, tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne, temuzh tu Nebeſhku kraleſtvu nega |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga duha, inu mozhy. Namrezh ta beſeda tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | s' ſmertjo rineina terdnu gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhes teshave, zhes dauke, zhes novize, inu druge rezhy sadoſti nasnaine da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus leto ſvojo nar vezhi shaloſt nam je Syn Boshji nasnaine dau, de nikar od veſelia, nikar od pleſſa, inu skakeina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stermite clo do bel'ga dné, Kjer vsáka mermrajočí dalje gre. Naznanje. Unidan ſim nekaj čeških kolovratov iz Českiga dobil, ktere po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, od 1. Prosenca do 15. Svečana 1845 obertniskimu vodstvu naznanje dati: kaj de bo poslal in napovedati, kakosne visokosti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje dal , ktere je izbor (Ausschuss) skozi pretečèno leto v imenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje dal, koliko dreves in kakšniga plemena bo môgla kmetijska družba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati |
| Ta male katechismus (1768): | skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo |
| Ta male katechismus (1768): | Augusthin v' pſal. 30. koker tudi she ſatu: de be naſnanje dal, de sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se zapazi vnetje v trebuhu. Pri vnetih ledicah pes naznanuje bolečine, ako ga po herbtu dergneš ali stiskaš; scavnica gre |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XLI. Poglavje. Červ pri konjih. Červ se na več viž naznanuje. Včasi se napravijo okroglaste zvišane bule na raznih krajih života |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se najde pravi vzrok. Raztegnenja zvezkov sicer nobena oteklina ne naznanuje, vendar se na zvitem členu večja gorkota zapazi. Šantava noga |
| Fizika (1869): | in dežja. Ker pa tlakomér take premembe že mnogo poprej naznanuje, preden se pokažejo oblaki in dež, zato je on v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje nad tem). „Ko je drugi mesec pretekel, sem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo položiti, mora zibelko navzunaj zasukati; ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in |
| Robinson mlajši (1849): | je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajstkrat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita, dvanajst mer ječmene, ino šest mer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še precej naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi ſe je s' velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | okopana ali osuta biti; kdor tega ne storí, truda povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno |
| Zlata Vas (1848): | župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba dušica, Bog gotovo |
| Zlata Vas (1848): | ako jim dolgov ne plačam ali pa k njim pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati |
| Viljem Tell (1862): | Zató ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali pa globoko v zemljo s suhim peskam zaspe, de ne' bo nič prazniga prostora vmes, in naj streho čez naredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarcam mislim , de je vsim od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš |
| Sacrum promptuarium (1695): | obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu, kateri ſedem shen je bil porozhil, ter vſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blu vshę dobru — al jeſt ſe bojim — Nęshka. Nizh ſe neboj. Matizheh je glava! le njega bogej. (vſi gredo. ) DRUGI AKT |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizheku. ) Gviſhnu je ſmrękarzhina toshba. Matizh. (k' Nęshki. ) Nizh ſe neboj. Baron. (bere. ) ”Maria Smrekarza Beſchlüſ”ſerinn zu Schwammburg contra N. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bratèz , ſej pak jutri supet pridemo — Ansh. Nizh naj ſe neboję; ſej jim bo vshę damu ſvetilu — |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe ) Jemenes ! posna me , — kaj bo ? Shternf. Nikar naj ſe neboje — mi bodo le tudi shenitnu piſmu gori poſtavili — s' Goſpod |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu hudobe, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi sdei shaluvati na neha naſh nar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi uſſi laſsji vaſhe glave ſo preshteti. Nekar ſe tedej nabojte. Vi ſte veliku vezh , koker veliku grabzov. Jeſt pak vam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtrehah oſnanuvalu. Jeſt pak vam povęm mojim perjatlam: nekar ſe nabojte pred temiſtimi, katiri telu morę, inu po tem nimajo nezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je odgovóril, inu je djal: Goſpód, aku |
| Biblia (1584): | ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi vſi ſeſhtiveni. Satu ſe nebujte. Vy ſte bulſhi kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli |
| Biblia (1584): | kuliku vezh bodo ony njegovo drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu |
| Biblia (1584): | sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu je djal: GOSPVD |
| Biblia (1584): | kar vy na uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe, sakaj gvishnu na tem ſvetu, ali na vnem bosh polonan |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe |
| Astronomija (1869): | razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in širokost kacega |
| Astronomija (1869): | da bodo enkrat sozvedja, ki so še sedaj na severnej nebnej polobli, na južnej in nasprotno. |
| Astronomija (1869): | važen zato, ker znotraj njega leže sozvezdja ekliptike. Izmed vseh nebnih krogov, ktere smo v §. 43. imenovali, je ekliptika edini |
| Tine in Jerica (1852): | vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla |
| Robinson mlajši (1849): | bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla. S to dobro nadejo pokrépčana sta še se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jemene boshje nabes inoi samle: inu skues te S. S. Apoſtelne petra noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | neisha venzhniga shiviga Boga nabes noi samle kateri je use stvaren inu stuerou kateri use |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hpomvezhi prit samogou: tu jas tabei prosim oanbeshzhi ozha stvarnik nabes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja o Marija jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | natako visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena |
| Biblia (1584): | ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal: Svezhera pravite |
| Ta male katechismus (1768): | dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne sodnik teh dobreh, inu |
| Roza Jelodvorska (1855): | in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov in reda. Poslavil ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | more vse? Vse to dobro poravnati More milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj |
| Maria Stuart (1861): | ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive |
| Valenštajn (1866): | most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | si zasluženja pri Bogu, ne vabil bi si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge |
| Genovefa (1841): | molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | 4000. petleriou je shivil, ter en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kyrie elejſon. Chriſte ſhliſhi naſs. Chriſte uſhliſhi naſs. Ozha is nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu ti Kapharnaum, ali ſe bóſh nòtèr do Nebęſs povsdignilu? Ti bóſh nótèr do pèklá doli vèrshenu: sakaj aku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu ne zhes dolgu je blu tude moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva ni! Ceste stresa Divji hrup! Puha hlup |
| Divica Orleanska (1848): | rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | domovino , ki jo je Gospod svojim otrokom pripravil, — v svete nebesa! Blagor vsim, ki vižajo barko svojega življenja na ravnost v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | nam jih pa pošilja, da bi nam z njimi v nebesa pomagal. |
| Revček Andrejček (1891): | Oh prosim, prosim! Zvitorog. No, če ti bo to v nebesa pomagalo, v božjem imenu. (Uzame vizitnico in piše s svinčnikom |
| Pozhétki gramatike (1811): | ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel |
| Genovefa (1841): | bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more v'yze prit', No tamkei pleihan bit' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od trupla bau lozhiti Temuzh hiteu veſeu h'Bogu v'Nebeſe priti Bog ga bo h'sebi vseu. 4. O JESUS |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | duhu mormo biti, Taku je JESUS vuzhiu, Zhe ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pili. 4. Pusti ta ofer ô Gospod! h'Tebi v'Nebeſe priti, Inu pred vſim hudim pouſod Naſs obvarvane biti. Tvoju |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | stvaru, No modru visha vſe, Vſelei je gospodaru Zhes semlo, Nebeſe. Dobrotlivu naſiti On vſe svoje stvary, No na neha deliti |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | tisto vſelei, No kader pride ſmertni zhaſs, h Tebi v'Nebeſe vsemi naſs. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Debi svetu vſelei shiveli, Tak Bog ozhe , no sapovei, Sa Nebeſe mi skerb imeli O Bog ! h'temu nam gnado dei |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | v'britkusti Naſhe smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je zhlovek sa nas postou. 3. Diviza, kir je |
| Sacrum promptuarium (1695): | da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa nesli. G. Bug vam daj tudi to gnado, katiro bote |
| Sacrum promptuarium (1695): | dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſs smiſliſh, naſs poterdiſh, dobrotlivu potroshtaſh, inu naſhe duſhe v' Nebeſse vsameſh. Amen. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | teshava; ampak prau moliti, tu je: miſli, inu ſerze v' Nebeſse vsdignit, s' miſlio, inu s' ſerzam ſe s' Bogam savesat |
| Ta male katechismus (1768): | ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na veſt, ſe na gleda na duſho, ſena gleda na Nebeſſe, ſe na gleda na peku, ſe na gleda na Boga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga pravizhniga Abelna, vpyeſh ti od semle, vpyeſh ti v' Nebeſſe, ali sakai? satu, debi ti timu naſhimu nafletnimu, inu ſmerdlivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Savpije en ſveti Prerok Jeremias cap. 2. Odrevenite zhes tu Nebeſſe, inu ſe sazhudite. Ali ſhe vezh ſe imamo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu koker en nar shlahniſhi shaz Nebeſs, inu semle v' nebeſſe na preneſſete? Lnbesnive duſhe! kai pa mi delamo? kie roke |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snali prau shiveti, bomo tudi savupali ſrezhnu vmreti, inu v' Nebeſſe priti. Amen. De oratione Chriſti ad Patrem. Od Chriſtuſove molitve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam se v'nebesah veselili na vezhne zhase. Amen. Tu, inu uſſe bodi k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte premishluvalla. Torej je moja molitva ſdej toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju toku lubila, inu v'taiſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brumne zhlovek dapade Bogu uſſe bel, inu bo vezhe v'nebesah, koker ti modri tega svejta, katiri drugazhi ſhivę, koker se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Petra, inu Majdaleno sanezhuvalla nisem; kedu vę, aku tebi v'nebesah naprejnapojdejo? 3. Naspametnuje uſſe poſhellenje te viſſokuſte, katiru otshe biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanovitnoſte. 2. Resnizhnu moj Syn! nobena tugent nabo v'nebesah kronana, koker ta, katira se le sama, koker se more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njegov rejnik, inu preskerbnik bil) ſnal ſapoveduvati, toku tudi v' nebesah po uſſeh njegoveh proshnah ſtury, inu pervoly. Lih tu so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku pametnu se ti sturil, bosh ti ſhe nekedej v' nebesah videl. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' nebesah taiſtega videl, katire Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov v' vezhni |
| Ta male katechismus (1768): | Ni pak ſdej nobedn s' dusho, inu teleſſam ſhe v' nebeseh? Kristus, inu D. Maria njega Mate. |
| Ta male katechismus (1768): | katiri so v' gmajni teh svetnikov, tu je: svetniki v' nebeseh, dushe v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo |
| Ta male katechismus (1768): | ſhe s' tega svejta shli, inu se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak |
| Ta male katechismus (1768): | molitva? Sedem, inu so letèe: Ozhe nashi! katire se v' nebeseh; I. Posvetzhenu bodi tvoje imé. 2. Pridi k' nam tvoje |
| Ta male katechismus (1768): | Kaj pomenejo te perve beſſede: Ozhe nash! kir se v' nebeseh? Te beſſede so en ſazhetek, ali kratke predgovor te molitve |
| Ta male katechismus (1768): | nekol nabodo Boga gledali. Kaj imajo pak svetniki v' nebeseh? Uſſe, karkol njeh serze, inu um poſhelleti more. V' komu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſagvishnu krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre, inu more |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena sosedna Boga uſſegamogozhnega. Lubi moj Syn! to tugent |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Jurju Prešernu, velkimu kupcu v Terstu. Bog naj Jim v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta Bog je, kteri te hoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Jeden, jéden je Bog sam, Kteri živi, kraljuje sam V nebesih in na zemlji, v nebesih in na zemlji! « In ta |
| Blagomir puščavnik (1853): | očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče v nebesih, poglej doli name! Glej, kesám se, in žal mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve v nebesih, kakor se urni orel vzdigne z hribovega verhunca proti nebu |
| Ferdinand (1884): | sem storil v blaznosti! Saj se sedaj vže veseliš v nebesih; jaz, jaz nesrečnež pa vže sedaj okušam peklenske muke onega |
| Oče naš (1885): | Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | tem svetu dotrpel in si zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe, naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ga † Du ha A men. Ozhe naſh: kir ſi. v'ne bęſ ſeh. po ſvet zhe nu. bo di. tvo je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | malih sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga tukaj na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino |
| Genovefa (1841): | kor angelj v nebéſih — jes ſim bil hudoba, ki jo je hôtla sapeljati. Kér |
| Genovefa (1841): | nikoli kaj hudiga ne ſtoriſh, in de te bom v nebeſih, sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem |
| Genovefa (1841): | matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebęſsa vsel. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je tebe v'nebèſsa usęl. 5. Katir je tebe v'nebęſsah kronal. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | to voliko gnado Boga smiſam hvaliti, de ga bo v'nebeſsah smiram molil. Şkus zelu lętu ima ta zhlovek v'tem |
| Biblia (1584): | nej tebi tiga resodellu: temuzh moj Ozha, kir je v'nebeſsih. Inu jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na |
| Biblia (1584): | Sakaj kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA |
| Sacrum promptuarium (1695): | uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob |
| Sacrum promptuarium (1695): | daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri je v' Nebęſsih. 34. Ne męjnite, de ſim priſhàl myr na semlo poſlat |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 50. Sakaj katęrikoli ſtury vólo mojga Ozhęta, kir je v' Nebęſsih, taiſti je mój brat, inu ſeſtra, inu mati. XIII. Poſtava |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bóſh ti koli svęsal na semli, tó bó svęsanu v' Nebęſsih, inu kar bóſh koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny tebi tó rasodęlu, ampak mój Ozhe, katęri je v' Nebęſsih. 18. Inu jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili v' Nebeſſah. Amen. De Chriſti Triſtitia. Od Chriſtuſove Shaloſti. Hymno dicto exierunt |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ti boſh imeu sa tvoju premagaine enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſi moſhne, katire ſe napoſtarajo, en ſhaz, salogo, katiri v' nebeſſah napermanka: kamer ſe tat naperblisha, inu kjer mol naisjeda. Sakaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krayleltvu: ampak katiri ſtury volo mojga Ozheta , katiri je v'nebeſſah , taiſti pojde noter v' nebeſhku krayleſtvu. Na oſmo Nedelo po |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries |
| Ta male katechismus (1768): | povernil, inu koker en premaguvavz is svoje lestne mozhy pruti nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne |
| Divica Orleanska (1848): | možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar lepši služi Bogu in nebesam. Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj |
| Oče naš (1885): | poleg očeta zakopali. Vsa solzna in žalostna je roke k nebesom vzdigovala: „Oče nebeški! daj mi mojo mater nazaj! “ In z |
| Genovefa (1841): | pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę. Matizh. Koliku je ura ? Gaſhper. Edenajſt bo ; (ględa pruti nebęſsam. ) Mejſsez ſhe ni gori. Budalo. Sh — ſhé ga ni. Matizh. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kry tezhi, Ivo jo duſho pojęmati. Ozhe, savupie on, pruti Nebęſsam, Ozhe, ali sabſtójn: leta beſsęda ne bó sdaj ſèrzá tiga |
| Astronomija (1869): | in za sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik |
| Astronomija (1869): | s solnčno oseko, tako da razodeva le razloček moči teh nebeskih teles. |
| Astronomija (1869): | časa in glede kraja strinjate obe plimi, narejeni od obeh nebeskih teles. O krajcih se pa strinja mesečeva plima s solnčno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le ta ángel, kdo je on? On je rajnki |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza mathi boshja Marija: jas tabe prosim stuei ti mena |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes permene N: ta mene vbrani mv shvzei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | moje velzhe griesche noi shpot s' zhaſtio pokrije? o ti nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki med nami je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda |
| Zlata Vas (1848): | kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham zapernašala. “ Ožbè pravi: „Nej mi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti saslužila nositi, aleluja! je vstal od |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe |
| Genovefa (1841): | beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj ſim ſtoril, de ſim te tako hudo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naprejpoſtavlash, de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí, Je dar nebeške te močí. Alj moč nebeška strašna je, Če varstva sponi |
| Divica Orleanska (1848): | boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla hči Nebeške glave, modra osnovavka Vesolnosti, ti vodnica ozvezdja, Kaj si tedaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake |
| Maria Stuart (1861): | se nebes oklene. Zató včlovečil seje božji sin, Darí nebeške, nevidljive je |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila njegova molitev, duša pa se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ječi ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Davida, Turn Slonokoſteni. Hiſha slata, Skrina myru, inu ſprave , Urata nebeſhke, Sgudna daniza, Sdravje tih bolnikov, Perwejſhalſhe vſih greſhnikov, Troſhtarza vſih |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | damo. Kokar si od vekumei, Tak ostanesh vekumei. 2. Tebi nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei ta kershanski vuk' S'tvojo gnado ti o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali kakú malu je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih Nebęſhke otrózhnoſti snali obdershati? Kaku malu jih je, de bi rekli |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | varuval, on vaſs je v'vaſhi mladoſti s'mlękam tę nebęſhke modróſti pital: inu potle od debelóſti tę semle, inu od |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de ſi doſti Chriſtianov taku malu muje persadęne tę ſhaze nebęſhke modroſti yſkati, katęri ſe v' Chriſtuſu najdęjo, de ſe zelú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubil, ino ta neprijasnoſt uzhenzov mu ni bila vſhezh. Poln nebeſhke prijasnoſti poklizhe otroke k' ſebi, uzhenzam pa rezhe: „Puſtite otrozhizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Modri svésdoglédzi vezh del menijo in pravijo, de vſe te nebeſhke krogle niſo ſamo naſ rasveſeljevati vſtvarjene , ampak de v njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor ſo vſe nebéſhke luzhi, kterih je bres ſhtevila, okrogle, tako je tudi luna |
| Sacrum promptuarium (1695): | per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. Joſeph shenin krajlize Nebeſke je bil Antverhar, inu taku ſvejſtu je G. Bogu shlushil |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ne gnado da bodam tvdei jas deleshen taiſte pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv shejen posvatne spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same bojega grieshnika prosov |
| Ta male katechismus (1768): | nebesam se pouſdignel, kjer je bil v' vezhni slavi svojega nebeshkega Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu eni ſo , katiri ſami nozhjo v' sakon ſtopiti sa nebeshkiga krayleſtva volo. Katiri more tu sapopaſti, ta sapopadi |
| Tiun - Lin (1891): | S tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano |
| Pastirski list (1852): | ležalo, ino govori kerstjanom: nasledujte me u kralestvo očeta mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila |
| Pastirski list (1852): | kako skrivnost božjo, ktera je doveršena, da postanemo otroci očeta nebeskoga. Tak vendar je vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ko svetniki blago razdelijo, Vzame Peter vince in pšenico, In nebeškega kraljestva ključe, Pa Ilija strele in gromove, Pantelija velike vročine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše oko. Le povej mi, Boštjan, če |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | žolčem napojen, Jezus, kateri si svojo dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | molite zanje, kteri vas preganjajo in obrekujejo, de boste otroci nebeškiga Očeta (Mat. 5, 44. 45.)“ tako zvesto spolni, tega mora |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | jel ljudi učiti, jim praviti, kako morajo po volji Tvojiga nebeškiga Očeta živeti. — Ljudje pa Ti niso hotli verjeti, niso hotli |
| Roza Jelodvorska (1855): | postali ž njim v veličastnih nebesih vekomaj bivati. Glej! sin nebeškiga očeta je celo svojo sveto rešnjo kri za nas na |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | véste, de se moram z rečmi pečáti, ki so mojiga nebéškiga Očeta? Simeon, stebernik, je v svojim 14. letu ko pastir |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo premogle zhes njó. 19. Inu tebi bóm dal kluzhe Nebęſhkiga krajlęſtva: Inu kar bóſh ti koli svęsal na semli, tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi hzhy Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú vuſs drugagſhen sdaj na Kalvarji, kakor tam |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s' saupanjem v' nebeſhkiga Ozheta saklizal: „Moj Bog, moj Bog! sakaj ſi me sapuſtil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko jima |
| Genovefa (1841): | dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa |
| Biblia (1584): | nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga krajleſtva, inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado |
| Sacrum promptuarium (1695): | sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga ſturila |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea |
| Mlinar in njegova hči (1867): | tudi jaz hočem biti in tako se zopet vidiva v nebeškem kraljestvu. (Hoče svojo roko iz Jankovih izleči. ) Janko (jo trdno |
| Gozdovnik (1898): | s svojo modro zastavo in zlatimi zvezdami, podobnimi zvezdam na nebeškem svodu. Slaba luč, skozi platno mrleča, je kazala, da vodja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | On je djal k' njim: Sató vſaki vuzheni Piſsár v' Nebęſhkim krajlęſtvi je enaki enimu hiſhnimu Goſpodarju, katęri is ſvojga ſhaza |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam taku godilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi |
| Biblia (1584): | kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak |
| Ta male katechismus (1768): | te sprave? Ke je Kristus na S. Kriſhu sam Ozhetu nebeshkemu ſa nasheh grehov volo gorivofral, inu ke se tudi skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh, katire mene, inu uſſe Svetnike bres prenehanja nasituje v'nebeshkemu ſvelizhanju. En mahi, mu pametim uſhivaj ta svejt, de tebe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | usumu nebeshzhomu poradishu bel vtei semli ol vodi alpa uluſti inu vognje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jeti, inu per nemu pomozh iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o koka delezh ſmo od povsdigneina tuoiga ſerza pruti tvoimu Nebeſhkimu Ozhetu inu od tvoje ſtanovitnoſti v' molitvi odlozheni! Saturei vuzhimo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na smiſlimo na negove belede, katire je on h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu govoriu: Pater, non ſicut ego volo, ſed ſicut tu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu ſvoje shelie sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vode obvary, inu vſim virnim kershenikam shivim , inu mertvim v'nebeſhkimu krayleſtvu vezhnu shivlenje, myr, inu pokoj miloſtvu dadejli. Naſhiga Paſtirja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tam njegóvo ſmèrtno shaloſt vidili, inu njegovo ſèrzhno molitu k'nebęſhkimu Ozhętu saſliſhali. Na trętjo Nedęlo bómo my naſhiga Odreſhenika pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino poboshnoſtjo je Marija pazh v' tempelj boshji ſtopila, ino nebeſhkimu Ozhetu njegoviga edíniga ˛Sina v' narozhji srozhevala, to ſe ne |
| Genovefa (1841): | pomaga, de bi k njemu, k pravſmu in edinimu ozhétu nebéſhkimu ſrézhno priſhli in njegovo oblizhje glédali! Ne posabi tudi kake |
| Biblia (1584): | GOSPVD. Natu je on rekàl: Satu je vſaki Piſsarn, k'nebeſkimu kajleſtvu vuzhen, glih enimu Hiſhnimu goſpodarju, kateri is ſvojga Shaza |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs |
| Sacrum promptuarium (1695): | djaina vſeli, inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svateishe S. S. S. troize sedei prosim jas oh moi nabeshzhi Ozha: dabi te tvoi venkei isbrani sin same prosou dabi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe prosim N. N. jas taba prosim o moi nabeshzhi Ozha inu skues use sakar sim shie tabe prosou: noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu skues tu sveto sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sasushenje tvojega pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad ano velko navarnastio Frihtati. Te so Shegen katierega ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim Amen. 5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla k' nebeshki zhaſti goriuſeta. 2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus enu shaloſtnu premiſliluvaine smalan, inu naſhu ime v' ti Nebeshki vezhnoſti sapiſſanu biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'zele mozhy. 3. Ko bomo mogli vmreti , Dei ta Nebeshki kruh Tedei vreidnn prejeti, Tak se nabo naſh Duh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtanete. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpod Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvojga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sa vſe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | v' jutru goriuſtane. Jeſt tebe sahvalim, o Goſpog Bog, Ozha nebeshki! ſkus JEsusa Chriſtuſa tvoiga lubiga Synu Goſpuda naſhiga sav vſe |
| Divica Orleanska (1848): | na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo hčer, ne moč peklenska |
| Divica Orleanska (1848): | ta epiškop modri, in vi vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu |
| Divica Orleanska (1848): | vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo je, de imamo nebeški mir. 2. Lepo je, de imamo eno vero svojih očetov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Lena z zavzétjem sterne roké in reče: „Oče nebeški, kaj si je to? To je perva pésmica, ki se |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vedno stanovitin ostati, in vedno boljši biti zamogel. — O Bog, nebeški Oče! ki si nam življenje svetnikov za izgled, kteriga imamo |
| Deborah (1883): | slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno stran mu leže Rafael |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | jim je prineslo mir božji v hišo in pa blagoslov nebeški. |
| Revček Andrejček (1891): | 3. Vodeni par upregajo za konja pred vozé, In blisk nebeški uklepajo, da nosi jim željé! Na zobe luni gledajo, pot |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu je djal: Vſaku saſajenje, katęru ny mój nebęſhki Ozha saſadil, bó s' kórenam isruvanu. 14. Puſtite jih: Ony |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Pr. Kdo bo naſs greha varvu? Od. Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Kdo nadlog? Od. Tudi Buh Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Ozhe Nebeſhki! ti nam poshegnej Lete Nauke, katire ſmo ſe uzhili, Koker |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | temi eden per drugim zhuli, kar ſtoji angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tako je bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' nebeſhki ſvetlobi ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta |
| Genovefa (1841): | dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi ſina, ki mu je po vſe enák. Pa |
| Genovefa (1841): | ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte vi vezh, kakor oni |
| Genovefa (1841): | in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do |
| Biblia (1584): | pak odguvoril, inu je djal: Vſaku saſsajenje, kateru nej moj Nebeſki Ozha saſsadil, bo vunkaj iſtréblenu: Puſtite je, ony ſo Slépci |
| Sacrum promptuarium (1695): | od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni |
| Divica Orleanska (1848): | zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski |
| Valenštajn (1866): | poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi, v'katiri |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kerſhanſki Poſluſhavzi! Kdó je nar vezh notrajnih ſladkóſt, nar vezh nebęſhkih tróſhtov, veſsela ſvętiga Duha, masila gnade boshje, inu zhe ſmęm |
| Tine in Jerica (1852): | Jožek. Ali bi ne smel tudi jaz enkrat z nebeškim očetam govoriti? Mati. Bi, še clo ga moraš jedi prositi |
| Maria Stuart (1861): | vzderžal ni, Z močjo je stopil skoz zaperte vrata, Z nebeškim veličastvom v ječi stal: Tak stopil k meni je nebeški |
| Maria Stuart (1861): | ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel obsijan z nebeškim svitom Prikaži se ji v grobu temne ječe. Burleigh. Kraljica |
| Sveti večer (1866): | Bodi-si da je podoben živali, vendar je bolj soroden angeljem nebeškim. Res je, da v joku na svet pride, da mora |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Molitev po sv. obhajilu: Premišljuj nekoliko časa ljubeznivo združenje z nebeškim Odrešenikom, obudi živo vero v njegovo pričujočnost. Zahvali ga za |
| Biblia (1584): | sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati |
| Biblia (1584): | mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal |
| Ta male katechismus (1768): | sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſe nadluge niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pri zdravji in dobri moči, de bi še veliko za nebéško kraljéstvo in izobraženje svetá storili! Peter Musy. Spet nekaj za |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prišel v večno življenje, kakor si Ti s križa v nebeško veselje Svojiga Očeta prišel. Pred Tvojim križem na tla padem |
| Roza Jelodvorska (1855): | do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo |
| Maria Stuart (1861): | noč peklenske jame? Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako Nebeško srečo sem od sebe vergel! — Zveličan duh na grozno gre |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost. Ko Hifaks stopi na dvorišče, se ga kar prestraši |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival nebeško veselje in poslušal petje angelskih glasov? Da bi jaz, ki |
| Ferdinand (1884): | ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo je prenašala blaga grofinja hude bolečine; nič pozemeljskega ni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' peſmih prepéval. Nam vſim je to vézhno kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém, jih bo shelélo va-nj priti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je nebeſhko kraljeſtvo. “ S' ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni mozhí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je en zhlovek |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je imel, inu ga je kupil. 47. Şpet je enaku Nebęſhku krajljęſtvu eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho je on govóril k' njim: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe je Nebęſhku krajlęſtvu pèrblishalu. 8. Osdravlajte tę bólne, obudite tę mèrtve, ozhiſhujte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 31. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil rekózh: Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njih Ozhęta. Katęri imá vuſhęſha sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri yſhe dobre shlatne kamène. 46. Katęri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr on. 12. Od dnęv pak Joannesa Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal |
| Sacrum promptuarium (1695): | Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs |
| Biblia (1584): | drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je djal: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Shenfovimu sèrnu, kateru je enZhlovik vsel |
| Biblia (1584): | vſe kar je imèl, inu je taiſti kupil. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih eni Mreshi, katera je v'morje vèrshena, s' |
| Biblia (1584): | Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te |
| Biblia (1584): | on. Od Ioanneſa Kàrſtnika dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi |
| Biblia (1584): | Krajleſtvi. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en |
| Biblia (1584): | je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na |
| Biblia (1584): | njega Vejami. ENo drugo prigliho je on k'nym govuril: Nebeſku Krajleſtvu je glih enimu Qvaſſu, kateri je ena Shena vsela |
| Sacrum promptuarium (1695): | put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od |
| Astronomija (1869): | 35.) in skoz podnožišče Z' opazovalca o, potem skoz tečaja nebeska P in P' potegnjen krog ZH'Z'HZ, je ta krog meridijan |
| Astronomija (1869): | poldnevnik napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih |
| Astronomija (1869): | kterim kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi |
| Astronomija (1869): | čez 24 ur na tem istem kraji zopet videli. Na nebeskem globusu je poldnevnik napravljen iz médi in v njem se |
| Astronomija (1869): | bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in |
| Astronomija (1869): | širokost kacega kraja, določimo njeno lego na zameljskej obli. 42 Nebeski globus. Do sedaj smo popisali in omenili precej veliko število |
| Astronomija (1869): | črte na nebu, in v tem obziru nam bistveno služijo nebeski globusi. Taki globusi, ki merijo v premeru 3, 4, 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bit' nehali. Mé vošmo skupam še vošit', Al konca bilo nebi; Naj torej h krajcu sam perstav' Kar kdo še voši |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne bil hraneval? Da je nikoli nisem dobil, zdaj tudi nebi imel tako spačenega otroka na glavi. Ne, ne! Bila je |
| Ta male katechismus (1768): | ali aku be eden menil, de je kersten, inu be nabil, koku be se imel pomagati? Skus Kerst teh ſhellá. Koku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal. Kader kaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſam sheleu tiſtiga sa naſhu isvelizheine piti, sizer bi ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhudit, sakaj, aku bi nabiu Chriſtus tiga ſturiu: habitaſſet in infemo anima mea. Govory David |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi negova duſha tudi vekumei naſrezhna bila, aku bi nega nabiu Chriſtus od ſmerti sbudiu. Vedelu je tudi veliku drugih, kie |
| Sacrum promptuarium (1695): | krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi nebil imel shene vſeti, sakaj ſi dobru vejdil, de ta kateri |
| Sacrum promptuarium (1695): | glidi ga bolie, sakaj nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | be bla jeſt uſſe shaze tega svejta imella, be vonder nabla nekol na taiſte moje serze natveſila. Uſſe polahkanje moje dushe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | andohtliv, inu njega posebne sluſhabnek bil, nad katirem be jeſt nabla enu posebnu gorijemanje v'dobremu ſamirkala; ſakaj on pomaga ſlo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mizam sem billa jeſt reshena, kar be se jeſt nekol nabla vędela, ne fnalla od njega proſſiti. Jeſt sé naspomnem, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be nabla Mate Syna Boſhjega poſtalla, aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ravnu ſatu sem jeſt zel malu naperjatlov imella, katiri be nabli mene mogli terpeti. Uſſi, katire sem ogovorila, so se toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatu, ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash |
| Biblia (1584): | tu: Ieſt hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite de S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli Satu, katiri je mene tebi isdal |
| Ta male katechismus (1768): | svejtu uwejſhati, ſhvot kashtegati be blu mogozhe, ke b' hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejtu she ni nezh godilu (ſvunej greha) kar bo Bogu nablu dapadlu. Buh ima svoje zile inu konze , katire zhlovek naſapopade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | aku be zhiſtoſt, inu Divishtvu pred drugem meni narbel lestnu nablu. Al tudi jeſt be rajshi nabla othla to veliko, inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv jesih noter vſte vliv? je skvshano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit date streliti knabo mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vasi navish ti bosh shlishov noi vidov strashnu; rezhi databei knabo praſtati: ti bosh ves nagvenam svete inu ves sese dan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiu to oblubo dershati pa tu Merklei da natisham da knabo an zbovak vedou o |
| Ta male katechismus (1768): | ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj |
| Ta male katechismus (1768): | nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader is njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo viruvov, inu bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata nabo neshzhier jesu, Asslro † Asslro † Asslro † Alpa † Kassma † Kashpar † Melhar † Balteshar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan: ja peſtim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se dnarji dobojo: tu ti nekoli navarjemi: hudizn tabe nekoli naboda dnarjov pernesov: aI knaboda skues bosjo mueezh pergnan hudizh je |
| Biblia (1584): | na njega poloshiti, on bo Ajdom Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah |
| Biblia (1584): | Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj |
| Biblia (1584): | napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. INu pèrgudilu ſe je, kadar |
| Biblia (1584): | Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje |
| Sacrum promptuarium (1695): | tedaj ti de bosh ta dober, fliſsin, inu ſvejſt: taku nebò treba vſaku lejtu tebi drugiga Gospodaria yskati, sakaj v' tem |
| Sacrum promptuarium (1695): | menili de je ta pravi, inu v' tej vishi ſe nebó nezh hudiga ſgodilu: greſta, ga skoppata, inu nagauge ga shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera je bila vſe kar je imela sapyla, meneozh de nebo dolgu vezh shivela, en ſam Koſhuh je bil ny oſtal |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral, te mlade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhje gnade bel k'nuzu sturè, de tvoje pogublenje strashnu nabode. Is enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravel. Kar je tebi od Boga ſa plazhilu perpravlenu, se nabode tebi na vekumej oduſellu, de be se le ſa en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi pomaga, kader se v' premishluvanju goriderſhish. 2. Nobedn dan nabode tebi prov od rok shl, zhe nabosh svojem dellam |
| Kratkozhasne uganke (1788): | s' tabo na enemu ſhaklu ſtojy, tebe klofniti v' ſtanu nabode. Koker hitru vadla ſtojy, tok uſami en ſhakl, ter njega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | grehu umerjesh, vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Nobeden nabodi tebi perjatl, katire is viro perjatl ni. Vogibej ſe krivovirzov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi navirn, temuzh virn. Thomash je odgovoruv, inu k'nym djav |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu nebodite kakor uni hlapzij, katirim nyh Gospud je bil reſtalal shlushbe |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nim daoni mene knabojo moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | isto Jesvsavo kerjo dabo savse moje sovrashenzhe dora da oni knabojo trenei moli kvati al sakati bel vpehniti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prad vso zobernijo noi taiſtmi noi prad shpenſtam daoni mena knabojo moli mena an fovsh vrtl venka srezhi o vi lubi |
| Ta male katechismus (1768): | Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pak se pred to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti morash |
| Biblia (1584): | leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje mogla premozhi. Inu hozhem tebi dati Kluzhe tiga Nebeſkiga |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi |
| Sacrum promptuarium (1695): | gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt, & non faciunt. Inu de nebote preshlishali: Medice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Rajmno prov pridejo meni dobre poshte od mojega Gospoda! Jeſt nabom tebe ſapuſtila, al Hodi ſa mano. XLII. POSTAVA. S. Joſhefa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Letu ſim vam v' pripoviſtah govoruv. Pride pak ura, de nabom vezh s' vami v' pripoviſtah govoruv, temuzh ozhitnu vam bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | boſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet njegovi Jogri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pred uſſimi zhaſſami ſim jeſt ſtvarjena, inu da perhodne vezhnoſti nabom nehala biti, inu v' timu ſvetimu prebivalſhu ſim jeſt pred |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſmo mi videli. On pak je k' nym rekuv: aku nabom v'njegoveh rokah prewodenje teh sheblov viduv, inu aku mojega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojla poſlati, de ſe boſte od njeh naſitili, inu vaſs nabom vezh v'saſramotenje teh Ajdov dav: pravi ta uſſigamogozhni Goſpud |
| Sacrum promptuarium (1695): | hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaſſu: je JEsus k'ſvojem Jogram djav: enu majhenu, inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu , inu boſte mene videli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je tu, de on k'nam pravi: enu majhenu , inu naboſte mene videli: inu supet enu majhenu, inu boſte mene videli |
| Kratkozhasne uganke (1788): | namorete, imate prov; al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali; ſhleht rezhy se bres uka, bres |
| Biblia (1584): | nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa |
| Biblia (1584): | Iesaiavu prerokovanje, kateru pravi. Vy bote s'uſheſsi poſluſhali, inu nebote saſtopili: Inu s'videzhimi ozhima bote vy vidili, inu nebote |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote lete premishlovali, inu te lepe nauke dershali, gvishnu ſe nebote grevali, sakaj bote dobru na dushi imeli, katiru vam daj |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti |
| Sacrum promptuarium (1695): | prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi bugat, de nebote shlishali, kumaj je tebi, sakaj nej ſi poprej premiſlil, sdaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | shelite she bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator |
| Sacrum promptuarium (1695): | obedite parentibus veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati |
| Sacrum promptuarium (1695): | vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabei bodam utei shriſti podiizhov: al utam preguevare dati knabosh taku mienov kaker druji aboutni mienejo: ani |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi to figvro al karaktar |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posrezhi, shvo noi so vse pramagali: pamerkei moi Kriſtian dakshlehtomi knabosh te boshje gnade sanvzov: vboshiei gnadi noi kdoromi sepamorash nanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh prov ( koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pesh, varnu govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | savupam od tebe tu narbulshe moj Syn! inu de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou tudei nash mou ebene perkasni. |
| Biblia (1584): | dan, kakòr vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi |
| Biblia (1584): | vreme, sakaj Nebu je erdezhe inu shaloſtnu. Vy hinauci, tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo. 33. Eno drugo pèrgliho |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ter nad njim obſtal, ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim |
| Genovefa (1841): | tlà padale, smersovale, „o edina iſ kriza ognja, — kakſhen dár nebá bi mi bila! Tako mi bo pa v ſrédi derv |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na hudobne mesta, ino mesta |
| Astronomija (1869): | polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej polobli neba. Po takem razločujemo tudi severna in južna sozvezdja ekliptike. Starodavna |
| Zlatorog (1886): | Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi |
| Pozhétki gramatike (1811): | gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v' mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga |
| Genovefa (1841): | dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni |
| Genovefa (1841): | sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plajš za večernice i. t. d. (Vespermantel) 20 gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | hipe svojiga telesa, in zamakni se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino misli povzdigoval k Bogu; je premišljeval lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pustite podučevanje drugim. ”” V tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih |
| Biblia (1584): | pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil, inu je dal te Kruhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham, inu sheno hisha |
| Ta male katechismus (1768): | Efeſ. 4. Kaj ta sheste artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja |
| Ta male katechismus (1768): | Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: Kadar ſe vezhęr ſtury, pravite vy: Jaſnu bó, sakaj Nebú je rùdęzhe. 3. Inu s' jutraj: Danàs bó hùdú vreme |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je dal tę |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra S. Shegen katieriga je Jesvs Kriſtvs isrekov zhries nebv inoi samlo zhries svnzei inoi lvno zhries sbiesde inoi planete |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse notra gibla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove pod nebam. Satorej usemite boshje oroshje , de boſte mogli v' hudimu zhaſſu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami. She eno drugo pergliho |
| Genovefa (1841): | vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiti k delu in ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zračen kraj. O lepim vremeni naj ostane ponoči pod milim nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ni kakor navadna vojska, de sovražnik nad sovražnika pod milim nebam plane in se bojevati začneta — Laška vojska je vojska zoper |
| Divica Orleanska (1848): | njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam se sprehajati. 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je |
| Biblia (1584): | vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu, de Ptice pod Nebom pridejo, inu prebivajo pod njega Vejami. ENo drugo prigliho je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in pêklo je, da ni bilo za sterpeti. Pod milim nebom je bilo ravno ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę ſmèrti v' sęmlo. Tedaj ſe je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi pač minule ure, ktere sem tukaj |
| Biblia (1584): | inu vſe kar boſh na Semli savesal, tu bo v'nebi tudi savesanu: Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu |
| Biblia (1584): | Inu vſe kar boſh na Semli resvésal, tu bo v'nebi tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de skus Boshio mozh Vſe stvarjenu na sveiti, Inu na Nebi de ta luzh, Kadira dan resſveiti, Svesde, luna, no vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nàr bólſhi, ta nar bogatiſhi Ozhe na semli inu na Nębi vaſs je sdajzi po vaſhim rojſtvi v' narozhje tę nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu |
| Ta male katechismus (1768): | temu tesnemu, inu ostudnemu kraju ſdellu, koker de be na nebu vezhne sladkuste is Xtusam uſhival. Tu kader so bli mashneki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z besedo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču |
| Valenštajn (1866): | vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo |
| Sveti večer (1866): | straneh v kodrih vili — je gledal dolgo časa molče proti nebu; spregovoril je potem mirno: „Da, moji predragi otroci! skoraj bomo |
| Astronomija (1869): | le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah |
| Deborah (1883): | v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je |
| Ferdinand (1884): | vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja. vo la. koker, na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Is go di. ſe. tvo ja vo la. koker. na. ne bu. to ku. na. Sem li. Daj. nam. dans. naſh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | 3) Sgodi, ſe, tvo ja, vó la, ko kèr, na, né bú, tó kú, na sem li. 4) Daj, nam, danás |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vjetim Judam dati slate ino ſreberne poſode, ktere je bil Nabuhodonosor is tempeljna poropal. Tako je priſhlo veliko ljudſtva nasaj na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovih grehov sgodila, ravno taka ſe je tudi Judovſkimu kraljeſtvu. Nabuhodonosor, Babilonſki kralj, je priſhel ſ' ſvojo vojſko v' Judovſko kraljeſtvo |
| Sacrum promptuarium (1695): | klagovajne te shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej |
| Lohengrin (1898): | v propast! Miroslav. Oj vi, ki ste pahnili me v nečast! Božji vam sod se je z lažjó prevaril, Zèl vas |
| Lohengrin (1898): | Ortruda. Bogóvi silni! Pomagajte osvéti! Kaznujte jih, ki vam tvoré nečast! Okrépite me v službi vaši sveti, Odpadnike pahnite vse v |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari |
| Divica Orleanska (1848): | več. Karol. Preskerbi ga. Prestola žlahtni pevci Zapustiti ne smejo nečešeni. Neplodno krono nam oživi petje, In z vencam jo preplête |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne, kér ženske posebno pozimi v nje prat hodijo, in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | napčniga vremena; od pregorke ali pa od premerzle smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | seno iz močirnih senožet, ali mokro domu spravljeno, plesnjivo ali nečedno, prašno, blatno ali sicer pokvarjeno škodje; molznim kravam je škodljivo |
| Tiun - Lin (1891): | so na nekakšnem odru kazale plesalke svoje več ali menj nečedno skakanje, ondu so razgrajali kačji zagovarjalci in glumači, |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pojdesh v'hisho te vezhnoſte. Hodi ſà mano. XXIII. POSTAVA. Nezhemerna bojezhnoſt teh ludy je enu praſnu strashenje. 1 Nekol nabosh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | serzu veſſellil, zhe sé le enkrat te naunzne sodbe, inu nezhemerne bojezhnoſte teh ludy premagal. Ta nar porednejshe strah notshe nezh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mar, koker ſa mene samo, inu ſa mojega Synu. Na nezhemerne, praſne re- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | drugi jima jih je napravil, kot jest, ki sim dostikrat nečimerniga veselja iskal. O Jezus! daj, de bom Tvoje in Tvoje |
| Roza Jelodvorska (1855): | te ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | raj molčé vodjam svoje stranke pridružijo, kakor de bi z nečimernim klepetanjem dragi čas tratili. Gosp. Rotar tudi misli, de poslanci |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Boga ſtury: huda pak, katira zila na poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila |
| Tine in Jerica (1852): | bi ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj otroka z lepotičenjem ne razvadi |
| Deborah (1883): | vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro delo storiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy, inu te gubish ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Nezh naposhlushaj, kar poshtenoſti shkoduva, kar k'nezhemernoſte sluſhe, kar zbaſt, inu reſglas svojega bliſhnega preterga. Na okusi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katira nezh drugega naſhnelly, koker tu posvejtnu lubiti. O poredne nezhemernoſte tega svejta! o koku pozh serza teh ludy draſhete, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhaka na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri |
| Rudninoslovje (1867): | na ploskvah P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nazhiſti, inu ſe okuli vlazhjo, debi druge sapelali, inu ſvoje nazhiſte shelie naſſitili. Bedijo po nozhi ti oherniki, kyr miſlio, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu koslov kry, inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei dvshizi dnadlov inv vsmilan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. |
| Biblia (1584): | Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako bolęsen, inu |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem saterte, temuzh ſo ſhe le smiram toliko |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe ni mogel |
| Biblia (1584): | tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu |
| Biblia (1584): | katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka nezhiſtiga neſtury. INu Iesus je od unod vunkaj ſhàl, inu ſe |
| Biblia (1584): | nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo djali |
| Biblia (1584): | uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria |
| Biblia (1584): | inu resouméte: Kar ſkusi uſta notèr gre, tu neſtury zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene, inu katiri s'mano skupnaſpraula , ta reſſiple. Kader ta nazhiſte duh is zhloveka vonkejgre , tok on ſuhe kraje obhodi, inn |
| Biblia (1584): | poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik ſi vſe perterga, de lę nà kup grabi: en nezhiſti óſſra ſvoj myr, ſvoje premoshenje, ſvoje sdravje, de lę vshiva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | sebi v izrejo ali podučevanje zaupano osebo zapelje, da tako nečisto delo stori ali terpi, in sovodstvo, ako je bila po |
| Ta male katechismus (1768): | 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | snaſheine shely zhes nas goſpodarit, inu naſh kral biti; ta nazhiſtoſt pravi: jes bom per vas kraluvala. His ego non ſerviam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vultis mihi dare? Kai ozhte vi meni dati? na sapelale. Nazhiſtoſt, preſhiſhtvu, vbijeine, vſtreleine, prebodeine, shkodlivi, inu kervavi shudi, nasveſlu zhesdavaine |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jesa tega zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vsętnoſt, jęso, lakomnoſt, nezhiſtoſt, katęre zhes mene goſpodario, inu vſmili ſe zhes mene, o |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | s' ptujim blagam. Zhe je bogat, je on vùſs v'nezhiſtoſt pogrésen, on hódi od jutra do vezhera okroóg, inu ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lakomnik, ne en sapravleniz; mene ne lomi ne jesa, ne nézhiſtoſt, ne névoſhlivoſt. Zhe ſim na tę malopridne ludy hud, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'tatvini, h' kupleinu vkradenih |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poprej praveli, inu prizhuvalli. Sakaj Bog naſs ni poklizav k'nazhiſtoſti , ampak k'ſvetuſti v'Chriſtuſu JEsuſu naſhimu Goſpudu. Evangelium S. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar v'poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa |
| Zlata Vas (1848): | vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ty nimash uwyati. 6. Ty nimash preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ty nimash kraſti. 8. Ty nimash krive prizhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | shivel. 5. Ti nimaſh vbijati. 6. Ti nimaſh preſhuſtva, ali nezhiſtoſte tribati. 7. Ti nimaſh kraſti. 8. Ti nimaſh krive prizhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti, tukaj kakôr oſtudne sverine ſvoje nezhiſtoſti, inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi hudobniſhi, ino sa Boga vezh ne marajo. V divji nezhiſtoſti ſo veſelja iſkali, ino eden drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše svoje iznenada napaden od nekega hudobneža, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim je |
| Gozdovnik (1898): | Poprej je moral pa še nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam |
| Robinson mlajši (1849): | eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer tako; da bi |
| Oče naš (1854): | in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vaša pratika v naše kraje prišla. 26. Kozoperska se je ne deleč od Radgone v fari sv. Petra žalostna nesreča dogodila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spolnitve konkordata doveršijo. — V fabriki (predivnici) v Trumavu poleg Badna ne delječ od Dunaja se je te dní kolera s strašno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | 300 korakov prav varno streljati. — V Cincinati so imele žene nedavnej velik zbor in so se pogovarjale o ženskih pravicah; vsaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | obiskat. Od tod gré v luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ukaz je menda nasledek tistega hudodelstva, po kterem je bil nedavnej profesor dr. Briccio na ulicah umorjen. Pismo iz Milana v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ljubl, hranilnici (Sparkasse) je bil v pondeljk izvoljen gosp. Janežič, nedavnej izvoljeni mestni kasir. Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa |
| Divica Orleanska (1848): | kralju sim priskočil na pomoč. Burgún. Bandero njeno belo sim nedavno V sovražnih gostih trumah veti vidil. Dünoa. Gorjé! Kje bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | namreč siloviti napadi ponoči domú gredočih ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo stala gerda baba, blizo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno kar nam jih je bil kovač prinesel. Mogel sem mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | še nekaj gotovega zaderžuje pred zaželeno smertjo za Kristusa in nedavno mi nisi hotel povedati, zakaj me v vsi naglici pošiljaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſôb? S. Shimn, na njegovi ſhâgi. Kaiſen Svetnik prov kriſha nadela? S. Andrej; ke svoj krish po ſtrani derſhy. Katir je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | she ſdej pretepajo, inu ſhlofajo, ter si nobena, nobene veſty nadela. Use mene dolitlazhe podnevi, inu po nozhi; al le zhakajte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to narvezhe |
| Tine in Jerica (1852): | Tine. Ko bi le jutri nedelja ne bila! Fajm. Zakaj? Tine. Zavolj drugih oklicov. Fajm. To |
| Tine in Jerica (1852): | pred. Jerica ima zdaj svojiga stariga očeta in — malo dete. Nedelja je. Tine ni šel v cerkev, njegova mati tudi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V. (Konec. ) Prejde petek, in sobota prejde, Rano dojde pa nedelja svetla. Car na lov se spravlja na planíno, Ter pokliče |
| Čas je zlato (1864): | vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek ptujec z veselim naznanilom. ” Naslednjo nedeljo, bila je bela nedelja, obhajal je duhovnik Dijonizij s posebnim privoljenjem v Miriamini sobi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | denes vsaj ne smejo hudi biti, ker je prva adventna nedelja; ta sveti dan naj ti vsaj mir dadé. To se |
| Astronomija (1869): | sreda črko B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem |
| Astronomija (1869): | n. pr. vnebohod vselej 40 dní po velikej noči, binkoštna nedelja (duhovo) pa 50 dní. 68 Oseka in plima. Ker razni |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | Mož, kam pa gremo? « ga vpraša žena. »Vsaj danes ni nedelja, ni somenj; mar si take dobre volje, da nam hočeš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati svojo vęſi ſgrevati, inu spokoriti, inu ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tedn (zhe oppravki perpuſtę) en dan se iſvoliti (ſna rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi ſe kaj vezh navuzhili, kęr na laſh ob Nedęlih ali prasnikih kakuſh- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drusiga ne. Pipizo v uſtih pa v roki novize ob nedélih po poldne; — tako bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ene Novíce imela, ki bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge |
| Zlata Vas (1848): | do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni bilo ne kvart v kerčmah ne kegljanja na kegliših |
| Zlata Vas (1848): | odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In dovolil jim je; zakaj zavoljo |
| Zlata Vas (1848): | kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola |
| Zlata Vas (1848): | ali pa najeti pri sosedu. Kadar je kerčmar Vampnek ob nedeljah prazne klopí in mize svoje gostivnice ogledoval, se je skorej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razumni, pridni, dobri, radovoljni in pobožni ljudje prebivajo, ki ob nedeljah in. praznikih bolj pridno k Božji službi pridejo, ker se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je |
| Tine in Jerica (1852): | to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in praznikih v cerkev, ali h kaki teti, je dete |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v'sakon ſtopiti ta ſveti zajt, koker od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna dershati. 2. Brani |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | le bojiſh kaj sgubiti, takrat ny vezh ne prasnjka, ne Nedęle sa tebe, ne boshje, ne zerkovne sapovdi te vezh nasaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | VI. 9. De my tadanaſhi veſsęli Prasnik tę ſvęte Velikanozhne Nedęle nar popręj k' ſpominu Chriſtuſoviga gori — vſtajenja, drugizh tudi sa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sekrita nai ti mene o lubi Gospved Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt inv mvezh boshjo vsabe |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan oteklino zmivati. Potem se je začela . Čez 3 nedele sim pa zapazil, da se je v oteklini gnoj nabral |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklino tako dolgo zmivati, dokler ni zdrava. Ako čez 3 nedele oteklina ne zgine, je treba zmivanje opustiti, in kakor hitro |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | (Od velike sabote do 1. nedelje po binkoštih. ) Vesêli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si ti |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do adventne nedelje. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sa murve. (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pomnili. Dvakrat smo bili v teh dnéh hudo prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in |
| Zlata Vas (1848): | Ožbalt iz vojske domú pride in kaj ljudjé govorijo. V nedéljo po poldne je bilo in v Zlati Vasi so mlajši |
| Zlata Vas (1848): | vino je žvepljal in ga s svinčenim sladkoram sladíl; vsako nedeljo je godce najél, de so mogli prav okrogle gósti. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naše učilnice in pisarnice bil vpeljan. Tega smo se pretečeno nedeljo živo prepričali, ko smo od Negovske gospóske sledeče oznanilo v |
| Zlata Vas (1848): | Kakó si Ožbè prizadeva, pa vunder nič ne opravi. Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa soseska zbrala; zakaj prédla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pelja, ker ima v Hočah pri kristjanih nekaj opraviti. „Zadnjo nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na eno inu dvejſeto Nedello po Winkuſhtah. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na Efeſarje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | letu ſture, inu ta Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ponishan: katiri ſe pak ponisha, ta bo povikſhan. Na enajſto Nedelo po Winkuſhtah. ranje is 1. Piſma S. Paula Apoſt. na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtelna na |
| Zlata Vas (1848): | ob nedeljah v šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi” se imenuje nova slovenska kniga, ki jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | visocih in nekoliko obokanih (velbanih) ognjiš potreba ne bilo. (Praški „Nedeljni list”). Konjsko meso zdrava in tečna jed! (Konec. ) Kje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim |
| Zlata Vas (1850): | resnico govoriti. ” Napravi se tedej eno nedeljo po prazniško; dene nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram okovano, in korači |
| Astronomija (1869): | nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se lahko toliko koristniga naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel lep |
| Pozhétki gramatike (1811): | je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il a fallu, treba je bilo Pretekli prejſhni. Il eut |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli dokonzhan. Je me repentis, itd kaſál ſim ſe Pretekli nedokonzhan. Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe Pretekli prejſhni. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | e Ils eurent, ſo imeli, e, e Pretekli doveren zhaſ nedokonzhan. (*) J'ai eu, ſim imel, a, o Tu as eu, ſi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous finîtes, ſte Ils finirent, ſo konzhali, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai fini, ſim konzhal itd. Tu as fini, Il a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous rendîtes, ſte Ils rendirent, ſo vèrnili, e, e Pretekli nedokonzhan. J'ai rendu, ſim vernil itd. Tu as rendu, Ils a |
| Pozhétki gramatike (1811): | bil, a, o ſmo ſte ſo bili, le, le Pretekli nedokonzhan. J'ai éte, Tu as été, Il a été, ſim ſi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi jagne, na katirimu ni obeniga madesha bilu. Terpeu je |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi! o vſmileni Odreſhenik! o ſlatki JESUS! kai ſi ti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | JEsuſa Chriſtuſa, katiru nam sdei kashe, sa koga je ta nar nadoshniſhi tu nar vezhi terpleine, inu to nar britkeiſhi ſmert |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | de je ta nar krotkeiſhi Goſpud sa nas punterje, ta nar nadoshniſhi JESUS sa nas greſhnike, ta nar vezhi perjatou sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greh od tiga ſveita. S' katirih beſed vidimo, de tu nar nadoshniſhi Jagne Boshu Chriſtus naſh Odreſhenik ni terpeu sa ſvoje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhigaJEsuſa Chriſtuſa, per katirimu ozhmo dalei premiſliti, kai je ta nar nadoshniſhi, ta nar pravizhniſhi, ta nar ſveteiſhi Syn Boshji sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi delamo, kader smiſlimo de ta vezhni Syn Boshji, ta nar nadoshniſhi, ta nar ſveteiſhi eno nar krivizhniſhi, nar shpotliviſhi, nar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Gaſhper. Zhe je kej faleniga, naj Matizheka primejo. Jeſt ſim nedolshen. Matizh. Gaſhper ! Budalo. G — Gaſhper ! Baron. Al vaſs hudizh moti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus kriv, sakaj ga je hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtirzhika ſhe tako ubosiga v' hóſti; ljubi ga, zhe je nedolshen. Ino ravno ták je bil David. Na paſhi per ovzah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi vprizho vſiga ljudſtva roke umije, ino rezhe: „Jas ſim nedolshen per kervi tega pravizhniga, ví glejte! “ Ino vſi ſo savpili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa ga je bilo, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tako vnet sa vſe dobro, tako mil ino uſmiljen, tako nedolshen bres ovinkov ino svijazh, tako miren, tako voljen savoljo dóbriga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pastirčika še tako uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | v mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv ravno velkv je tvoje S. terplenje inv tvoja S. nadovshna smert katiero si- |
| Genovefa (1841): | ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri deſiravno pertlizhni, ſe vſak perkloni, de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo konz terplenja, ki ga mora nedolshna shivina po ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna pa gotova pomoč zoper hudo kugo, ktera kjer koli se |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Nič prida se mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si |
| Divica Orleanska (1848): | Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Novo-Celjske grajšine, in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | se mi, kakor de bi mi kaki vikši glas rekel: Nedolžna je. Tega si sicer jaz ne znam razložiti, pa tudi |
| Biblia (1584): | hozhem miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód tę ſabbóte |
| Genovefa (1841): | vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ nékaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne shivali pomorili, sato, ker je njegoviga ozheta tako delati vidil |
| Zlata Vas (1848): | so Ožbeta opravljivca in hudobnika zmerjali, ki hoče sebi čast, nedolžne ljudí pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vošili, de je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali |
| Blagomir puščavnik (1853): | in se jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod |
| Ferdinand (1884): | od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko nedolžniga veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moj Moric”! mu serčno Mina zaverne, „rabelj vtegne še kteriga nedolžniga obesti, kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On |
| Stric Tomaž (1853): | tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je vžgalo s krepostjo, ter ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de so bedasti, kér se res niso |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo |
| Tine in Jerica (1852): | je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Milostivo se je na nas ozerl, in je po nedolžnim golobčiki velike in čudne reči nad nami storil. Njemu bodi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Straſhna krivíza je priſhla is pleſa. Pa zhe tudi mezh nedolshnimu glavo odſéka, zhednoſt vender ne oſtane bres plazhila, kakor greh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe ne bo mende ſlediti; ino vem, de boſte raji nedolshnimu perſerzhnimu Janesu enaki, kteri je na perſih Jesuſovih ſlonel. |
| Genovefa (1841): | Bólje je zhlovéku v puſhavi seliſha in korenine jéſti in nedolshnimu biti, ko Genovefa — kakor v grofovſkim gradu s Gôlam obilno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zlatarju je bilo zdaj jako žal, da je nedolžnemu fantu toliko krivico storil. Hitro ga zopet k sebi vzame |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | rebra in mu pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden |
| Biblia (1584): | Farji ob Sobbotah v'templi Sobboto preſtopajo, inu ſo viner nedolshni? Ieſt pak vam povém, de je tukaj, ta, kateri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | farji ob ſabbótih v' Templi ſabbóto prelómio, inu ſo vèndèr nedólshni? 6. Jeſt pak vam povęm, de je tùkaj en vękſhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rèzhe Joshefa v' jezho vrézhi. Pomiſlite to, ljubi otrozi! Jaki, nedolshni ino vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsame kruh, ino ſe déla nedolshniga, kakor ſo uni bili nedolshni, ter vpraſha po hinavſko: „Goſpod! ſim mar jas? “ Jesuſ, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe |
| Robinson mlajši (1849): | še delje nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | padem, in jokal bi, ako pomislim, koliko si mogel Ti, nedolžni, terpeti! — Šest ur si na križu visel! Šest ur si |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Posebno pa prevdarjaj in pomisli bolečine, katere je prenašal nedolžni Jezus iz gole ljubezni do nas. Premisli, da si z |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti apostoli in evangelisti, Vsi sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef je sdaj v' jezhi med hudodelniki. Pa Bog, ktéri nedolshnih ljudi nikoli ne sapuſti, ga tudi v' jezhi ni sapuſtil |
| Sveti večer (1866): | svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri |
| Genovefa (1841): | preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi in njénimu ſinu |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | že na brégi. Koj začnejo streljati za ubéžci. Strašno so nedolžnim pulje (ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry predau, sakai ony ſo h'nemu rekli: kai mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſturili. ſmo supet veliku grehu doperneſsli, ſmo, koker Judesh, to nadoshno kry Synu Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu, kyr ſim nadoshno kry isdau. Sazhudena ſpremenitnoſt Judesha Ishkarjota! on je biu poprei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshno shival ljudje na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od |
| Sacrum promptuarium (1695): | nomen, vel ordinem Sanctitatis habet. Inu vekshi nuz dusham perneſe nedolshnu, inu ſvetu shivejne tiga Pridigaria, kakor njegove vuzhene pridige, taku |
| Sacrum promptuarium (1695): | odgovorj: Jeſt imam njegove pridige, ali nimam njegovu Svetu, inu nedolshnu djaine; Satoraj moje pridige nej ſò taku nuzne, kakor S. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jih je Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa ſhihraine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pervi ſtarshi v' timu vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio sapoved prelomili, ſebe, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je shelela, sadoſegla, kader ſo vſi s enih uſt to nadoshnoſt h' ſmerti obſodili. JESUS ni neiſhu obeniga, katiri bi ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe vunder napreſtraſhimo? boy ſe Chriſtus, katiri je ta vezhna nadoshnoſt; inu ſe naboymo, natrepezhemo mi, katiri ſmo pouni krivize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi |
| Genovefa (1841): | ſpomni? Ali je ſhe hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju |
| Genovefa (1841): | andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli |
| Genovefa (1841): | bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in mignil je s roko, ga sopet nasaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo tega pa vender ne savershem novih naredeb. Dobro ljubim |
| Divica Orleanska (1848): | Bogu in pri vsih svetnikih. Ljud moti se. Pregnali ste nedolžnost, Poslanko Božjo ste zavergli. Dünoa. Kje je? Govori urno! Remon |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bila. O ko bi vsaj tukaj bila, nemara bi svojo nedolžnost dovoljno spričala. “ To mu je le še nove misle v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | svakinji. Kakor so se vsi sploh veselili, de je Hirlandina nedolžnost na dan prišla, in de zopet pri svojim Artu zadovoljna |
| Valenštajn (1866): | Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le domišljijo, z lica tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada |
| Lohengrin (1898): | goreče gledaje k njemu). Moj ščit! O angelj moj blesteči! Nedolžnost mojo si spoznal Mar dvom ne bil bi greh največi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svojega ſhivota stregli. 3. Is nobeno rezhjo naobſtojy mejn ta nadolſhnoſt, koker is bresujſdno samo- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhiſteh serz, S. Joſhef! Tvoji ſveſti skerbi ſta bla ta nadolſhnoſt: Jeſus Chriſtus, inu useh Diviz Diviza MAria na ſemli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni mene dans dergazhi videl, koker sem snuzhi bla. Moja nadolſhnoſt ni od perve minute mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo |
| Genovefa (1841): | ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne matere ſo goſpodizhno — tako ſo |
| Genovefa (1841): | slaſti pa piſmo, mu je bilo shiva prizha od Genovefine nedolshnoſti. Tako mozhno ſe je jókal, de ni nizh vidil in |
| Genovefa (1841): | té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda ko |
| Genovefa (1841): | sémljo sakopali, in de bi morde ſhe kdáj od vaſhe nedolshnoſti prizhati môgla. ” Genovefa ſe je hudó vſtraſhila in ſtrahú ni |
| Divica Orleanska (1848): | le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik |
| Robinson mlajši (1849): | božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest je bilo teh nevoljnikov na eti |
| Ferdinand (1884): | ni treba več bati. Smejaj se vedno v svojej otročjej nedolžnosti. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | verham miri. Kader se tebi kaj permire, kar tebi nadushy, nadapade, inu je tvoji naturi ſuper, tok rezi ſdajzi: Gospud! nej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plazhala —— ampak zhakej , sdej jeſt tebe praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praſham, sakaj tebi Anshe nedopade ? Miz. Sa to, ke mi nedopade — — — Jak. Imaſh ſpęt prov. Deklè, ti imaſh vezh pameti, koker |
| Kuharske Bukve (1799): | zveta. Enih navadna je, to polivko shefranam rumeníti; al shefran nedopade vſim, inu ni doſti perjęten. Ena druga visha je ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tire tvoji naturi nadapadejo, koker v' taiſteh, katire tebi dapadejo, ſakaj toku bosh ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem nekol ſa nje prositi, katiri nothę ſa |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva ljubezen mu žalostno serce napravlja; de je še nezavezan, mi |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle |
| Kratkozhasne uganke (1788): | toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na pollejta dobre, inu ſrishne oſtale |
| Pozhétki gramatike (1811): | lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio. Nedoverſhen. J'aimois, ſim Tu aimois, ſi Il aimoit, je lubil, a |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vous vous repentez, kaſate ſe Ils se repentent, kaſajo ſe Nedoverſhen. Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe Pretekli dokonzhan. Je |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant: finissois; recevant, recevois: rendant, rendois, Isjemamo ſama dva |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | vém; veliven sache, védi. II. Od pretekliga snanivniga ſe obrasi nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi pervi: j'aimai, lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | vrázhamo, vèrnemo Vous rendez, vrazhate, vernete Ils rendent, vrazhaje, vernejo Nedoverſhen. Je rendois, ſim Tu rendois, ſi Il rendoit, je vrázhal |
| Pozhétki gramatike (1811): | de prejemate, de prejmete Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo Nedoverſhen. Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd. Que |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombiez, de padate, de padete. Qu'ils tombent, de padajo, padejo. Nedoverſhen. Que je tombasse, Que tu tombasses, Qu'il tombât, de bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | rendiez, de vrazhate, de vernete Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo Nedoverſhen. Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd. Que tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | trata, basse, niska, grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j' appellasse, jes bi lubil |
| Pozhétki gramatike (1811): | idr. Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je |
| Divica Orleanska (1848): | se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je po žensko, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zahvaluje svoj obstanek bogatim svinčnim rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi ſhliſhali, ni moja, ampak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vami męne, de je bogabojezh, inu ſvoj jesik sa ſobmy nadershy, te muzh sapelle ſvoje ſerze , taiſtiga bogabojęzhnoſt je nezhemerna. Ena |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' |
| Gozdovnik (1898): | starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a mlajši, nedvojno njegov sin, je kazal ostre poteze, tukaj od solnca počrnjeno |
| Divica Orleanska (1848): | obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno vsigavedna , ti Ponižnost serca mojiga poznaš! Jovana. Visocih je ponižnost |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c = d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d, ondaj je a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d, ondaj je a |
| Zoologija (1875): | znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z debelimi, kijastimi bodicami neenake velikosti, ki so belo in vijoličasto pisane, na konci pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel, gost, se dá terpežno barvati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in |
| Zoologija (1875): | pa rudeče. Navadni morski ježek (Echinus esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b in c |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in c > d |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem. Ako je a > b in c < d |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre k' ny, vidi de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pernasua naroze usmilana Jesusa! noi je rakua kniemu sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sakai ti nafertigash tega zhuoveka: alpaje shevina parezi sakai ti nafertigash to shevino N, paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napooblaſtę, ampak de so tvoji dushi, inu pameti ſmirej podverſheni. Nagledej na nezh, kar be ſnalu tebe v'sluſhbi boſhji motiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na nebu prejeti. Nagledej na tu, kar tvoji zhistoſti navarnoſt della, ja boj se |
| Zoologija (1875): | korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge ptice s svojo lično postavo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega, neg tožba, satira ali pa kvanta. Kakor se čudimo junaškemu duhu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | zaupanja do neskončne modrosti božje po svetu ne vidijo druzega, neg bolečine, trohljivost, smrt; ter jih v svojih pesmih ni druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | péle, bliso Kauſniza 19. veliki Şerpana ſtare. Blagi Şamoblaſtnik te negodne neſrezhe ne ſveſti ſi, in preſtraſhiti ſe, ſhine rozhno is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérih ſam goſp. Vodnik takó le piſhe: Şmo ſtare Novíze Negodne drobníze, Nam dobri ſo kotje Sa delat napotje; Şe bomo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa uſſimi pak ſe je ſhe tudi meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kashe, de govedinjo zhediti ljudje zeló is nemar puſhajo. Velika negudnoſt je v naſhih krajih per voshnji gnoja is dvoriſh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt vedili. Po vaſih je doſtikrat tako neſnashno, de bi zhlovek |
| Gozdovnik (1898): | moramo ogradbo, ki se more kroglam in strelicam bolj protiviti nego-li ta vedno se premikaj oči trsovni listovni rob. Gotovo pojdejo |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko govori pravo, priglasuje Kanadčan. »Mene žene še močneje odtodi, nego-li tebe, Pepo; toda razumnost nama veleva, da iz sledov beriva |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bil, ker so reči tako revne bilé, izid vojske negotov in berž ko ne bi se bilo vse drugač obernilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | peče, pokončati tako mlado življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel |
| Divica Orleanska (1848): | s križem. Temu sledí Jovana z banderam, pripognjene glave in negotoviga koračenja. Sestri njene, zagledáje jo, daste znaminja zavzetja in radosti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lohkem serzam prenesl. Bodi dobrutliv is uſſemi, inu is sivnoſtjo nagovore is nezhemer, zhe ſhellish myr imeti. Is enem nagerbanem zhellam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sdershi ſvoj jeſik od hudiga , inu ſvoje uſta , de golfie nagovorę. Vogni ſe hudemu, inu dobru ſturi: iſhi myr, inu hiti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory, koker od posvejtneh marn, inu od telesneh norzhij. 3. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Ta pregreshlive, inu poredne perliſuvavz se zèrklivoſti perliſuje, ter drugega nagovory koker kar nje dapade, inu ſatorej terpy dusha tolkajn shkode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | to obvarvej, de se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Buh je ſveſt, katirega svojeh obetov nekol nagreva, inu da v' S. Raju vezh, koker se more en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo napenja i. t. d.; bolj pa ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na-nj ſtopi in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ako si pšenico smeti in plevela občiniš, ali očiščena pšeníca nehá pšenica biti in ali se lépša ne vidi? Ali se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca |
| Zlatorog (1886): | jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z |
| Sacrum promptuarium (1695): | mlatila dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler te bom vbila, ta bore mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | na to: „Ne, ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil; nehaj in ne šivaj več, ampak začni, šivati, de bo drobno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem tvoja sestra Miriam! ” Strast ga je dušila |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | tem časom popolnoma pri miru. Kakor hitro so jamejo leviti, nehaj jim polagati, ker ti bi jih s perjem le pokril |
| Robinson mlajši (1849): | li meso naših psov. Otroci! vse je za pot prigotovljeno. Nehajmo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita, ino jutre vidimo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Norska pamet je letakorshnih, kir k' konzu od dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkup 32 dní. Şpanje terpí vſelej 2 ali 3. dní. Nehajo jeſti, glave sazhnó pokonzi dershati in ſe ne ganejo vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vinſka jagoda, de ſe ſkorej ſkosi nje vidi, mehki poſtanejo, nehájo jeſti, sazhno vratove nakviſhko vsdigovati, po robi leſe leſti, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hrup ino ſhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kaj ta rasbota? Nehajte, ino rasidite ſe, Dékliza ni umerla, le ſpi. “ Tedaj ſe |
| Genovefa (1841): | ſhkôſ pride. Njegovo oblizhje ſe je od nebéſhke ſvitlobe ſvetilo. „Nehajte shalovati in radujte ſe v Goſpodu! ” je rékel in s |
| Viljem Tell (1862): | in se po sili zdrževal, stopi izmed množice. ) Poglavar deželni, Nehajte! dalje več ne boste gnali. Ne boste ne. — Le skušnja |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Micka. Oh, oče, nehajte enkrat me tako pikati! Saj sem vam že povedala ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul, & levius habebat |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen. |
| Oče naš (1854): | mu hišo razdjali, njive pohodili in njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167 goved pocerkalo, 980 hudo |
| Divica Orleanska (1848): | nemilo vse; V pušavi tud živijo rahle duše. Radujte se! Nehala je nevihta, In mirnih žarkov sonce tam zahaja. Voglar. Bi |
| Oče naš (1854): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Oče naš (1885): | je rekel Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh sveti smerti ozhy ſatisnela |
| Genovefa (1841): | in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze, nehali streljati, nasprotno zahrumelo je na bregih ukanje in veselo kričanje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zdej več perčakovati, ker je že od nekdaj to pomilovanje nehalo, in nobedin ni več mislil, de bo vsužnjeni vojvodič kdaj |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kry, inu shiuleine dau, naskerbni, ſhe sdei greh delat na nehamo. Kyr pa mi sdei tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | kry Nar vezh gnad Duſhi stury Kadiru vreidnu prejeti, Na nehamo mi sheleti. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali vèrsímo ſhe en pogled, o moji verni, pręjden govoriti nęhamo, na to ràsmeſsarjenu, inu krivavu, mèrtvu truplu, de bómo na |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe, mladina, Priti jim v' peſt |
| Zlata Vas (1848): | vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi. Zakaj vidilo se je, kako se |
| Zlata Vas (1848): | Brencelj je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nagledej: nekar oberve napovſdiguj: nekar mèſhèje is svojem bliſhnem okuli nahodi; ſakaj tu so ſnamena al ene preuſetne, al ene ojſtre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine teh lèſha. Nahodi ſa tem svejtam katire je ſhe navajen golufnu andla- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene ureden. Inu katiri ſvojiga kriſha nausame, inu sa mano nahodi, ta ni mene uredn. Katiri najde ſvojo duſho, ta bo |
| Biblia (1584): | mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish na ſe nevsame, inu nehodi sa mano, ta nej mene vrejden. Kateri ſvoj leben najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi ludje po njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar |
| Biblia (1584): | LEte dvanajſt je Iesus poſlal, je nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tacih zadevah niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Gozdovnik (1898): | Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero je doslej držal pobešeno |
| Ferdinand (1884): | poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mogel viditi naš Vodnik na Veršacu, zakaj tudi tukaj človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive duſhe! ali ſe ozhmo tudi mi b'takſhnimi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Anasa perpelan biti. Ta duh je biu volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od |
| Robinson mlajši (1849): | ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil! Ti pak |
| Robinson mlajši (1849): | nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju s |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti naboymo. Sa nas ſhe tudi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta hudobni, inu nahvaleshni Joger ſvoiga Moiſtra predau, inu isdau: kdu more to veliko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh gnad ſamashil, inu od svoje darovitnoſte jejnal, ſakaj en nahvalleſhne je pred njim ena velika groſa. Koker hitru se ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bi ſhiher uſſi shpoti sturili, inu uſſi tadIi dalli. En nahvalleſhne stury sam sebi vezhe krivizo, koker unemu, katirega dar, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu s' rokami mahajo. (okno odpęra. ) Goſpá. (samiſhlena. ) Mene popuſtiti ! — Nehvalęshni zhlovek! Nęshka. (saupije per okno. ) Raven tukej gnadlivi Goſpod po |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leto krivizo, de ſs Chriſtuſu en puntar napręj poſtavi? Vy nehvalęshni! Ne dęlate vy vſaki |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | saſlushi vſe letó obene hvaleshnoſti od tebe? Niſi ti en nehvalęshni, zhe ſe ti tudi ne pomujaſh na eno ali drugo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Egiptu. Pa kralju ne more nihzhe ſanj rasloshiti. Sadnjizh ſe nehvaleshni tozhaj ſpomni Joshefa v' jézhi, ino rèzhe kralju: „V' jèzhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vsét. Pa tozhaj ſe v' ſvoji ſrézbi ne ſpomni Joshefa. Nehvaleshni, gerdi tozhaj! — 20. Joshef poviſhan. Dve léti potlej je pa |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | hvala! Torej pa tudi mi do blazih ljudí ne bódimo nehvaležni! Kar moj meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se v boljši plačane |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | biu kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tulkain najovernikah, ampak tudi per tulkain vernih kershenikah sanikernu, inu nahvaleshnu sgublena. Terpeu je to nar vezhi britkuſt, kader je ſvoju |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nar vezhi dobroto posabili, inu negovo kry skus naſhe grehe nahvaleshnu teptali? O Bog nas vari pred tim! temuzh ob kulku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | roshenfarbano reſhno kry, katiro je on preliu, skus ſvoje grehe nahvaleshnu teptajo. O dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Ali pruti pa, o koku velika, koku nasapopadena je ta nahvaleshnoſt naſhe navrednoſti pruti naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | temuzh le od ſamih Angelu. Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi ſe nam, inu sa nas zeliga dau, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſhe ſturjene grehe, na naſho toku veliko pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu |
| Zlata Vas (1848): | in martraš? Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe |
| Zlata Vas (1848): | nehvala in sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo nehvaležnost, svoje godernjanje zoper modrost ín milost Božjo. Ko dete se |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | na pomozh, katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo |
| Oče naš (1885): | Mêljard je zoper svojo navado veliko govoril in največ o nehvaležnosti in sirovosti svojih podložnih. Kar mu padejo vilice iz roke |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega kerstil; ali aku be eden menil, de |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od |
| Sacrum promptuarium (1695): | ti dobru ſpezhesh, inu ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel ſe shnio preperat: Sedeta k' misi, sazhneta te tize jeiſti |
| Biblia (1584): | tudi resvesanu. TEdaj je on ſvoim Iogrom prepovedal, de bi neimejli nikomàr povedati, de je on Iesus, ta Criſtus. Od tiga |
| Ta male katechismus (1768): | sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker se more imeti, vojskuje, inu ſvunej svojeh pot nekol nagre. Zel malu bode tebi pomagalla ena dobra urna vola, zhe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet Israelsku krayleſtvu gori-poſtavuv ? On je pak nym djav : vam nagre vediti te zhaſſe , ali minute, katire je Ozha v'ſvoji |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu polovizo vina s' tikama, de nobena kapla vezh notri nagrę; al vonder ne zel toku is verham, de be zhes |
| Sacrum promptuarium (1695): | de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta |
| Biblia (1584): | nym sapovédal inu rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim |
| Sacrum promptuarium (1695): | nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial |
| Biblia (1584): | Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta ſaromaſki mosh ſe je bal, de bi ſpet kateru nesgubil, grè inu vſe na eno shpago perveſhe, ter yh pusti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Montač pa nam proti jugu zapira dolino in zastonj išče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je |
| Slovenske večernice (1865): | tjè okoli nabrežinske vasí. K desni zdajci se nam razgerne neizmerna mokra morska planota, po kteri belim labudom enako barke razne |
| Razne dela (1870): | začetek trud, okorna beseda detinstva, Tega ne vstrašite se, moč neizmerna je sklep. Volja poprav vam bodi in skerb, izída ni |
| Gospa Amalija (1875): | čutil, kaj mi je bila. Izročili smo jo črni zemlji. Neizmerna množica jo je spremljevala na zadnjem potu. Tako je preminila |
| Marjetica (1877): | s srebernim ivjem in goro in dolino je krila neprevidna, neizmerna bela odeja. Srakar je na vrtu skoraj do rogovile globoko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kinč novomeške okolice. Na južnej strani uskoškega gorovja odpira se neizmerna raván, raztezajo se hrvatske pokrajine do Zagreba, do Karlovca; na |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | se vara v svojih nadejah in osnovah, ali vendar le neizmerna je moč prirode, človek pozabi let in težav in zopet |
| Arabela (1885): | ramami, upre va-nj svoje zelenkaste oči, iz katerih se je neizmerna srpost usula na Samuela, ter reče počasi: »Ali je toliko |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bila Metodova vnanja veličina. Skoraj še bolj je bila razumljiva neizmerna sila njegovega vplivanja na ljudstvo, kadar je začel govoriti in |
| Beatin dnevnik (1887): | se, da niso me mamile nebeške sanje, ampak da je neizmerna moja radost najslajša resnica. Jutri — jutri — — »ljubim te,« dejal je |
| Stric Tomaž (1853): | vkljub vsim bolečinam in napotkom. Če ravno so bile muke neizmerne za materno serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da so zadnje leto kaj malo storili. Dela je še neizmerne kupe. Kje so, n. pr. stebri, ktere bo treba izsekati |
| Fizika (1869): | razpadu velike rimske države prišli so v Evropo burni časi. Neizmerne so trume narodov zapustile svoje domóve, in, novih prebivališč iskaje |
| Kemija (1869): | s strašno silo, ravno tako kakor pokalni plin (§. 32). Neizmerne množine tega plina se razvijajo po nekterih premogovih rudnikih, kjer |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je začel s tem, da se je sredina te neizmerne krogle zgostila, da se je storilo jedro, koje se je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in Eskvilinom. *) Gospodar jej je Fabij, mož viteškega rodú in neizmernega bogastva, ktero si je v Aziji pridobil, kjer mu je |
| Kemija (1869): | in živali in iz gnjijočih tvari, se pa izgubé po neizmernem prostoru, čutiti in kemično dokazati se morejo le tam, kjer |
| Zoologija (1875): | torej koristni. Pomnožavajo se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo |
| Zoologija (1875): | sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in vže v mineralogiji § |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu, pa naenkrat skoči |
| Viljem Tell (1862): | mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jej je bilo: vživaj! Vendar spridena in spačena ni bila; neizmerni ponos jej je varoval čednost. Gnjusilo se jej je poželjive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | izvrstno slovensko petje, ki je neizrečeno lepo odmevalo tje po neizmerni morski planoti. Naši pevci bili so zdajci obdani, pa tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | kraj za svoj počitek. Toda poletna noč je kratka; na neizmerni morski planoti pa menda še krajša, in zlasti tam potrjuje |
| Genovefa (1841): | ſposnovavzov kerſhanſtva bolj prijasno podobo oblékla, in ko ſo ſe nesmérni gôjsdi shé v' mnógih krajih rodovítnim poljanam in zvetézhim vertam |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres |
| Botanika (1875): | napravo rastlinskih in živalskih teles, kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se |
| Ferdinand (1884): | da bi pomislil, kje neki dobiva grof denar za svojo neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče |
| Ta male katechismus (1768): | Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo in ne vidimo, in ki so bile z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo bili eni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morje, ino ſo v' puſhavi ſhotoríli. Ta puſhava je bila neismerno velika, vſa nerodovitna ino divja, nikoder ni ne bajte ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktero je vse znance obajal. Sultan ga je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih |
| Fizika (1869): | daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako |
| Kemija (1869): | gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca. Na zraku ležeč si kmalu privzame |
| Botanika (1875): | spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi |
| Zoologija (1875): | §. 92 označili kakor ogrevalnega, tako na pr. Laponci popijó neizmerno mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz |
| Botanika (1875): | nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je |
| Revček Andrejček (1891): | lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere. ) Jaz te neizmerno ljubim (piše in bere), le jedino tebe! Franica. O hvala |
| Revček Andrejček (1891): | svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se vlastnikam živine tudi gotova škoda godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo |
| Robinson mlajši (1849): | je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila. Nijeden jima celi den nič |
| Gozdovnik (1898): | govoriš, Rdoles, zasačen je bil. « Ta gotovost je bila zdaj nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče |
| Biblia (1584): | je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do Shetve: Inu ob zhaſsu te |
| Stric Tomaž (1853): | dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender je bil neizrečen razloček med njima. Oba, Halaj in Tomaž sta imela oči |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſoviga Terpleina. naisrezhena! o pregreha naisgruntana! aku bi bin Judesh od velike proshne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kai je ta sa ena velika dobrota, kai sa ena naisrezhena gnada, kai sa ena naobſeshena lubesen tiga nar vishiga Boga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvojo mozh, inu premageine tiga ſtrahu te ſmerti skasala. O naisrezhena mozh te lubesni! ta lubesen ſe nar vezh sposna per |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ne kar je grofinja ſtorila, temuzh kar ji je njegova neisrezhena hudobija podtaknila in ismiſlila, in namrezh s toliko ismiſhljenimi dokasi |
| Ta male katechismus (1768): | kratke predgovor te molitve, skus katiro homo mi oppomineni te naisrezhene dobrute, katiro nam je Buh nebeshke ozha skaſal, ke nas |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | če so po deset preteklih urah Kristjani omagovati jeli. Poln neizrečene bridkosti je previdil kralj slabo stanje svojih ljudi. Zdaj, je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | v trebuh zlije, ga grozovitno napne, in živinče, ki je neizrečene bolečine prestalo, pogine. Iz tega se vidi, kako je potrebno |
| Stric Tomaž (1853): | popisati, omaga pero. Žalosti ji hoče serce počiti. V tej neizrečeni nadlogi se ozre proti nebu, ter prosi Večnega pomoči, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pride, ali je od višnjevih živalic barvarno, ki se v neizrečeni veliki množici v mleku zarede? Če je mleko od živalic |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | huji, ino njegova kri zvrè na tla. Pa v' teh neisrezhenih bolezhinah je ſhe poln ljubesni ozhí v' nebó obernil, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od sdravnika k nam vidijozh perſhel! — Pa per vſih tih neisrezhenih obzhutljejih, de je videl, ni premogel ſtrahu pred blishno ſmertjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gledališč (Theater) peljajo, kjer so Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa |
| Oče naš (1885): | straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto tvoje sa nas sputene ſvete krivy tebi povernit. Samu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Skashi nam dobrutlivu o Goſpud! tvojo naisrezheno miloſt, de naſs ne le od grehov odvęsheſh, temuzh ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | valovi nesmaſne shaloſtï ràsbyejo, inu vſo nję duſho s' eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ta strašna kuga odvernjena, kjer je stavljenje kóz vpeljano. Lejte neizrečeno dobroto, ki je očitna ko svitlo sonce! Če pametni ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero je cela dežela občutila, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da |
| Robinson mlajši (1849): | ker sta obá z vesli jako pomagala, sta skoro to neizrečensko rádost počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na nehamo. Kyr pa mi sdei tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga vidimo, taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſveteiſhi kry naſhiga JEsuſa, od katire je ena ſama kapla naisrezhenu shlahtneiſhi, inu drashiſhi, koker vſi ſhazi zeliga ſveita, v' timu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sadoſti te nar vezhi, inu nar britkeiſhi shaloſti naloshili, koku naisrezhenu ſiuneſhi pa je tvoja shaloſt bila, kader ſi ti te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſpet pomaga. Tega Antijoha, kteri je bil do drusih tako neisrezheno neuſmiljen, ino ſe ni bal ne ljudi ne Boga, je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino |
| Genovefa (1841): | iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke |
| Genovefa (1841): | ſe vé: Dokler je shivéla, je shivéla v veſêlju in neisrezhèno veliko dôbriga je ſhe ſtorila, in njén |
| Genovefa (1841): | kér je ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bila vsa v lepim vremenu vsjana, ter je pràv lépa. Neizrečeno veliko veselje je po D olenskim storil oglas, de bojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tode kaj se zgodi? Hasan Kizlaraga se Sultanu Selimu nekidan neizrečeno zameri. S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja |
| Blagomir puščavnik (1853): | Jovana in Zâlika. Vsim igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu enaka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker |
| Botanika (1875): | njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | igra; Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste |
| Ferdinand (1884): | Grof Alfonz je bil neizrečeno vesel, da ga je cesar prehitel ter mu spolnil prošnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov |
| Zlata Vas (1848): | kadar sta vino in vol po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta, od plaviga neba obméjana planjava. Že tó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | menili in menijo še vsi prosti ljudjé, de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Verhnike 27. dec. 1855. — c— Tukaj je pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potreba. Dolgo časa spet je prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev |
| Fizika (1869): | n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in |
| Kemija (1869): | žveplece polijemo s kako kislino, naredi se vodenčev žveplec in neka okisna sol. Na pr.: železni žveplec in žveplena kislina, FeS |
| Zoologija (1875): | robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zopet plahi zbežali. "Tri sto pečenih kapunov," zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda |
| Gozdovnik (1898): | končal, s kterim je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi je neke goldinarje , kakor vlanſko léto. Nekaj sa vſakiga. (Neſrezha ſkosi ogenj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič, ko bom srovo maslo narejala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letošnje léto zgodile. Perva je vesela, druga pa žalostna. — Gospod néke grajšine na Dolénskim je 2000 hrastov za 20000 gold. prodal |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da jih je nekdaj bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše |
| Rudninoslovje (1867): | so pa tako majhne, da je komaj razločimo. Mnogokrat so neke ploskve bradavičaste (drusig), ako imajo na sebi sicer majhne ali |
| Kemija (1869): | in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej imenitnej |
| Botanika (1875): | Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke tvarine ,,salicin” imenovane. Tu omenimo: vrbo krhliko (Salix fragilis |
| Botanika (1875): | tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | vitezovi hiši igralo in pevalo; to je bila stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junec in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pri Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za 6 večja nego število samo? 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | povečam, katero je to število? 5. Ako prišteješ k mkratniku nekega števila a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika |
| Genovefa (1841): | bi lé nameſt vaſ mogel bolan biti, ali pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti |
| Genovefa (1841): | tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu nékiga grada ſtar hraſt, ki je pa ſhe tako mozhán , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišljeniga kraja, ki se mu je bil tako v glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov kol v kad zelja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, in je slovenskimu knezu Lavritu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na oteklini spozna. Na tem mestu se zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. Mnogokrat že sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razločila, voli cesto zgrešijo, na stran zavozijo in zabredejo pri nekem mlinu na V— B— zgorej jezú v vodo. Ker se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki se je primerila v Napolji, ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem baronu kočjaž, in kako mu kočijo namaže? Kmalo potem pride |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sin. Anton je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez |
| Oče naš (1885): | ozrla, je videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal |
| Zeleni listi (1896): | je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade mučice«. »I |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Elisabeta. Ob zhaſih kralja Heroda je v' Judovſkih gorah v' nékim meſtu shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k. krajnske kmetijske družbe perdjan spisek krajnskih želiš (floro) v nekim dopisu, kteriga smo brali, visoko povzdignil, rekoč: „Ihre treffliche Flora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni. — Pri nekim kmetovavci v Mödlingu blizo Dunaja smo vidili tako ravnanje; krave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi sam sebe videl. Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vnudi nekimu meſtnanu v' ſlushbo, ktſeri ga je na ſvojo priſtavo poſlal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſerza, ko goſpod. (Reſnizhna pergodba. ) Pretezheno ſpomlad pride kmet k nékimu goſpodu v opravkih v Ljubljano; goſpod je bil velik prijatel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deſetih minutah. Dal ſim jo po predkladu ali muſhtru pinjo nekimu kolarju v Şhoſhtanj (Schönstein im Schallthale) narediti, ki je ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se je v Mokronožki komisii pràv žalostna zgodba perpetila, namreč: nékimu kmetu zbolí vòl na vrančnim prisadu. Zdravila so, to se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sim v njem okoli hodil. Na tem popotvanji pridem k nekimu visokimn gradu, pred kterim je perhuljen starček sedel. Njegov vesel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bukve. V Plešivci v Škalski fari na Štajerskim se je nekimu kmetu velika nesreča prisnudila. O Velikonoči so neokrotni fantíni blizo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | na zadnje vprašal, ko je vse prazno najdel, „pojdi“ reče nekimu služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | staršem povedala. Izreja in omika teh otrok je bila pa nekimu duhovnu v gradu izročena. Tudi tega gospoda ljubezen si je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od prenagle hoje skorej bolan, berž bi tékel. Martin“ pravi nékimu mladimu hlapcu, „saj si ti tudi urnih nog, se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija Fischerkeller po imenu, svojiga stariga očeta in pošteniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | berž kar ste zamudili; še je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki star prijatel rajnciga in še mertvimu zvesto vdani Peter sta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | olje je drago. Da se ga pri svečavi prihrani, priporoča neki časnikar „Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in |
| Kemija (1869): | pri vsem tem ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Čez druge kdor se povzdiguje, Prazno glavo oznanuje. 22. Grah. Neki popotni igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da |
| Valenštajn (1866): | bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | berite, berite! (Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naših junaških mladenčev ino jih po vsim enake sodimo. V nekih starih bukvah *) smo našli, de je bil na Korcirskim otoku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi potrebni. Razun tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo |
| Kemija (1869): | kisleca. Čudovito je to, da je ravno tako sostavljena koža nekih morskih živali, tako imenovanih plaščarjev (Mantelthiere). Beljeni pamuk ali bombaž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar goſp. Juri obéta! Poſébno bi mi pa ſvetvali, tudi nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Počič je bil na Laškem in se je soznanil z nekim napolitanskih Slovanov (Serbov), profesorjem de Rubertis. iz Aquaviva, in tega |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki je v Ljubljani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati. Pred nekimi 20 léti jo je gosp. Mariot znajdel, gosp. Gardner pa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razodenem. Blizo slovenskiga mesta P... na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zemlji, polni gnjilobe, veliko materije našel za svoj „Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to kaže znajdvavca Liežkiga almanaha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de |
| Stric Tomaž (1853): | ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je kraljeval čez celo deželo, in oženil se je z neko hudobno kraljico, ki ubozih otrôk ni prav nič rada imela |
| Ferdinand (1884): | me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo 2300 gl. dobička; kakó jim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 80 kr. kg; koliko % dobička ima na leto? 13. Neko blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl. |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | S ženo in otrokom je pobegnol v neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa |
| Viljem Tell (1862): | hudodelnikov prokletih; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoč v ničem ne bo morivcem, „In da potrudi se i poskrbí, „Da |
| Valenštajn (1866): | ukazu. Kvestenberg, Zakaj se ne bi ga spominjal? Saj V ničem nasproten drug nej druzemu! Takràt je šlo za to, da |
| Zoologija (1875): | cevke, ki vso žival preprezajo, a človeškim plučam nijso v ničem podobne, nego v opravilu. Baš zategadelj, ker je težavno živalske |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tiči so umolknili, vsa natora je bila resna, kot bi nečesa pričakovala, po cestah in stezah so pa hiteli vozniki in |
| Gozdovnik (1898): | drugi bledoličnik je govoril, da Sokoljeoko pride. « Sokoljeoko se zdaj nečesa domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa vender še želil. Jez. Kaj pa bi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje sledí. ) Še nekaj od mizarskima in tesarskima lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | utegnejo naši bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo kronate. Je sila velika in v nje stavbi je nekaj veličastnega, ki serce in duh k nebu dviguje. Vendar vsem |
| Zeleni listi (1896): | Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj povedala, a bojim se, da vas razžalim«. »Le povej, draga |
| Gozdovnik (1898): | one strani, s ktere je bil prišel. Takoj mu pade nekaj v oči, kar je bilo za njega največjega pomena: Kučilov |
| Kuharske Bukve (1799): | rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo |
| Genovefa (1841): | nektêrih krajih dolinize ſhe debel bil. Pod pasdiho je imel nekaj opréſnih ſhe mókrih séliſh, ki jih je bil ravno v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhénka le v mokrotnih krajih , na ravnim in po dolinah nékaj velja ; ménj vredna je v ſuhotnih krajih, in po bregih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bilo tako sdravilo tudi pri naſ vezhkrat dobro priporozhvati ? (Nekaj sa shganjarje). Shganjarji, ki ſe pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med merzlo zmeša. — Če je pa smetena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moramo pametno vpreči in varno peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vročino terpé, takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reč! — Franc Bizjak, kmet iz Dobrave, je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje; Jeſt inu moja Goſpá ozheva sraven biti. Matizh. She nekej , vaſha Gnada. Baron. Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z svojo naglostjo, vé hitro pomagati, z ktero svoje gledavce nekako zapana, de mu tedaj ni lahko v sled priti. Tudi |
| Stric Tomaž (1853): | Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pred kratkim časom neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na |
| Valenštajn (1866): | pravite, kar vam sedaj zaupam. (Roko mu položi na ramo, nekako slovesno. ) Župan, dopolnjena je časov mera, Visoki padejo, povišajo Se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo, vžival |
| Fizika (1869): | Že v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane |
| Tiun - Lin (1891): | katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe. Živo me je spomnila Tiun-Linovih džunk. Isto je |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji podveže se prvi konec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato |
| Tiun - Lin (1891): | ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor radovednost vzbujajoč prizor, namreč nekakšen rokobór, h kateremu je pozival precéj močan Kitajec okolu stoječe |
| Botanika (1875): | skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to z nekako pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. |
| Pozhétki gramatike (1811): | deſetina, i. t. d. Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino mnóshenje, kakor le double, dvojni, le triple, trojni, i. t. |
| Pozhétki gramatike (1811): | omágovati, dormir, ſpati; ker ne samoremo rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh. Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav- |
| Robinson mlajši (1849): | Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner |
| Tine in Jerica (1852): | tako povedali. Nekaj dni po tem, ko je Jerica zopet nekam šla, ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekamo izgubile iz obližja puščavnikovega doma, mesto njih narastel je po |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | kmete zaničljivo fižolovce, ker jedo v slast fižol. Peljaje se nekamo v kočiji je zagledal pred sabo na cesti starčka in |
| Signor Giannino (1892): | mlada déklica imenovala »njegovo« ime, zažarilo se ji je lice nekamo sumnjivo. Ako bi kdo trdil, da se ji je cvetoči |
| Jara gospoda (1893): | Ančike! « To je še mislil, ko je pil svojo kavo. Nekamo jezno je postavil čašo na mizo. »In pa — da nikomur |
| Jara gospoda (1893): | kakega župnika, ne pa za sodnika! « »I seveda! « méni poštar nekamo srámežljivo. »Ta napis mora izginiti! « jezi se adjunkt. »Ne, ne |
| Svatba na Selih (1894): | Ko spozná Egidija, nekdanjega svojega tekmeca, osupne, a takoj se nekamo razveselí, češ: Kaj mi moreš, Dragarjeva Lenica je moja in |
| Svatba na Selih (1894): | vežo. Na smrekovih vršičkih so migljali raznobojni popirnati trakovi in nekamo tajnostno šepetali, kadar je potegnila burja. Otroci in drugi radovedneži |
| Očetov greh (1894): | rojaka; saj sta fari, kjer sta se porodila, sosedni. Veliki, nekamo sloki Janez, bledi, črnooki mladenič, to je Janez Kačon, jedinec |
| Očetov greh (1894): | cesti, notri v domu božjem povsod se mu vidi vse nekamo bliščeče: tako polno mu je srce od neznanih čustev! Sedaj |
| Svetinova Metka (1868): | od nje? Kaj ti je? Ali nisi lep, nisi bogat? Nekatera zdihuje skrivnem po tebi; nekatera obrača nate poželjive oči. Stegni |
| Razne dela (1870): | nas je Boga hvalna, Ta je glavna za ta ples, Nekatera pak je šalna, Kako zajde taka vmes? — V igrokazih starodavnih |
| Rastlinske svatbe (1877): | mora poginiti, ena preje, druga pozneje, kakor je kateri usojeno. Nekatera rastlina preživi vse dobe svojega življenja v nekoliko dnevih, druga |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zahtevalo takšen "Meisterstück", da je bil pozneje za rabo. Za nekatera rokodelstva vémo, kaj so zahtevala. Lončarjem n. pr. so nalagali |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Pôsel najmlajšega mojstra gotovo ni bil prijeten, zato so izbrala nekatera rokodelstva namesto njega starega pomočnika ("Altgeselle",) ki je prevzel ta |
| Postillion d'amour (1887): | čoln brzo gori po Sočavski rečici. Vodna pota so po nekatera mesta jako ozka, tako je jedno veliko veslo, katero se |
| Gospa s pristave (1894): | leta. Takrat se je pa semtertje mrzleje vêdel proti meni. Nekatera njegova lastnoročna pisma so sicer polna ljubezni in skrbi, druga |
| Gospa s pristave (1894): | Ko so podrobnosti primerjali med seboj, našli so, da se nekatera prav dobro vjemajo. Po strani so pogledovali ubogo vdovo, pa |
| Gojko Knafeljc (1899): | zraven postelje mi pripravi mizo in papirja. Spisati hočem še nekatera pisma. Večerjal ne bom nič! « Opiral se je na postrežnico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | smetene; od nečednih posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jedljivih glibánj (gobánj ali jurčkov, Herrenpilze), da bi jih zamogla nektera vas po več sto vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pesek, voda in vse se bo laglej k hiši dobivalo. Nektera vas v mlakah, v močirji, v vodeni dolini stojí, kjer |
| Astronomija (1869): | in čudovitne prikazni, stopimo zopet na zemljo, ter si oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna; so namreč nektera morska, t. j. da so se napravila iz posadnin na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali druge zeliša, so nektere možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg |
| Robinson mlajši (1849): | pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si nektere vidne znamenja udéla, ktere bi ga vsaki den na to |
| Sacrum promptuarium (1695): | N. ſamerkat de vezh ſort Vduvyz ſe na ſvejtu najde. Nakatere ſo prave Vduve, katere n' hozheo vezh od moſha shlishat |
| Ta male katechismus (1768): | ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | igrač je prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v |
| Zoologija (1875): | k večemu dati glavno razdelitev in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar |
| Stelja in gnoj (1875): | in sparijo, ali ustojé. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se |
| Zoologija (1875): | se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi užitne. Najbolj znane vrste so: Turban (Cidaris imperialis) z |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim dajejo nekatere zavarovalnice 8 — 10% popusta, ker se je dognalo, da taki |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sicer pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh ſholah, inu njeh boſte pregajnali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu modre, inu Pilſarje ; inu is med njeh boſte vi nekatire morili, inu krishali, inu nekatire boſte vi gajshlali v'vaſheh |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſe lę tolikaj ogreje, de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, enmalo ingverja, inu nagelshebíz deni v' eno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem: sarotenjam kei perdobiti al merkei da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga veſelja! Preljubi otrozi! naj ſe vam smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere kápljize med veliko vôde vlije. Zhe bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in blagor domovíne iskrena „Slovenija” priporoča v 50. listu volivcam nektere učene in poštene rodoljube, de naj bi eniga izmed njih |
| Blagomir puščavnik (1853): | le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe, v kterih vitez s svojo zaročnico stanuje |
| Botanika (1875): | na posebno lastnost rastlinske in živalske kože, da gredo namreč nektere kapljine skoz njo skoz. Kakor uči opazovanje, se godi to |
| Botanika (1875): | Razun teh mnogovrstno koristnih rastlin ima pa ta red tudi nektere jako nevarne, namreč mišjek (Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ampak otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | razmere. V državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem |
| Pozhétki gramatike (1811): | mosh ktirga ſte vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel. Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v' perloshivnimu naklonu, druge |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala |
| Pozhétki gramatike (1811): | dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo |
| Pozhétki gramatike (1811): | je narbolſhi vséti ene ſranzoske bukve in jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſęjeſh, sakaj po Lęti bode ſuhu, inu velika vrozhina, kir nikatère tedne nebode deshvalu, aku pa Spomlad ni prevezh mokra, toku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 4. tedne pred, inu 4. tedne po Boshizhu dobru ahtat; nikàtere kokuſhi, zhe ne vſseh na gorkim kraju, kir en malu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ker strdenje ni bilo na vse strani enako, ampak v nekterem kraji se je strdilo popred in okoli tega kosca so |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne bódo ſmèrti okuſsili |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | med seboj prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti |
| Zoologija (1875): | naposled obut v top parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade |
| Zoologija (1875): | iz jajec in živé večidel kakor zajedavci v druzih živalih. Nekateri potujejo iz živali v žival. |
| Zoologija (1875): | na najniži stopinji. Večina ploskavcev živi v druzih viših živalih, nekateri prebivajo pa tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno |
| Zoologija (1875): | z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se je o mnozih dolgo mislilo, da se |
| Zoologija (1875): | druge žuželke, zlasti gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo, da pride smrt prezgodaj, ko so še |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se drug od druzega razloči po lesu, listu in sadu. Nekter hrast je bolj terd, drug mehak in kerhak. Nekter ima |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | njegovih lastnostih, ktere ima. Nekter les da namreč veči vročino, nekter dalje terpí, drug je težji, nekter terdnejši in močnejši; spet |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in bolj kratko, drug ozko in bolj dolgo, nekter svitlo; nekter posamezen želod na dolzih pecljih, drug clo na kratkih in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | močnejši; spet drug je lepšega zerna, nekter raven, drug zavit, nekter terd, drug mehak, nekter kerhák, drug bolj vlečeč, i. t. |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | da namreč veči vročino, nekter dalje terpí, drug je težji, nekter terdnejši in močnejši; spet drug je lepšega zerna, nekter raven |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naredí berž umerlo žerjavico, dá pa dober ogel. b) Poterpečnost. Nekter les terpí dolgo v vodi in v mokrem, na suhem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pecljih, drug clo na kratkih in v šopih kakor cibore; nekter ima kratek sad in kosmate kape, drugi podolgovat in jamčkaste |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vzameta: vrba in topol. Nekter les je trpežnejši v mokrini, nekter pa na suhem. Jelšev les n. pr. dalje časa v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | njegov les tudi trdnejši, kakor sicer, če je naglo rastlo. Nekter les iz južnih krajev je trd skor kakor medenina. Sploh |
| Rudninoslovje (1867): | zmešano daje mort. Kreda je za črtanje i mazanje, lapor nekterej zemlji dober gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de se takó godí, vzrokov in zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim to samo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor de bi pazljivo kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de zemlja je neka velika gerbasta ploša; pa vender so nekteri modrijani med Gerki že čez 400 lét pred Kristusam sodili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih skupej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so nekteri jezikoslovci posebno dr. Schleicher začeli ločiti litvanščino od slovanščine, vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko |
| Botanika (1875): | so soraščeni, odvisno to, ali bo pestič enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z |
| Pozhétki gramatike (1811): | snadnoſt dajati vſsakimu slógu tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki perlágajo sloshni meri en vezh obſeshni pomén. Tukaj ni |
| Pozhétki gramatike (1811): | de tous lei ouvrages n' eſtiment que le leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' glavo vtèpla. Quelques payens se sont donné la mort, nektiri nevérniki ſo ſami ſebe vmorili (:in ne se sont donnés |
| Pozhétki gramatike (1811): | tion, conserv a tion, consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel, de ta |
| Pozhétki gramatike (1811): | nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor bi bilo piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux. Nektiri ne piſhejo vezh y ampak i s' dvema pikama ï |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali bol moder, tako moder, manj moder, ko ti. Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi narezhja, tako rezhejo: chanter juste |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu |
| Stelja in gnoj (1875): | s tako puhlico močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo |
| Stelja in gnoj (1875): | bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prej povžije kakor na druzih, kjer včasi |
| Zoologija (1875): | vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da |
| Zoologija (1875): | koščic, rabijo se za vado, pokladajo se postrvém in od nekaterih rabijo se zmlete luske za ponarejene steklene bisere. |
| Zoologija (1875): | ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega solimo si skoro |
| Občno vzgojeslovje (1887): | a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v nekaterih ozirih. „Vsi morajo biti prijatelji vsega, vsak mora biti virtuoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zbornica je predlog kmetijske družbe: naj bi se po izgledu nekterih velikih mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v kterih se igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande |
| Kemija (1869): | in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. |
| Kemija (1869): | imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni in Epsomu, potem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vodi v tem obziru lahko pomore, da se ji v nekterih krajih lahko ukaže pot, kratko reči, da se viri lahko |
| Zoologija (1875): | nagonu, neodvisno od vnanjih in slučajnih vplivov, kakoršni tudi pri nekterih rastlinah vzrokujejo neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa |
| Pozhétki gramatike (1811): | po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Zoologija (1875): | se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške v Ljubljano gredé z |
| Tine in Jerica (1852): | uče. Jerico je njena mati božjiga strahu vadila, ki se nekterim hlapčevski strah zdi. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duh k nebu dviguje. Vendar vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih |
| Botanika (1875): | tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med |
| Kuharske Bukve (1799): | tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti |
| Stric Tomaž (1853): | je tedaj narpred kaznovati hotel. Ostal je tudi snoči z nekterimi drugimi doma, ker niso bili za lov pripravni in ker |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zmožnosti za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj |
| Kemija (1869): | §. 127). Rastlinska vlaknina ima to lastnost, da se z nekterimi osnovnimi solmi, zlasti z gliničnimi in železnimi, pa tudi z |
| Kemija (1869): | Solotvori se z nekterimi kovinami vežejo v več razmerah, ravno tako kakor kislec. Višo |
| Gozdovnik (1898): | bila privezana; gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede |
| Biblia (1584): | vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je |
| Biblia (1584): | tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu |
| Biblia (1584): | je u' venilu, inu ker nej Korenja imélu, je vſahnilu. Nekateru pak je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ternje s'nym v'red goriisraſlu, je tuiſtu saduhnilu. Inu nekatiru je padlu na dobro semlo, inu kader je sraſlu, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poteptanu, inu te tize pod nebam ſo tuiſtu poſobale. Inu nekatiru je padlu na pezhovje , inu kader ſe je blu oselenilu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | blu oselenilu, je uſahnilu, satu ke ni mokrote imęllu. Inu nekatiru je padlu med ternje , inu ke je tu ternje s' |
| Biblia (1584): | inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho |
| Biblia (1584): | tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu |
| Biblia (1584): | kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym |
| Biblia (1584): | raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu ſo je posobale. Nekoteru pak je padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sicer zdravo otročè od stavljenih kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker strdenje ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je jo bilo lepo viditi, in ker smo imeli nekterekrat dež, je bila košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor une per pervim vſajénju. V tem létu moraſh vſadiſhe nekterikrat prekopati, in enkrat plitvo okopáti, ſkosi in ſkosi pa plevéla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tem kraji zavihane straní stojí ta ali una beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem in tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim: v tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | beseda, ali nekterikrat tudi več besedi, kakor mu priložnost nanese. Nekterikrat mu tudi spodleti ali pa nápek pade, vender si z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvalci so pozabili povedati, da je tudi v pretečenih časih nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše |
| Robinson mlajši (1849): | ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem |
| Biblia (1584): | sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi |
| Zlata Vas (1850): | po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako piſhe, ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih |
| Roza Jelodvorska (1855): | serce ganili; v duhu je blagoslovil blage ljudi, ki so nekdaj tukaj bivali, in mimo gredoči je, z glavo majaje nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na svetu, in da že ni mogoče več živeti,— da nekdaj so bili dobri časi, so bile dobre leta, se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj in nekdaj. Da smo pa mi v kmetijstvu v mnozih rečéh svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pešati. Ko človek take govorice sliši, bi lahko mislil, da nekdaj ni bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in ravnal le po tem, kar in kakor so ravnali nekdaj očetje njegovi, temoč živa potreba je tudi za njega, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bregov ledenega morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k a so prišle iz Sirije in Egipta na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povém, jih bo shelélo va-nj priti, pa ne bodo mogli. “ Nékedaj je Peter k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 1. Poſtavi. Mnogiterikrat, inu na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše. (Dalje. ) Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo |
| Nemški valpet (1867): | pa pobral se je bil kmalu iz tega kraja. Moja nekdanja ljuba tudi ni več živela; kmalu potem, ko je odšel |
| Žalost in veselje (1870): | mertvih vstal," smejal se je Aleš. Goreče sta si stiskala nekdanja avstrijanska vojaka roke. Nikdar ne bi bila mislila, da se |
| Cyclamen (1883): | ko bi mu ne bila vzplamtela malo trenutkov prej ona nekdanja ljubezen vnovič s tako silo, — sedaj bi se bil oklenil |
| Cyclamen (1883): | zmožen. Vsegdar se bodemo motili, ako mislimo, da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana, ako smo jej tudi |
| Strte peruti (1894): | mi je tudi povedala, da je zadovoljna, da je zopet nekdanja živa, vesela Danica. — Razven gospe sta bili v vili še |
| Gospa s pristave (1894): | Ves njegov srd se je torej zvrnil na mater, njegova nekdanja ljubezen se je bila umaknila hudi nevolji, kakor se gorkota |
| Slučaji usode (1897): | kakšni uglednosti in veljavi pomore še kedaj oni naslov in nekdanja slava moževih prednikov njej in rodbini. Toda kmalu so jo |
| Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897): | šer«! — Stopaj! « … Tako je švignil plamen razpora in jeze med nekdanja prijatelja. Najbolj je jezilo Abdula, da mu je rekel Kara |
| Gojko Knafeljc (1899): | več tako hladnokrvno misliti na to, kako je sinoči zažigal nekdanja ljubimska pisma. Nekam čudno ga je pogrel spomin nanja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in nekadajne mersle, puſte, divje in nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe ; od njene nekdajne ſlovezhnoſti ji je oſtálo , de ima ſhe ſhéſt oſhtarij. — „To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih |
| Roza Jelodvorska (1855): | je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega |
| Zlata Vas (1848): | vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le ozreti se v pretekle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje — stare postave (pravila), ktere pa še |
| Zlata Vas (1848): | pervo léto, ki so na to reč gledali. V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil nar bolj pripraven prostor sir delati |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v 67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije |
| Blagomir puščavnik (1853): | od veselja ne ve kaj in kam, ko u vitezu nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na Dunaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Zlata Vas (1848): | trepet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki še verjeti niso |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel |
| Blagomir puščavnik (1853): | je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa tudi vesela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še |
| Viljem Tell (1862): | vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na tenko zvedeti, naj pa sam njo pobarat gre svojo nekdajno nevésto. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in krajnſkimu platnu nekdanjo imenitnoſt ſpet sadobila. Poſkuſite, sazhnite preſti ino kmalo boſte preprizhane |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla! Nekdo shéninih mlajſhev pa ti bo ſterl glavo, ino ti ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah imenovali, na |
| Stric Tomaž (1853): | naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobička želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega |
| Maria Stuart (1861): | potem Okelli. Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori Ljudevit. ,,Kdor bi nad tem |
| Oče naš (1885): | daj mi mojo mater nazaj! “ In z milim glasom je nekdo za njo stoječ rekel: „Ubogi otrok, pojdi z mano, k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se mora kg prodati, da bode 16 1/2 % dobička? 14. Nekdo kupi sukna ter plača za vsake 4 2/5 m po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ena, je rekel, mora biti gotovo morivna, ker je namenjena nekomu sovražniku, druga pa naj samo zavest človeku vzame za nekaj |
| Robinson mlajši (1849): | ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | maral za božje zapovedi, ga je Bog zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom videl, tako se mu je zdelo. Varno ga je shranil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | priti? — po kervi! ” „Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mi ne dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg |
| Zlata Vas (1850): | si še z ruto kervavi nós briše, jo po césti nek gospod na konji pripraši, ki je imel klobuk in suknjo |
| Zlata Vas (1850): | ter urno praša: »Ali tam v uni vasi ne stanuje nek gospod Ožbalt po imenu? ali je domá? « Brencelj odgovori. »De |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da te kje Lama Baba ne zgrabi”. (Dalje sledí. ) Smešnice. Nek amerikansk časopis naznanja sledeče: Vročina je bila pri nas tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku |
| Ferdinand (1884): | vrata grofove spalnice, da mu izroči list, katerega je prinesel nek jezdec, kakor sta se bila dogovorila. Grof reče svojej soprogi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal |
| Na Žerinjah (1876): | nehoté vanj, in v njenih starih sivih očeh igral je nekov nenavaden izraz. „Vi prej še nijste bili nikdar v tem |
| Nevera (1878): | Pravi, k zborovanju hodim. Od zadnjega zbora si je prinesel nekov časnik poln bogokletja in zdaj se je naročil nanj — tudi |
| Zvezdana (1883): | tako ga ne smem več imenovati, — s kterim še imam nekov račun poravnati — in ker mi tega ni več mogoče, prepustim |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kopita in iti. Ko pa ga je vendar le vsprejel nekov mojster, prišla sta v njegovo delavnico ter pričela tù razgrajati |
| Testament (1887): | potem! « »Pojdem! « Stopila je bližje k omrežju. »Jaz imam tu nekov list, neko pismo, ki mi ga je dal Omahnétov Tomaž |
| Lisjakova hči (1892): | giblje v njegovi družbi slobodneje nego v tetini. Čutila je nekov ponos, katerega prej ni poznala; sedaj šele se je zavedala |
| Signor Giannino (1892): | ponižnost srca, in prevzela ga je nekova noblesa, strože rečeno, nekov napuh. Prezirno je gledal doli na »plebejce« in njih malouspešni |
| Jara gospoda (1893): | zmiga z rámeni, stresne nekoliko górenji život in pravi malomarno: »Nekov lopov me hoče oslepariti ob hrastovini. Pa jaz se ne |
| Jara gospoda (1893): | je vse to pretrgoma, tresočih usten, odkrito, brez pridržka, samó nekov piker naglas je zvenel iz zadnjih besed; sploh pa se |
| Domen (1864): | prišel blizo, povedal je, da je hotel gospod Sova imeti nekovo pisanje, ktero so našli pri Domnu in da ga je |
| Domen (1864): | bil prišel tisti Domen k našemu, ter mu je prinesel nekovo pismo brat, kdo je njegov oče in kakovo doto bo |
| Na Žerinjah (1876): | mladostni idealizem po britkih izkušnjah, ki sem jih užil, z nekovo trdo realistično skorjo — in dejal sem, dobro je tako; sedaj |
| Rastlinske svatbe (1877): | brazde, ki so v razcvitu vlažne, kakor bi bile z nekovo slizjo pomazane. Brazde so nasajene na dolgem vratu, ta pa |
| Križ na poti (1891): | vêdla njega nevesta proti tujcema, in vzbudilo se mu je nekovo grko čustvo, dasi ljubosumnosti ni imel pravega vzroka. Toda gledal |
| Jara gospoda (1893): | Še jedno obravnavo imamo! « deje pisar. »Še jedno? « »Dà, dà! Nekovo pritepenko so privêdli orožniki danes v jutru. Tù je naznanilo |
| Jara gospoda (1893): | bil on takisto lahko vzel to — Ančiko. In samoljubje, ali nekovo drugo čustvo, tajno in neopisno, dejalo mu je, da bi |
| Abadon (1893): | so svatje pili črno kavo, in izmed njih je vzela nekovo čašo, v kateri je bilo še nekaj kave in neraztopljenega |
| Očetov greh (1894): | umazanih krp, in tudi njemu se je zazdelo, da čepi nekovo živo bitje tamkaj; toda on ni mislil na mater Barbo |
| Stric Tomaž (1853): | zoper domovino. “! „Zoper mojo? mislite. Vi jo imate res, — ktera nek pa moja? kje ima sužnji domovino? In ktere postave so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti banki. — Vsi časniki dunajski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leto z novim vinom, da jih varujejo pregodnosti; s čim nek bo pa Vipavec svoje vino prihodnje poletje zalival? In to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek po miru, Angleži pa so uneti za vojsko, ker oni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zavernejo mati — „pa še ga ne poznaš, kaj pa se nek v šoli učite? ” Stari hlapec pa, kteri je veljal med |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ima opraviti jetnik pri najinem ženitvanji? ” „O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to viditi, vſi oſtermé ino savpijejo: „O jej! kaj je neki to? “ Moseſ rèzhe: „Glejte, kruh je to, ktériga vam Bog |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | noviga kolovrata. Radovedni boſte she popraſhovali, ljubi bravzi, kakſhen je neki novi kolovrat, ki je bil v Novizah v 14. liſtu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod' ji zvest. Kjé néki steza v grob peljá? Ta se zgrešiti pač ne da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | migljaje in se blisketaje ti oznanujejo mogočnost Božjo ! Ali so neki stvarjene, de bi ti, preširni in le pozemeljsko mislijoči človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu |
| Čas je zlato (1864): | čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se mi je morala”, pravi po nekolikem premisliku, „drugače ne more biti. Jaz — to zagotovim pri svojem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Volbenkovih. Res je bila stara Reza še pokonci, in po nekolikem pričkanji mu v resnici da tri goldinarje za perstan, katere |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' to prebivavnizo pride |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ino ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj |
| Ta male katechismus (1768): | enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobruta. Spremisli rane, inu smert mojega Synu, inu bosh le enukolku od nausmilene groſovitnoſte te pregrehe videl. Kaj imash ti po |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Is lesú bovhe narejati. Deni v' eno shroko glaſhovnato posodo enukolku ublanz, ali ſhaganja. Tu polij is szavnezo; tedej pak posodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | farbe rudezhe, Şlabo, zhe sdravo po tebi ne tezhe, Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V srédo 14. Kozoperska 1846. List 41. Šêge. Kdor se nekol'ko Sveta 'zučí, Vidi spremine Dosti rečí ; Sêg use polno — Ktere |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de |
| Robinson mlajši (1849): | silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava je proč. “ |
| Robinson mlajši (1849): | je pečenja kruha poprijêl na dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino nekoliko iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 91. listu priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica (šranga). Pri nji se |
| Astronomija (1869): | Tudi drugi opazovalci so našli, da je solnčna paralaksa za nekoliko veča, nego so jo dosedaj sploh v račune jemali. Zadnje |
| Zoologija (1875): | vsaka pitna voda ima v sebi nekaj soli, použijemo je nekoliko tudi v nekaterih rastlinah in živalskih tvarinah, a razen tega |
| Deborah (1883): | Ona ni ničesa zahtevala, le prosila je, da smé za nekoliko dnij pod streho vzeti ubožico in njeno dete. Krojač. Za |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mladi goſpod hoſtnikar, 2) ga paſtirzhek posdravi, ter ſvoj ſlamnik nekoljko persdvigne, pa ſe ſpet pokrije. „Alj bi rad, naj bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bila sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vé, de sim jez per tebi. ” Z tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljati. Ako bi bilo, postavim, nekaj voznikov, in bi imeli nikoliko parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | on pravi, „že per vas, moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | dostikrat strupna zelenica alj zelen volk naleže; njo kakor tudi nikoljko kupra žganje razmoči, ino si tako novi strup perdruži. Tudi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | olepšal. Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko da. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Vse to vam prav dam”, mu odgovorim; „saj sam nikoljko takih poznam. Zato pa pravim, kakor per vsaki reči, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu v vsim za peté peršel, kdor bi imel priložnost nekolikokrat bolj natanjko nanj gledati. To velja od njegoviga vedežtva v |
| Sveti večer (1866): | večkrat spremljati; sedel sem večkrat pri njem v vozu in nekolikokrat sem tudi ž njim obedoval. Pripetilo se je pa, da |
| Gozdovnik (1898): | to odstavi cev svojega orožja in zopet pomeri. To pregibanje nekolikokrat poskušivši, se je uveril povsem, da so le mrliči na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dela, perdeni potem pretlačene jagode ter jih vedno mešaj, dokler nekolikrat ne povrejo. Dalje se pa ne smejo kuhati, ker bi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži |
| Robinson mlajši (1849): | kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil, nekolikrati to pokusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil |
| Genovefa (1841): | prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki |
| Ta male katechismus (1768): | Aku be en nakerstnik othl kersten biti, inu be nobenega naimel, katire be njega |
| Biblia (1584): | pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę. |
| Pozhétki gramatike (1811): | je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje v' slednimu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol, kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturil, to je il a fait honneur a soí, itd. Nelizhni glagoli. Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo tretje lize edinje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'hudizhu se podaja. Jeli Buh dobr, ſakaj se ſmirej nalube? Jeli hudizh hudobn, ſakaj se ſmirej nasovraſhe? Tu je enu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu perſhli, inu prewivalſhe per njemu ſturili: kedu pak mene nalube, ta mojeh beſſedy nadershy. Inu ta beſſeda , katiro ſte vi |
| Genovefa (1841): | Kadar je po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le eno minuto |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dalej nevupam , koker ga vidim — ampak puſtimo to rezh — Nizh nemarej, Mizka! mi mo bomo vshę ozhy sbriſali — — On bo ſhe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa gotovu , de nabosh nekol pregreshn, zhe nabosh namarn. Premishluj, inu spremishluj v' britkuſti tvoje dushe taiſte lejta, katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se bodo v'serze ſasadile, inu tebe ranile, kader bosh namarn, inu len En zhlovek, katire uſſellej kaj poshtenega ima oppravit |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhtevilu. La pluspart des enfans sout legers, vezhidél otrók je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo perlogu zhlén de tudi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po ti podóbi enake ſi napraviti. Doſtikrat je kakſhen nemaren ſin ſvojiga laſtniga ozheta pokradil in domazhe shito po malim |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se bati ni 87. Ne kradi. Jernejček je bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi |
| Zeleni listi (1896): | bilo lepo in čedno. Bernard pa je bil nesnažen in nemaren. Poglejmo si njiju knjige in pisanke! Pavlina je imela vse |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | trude; Ima doſt' dny opravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She né! jeſt zhem ſhe mlad, in' majhen She |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | mujo; Ima doſt' drev' oppravit', ̶ Inu jeſt bi 'mel nemarn biti? She né! jeſt zhem ſhe mlad, in' majhen She |
| Blagomir puščavnik (1853): | drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora dostikrat več kmetov škodo terpeti. Da vsi ukazi v |
| Sacrum promptuarium (1695): | je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto |
| Zeleni listi (1896): | k sebi, da bi se pogovorila, kaj bi bilo z nemarnim dečkom storiti. Kmalu sta si oče in učitelj izmislila pomoč |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tugente. Ena perloſhna perludnoſt se nekol naſaverſhe, enu predolgu, inu namarnu jeſizhuvanje uſſellej. Koker ena zerglinska, ali karmeſinska avba imajo tvoji |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | v skušnjavo, in ne perpusti mi nikoli, ga kadaj po nemarnim izgovoriti kteri živiš vekomaj. Amen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta je ta narhujshe smert teh namarneh; spametvej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu ſhivel, inu ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njegov gospodár ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzroka; govorí nepotrebno; vsakimu vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vidijo, kakó nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo treba nič učiti in da se bo dalo nemarno živeti; še bolj bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kupovat. Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: „Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Leſtna lubeſn je ſa zhloveka narnavarnejshe perliſuvanje. XXVI. Poſt. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobrutah narhujshe poshkoduvanje. XXVII. Poſt. Gnada |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejt napolnen, inu vonder uſſeh taiſteh ſazhetek, inu korenina je namarnoſt. Nobedn nastury hujshega, koker katire nezh nadella. Rajmno ta perve |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu, inu namarnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXVI. POSTAVA. Namarnoſt je v' teh narvezheh dobruta narhujshe poshkoduvanje. 1 Is velikemi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koku ſe bosh ti ſa tvoje dellu vezhnega Iona troshtal? Namarnoſt, inu lenobo spravi delezh prezh od sebe, ja tudi, kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | staroft je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Super namarnoſt. Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vert posejal ali jih kam drugam v posestvo poslal. Kakošna nemarnost je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ja tudi ne pod enem majhenem greham , ampak katire is namarnoſte , ali po naurnem taiſte ſamudy, ali vonspuſty, namore teh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te svoje skus greh r' shpot perpravel, aku be nabil namarnoſte pasl. Med uſſeme ſhlahtneme rezhmy , katire so meni od Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim |
| Zlata Vas (1850): | le beraško nemarnost vidili, zató so se tudi oni te nemarnosti navadili in so ravnali kot uni. V delavnikih so bili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ustavljenje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno uklanjanje do Benečanov naklada. Zgodbopisje |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | moja pijanost, gorje meni, ki sem zakrivil po svoji lastni nemarnosti toliko revo! " In pri tem si puli ubožec lase, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | to predál, de je ſvojimu dédeku veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pobijejo. Vreteno ſe nikoli ne rasdela, ampak vezhidel le po nemarnoſti v nizh pride, |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi narodi slovanski iz Azije pridši |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali. |
| Zlatorog (1886): | v krčmi dobroznani Jedó, pijó in plešejo ves dan. I Nemce vidiš v jopičih z razporki; Na strani tenke meče nosijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa smo Slovenci, in Slovencov se hočemo deržati, zatorej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se napravlja samotržje vseh uradov, vse blagosti in omike Nemcem na korist. Če pravijo, da se z nemškim jezikom lehko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | jezika ne rabijo toliko, kolikor bi ga morali, kajti z Nemcem, s kterim ima Slovenec v pisalnici opraviti, samo nemški govoré |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | svetu, ker se najbolj peča s poljščino in živino; z Nemcem ima le redko opraviti, in sicer samo na ogerskej, štajerskej |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | ovinkih pomaga. Vaja v nemškem jezici je torej vzlasti samo Nemcem koristna, Slovanom pa ne, kajti posebno južni Slovan malo hodi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Caffé antico Tomasso”, ter ga zagledam v družbi z nekim Nemcem, sam ne znam, kde je sešel se z njim. Ta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Ako nas kdo tako pozdravlja, mu odzrdavljamo rekoč: Bog daj! Nemcom se to nič čudno, nič neznano ne zdi, ako jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne upletaj slovenščine. Čemu? V takoj družbi pogovarjaj se s Nemcom po nemečko, s Italijanom po italijansko i ako hočeš i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne škodi, ako v družbi govoré Nemci po nemečko: tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i gladka slovenščina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da so menj bistre glave, menj pridni in skočni od Nemcev, temuč še le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | včasih vse polno, ne le domačih, temveč tudi vnanjih: Italijanov, Nemcev, in celo nekega Francoza so te dni zaprli. Pred nekimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Sedan-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore najdli, pa niso na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | molé, kakor de bi pazljivo kaj poslušali, takim konjem pravijo Nemci „Loser”. Večidel z zapertimi očmí stojé, kakor de bi dremali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ostali. Zakaj — pervič so to besedo, ki iz latinskiga izvira, Nemci, Francozi, Lahi in drugi narodi že davno v svoj jezik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | se ne imenuje krajnski, ampak slovenski jezik ; „windische Sprache” ga Nemci imenujejo. Že nas stari pisa- |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci, kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in de se nam ne bo treba bati, de bi Nemci našo nevednost zasmehovali. Kaj je lepiga na Slovenskim? 1. Lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci, ki nimajo skoro nikakega razločka med veršivniki in doverš. , kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukaj vſelil, sato ſo prekerſtili Emono v Ljube, v Ljubah; nemzi v Laibach , lahi Lubiana. Drugi pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki |
| Valenštajn (1866): | je srčni obrazek tá? Krčmarica, Moje sestre hči je, v Nemcih domá. Prvi lovec. Preljubeznjiva sinovka tedaj? (Krčmarica odide. ) Drugi lovec |
| Mineralogija in geognozija (1871): | o počitku poje ali igra. Posebni običaji in noše, pri Nemcih tudi vse drugačen jezik v vsem, kar se tiče njegovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi Nemec ali Slovenec. Všecko jedno (vse jedno)! pravijo Čeho-Slaveni; všeckojedno! sim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed. čas. To gredoč. — Če se pa razumejo Nemci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt nobene proshne noternapoloſhim, katiri na pravu, inu resnizhnu sprebernenje namislejo. Ne uſſake, katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy, |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te poſtaviti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi ispusati al ti kna bosh sanjo perbuegi nie |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jnv tu je doro sadvsho noi satelv dakar anhvdobem zhvovak namora shkodvati bel kei nagnati noi svo srezhni so ti vesoko |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bo doſtikrat le is eno samo beſſedezo oduſetu, inu se namore is dolgem govorjenjam vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dobru v'sakon ſtopiti. On je nym djav: te beſſede namore uſſaki sapopaſti, ampak le uni, katirimu je danu. Sakaj eni |
| Biblia (1584): | Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on |
| Sacrum promptuarium (1695): | pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive |
| Sacrum promptuarium (1695): | yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu Moshu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od veſsélja, vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe le vzhaſi en malo namashe, sató kér ſe nemore prah, pesdirje in predivo na vinto in na ſhtekelj nabirati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te bratovsine poterkati, kér ni bil nobedin — zavarvan |
| Ta male katechismus (1768): | vire poduzhiti, sizer so le oni urſhoh, ke bres vire namorejo Bogu dapasti, ne svoje dushe ſvelizhanje dashezi. Tu je gotovu |
| Ta male katechismus (1768): | se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti. Na kolkajn viſh bo zhlovek v' greh ſapellân |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa enega takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tiga wogaſtva te modruſte , inu ſposnanja boshjega, koku ſe zel namorejo njegove ſodbe sapopaſti, inu njegovi poti isgruntati, sakaj kedu je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | rezhem) terpeti namorejo, ter pravejo; kedu otshe use uganke uganiti? kaj je meni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gehennam. Naboite ſe tiſtih, katiri tu telu umorijo, duſho pa namorjo vmoriti: boite ſe mar tiſtiga, katiri samore duſho, inu telu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | So she nehale biti. Ta viera naſs tukei vuzhy, Kar namorjo videt ozhy. 6. Zhast, hvala bodi saki zhas Ozhetu , inu |
| Biblia (1584): | Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo, popolnama ſperſteniti pa ſe nemoreje , ker ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na ravnoſt ſpeljana biti, in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so kardinal tudi vsih 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | od gnesda dalezh yh ſpele, inu kadar vidi de mu nemorio vbeſhat, sdaj popade eno, sdaj to drugo, inu vſe restarga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je meni moj Ozha dal? Ali meniſh ti, de jeſt namorem mojiga Ozheta proſſiti? inu on bi meni sdej poſlal vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jih rad vbogam, tode k rasdeljenju obzhinſkih paſh (gmajn) nikako nemorem pervoljiti. Dolgo naſ je she goſpoſka k temu nadlegvala, sdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra |
| Roza Jelodvorska (1855): | si premehkiga serca. Nikar tako ne jokaj, če ne ti nemorem tega opravila prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu sadoſti hvalit, inu hibit namoremo, dodeli nam gnadlivu, de bomo tebe popounima hvalili, inu lubili |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na poklizhemo, kyr te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gresh ti? JEsus je njemu odgovoruv: Kamer jeſt grem, ti namoresh sdej sa mano pridti, potler pak ti sa mano pojdeſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | obema na njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je duša in dokler imam to, nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o vsem |
| Botanika (1875): | ki je tudi pri nas že zavolj tega skorej povsod nemogoča, ker je zemlja pregosto naseljena. Skušnja je pokazala, kako je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | konza ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pa z duhovi se niste pečali; pri teh ni nič nemogoče, kratko ni malo nič. Kdor bi sam sebe videl, moral |
| Mlinar in njegova hči (1867): | to bilo? Gospod župnik pravijo, da Bog, kteremu ni nič nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati |
| Botanika (1875): | podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče, da bi si človek v pamet vtisnil raznovrstne rastlinske podobe |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | de mu je Abraham stregel. Je li morebiti Bogu kaj nemogočniga? Abraham ptujce še nekoliko proti Sodomi pospremi. Ino Gospod mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje ſtare dni tudi ſinú dobila. Bogu namrezh ni nizh nemogozhiga. “ Marija ſe perklone, polna molitve ino hvale, ter pravi: „Dékla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de mu je Abraham ſtrégel. Je li morebiti Bogu kaj nemogozhiga? Abraham ptujze ſhe nekoliko proti ˛Sodomi poſprémi. Ino Goſpod mu |
| Gozdovnik (1898): | stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid |
| Stric Tomaž (1853): | da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo za |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi. »To |
| Fizika (1869): | množina pregleda in premága. Vse na enkrat razumeti, bilo bi nemogoče. Tedaj bomo pobirali stvari eno za drugo, samo porazumeti se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se |
| Gozdovnik (1898): | dva moža? « Tako se je bilo znočilo, da je bilo nemogoče sled videti ; moral je okolico preplaziti, če je hotel odgovor |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj? res? To je prav nemogoče! Mešanik ne dade svoje puške, če ni ubit. « »Ali pa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſkorej ne savé. ˛Sinu imeti ſe mu je ſkorej nemogozhe sdélo; toraj rezhe angelju: „Kaj me hozhe tega preprizhati? Jas |
| Genovefa (1841): | je Genovefa nedolshna, v drugi je sopet miſlil, de je nemogozhe, de bi ga bil Golo, ktérimu je bil toliko dóbriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa ljubesin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo tukaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | imel, da ga je ravno po tem pred talianščina kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tujih slov med slovenščinu, kolikor jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | kak jezik posiliti, moralo bi se najprvo presoditi, ali bi nemščina tukaj prišla na vrsto ali ne? Da pa sicer narod |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | res, da je slovanski, ali tudi nemški je učilen jezik. Nemščina ni samo ukazan nauk, ampak je tudi učilni jezik. Govori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | v nemškem govoru bil je jako mrzel: Ali zato, ker nemščina na tem kraji ni bila na pravem mestu? ali, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih, in da je samo nekako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo, veči del jih po dokončanju nemških šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | in šola je v teh straneh o zadevah slovenščine in nemščine nar več storila. Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | trdim, da se noben Slovenec v ljudskej šoli ni naučil nemščine, in če nemški govori, da se je izuril na vojski |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirati nemščine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da se v maternem jezici dalje izobražujejo in tudi nauče nemščine, kolikor je mogoče. ” To zopet ni res, ker z nemškim |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | smrti v Mantovi 1810. Za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine. V Ljubljani 1886. Založil Anton Turk, knjigovez. Tiskal Jan. Leonov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pol leta na Nemškim bil, in se je toliko naučil nemšine, kolikor se človek v pol leta naučiti more , ako prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kako pismo, ali kaj druziga po slovensko pisati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je |
| Katarina (1854): | se je prav dobro v branji in pisanji in v nemščini izurila. Tudi je že precej dobro francosko in laško čitala |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | je jezik gladko tekel, a da je malo po pruski nemščini zavijal. " „Ga niste pozneje nikdar več videli? " „Ne, ne, gotovo |
| Ivan Slavelj (1876): | v oni imenitni knjigi«, pravi, »ki je, seve, v visoki nemščini pisana. Tudi je tam pisano o učeni astronomiji in prečudnem |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | postojiva" — spregovori isti hip drugi globočji glas v manj gladki nemščini — „kajti vrag me vzemi, vi hitite, kakor da bi za |
| Ljubljanske slike (1879): | Ali same nimajo nič ušes? “ To je sodba Nemca o nemščini naše ženske gospóde, in ta sodba je pravična. Res je |
| Ljubljanske slike (1879): | pozna po pisani obleki (od tod „papilio“ – metulj) in kuheltajčarski nemščini ali še celó nemško-slovenski laščini ali francoščini, če se je |
| Ljubljanske slike (1879): | nobenega jezika ne znajo in je v njihovi – kakor materni – nemščini vsaka druga beseda „abèr“. Da toraj slovenska reč ne napreduje |
| Zvezdana (1883): | in nekako začudjeno vpraša: »Kaj govorite? « Pri teh besedah v nemščini izgovorjenih podá bralec starcu list kažóč mu omenjeni razglas. Ko |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | da je boljše, da se priuči onemu, nego temu. V nemščini, ki je njena ljubljenka, o kateri je trdila, da jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po |
| Nemški valpet (1867): | zopet pomislil, kako rada je ž njim govorila s svojo nemščino vselej, kadar je mogla, kako se je proti meni spremenila |
| Anton Janežič (1870): | po deželi so bile vse nemške. Otroci so se z nemščino grozovitno mučili; pa malo nemških besed, ki so se jih |
| Ljubljanske slike (1879): | boš gotovo prikupil, še bolj pa, če si ga v nemščino prevedeš, ker – kakor ves ženski gosposki spol – obrajta tudi ta |
| Ljubljanske slike (1879): | vsak drugi (tudi Lah, ki se vedno pridruži nemškutarju) trga nemščino tako, kakor slovenščino, da človeku skoro slabo postane. Osebna nasprotnika |
| Ljubljanske slike (1879): | ne spraviš do tega, da bi se ne kazala z nemščino vsaj tam, kjer jo drugi govore, ker se boji, da |
| Ljubljanske slike (1879): | ker – kakor ves ženski gosposki spol – obrajta tudi ta vrsta nemščino najbolj, pred slovensko besedo pa rada nos obesi. Drugih znamenitnih |
| Ljubljanske slike (1879): | da bi nasprotno spoznale, kako grdo je slišati njih „kranjsko nemščino“! V dokaz temu bodijo navedene tu le besede nekega Nemca |
| Testament (1887): | priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak in štajersko nemščino je tudi znal, več pa stari Topolščak ni zahteval; in |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | tistih letih, ko na Gorenjskem še ni bilo železnice. Le nemščino je tolkel naš Rudolf Tanki, sin sodnijskega uradnika Podkloštrom v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | znata toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nemšino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perpravljate, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naukaz, kako ga jemati. Resnično! signatura je poleg, pa je — nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske in pa tudi druge vina, nemške itd. se zalivajo vsako leto z novim vinom, da jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na-nj vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga življenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pildhavarji ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje, kteri ſo nemſhke otépe vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od sunaj, ſe lahko vidi pri nekterih v naſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je vezh , kakor poldrugo ſto let ſtarih , ſo vſe nemſhke , kar je pa mlajih, ſo vſe italianſke arhitekture. Is tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo bolan u hiš' leži In sinam svojim govorí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de imamo v Ljubljani zalogo mizarskih izdelkov iz nemškiga Gradca! in de Ljubljačanam ni zameriti, če veliko mizarskih rečí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Bodite, kakor čbéle! (Poleg némškiga. ) Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | te dni 400 raznih zeliš poslal, in k vsakimu razun nemškiga imena tudi slovenskiga perdjal. Prav lepo se gospodu patru za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bile dve mizi, ki ju je F. Dettelbach mizar iz nemškiga Gradca na razstavo djal. Pri ti priložnosti se ne moremo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Orjaška jigrača. *) Prevod iz nemškiga. Nidék je grad v Alzacji pravlici dobro znan, Višava, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja shivál. (Poleg némſhkiga. ) Pravizhni ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga; ali kakor uzheni sidarji pravijo: une |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 9 dní; dunajski veliki škof Raušer bo pervi pridigoval v nemškem jeziku. — Parska asekuracija je nekterim soseskam, ki so pri nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliki maši pa višji škof Godeasi z ginljivo besedo v nemškem jeziku k pričujočim oficirjem. Potem so blagoslovili zastavo, v ktero |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igrajo igre, pevoigre v laškem in v nekterih tudi v nemškem jeziku; najimenitniše med njimi je „Teatro grande”, ki stojí za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dnevu; vidilo se je po oknih raznih napisov v latinskim, nemškim in krajnskim jeziku. Premiljostljivi Cesar se narpred v gledališč (Theater |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kaj je noviga? (Prav se mu je zgodilo hudobnežu! ) V nemškim časopisu (Donau-Eschinger Wochenblatt) smo brali, de je neki kmet Matija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | botaniškiga družtva v Ratisboni (Regensburg) je od gosp. Fleišmana v nemškim jeziku na svitlo dan in poslednjimu letopisu c. k. krajnske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sostavimo in spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se po osem dni od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | De korún ali krompir pri vožnji ne zmerzne. V Pražkim nemškim časopisi smo brali oznanilo gospoda Peterka, kako naj se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj sostavek tudi v nemškim jeziku v nemških novicah natisniti, de ga bodo vender saj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v kmetiſhtvu sveden uzhenik gosp. Rossmässler nam je v nekimu némſhkimu zhaſopiſu *) ſredſtvo rasodel, kako bi naſhi kme- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod Tranzho v Ljubljani. (Podóbe ilirſke nóſhe. )Ljubljanſkimu zhaſopiſu, v nemſhkimu jesiku piſanimu, ki ſe mu „Carniolia” (Krajnſhniza) pravi, ſo jeli |
| Kemija (1869): | krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta punt, h |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bi jih tudi nenemci na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Oest. Corresp. ”, kteriga prepovedbe se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne le poslovenjati) nemški „ohne dass” — „ohne zu”. Zares mersko je viditi v jugoslavenskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preteklo-prihodnega ali prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mu samorastne melone pri nogah rastejo , ima eno nogo na nemški meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi prav in dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in de ſe veliko sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in drugi nemſhki divji narodi, v trumah brès ſhtivila, na Laſhko vreli, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtar altar, kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo hvalo, k vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro ime perpravljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Že pred 10 leti so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati. Po izgledu nemških posojilnic in tudi gališke posojilnice ona ne bo posojevala gotovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podobe angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ta napoved se pošlje na vodstvo te razstave pod naslednjim némškim nadpisam: „An die löbliche Direction der allgemeinen österreichischen Gewerbs — Ausstellung |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in nemškimi imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sami kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | če nemški govori, da se je izuril na vojski med nemškimi vojaki, ali pa v službi in prebivanji pri nemških ljudéh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | u, ki bi pa brž zopet v zavezo stopili z nemškimi centralisti, ako bi se Taaffe preveč naslonil na Slovane. Avstrija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijatlov našla; kmetje jo radi kupujejo. Zakaj bi pač Slovenec nemško pratiko kupoval, kér slovensko dobí! Ko bi pa „Novic” ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo „Deutscher Bund” préstavil v nemški punt,” namesti de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in „katekizem der Obstbaumzucht” von Franz Diebl, Brünn 1840 za nemško mladost, za šolsko berilo izberete, ktere naj učenik z otroci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa stoterno pomnožen |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Nekteri jemljejo žimnato kitico namesto suknenega traka, in odtod izvira nemško ime: Žimnati trak. Ranjeno mesto se gnoji krog sukna ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sidarji pri naſ she vezh kakor pred poldrugo ſto letmi nemſhko sidarijo opuſtili in ſe italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Bistrici poprašam za vinograd i mi poveju, pa sopet po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | takoj družbi govori s Slovenci po slovensko, s Nemci po nemečko. To terja pravica; s pravicoj se pravičnim ne zameriš. Nemec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tergov i mest, napišu v dveh jezikih, to je, po nemečko i po slovensko. Kako je to potrebno, sem se jaz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | seboj rezno i krepko po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francuzko, i brez skerbi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | slovenščine. Čemu? V takoj družbi pogovarjaj se s Nemcom po nemečko, s Italijanom po italijansko i ako hočeš i znaš v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Nam Slovencom ne škodi, ako v družbi govoré Nemci po nemečko: tudi Nemcom se ni potreba bati, da naša lepa i |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | tablah bila napisana imena vesi, krajev, tergov i mest po nemečko i zraven tudi po slovensko? Ali su te table napisane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | jih ima v sebi književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | o veže i onda zaceli. — Nemci govoré med seboj po nemečko, Italijani po italijansko, Francuzi po francusko, vsaki narod v svojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravi po nemško: jez sim, ti si, on je. Po nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne znajo ; slovenšina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo ſh, zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nas človek ne veš, kakó bi se oglasil, ali po némško , ali po slovensko, ker ne veš, ali je pred durmi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izgled dali. Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni čuditi. Ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | potegujejo; pa nas ni veliko, večidel jih je, ki po nemško vpijejo, čeravno ne véjo zakaj? Vsa čast Nemcam; mi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko Vergiſsmein nicht, alj po ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jo po krajnſku ne najdem, ji bom mogel shvishgat. Sakaj nęmſhku nesnam prov. Slush. Tihu bodi ! Smeſhn. Kir je pak leta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | praviza po tih novih poſtavah ne ſmej drugazhi , kokor po nęmſhku, iſkati. Matizh. Zhe jo po krajnſku ne najdem, ji bom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi v naše kraje nismo dobili iz Laškega, ampak iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žita precej pridelali, korúna pa grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih ima v haremu, 50 milijonov piastrov dolgá plačati. — Na Nemškem je huda zima; v nekterih krajih so imeli že 22 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morja in od Visle do Irtiša, ki so nekdaj na Nemškem gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako |
| Fizika (1869): | krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | petrografično se razloči alpinska trias od navadne triasne tvorbe na Nemškem, ampak tudi okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je |
| Zoologija (1875): | Najžalostniši slučaj se je dogodil leta 1865 v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh |
| Zoologija (1875): | se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer |
| Občno vzgojeslovje (1887): | katerega je pozneje njegov naslednik Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sim sam sprijel: „Neki mlad Slovenec je pol leta na Nemškim bil, in se je toliko naučil nemšine, kolikor se človek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prav lép izgled vinskim dežélam) neka drushba v Stutgardu na Nemškim dajé, ktére namen je, domače vino poboljšati inpožlahtniti. Letašno spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kurjek za perilo. ) Po večletnih skušnjah peric v Meklenburgu na Nemškim jo ni boljši rečí, perilo, naj bo še tako vmazano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Musy. Spet nekaj za hišne gospodinje. Kmetice iz Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi gré Monakovimu na Nemškim nar veči čast in hvala. Vikši c. k. dvorna gosposka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ravno tega kraljestva pa se večidel dobre letine veselijo. Na Nemškim v Badeni, na Švabskim in v Rajniških deželah so žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Oni že od konca pravili, de v nekterih krajih na Nemškim po dve, ali clo tri ali štiri šole v eni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá |
| Genovefa (1841): | jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta, od leta 1845 dalje, kmetovavzi ſvoje govédi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa ſól dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na Némſhkim. „35„ boj per Aſperni in Eſlingi v Eſtrajhu. „35„ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris doblen, „30„ je Napoljon ſvoje Zeſarſtvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | domá; ob križarskih vojskah so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila |
| Genovefa (1841): | je miſlil, de bode grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so |
| Blagomir puščavnik (1853): | smertnotežavne omotice. Sulica me je bila na levem opersji obdersnila; nenadljiv strah me je bolj omotil bil, kakor pa bolest rane |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stanje se provzroči na več načinov, bodisi da krepki, novi, nenadni in nepričakovani občuti siloma vstopijo v zavest, bodisi da pride |
| Gozdovnik (1898): | že v jedni minuti se ji vidi, da jo preveva nenadni strah. Razločno je bilo opaziti, da je pod temno kožo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | saj perjaſnive. Buh krona to notrejno dobruto, kjer odſvunej premornoſte nanajde. Narezi nobedn: jeſt nezh nimam: Lubeſn se is arſhata nadejly |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on ſuhe kraje obhodi, inn iſhe pokoj: kader pak pokoja nanajde, tok on prave: jeſt ſe ozhem ſupet nasajverniti v' mojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej 50. poſly kumaj bo en |
| Biblia (1584): | pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet vèrniti v'mojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter drugiga nenajde, ampak de s' mosham myrnu shive. Vidite ò Sakonski Koku |
| Sacrum promptuarium (1695): | tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v' tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | buegi Abraham † per buegi Isak † per buegi Jakob † da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka |
| Biblia (1584): | jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej |
| Genovefa (1841): | Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh neorôshnjene nedolshnoſti in v ſtrah prevsétnih hudôbneshev! ” je djála in bléda |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sebi vezhe krivizo, koker unemu, katirega dar, inu dobru dellu naobrajta, ſakaj on se svoje zhaſty ſerbega, inu taiſo pod nogame |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder kus tebi! svojo mozh pokaſhem. En drug mene veliku naobrajta, ke navę, kajſene velike dęla jeſt delam. Mejſtu, inu use |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on hotel neſti: on ga je hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja, vy nerezite ne, de vam |
| Pozhétki gramatike (1811): | fussuent tombés, de bi bili, e, e padli, e, o Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno |
| Pozhétki gramatike (1811): | nous eussions reçu, Que vous eussiez reçu, Qu'ils eussent reçu, Neokonzháven. Sdajni. Recevoir, prejémati, prejéti. |
| Pozhétki gramatike (1811): | naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti. Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati. Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni |
| Pozhétki gramatike (1811): | mi, vi, vé, vi oni, one, one imeli. e, e Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja |
| Pozhétki gramatike (1811): | êe med êeboj lozhio po êojimu konzhanju v' nedolozhnim naklonu. Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá s' er, kakor aimer lubiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne. 5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan ſploh, bres ſhtevila, zhaſa, ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | vi oni one one bili e e bil a o Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Être, biti Pretekli: avoir été, biti |
| Pozhétki gramatike (1811): | konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir, konzhovati konzhati |
| Pozhétki gramatike (1811): | oni, one, one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal Neokonzhvani. Sdjani. Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh |
| Genovefa (1841): | pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v ſvôji ſôdbi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira naomaga: inu ti |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi |
| Ta male katechismus (1768): | je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek od |
| Stric Tomaž (1853): | terd ko kamen in se ne da ganiti. Bil je neotesan in sirov človek, in v njem so bile vse blažji |
| Sveti večer (1866): | edino veselje moje mladosti, ter me knezu zatožili. Vi ste neotesan ošabnež. Nikdar niste vikših stanov spoštovali in vedno ste se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe je Sultan Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | godí, če se ona nezmerno terpinči. Kér pa sirovi in neotesani ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali 9, katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 |
| Biblia (1584): | Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena glavi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de |
| Ta male katechismus (1768): | nas pregreshili. Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti |
| Ta male katechismus (1768): | nashe dolge, koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhe hvalo bosh ti imel od enega ſastopnega. Nekar se napodej na shalle, ali smeshne beſſede, szer bosh tudi pametne rezhy |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | per ludeh ſhe nezh navella. O nekar se ti meni napodej ſa takem hudobnem exempelnam, aku notshesh pridti v' vezhnu pogublenje |
| Biblia (1584): | Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila odſhla, je Iesus sazhel pruti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | le tiſte duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jeruſalem, namrezh to trumo teh meſtnih ludy, nyh ſmoto, inu napokoi sapuſtiu, inu je ſhou na ta olski hrib v' ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtiga pokashe. inu nezh drusiga na potrebuje tiga zhloveka v' napokoi, mu britkuſt spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | notrejne myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al en sam him- |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes se, inu zhes tebe sodbo sklepa |
| Genovefa (1841): | Grôf je lêshal lét in dan savolj rane bolan; sakaj nepokoj in grisézhi zherv njegoviga ſerzá ſta osdravljênje savirala. Koj, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jo je le v veliko nevoljo in v še véči nepôkoj perpravila, de se je z vso močjo pa zastonj spod |
| Zlata Vas (1850): | In zató je danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nemu ſmeiſhanu, on ſe na snaide, negovu od tiga snotreiſhniga napokoja, inu spekline obdiujanu ſerze nega h' zageinu, inu h' obeiſheinu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od tiga meſtniga napokoja odlozhen biu, ni ſamu tu kralevu meſtu Jeruſalem, namrezh to |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke nemirne vesti, Stisk in malosrčnosti, Greha in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo |
| Valenštajn (1866): | pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je videl, kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mlekam se združi, zato ako žganopivke dojijo, imajo po noči nepokojne otroke. De ravno v kri pride, se vonder v kri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | barske kremluvavz doſti napokojneh ſtury. En perproſtne, ali enugubne, inu pravizhne zhlovek je lubeſne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gorijemanje perloſhnu, inu potreba. Ti be se napuſtil od tolkajn napokojneh rezhy motiti, ampak ta narslajshe myr, inu pokoj be ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je ſhel v' barko, ino ſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mi tako dober Oče, jest pa sim Ti bil le nepokorin! — Toliko mi je bilo že od Jezusa povedaniga, ali jest |
| Tine in Jerica (1852): | materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. |
| Stric Tomaž (1853): | ako se lepo zaderže, nasproti pa, da, če so mu nepokorni, jih kakor pse pretepati sme. — Iz tega se lahko spozna |
| Valenštajn (1866): | sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji govor vedno večoj i |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si tako ubogala? Glej, ravno tega |
| Genovefa (1841): | sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je |
| Kuharske Bukve (1799): | telęzhjiga, inu peretnize od kopunov; vſe vkup poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheblov viduv, inu aku mojega perſta v'męſtu teh ſheblov napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh ſheblov napoloshim, inu dokler moje roke v' njegovo ſtran napoloshim, tok nabom virjev. Inu zheſs oſſem dny ſo bli supet |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſlo ta pregnane hudizh na tvoje pogublenje ahtengo daję, nezk napomaga pak njemu bel tebe pogubiti, koker tvoja nadellovnoſt. Takrat bosh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Drugazhi. Poprej nezh napomaga: ampak kader se od sebe da. Dnarji, ke se najedô |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale |
| Sacrum promptuarium (1695): | je sheni glavo resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham |
| Ta male katechismus (1768): | preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura |
| Biblia (1584): | ona pade ob Sobboti v'eno Iamo, de bi je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr |
| Botanika (1875): | nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske podobe. Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat |
| Ta male katechismus (1768): | katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je napopolnema grevenga? Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se kristali malokedaj izrazijo pravilno, zatoraj pri mineralih pogostoma nahajamo nepopolne kristalne podobe. Ali so na njih ktere ploskve prevladale, ali |
| Zoologija (1875): | organi, ali pa — če jih imajo, da so enako razviti. Nepopolne živali same ob sebi nij, kajti osnova in notranja uravnava |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami iste vrste posamezne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo nepopolni, večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična |
| Botanika (1875): | se takrat tudi primérni predáli ali prav nič ali le nepopolno razvijajo. Pestič hrastov n. pr. kaže od začetka na prerezu |
| Rudninoslovje (1867): | 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi se nepopolnoma školjkasto; svetlost je stekléna, i vléče malo na biserno. Jeklénec |
| Zoologija (1875): | obtoka krvi po žilah ali prav nič, ali pa le nepopolnoma, in sicer posredovanjem animalnih živcev. |
| Pozhétki gramatike (1811): | bien des défauts, otrozi deſlih lubesnivi, imajo vunder ſhe doſti nepolnoſti. Ravno tako tout nima mnoshiga pred monshnim shenſkim, zhe to |
| Pozhétki gramatike (1811): | leurs defauts, ozhe ima rad ſvoje otroke, pa ne njih nepolnoſti. na o ne ſtavio vdar v' besédah votre, notre, kadar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sprejmeš v serce? „Častitijivi oče! jaz vem, da sem polna nepopolnosti in greha, pa da bi bila vedoč grešila, ne vem |
| Kemija (1869): | moramo, da pri večih kemičnih preiskavah zarad veče ali manjše nepopolnosti v delu nekoliko zmerom v zgubo gré, zato se vspeh |
| Astronomija (1869): | zakoni postavljeni, se je kmalu vspešilo, da so odstranili nekaj nepopolnosti, ki so se še pokazovale v sostavi premičnic. Kajti kakor |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je raven |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | teh mladeh, katiri malu vedô, kaj je prov, inu ſavle naposajenoſte te mladoſte malu dobrega ſturę. 2. Karkol v' staroſti preseſhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Započeti, pa ne dognani prosti umor se kaznuje nastorivcu in neposrednjih sokrivcih s težko ječo od 5 do 10 let, na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko slovstvo. — Črtica o |
| Zoologija (1875): | tvorbo svojih novih delov. Vsi organi, kateri v ta namen neposredno sodelujejo, so prebavila. Njihova naloga nij toliko jedila takó rekoč |
| Občno vzgojeslovje (1887): | 1. Prvine naših misli so predstave; te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet v' leto sakonsko pravizo napoſtavi. 13. Nezh navela sakon, kader ſe dva bres vędeſa, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar on pravi, ja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. No, ali mi moreš kaj nepoštenega reči? Ana. Jaz sem se prisege držala in vem, kaj |
| Divica Orleanska (1848): | vojvoda, Tvoj stric, za sebe in dežele svoje. Karol. O, nepošteni pêr, Nevredni stric! Lahir. |
| Zlata Vas (1848): | stó. Ubogi pa so se nasproti tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogreſhí, ki ſi ga lahko prihrani, zhe ga sa druge nepotrebne rezhi ne isdaja. Marſikomu bi ſe ſmelo rezhi : Prijatel! oſtani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat ſe je shé sgodílo, de ſo pogorélzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh vſe poſtránſke in nepotrébne ſhibinze odresati, ko bi bile ſhe tako ravne in lépe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pri klanju ne le teleta, ampak tudi druge živali po nepotrebnem in neumnem dolgo terpinčili. Sem vidil konjederce, ki so žive |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pri ljudéh, pri živini in povsod gledati, da nič po nepotrebnem ne mine. Dobra navada je: Vsakemu svoje delo vsak dan |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne potrati, in da se tudi scer lesa nič po nepotrebnem ne spridí. 9. Naj se zarodé žive meje, ki so |
| Zvezdana (1883): | gospoda in grajski pisarji. « »In pa v gorske dekline po nepotrebnem in brez uspeha zaljubljeni in žaljeni mestni gospodje. Ha ha |
| Prvi sneg (1886): | trosi. Zarad nje si je za pevski večer kar po nepotrebnem omislil novo črno obleko, in uverjen sem, da jo bo |
| Vanda (1888): | srdita, »zato, da bi neposlušno hčerko svojo prepričala, kako po nepotrebnem sebe in mene trapi zarad človeka, ki nikdar ni bil |
| Strte peruti (1894): | je takó navadila, da ji dasta mir ter nista po nepotrebnem okrog nje. Pridna in zvesta hišna ji ima v svojih |
| Moja hoja na Triglav (1897): | huje pikajočo pasmino tistih skokonogih živalic, ki moški spol po nepotrebnem nadlegujejo, a pri ženskem opravljajo važni posel, da bude zaspane |
| Kotanjska elita (1898): | in nemira nocojšnjo noč in danes in vse to — po nepotrebnem. »Ako kateri med zakonskima ne zaupa drugemu, sam ni vreden |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična smukavnica. Navada je, de kmetje posušene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudem silno škodo naključilo. Pràv bi bilo, ko bi se nepotrebni strel ojstro kaznoval, in smodník vsakimu paglovcu kupiti ne pripustil |
| Divica Orleanska (1848): | In blago zdaj bi hranila za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár potika po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na obéh koncih. 7. Pervi prihranjeni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | njegov narod ni nič mar bilo, — de bo konec vsih nepotrebnih razpertij, in de se nam ne bo treba bati, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5. Ako ſe pa samok na polji po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v cev vlivati jela , in je narobe zdolaj še veči nepotrebno vročino napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi |
| Najdenček (1860): | ko sim svojega Kastorja zagledal. Očí so se mu svetile; nepoterpežljivo je po prahu berskal in pripogval svoj vrat; kakor če |
| Maria Stuart (1861): | se zanaša, odloži Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam poteče čas! Leicester. Zanaša se Na vas, tedaj |
| Maria Stuart (1861): | odgovorni. Davison. Jaz? Sveti Bog! Povej mi, kaj želiš? Elizabeta (nepoterpežljivo). Jaz hočem, da se ta nevšečna reč Ne jemlje v |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ni, je stal osupnjen na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za |
| Divica Orleanska (1848): | alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar |
| Sacrum promptuarium (1695): | fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enem nagerbanem zhellam se nekol napustè vidit, de se tebi napoſna, de se navoln zhes tu, kar je Buh tebi k' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bel nasrezhn, katire je obzhutnoſt teh dobrut ſgubil, de njeh napoſna. Jeſt namorem tebi moj Syn! dapovędati shtivila teh gnad, is |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | lepši in zališi, ampak tudi v pokusu prijetniši? In nektero ne požlahnjeno sadje, je posebno v stranskih krajih koristniši od požlahnjenega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | bukev govorili, od gojzdstva. 2. Divje, domače, ptuje, požlahnjeno in ne požlahnjeno sadje. Vse sadje, kar ga imamo, je ali divje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali divje, ali domače, ali ptuje, ali požlahnjeno, ali pa ne požlahnjeno sadje. Nekdaj je bilo vse sadje divje, to je |
| Zoologija (1875): | širocih, grbavih kočnjakov, pod. 12. Prva dva kočnjaka se imenujeta neprava ali vrzeljaka, ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi kolikosti! Kaj iz tega sledí, lahko vsak trepetaje razvidi |
| Biblia (1584): | ondi nabrali? Koku je tu, de nesaſtopite, de vam jeſt nepravim od Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu |
| Roza Jelodvorska (1855): | je le mala vrednost; ali priserčna ljubezen do očeta je neprecenljiva veljava. Kakor angel je popred stopala v ječo svojiga očeta |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ne tedaj tako moja ljubeznjiva Roza! Prava keršanska prijaznost je neprecenljiva cvetka, ktera ne more iz korenine samopridnosti pricveteti, ampak iz |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | Vsakdo, ki stvar umè, mora priznati, da ta metoda je neprecenljiva in boljša od vseh dosedanjih. Nikakor ni vse eno, kako |
| Blagomir puščavnik (1853): | mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp. Vertov C v svoji neprecenljivi kemii natorne postave razlagajo, na ktere se sušenje sadja v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tako in drugači ne godí. Gospod Vertovc so s svojo neprecenljivo „kemíjo” tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali 12 letih neprehodljiv živ plot. Druga versta tega drevja je širokoperjasti glog, ki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perdeni. Zdaj kozo pokri in pusti, de se vse na neprehudim ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | eno neisrezhen'o grenkoſtjo napolnio. Per vſim tęm ſtojí ona vender nepremaknena pèr krishi, ne satisne ſvojih ozhy, ampak pyé to veliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | aktivni dolgovi), premičnina (hišna oprava, orodje, i. t. d.) in neprimičnina (poslopja, zemljišča, i. t. d.) Pasivno imenje pa imenujemo vse |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina in neprimičnina, ki jo ima kdo v svoji lasti, nego tudi vse |