- Litovcih
- Litvanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi
- Litvanih
Litovec litvanski Livij Livija lizikin ljub ljubaven ljubček ljubeč ljubek ljubevški ljubezen ljubezniv ljubeznivo ljubeznivost Ljubija ljubimec ljubitelj ljubiti Ljubljana Ljubljančan Ljubljanica ljubljanski ljubljen Ljubno ljudomilov Ljudomor ljudomorstvo ljudstvo ljuljka Ljutomer ljutomerski Lobavo locnača ločen ločevati ločitev ločiti ločje log logar Logar logaritmiranje lohkam Lojzek lok lokerjev Lombardija lombarški_benečanski lončar lončarski London lonec lontovž lopar lorber lorberjev Lorenzo losati lošč loščar loščen loščiti loški lošperna lot lotarinški lotati loterija lotiti lotrica lotrnija lovec loviti lovorov Lovrenc lovski Lozar lubad lubje lucernski Lucija luč lučaj lučan lučka Ludvik luftförmig lug lugaste luka Luka Lukec luknja luknjica lupinar lustthal luščen luščina luščiti lušt luštrenka luteranec Luther Lüttich luzernski luža lužast lužen Lužičan lužiški
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Štajerskem, na kterem stojí ime Menela. ktera je bila pri Litvanih to, kar indoslavenska Shiva — Čandika — Bhavany — Baba, boginja poroda. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še nahajamo druge imena na noriških kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Polacih v družbi Perunovi. Tudi lastno ime Atval opominja na litvanskega boga Altvaros. Posebno pa še poznajo slovenske povesti Babo Lamo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto ženinu pripeljali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali ded s koštrovimi lasmí, dalje v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | besede ostroumnega jezikoslovca dr. Potta ²), kteri pravi: „da, akoravno je litvanski jezik od slovanskega bolj oddaljen, kakor gotiški od drugih germanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Velí se tudi Kâlangara, Felsenbewohner, od kâla, Fels, slovenski kal, litvanski kalnas, in temu priimenu odgovarja slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati |
| Sacrum promptuarium (1695): | dua fazonetelna vam sakonskem shenkam, inu aku shena bo kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene vſimete lata fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh zhe ona bo taku dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete |
| Sacrum promptuarium (1695): | moshu perpravio: Ah gledajte na ta fazonetel, inu ſturite kokor Livia, katera nihdar ſvojmu Ceſsarju ſe nej ſuper postavila, inu letu |
| Sacrum promptuarium (1695): | Naveſta ima pravu, sakaj zhe jeſt hozhem de bi ona Livia bila, jeſt tudi imam Socrates biti, inu v' tej vishi |
| Sacrum promptuarium (1695): | saſtopi kaj pomeni: namrezh, de zhe ona ima biti kakor Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel, v' katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana, inu polek enu gorezhe ſerze, nad Ceſsarizo pak ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi nezh sa letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu dobru lejtu imeti leta fazonetel hranite, inu dobru premislite Livio Ceſsarizo, ter neposhilajte shpegat sa vaſhem mosham, neodgovariate niemu, kadar |
| Zlata Vas (1848): | vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé Ožbetove roke v Lizikne in obá za svoja otroka blagoslovijo. Lizika se je vsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je pri pravopisu, pri slovstvu in pri vsaki stvari. Rad. Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | že blizo vsakimu, kteremu je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja |
| Stric Tomaž (1853): | solze po obrazu lile. Rajnki mu je bil čez vse ljub in drag. Pridruži se jima tudi kmalo imenitna gospa, z |
| Roza Jelodvorska (1855): | mu je bil tudi kakor dragi spominek svojih prednikov posebno ljub. Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim |
| Viljem Tell (1862): | Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is JEsu Syrachovih Bukuv na 45. Poſtavi. Bogu, inu ludęm lub, katiriga ſpomin je v'zhaſti, inu hvalli. On je njega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor tebi, semterkje enaku hodesh |
| Genovefa (1841): | Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi ozhmi, „kakſhni ſte! Skôraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša !! Ljuba duša, kaj si boljiga želiš? Kaj imamo od letašnje spomladi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša, vredna de jo oba spoštujeva, je per meni. ” — — Od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije |
| Stric Tomaž (1853): | imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno Eva. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tu je imaš! ” „Zakaj pa nisi sama od njih povžila, ljuba sestra? Saj so bila jedila tebi namenjena, ne meni. ” „Da |
| Revček Andrejček (1891): | vizitnico in piše s svinčnikom. Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako |
| Zeleni listi (1896): | »No«, vpraša naposled Marina, »koliko pa hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati |
| Zeleni listi (1896): | živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba žena, to je vendar premalo! « »Še preveč je. Dà, res |
| Sacrum promptuarium (1695): | resbiat, kadar mosh nezhe dobriga ſturiti, nezh nepomaga ampak ta luba poterpeshlivost. Katero Livia je s' ſvojm mosham imela, satoraj shene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube Indjane v njih jesiku ſpiſal in ga v Ljubljano natiſnit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je ta prepir za pečjó poslušal |
| Zlata Vas (1848): | otroke; pa tudi krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kakor pijančevanje in igra. “ |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | za mogočno Avstrijo, za Cesarja in za domovíno, doma pustivši ljube ženke in drage otročičke. 19. t. m. pa, po |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je tudi vsak tega kos ? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni, berž ko bo mogoče to potrebno |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Hirlanda občutila, ko bi bila pri radostnim piru tudi svoje ljube starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila |
| Sveti večer (1866): | je potem začeti? Zatorej prosite Boga vsak dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim |
| Oče naš (1885): | s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ |
| Blagomir puščavnik (1853): | v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in |
| Ferdinand (1884): | ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in |
| Zlata Vas (1848): | je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra priporočil. In Vesél je šolmojšter postal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo je, de imamo ljubiga Cesarja radi, in Mu želimo zvestí ostati. J. Prošnja zastran |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši |
| Roza Jelodvorska (1855): | zakaj ona bi se ne bila mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | de se milo razjoka in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſolſe briſala kadar pod Criſham je ſtala, inu ſvójga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa na Chriſu mertviga je vidla. Stabat Mater |
| Sacrum promptuarium (1695): | Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila ne prerokovajne S. Simeona |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga danaſhniga govorjenja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba skues Jesusa Kriſtusa tvojega lubiga sina: jas prosim taba skves |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviere inv vse karje pertam drajam jemeni Jesvsa Kriſtvsa nashiga lvbiga moiſtra vse tv bodi permene dones inv navenzno N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inv vsolei te S. Shegen katieri je pershov zhres nasha lvbiga Gospveda Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra S. Shegen katieriga je ozha nabeshzhi zhries svoiga lvbiga sina posvov kader soga is krisha dovsa jamali inv pokopali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje so se Evangeliſti sra- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te S Shegen katierega S. Jakob isrekov zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S |
| Oče naš (1885): | ne poznajo nebeškega očeta? Ali ne slišijo nič o našem ljubem Zveličarju? Ali je dalječ od njih? Ali ne morem do |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Prosim te torej, o Bog, po tvojem ljubem Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki |
| Genovefa (1841): | in zvetèzh bil, kakor shivljênje. Sdaj ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero |
| Robinson mlajši (1849): | omedlev je padel na svojo žalostno posteljo. Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje delo. Z nježnima |
| Genovefa (1841): | in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu ljubimu bolnimu otroku sama stregla. Zdravnik, ki je bil ravno vpričo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | sem ga vas kedaj prosila. Črnot. Ne, ne! Samo po ljubej tetki si mi sporočila, da umerješ, ako ga ne dobil |
| Nevera (1878): | Mož poskoči kviško; komaj si je vdušil notranjega červa v ljubej družbi, že ga mu žena zopet vzbuja. »Kdo pravi to |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | motila to mrtvo tišino. Sedaj pa poklekne Vida k svojej ljubej Grozdanki, ki je spala kakor angeljček v zibelki. Nežno je |
| Genovefa (1841): | poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin! ” mu Genovefa rêzhe, „tudi po simi vídiva boshjo prijasnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | namen té volitve natanjko razložiti, ter je začel govoriti : „Vidite, ljubi moji, nemški punt ni nič noviga; zdej se bo ta |
| Blagomir puščavnik (1853): | Blagomir, vesel praznik, blagi vitez Gorjanski, in posebno za vas , ljubi moj! ” ”Kako, vpraša zdaj Gorjanski, ne razumem vas, govorite razločniši |
| Sveti večer (1866): | dan, da vam ljube starše ohrani. ” Logar reče: „Imel si, ljubi Tone, kakor vidim prav poštene starše. Pa, ali nimaš nič |
| Deborah (1883): | storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik. Judinja? Ana |
| Zeleni listi (1896): | bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj sem pomislil s strahom na to |
| Zeleni listi (1896): | Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar mi storite dobrega«. »Ne, ne dam |
| Zeleni listi (1896): | ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam nekaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pravi: 18. Pole mój otrok! katęriga ſim jeſt isvolil, mój lubi, na katęrim imá moja duſha dobru dopadajenje. Jeſt bóm mojga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tvoje jęse ni saſlushil, to bi otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh ne vęjm ; jeſt ga bom ſhé ſpodbodil, jeſt ! Baron. Lubi moj , kaj je Goſpę noterpadlu, de mi je ta ſhpaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nikoli is ozhy ne sguby. II. Premiſhluvanje. Sakaj povęite mi lubi Poſluſhavzi, od koga le pridiguje, kdo ſe v' Sakramentih prejme |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | shaloſt je velika kakor enu morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is letih ſtudenzov naſhiga Isvelizharja s' veſselam sajemali. Vy samęrkate, lubi Poſluſhavzi, de je moje napręjvsętje, vam ſkusi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv shzhietenemi svesan inv sa 3. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | besiede ti jemash ko vshinje srezhi. Bveg tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je bivsgvblan nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs je biv naidan nash lvbi Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alje htë mozhneishi kaker teſti mosh kopridi noi primime: nash lvbi Gospved Jesus je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi primime: nash lvbi Gospved Jesus je biv rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rojan nash lvbi Gospved Jesus Kriſtvs je biv sgvblan nash lvbi Gospved Jesvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dones inv vsolei te pra S. Shegen katierega je näsh lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsolei te pra S. Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | noviga slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | proshnjo inv vsasvshenje te nai svateishe Devize Marije inv vsah lvbah S. S. Svetnikov inv vte odpvſtike noi gnade, katere se |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nishnoſt devize Marie inv lvbiesn vsah lvbah anjovzov inv svetnikov boshiah inv vsa nabeshka voiſta bodi nes |
| Robinson mlajši (1849): | bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi svojim ljubim otrokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pitala: Otče, kaj |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Ravno je imela Hirlanda s svojim ljubim otročičem opraviti, kar sirovi oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit |
| Roza Jelodvorska (1855): | streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš |
| Genovefa (1841): | ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo déte! Jes ſim, jes! ” ſe sopet verne, ter rêzhe: „O |
| Genovefa (1841): | mrasa umréti. O vi kamni nad mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih zahaja, nam vedno ljubo svéti in zemljo ogréva, da karkoli vsejemo in vsadimo, nam |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | le za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim |
| Blagomir puščavnik (1853): | ti povedal, in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu |
| Viljem Tell (1862): | počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | bo taku neuſmilenu martran, inu krishan: Jeſus pak je ſvojo lubo S. Mater troshtal, inu s' fazonetelnam ſolſe briſsal: Leta fazonetel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ako pridejo Rimljanom živi v roke. Njim pa je bila ljubša smert od sužnosti. Že koraka mogočni Rimljan nad-nje, da bi |
| Spomini (1860): | iz glave popisati vem in katerih vsaka mi je toliko ljubša, ker sem jo z lastnim trudom tako rekoč prislužil. Kar |
| Bore mladost (1862): | mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti je ljubša, vzemj jo; toda s temi besedami te ne silim nikamur |
| Bore mladost (1862): | bi lahko opravljal službo v vašem gradu. " „Ktera ti je ljubša? " „Ta mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti |
| Bore mladost (1862): | v vašem gradu. " „Ktera ti je ljubša? " „Ta mi je ljubša, ker je pri gradu. " „Ako ti je ljubša, vzemj jo |
| Žalost in veselje (1870): | hoče odkupiti. "Premislil sem si," pravi Aleš, "meni je prostost ljubša, nego čepeti v teh vaših kurnikih. Prinesite mi černilo in |
| Žalost in veselje (1870): | hotel ostati v Ameriki, kajti Gorenska stran mu je bila ljubša, nego daljna dežela, kjer človek nikdar ne vidi domačih ljudi |
| Luteranci (1883): | zlete in potaknejo glave pod perutí, nam je pa noč ljubša kot dan, ker lisjaki, ki nas ob solnici oblazujejo, tedaj |
| Na krivih potih (1893): | mi je prišla misel, da bi se usmrtila, kajti stokrat ljubša bi mi bila smrt, kakor da bi morala služiti krivovercu |
| Blagomir puščavnik (1853): | moram, odgovori drevar, jaz sim sicer siromak, vender vedno vesel; ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | več nazaj iti v svojo domovino. Nova mu je bila ljubši, in tudi je dobil boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim je ljubši poštenje, kakor vès svet. Zakaj to se ne smé zgoditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko ljubſhi poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ljub mi je bil ta pravopis že poprej, pa še ljubši mi je sedaj , kar to vém. Jez. Slovenci pišejo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je le količkaj za slovenščino, tako ljub, in še veliko ljubši kakor stari; vse to se je zgodilo v kratkim času |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je ſlepta, inu terdovratnoſt téh duſh, katére ſo jim tolikajn lubſhi, kolikajn vezh ſe vidi, de je sa njé djanu, sa |
| Moč ljubezni (1865): | kdor je bil zavržen od one, ki mu je bila najljubša, ki mu je bila vse na svetu in kdor je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | so pri meni v najboljšem varstvu. Meni je pa tudi najljubša zabava oskrbovanje teh gojencev, kteri so mi izmed vseh sorodnikov |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | to pa je dokazano, da so žganjci njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna radost in tolažba njegovega želodca, srca in |
| Milko Vogrin (1883): | večjo doto s hčerjo dá, in meni sevéda je ta najljubša. Potém bodem gospodaril na svojej grajščini, kakor se mi bode |
| Vanda (1888): | čitati pa tudi ni mogla, dasi ji je to bila najljubša zabava. Ravno se je bila zopet čisto zamislila v lépo |
| Od pluga do krone (1891): | bom tudi ravnal lepo. Micika mi je že iz davna najljubša v vsi fari, in vedno si mislim, ako se imata |
| Prve hiše (1896): | bal se je že, da bi se mu ne skazila najljubša večerna zabava. Zato je zadovoljno segel na okno za seboj |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | bi sina ne bilo nazaj. Devica Rotija je postala njena najljubša prijateljica in tudi ona se je odločila ostati v samostanu |
| Gojko Knafeljc (1899): | naših slovenskih preveč ne čislam. Semtertja prečitam kako novelico, ali najljubša mi je in ostane vendarle – »slovenska kuharica«. Zaničljivo se je |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | tri mlinska kolesa. Velika soba, ki je bila umrlemu gospodu naj ljubša, je tudi gospodičini naj drajša. Tu sedi dan na |
| Robinson mlajši (1849): | je Robinson térdno umenil, da bode posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše Matere in vseh svetnikov Božjih. Kar mi pa zdaj in |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakoršne smo v našim gradu imeli. Bile so mi vedno naj ljubši sadje. Lepo je viditi njih prekrasno barvo, prijetniši je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel |
| Blagomir puščavnik (1853): | in tako sebe in Milkota nekaj časa s kruhom previditi. Nar ljubše ure pa so ji bile, ko je svojega Milkota |
| Blagomir puščavnik (1853): | obhaja, da še živita in da ju bo zopet vidil. Nar ljubše veselje mu je bila Gorjanska grajšina, ktero je Bogomila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dobriga imęna, ali mojih priatęlov, ali tęga kar mi je nar lubſhi na ſvęjti? Ali ti, o mój Bóg bóſh eno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere si ti pozhutva k'si tvojega nai svateishiga inu nai lubeshega sina spet nashva utam svetam tempelne: jas tabe prosim |
| Robinson mlajši (1849): | sina izgubili, kteri je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite |
| Valenštajn (1866): | bolj tiho. ) I jaz mu dar sem daroval — Ker pal Najljubši mi prijatelj je — i jaz Sem tega kriv, Takó ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | edino veselje na zemlji. Delo je bila njena radost, ràš najljubši jej lišp. Veselila se je z menoj, kedar sem bil |
| Revček Andrejček (1891): | nadaljuje). Vedi torej, da si mi ti za mojim očetom najljubši človek na svetu. (Sname prstan s prsta. ) Ná prstan, — moja |
| Blagomir puščavnik (1853): | izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so vaš nar dražji in nar ljubši zaklad? Ve bi se prekositi dale od vertnarja, ki |
| Biblia (1584): | Leta je moj Hlapèz, kateriga ſim jeſt isvolil, inu moj nar lubliſhi, na katerim ima moja duſha dopadenje: Ieſt hozhem moj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | blaži, za resnico, pravico, krepost navdušuje. Kar se tiče pesmi ljubovnega zapopadka, to so neke vmes, kterih besedna obleka je po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | peti iz srca k srcu. Pesmi njegove so raznega zapopadka: ljubovnega, domorodnega, premišljevalnega, pripovednega; nekaj jih je tudi šaljivih. Ravno tako |
| Revček Andrejček (1891): | me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega ljubček svojega gospodarja, ki ga med vso domačo živino nar bolj |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v svoji starosti obilo veselja s svojimi otroci in Répoštevov ljubček je bil kaj hraber mož. Služil je dolgo v cesarski |
| Zlatorog (1886): | cvetíce, »Dehtéče so in sveže kot ob košnji; »Kje neki ljubček bi jih bil natrgal »Drugod, kot gori na čarôbnem vrtu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | moje imę. Miz. Nasaj naj mi ga dajo. Shternf. Tvoj lubizhek, kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mi ga dajo. Shternf. Tvoj lubizhek, kaj ne ? Miz. Moj lubizhek , ja — jeſt ozhem perſtan imęti — Shternf. Zhe mi poveſh, koko |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ſe obluba po dnęvi naprej vsęla; (k' Shupanu) sakaj lubizhek, po nozhi ſe nizh kaj nemore piſsat — per luzhi |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v bučelo, da bi jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | v samotnem gozdu, vsaj ne bo ne tebi ne tvojemu ljubčeku nič pomagalo! « |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako že hočete |
| Žalostna vernitev (1864): | mu serce gori, in le tje ga vleče, kjer ga ljubeča mati tako željno pričakuje, in kjer se mila deklica po |
| Moč ljubezni (1865): | priprostim ljudstvom se pogosto zgodi, da loči celó mala stvarica ljubeča srca, ki bi vživala, ako bi ostala združena, že na |
| Mahmud (1870): | samostan k svojim bratom. Mojega prijatelja pa pričakuje tudi ondukaj ljubeča žena. Tebi se vse to čudno dozdeva, slavni vojvoda, in |
| Gospa Amalija (1875): | je morda obsojal, ali mojemu srcu je bila ona samo ljubeča Amalija. V Gabrk so prišli tuji obrazi. Sedaj prihaja kak |
| Pomladanski vetrovi (1881): | cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila na skrbno in bogato okinčani grob umrlih sorodnikov |
| Križ na poti (1891): | vzprejel vzorni odsev ženske resnosti: iz neizkušene déklice je vzrasla ljubeča žena, in srčno vesela je pregledovala zaklade, ki so se |
| Gospa s pristave (1894): | lepih vzgledov. Roditeljica njena je bila sicer plemenita gospa in ljubeča mati, pa je trpela pri soprogu, kar ji je grenilo |
| Zunaj (1896): | zdela brezmejna. Se lepša nego prej nevesta je bila zdaj ljubeča mamica. Danes — danes pa že počiva prvo noč med mrliči |
| Slučaji usode (1897): | Otmar ves onemí vedno bolj rastoče osuplosti. Kaj pomenja Malvinina ljubeča skrbljivost za tujega človeka, zločinca? Da je blagega, usmiljenega srca |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | v prebivališe mirú, kjer nedolžnost več ne terpí, kjer se ljubijóče serca več ne ločijo“. Mali Karl, ki je zraven matere |
| Ultra! (1867): | Boga, Zalka! To je najhujše trpljenje, ktero je kedaj čutilo ljubeče srcé. |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in hitela gori, da bi tem prej ljubčeka pritisnila na ljubeče serce. |
| Tine in Jerica (1852): | sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so |
| Valenštajn (1866): | skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je globokejši V pravljicah |
| Valenštajn (1866): | nebu, Ka prej v životu bila so prijazna, Iz visočin ljubečemu migljajo; Kar slavno je, to Jupiter podari Se denes nam |
| Svetinova Metka (1868): | je popisal francosk modrijan vso srečo in vse trpljenje aveh ljubečih src. Bral je dolgo, časi se mi je hotelo zdeti |
| Razne dela (1870): | iz morja se, ni zginul, Ki združil bi ne bil ljubečih dveh. Spletena serc je tiho zveza bila, Le vse videč |
| Marjetica (1877): | plevica, ali potna ženjica in nosi vsaj nekaj ur na ljubečih prsih. Marjetica je bila ginjena do solz pri tem pogledu |
| Na krivih potih (1893): | je, da mu žalost polni srce. Videl je tu srečo ljubečih se ljudij, ki so se črez dolgo zopet sešli in |
| Mahmud (1870): | rajska mana, ktera pada z nebeško roso na zemljo, je ljubečo ženo navdajala in jej podelila moč, da se ojači. »Moj |
| Od pluga do krone (1891): | V ugodnem trenutku bode zabrlizgnil, in vsi se vržejo na ljubečo dvojico. Dva bodeta zgrabila Nandeta, ostala dva pa deklico in |
| Roman starega samca (1895): | njim sobo. Hortenzija zapre omaro in se približa grajščakinji. Z ljubečo roko ji poravna blazino in pogleda odejo. »Bog te čuvaj |
| Slučaji usode (1897): | bi bil imel vsaj sestro, vam enako blago, odkritosrčno in ljubečo! Kakšen bi bil lahko postal človek! A usoda je hotela |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per Bogu |
| Pozhétki gramatike (1811): | laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer, kdór bo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati rekli, kako je Bog mnogoter dober nauk |
| Genovefa (1841): | ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Miz. Sakaj ſe jokajo ? kaj jim je? Shternf. (Mizko objame) Lubka moja, Bogu ſe sahvali, de ſim jeſt priſhla — Ti ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Striz vmerl — pak naj mi dajo perſtan. — Shternf. Tukej je , Lubka, ( sa ſe ) o sapelivz gerdi! — (ſe joka. ) Miz. Sakaj ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tako visho! komu ſe to ſpodobi! Baron. Se ſva dva, lubka. Sdej ſe ti ni tręba nizh bati. Shush. Vaſha Gnada |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę rekla — zhe jeſt na męjſt tebe v' borſht gręm , lubka , tok ja ti ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shternfeldovko, saupije, inu puſty perſtan paſti. ) Shternf. perſtan hitru pobere. Lubka, kaj ſi ſe vſtraſhla ? — Sej bo priſhal : ob oſmih bo |
| Svatoboj puščavnik (1851): | drevje zeleno postaja, že čuti, da bodo ob letu že ljubke cvetlice svoje cvetje ne njegovo gomilo razsipale. Čudno mu je |
| Slučaji usode (1897): | komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke? Koketne da bi bile ljubke, one, ki so največji dokaz ženske prelestnosti? zakliče vojak vedno |
| Slučaji usode (1897): | skrivaj občudoval in obožaval. — O, motite se, gospod major! Prav ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke |
| Slučaji usode (1897): | ljubke so take ženske, dopolni komisar svoj prejšnji pretrgani stavek. — Ljubke? Koketne da bi bile ljubke, one, ki so največji dokaz |
| Nirvana! (1897): | zabavala ona tako imenitno, medtem ko sem jaz — jaz tepec — ljubke ptičke poslušal in zložno zalival nedolžnim rožicam. — O! Pustil sem |
| Zoologija (1875): | da nas mnoge ptice s svojo lično postavo, krasnim perjem, ljubkim vedenjem, še sosebno pa veselim petjem zabavljajo in razveseljujejo, koristijo |
| Ferdinand (1884): | pustilo, da ga je vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geol. Reichsanstalt 1857 in ki se vzhodno od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Vezh, ’nu vezh ſasluſhit’ ozhe? Tok tudi, kar je mogozhe, L’beſn vezh, ’nu, vezh ’ma vnemat, T’iſto vednu v |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nam krona nebeshko, Jen’ vezhnu ſhivlenje dal. 12. O dobruta, l’ beſn, miloſt! K’ du te’ doſt’ more spoſnat’? Oh kje |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | vse veselly, S’tem Vesellam srezhnega ſt’ry. 33. Ta l’beſn je s’ nebes perſhla, M’je v’ serze globoku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osdravel, imej bolesen, ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſebno pomozhjo boshjo je Joshef per jezharji kmal saupanje ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prineſla; Bog mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je |
| Genovefa (1841): | vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe imáte ſhe kaj narozhiti, ali zhe |
| Genovefa (1841): | Ozhe nebéſhki puſti ſvoje ſolnze ſijati dobrim in hudobnim. ” Môja ljubésen do ljudi ima tedaj biti Tvôjimu ſolnzu enaka. Tudi ſvôjim |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | goſpodu obljubil? Je li to sahvala, ktero mu sa njegovo ljubesen ſkasujeſh? Popuſti to, drugazh boſh vidil, da ſe boſh ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga! Rad. Nekaj bi pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in |
| Deborah (1883): | je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če je slišal, Kar govorilo slepo je sovraštvo? Jožef. Ah |
| Deborah (1883): | Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često |
| Občno vzgojeslovje (1887): | se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od prostega poželenja in od studa se razločujete |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost ime! — Ti si ponosna na to |
| Revček Andrejček (1891): | uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu čutu je samoljubnost |
| Revček Andrejček (1891): | tako rad, kakor sva se nekdaj rada imela; — na mojo ljubezen in zvestobo naj se bolje zanaša, nego pa na to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi in ljube, — se oglasi starčik, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki je ta prepir za pečjó poslušal — kaj de je ljubezin? Ubogim, ki letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | letas zavoljo pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pomanjkanja korúna lakot terpé, korúna podariti, to je ljubezin, prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | letas Novíce veliko novih prejemnikov dobile, v kterih se je ljubezin do materniga jezika vžgala, kar nas práv veselí. Tem novim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sini, Zvesti svoji domovini Eno serce bodimo! Če nam je ljubezin mati, Ino zloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga je spraviti, de bi šel na ptuje prebivat. Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poroti rekla, da je bila rajnca le zato zoper to ljubezin, ker August L. ni hotel v hišo priti. Vse druge |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | se zjediniti, ž njim, kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. « |
| Sacrum promptuarium (1695): | Sdaj tudi vij moshje vſimite vaſh fazonetel, ter premislite pamet, lubesan, inu poterpeshlivost, katero Socrates je imel s' ſvojo hudobno sheno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pak tudi premiſlil ? Matizh. Vſe vſe ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No, ti vshę morem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel rezhi: Judas plazhaſh ti takú moje dobróte, inu mojo lubęsen? Ali niſim jeſt tebe is dèrhali vunkaj sbral, inu taku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen inu miloſt Tróſhtarja ſvętiga Duhá na eno prezhudno visho, kęr |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe je meni pergodilu v' Antiochiji |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de vam tudi da ſposnati to zhes uſſe snanje pousdigneno lubesn Chriſtuſovo , de boſte napovneni s' uſſo boshjo polnuſtjo. Temu pak |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ti uſsegamogozhne, dobrutlive inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' temu boſhjemu, inu presvetemu Sakramentu premishluval, ter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezh naſajpoverniti. Prava, dobra pamet uzhè, inu viſhej tvoj jeſek: lubeſn, inu boſhje strah tvoje beſſede. Hodi ſa mano. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Tukaj bode tvoja lubeſn na dan pershla, aku bosh to lubeſn pruti tebi v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | XXV. POSTAVA. Leſtna Lubeſn je ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | panje na boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niegovo potashavo noi kervavi puet: jas taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga bli- |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | kaj tudi della zhudne, * perkaſni, ſamaknenje? 24. Te rezhi bres l’beſni boſhje * so le praſne, ’nu mertve: * so koker truplo |
| Genovefa (1841): | poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to Tvoje snamnje mi ima |
| Genovefa (1841): | malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro je pri njêm ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte |
| Genovefa (1841): | ne posabi ſvôje uboge matere! Oh, zhe boſh te môje' ljubésni do têbe in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd |
| Genovefa (1841): | Tvoje ſolnze mi je lépa podóba Tvoje prijasnoſti, in ozhétne ljubésni. Sakaj Jesuſ, Tvoj ſin, ſam pravi: „Ozhe nebéſhki puſti ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | travo in otrobe jedli, in od lakote merli. Od kerſhanſke ljubesni ushgani, ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhiga prebriſaniga, uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni do slovenšine serce se vnémalo. — Pa joj, jez ptičica nisim |
| Divica Orleanska (1848): | vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni |
| Zlata Vas (1848): | rajtanja, tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič prave ljubezni do njih. Domá pri svojih starših pa otroci nič lepiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti, le to ji ni bilo prav |
| Oče naš (1854): | prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste se zopet prav iz ljubezni za ranjene trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bi neki pozabiti mogel, kako zelo si nas ljubil! — Tvoje ljubezni ne bom nikoli pozabil! V spomin Tvoje smerti hočem zdej |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal večno bo. 8. Vesel bod' |
| Deborah (1883): | zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Zato je pa tudi trdno sklenil večkrat prejemati ta zakrament ljubezni božje, kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njeh teleſu, ali vudeh fally toku , de ſe namoreta sakonske lubesne dolſhnuſti nekol prov dapolniti. 15. Nezh navela sakon, kader kedu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | le pravizo k' sakonski dolshnuſti nyma odvsame, de ſe sakonske lubesni po ſvojih shelah naſmeta dapolniti, dokler njeh duhovna Goſposka supet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske Lubesni. Ta perva je : Kar nozheſh, de bi ſe tebi sgodilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe na tla vershé. ) Oh vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni ! ſerzę mi bo rasdjala, zhe me ne vſliſhijo. Nęshka. Al |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ona je tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu pèrvizh sapuſty on ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v' ſèrze sadęt! Danàs sadnizh ſe kashe lubęsen |
| Ta male katechismus (1768): | so bli mashneki, inu duhovni ſamirkali, de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe |
| Ta male katechismus (1768): | sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi, inu S. |
| Ta male katechismus (1768): | Kader je meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu |
| Ta male katechismus (1768): | upyejo? Katiri so sami na sebi prov ostudni, inu ozhitnu lubeſni, inu pravizi tega bliſhnega prutistojée; ſategavolo se od njeh rezhe |
| Ta male katechismus (1768): | othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku sturemo mi pak ſadosti lubeſni nashega bliſhnega? Kader njemu uſſe dobru pervoshemo, inu sturemo, koker |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali ne na eno golfivo viſho, temuzh v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | S. Bernarda, Chriſtusa mozhnu lubiti inu tud, druge k’ te lu beſni obuditi se pomuja, Je reſdjlena v’ try tale. itdr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika |
| Tine in Jerica (1852): | sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To močno serce k sercu priklepa. Tine. Tako močno |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha; tega Te prosim po Jezusu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih |
| Ferdinand (1884): | je zaporedoma v svoje naročje ter jih poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | 31. taku govory: In charitate perpetua diiexi te. S'vezhno lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | v' mojim ſèrzi poſnęla, kaku ſim mojo lubęsen s'njegovo lubęsnio, mojo britkoſt s'njegovo britkoſtjo ſklenila? Takú morete tudi vy |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jesus! Kadar gręſhnik sajde, takrat ga ti ſhe s'vękſhi lubęsnio nasaj klizheſh, kadar on tebi ſerzę prebode, toiſtu tvoje vſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhes vſe dobrotlivi Bóg, letó savupanje, inu me s'tvojo lubęsnio napólni, s' eno taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu me s'tvojo lubęsnio napólni, s' eno taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj enukoliku s'tvojo lubęsnio pruti meni |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | taku veliko lubęsnio, de ſe bó vſaj enukoliku s'tvojo lubęsnio pruti meni męriti mogla! |
| Genovefa (1841): | je med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno, ako zopet ljubezniv soprug svoji gospe, in pošten oče svojim otrokam postanete. “ |
| Zeleni listi (1896): | deček. Mirko je bil komaj šest let star in zeló ljubezniv in dober deček. Kamorkoli je prišel, povsod so ga radi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene roke. —” „Kakor sploh tisti |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe ne preménja v mnoshnimu: gracieux oſtane v' obojmu ſhtevilu, lubesniv in lubesniva. 3. Pomota je b ispuſhati, ker ima biti |
| Pozhétki gramatike (1811): | je predsadni è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt, aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar je prav |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s' enm ſamim govorê, nameſt njega |
| Pozhétki gramatike (1811): | govorê, nameſt njega tikati ino re' zhi: ti ſi prav lubesniv. Ta ſploh reſnizhna navàda ima ſvoje isvsétke, od ktirih govoriti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen, inu zhes uſſe dobrutliv ? kar |
| Stric Tomaž (1853): | pri sercu bilo, če bi vam zdaj naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Erlavski gospod je bil preblag, zal mož, njegova žena dobra, ljubeznjiva gospá, in njuna otroka, Karl in Lenka, sta bila žive |
| Zlatorog (1886): | siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko naj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | povęjm; le to ne — kar vędit ne ſmęj. Baron. (poſmeheozh. ) Lubesniva Nęshka! al tedej oblubiſh ? — Zhe ſe pak slasheſh! — De me |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na okni, inu Tulpenheim. Tulp. Mizka — Mizka — Miz. Shönheim! Tulp. Lubesniva Mizka! Miz. So vſi ukup ? Tulp. Vſi, Lubza! Miz. V' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sa róko, katęra ſe brani. ) Je vshę, je vshę , moja lubesniva Nęshka! Na tvoji méhki rozhizi, na tvojmu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | plati je pole, inu ſe delezh vidi. Jaka, Mizka. Jak. Lubesniva Mizka, povęj mi vùnder, sakaj Anshęta nozhesh? — ali ni on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | drugo. Kaj bi ſe ſilil? Kamer ſerzę pela, tam vela. Lubesniva moja Nęshka, pridi dones na vezher doli v' borſhtek, na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ravnu taku naſha dolshnoſt vędnu per vaſs biti, kakôr ena lubęsniva Mati per ſvojim detętu, zęle dny, inu doſtikrat en dęjl |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | saj na en zhas se pezhati. Zhes uſſe sladka, inu lubeſniva je taiſta drushena, kjer perludnoſt beſſede, inu faderſhanja poglade. Kolkerkratkol |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is velikem ſaupanjam pridem jeſt k'tebi o zhes uſſe lubeſniva MÀria! nej ſashumy tvoj glas v' mojeh ushesah. Jeſt lubem |
| Genovefa (1841): | njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo ſe. Hudo |
| Genovefa (1841): | ljubesnjive osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ |
| Robinson mlajši (1849): | pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorjevo vedenje in njegove ljubeznive besede so Marcela nekoliko potolažile; domu iti pa le še |
| Kelmorajn (1864): | imeli, dali so pridnem mladiču svoj blagoslov in roko svoje ljubeznjive edine hčerke. " „Ta romar, odslej priden tergovec in moj preded |
| Razne dela (1870): | čert ugasne, Prepír nehá, in lepo usmiljenje, Plakavno lice sestre ljubeznjive, Se nagne čez pepelnico prijazno. Zatorej, mati, dalej mi ne |
| Razne dela (1870): | dans. Ti komaj, in le kratko, odgovarjaš Na bratove besede ljubeznjive, Ki bliža se z odpertim sercem tak ti. Zamišljen, brez |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | ni nikakor nevaren. “ „Posebno, če se mi prikažejo bitja vaše ljubeznjive vrste, gospodična“, hitim jaz nadaljevati govor svojega prijatelja. „Tudi gospa |
| Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874): | okna, kakor se je videlo, pri šivanji; prva starejša jako ljubeznjive, a mlajša popolnoma zapeljive postave in zdaj zarudelega obraza. „Tu |
| Zvezdana (1883): | v dolgej zimi in uživala zaslužek dolgega truda. A tudi ljubeznjive bučele imajo svojo osodo! Kar si pribori kdo v trudu |
| Roman starega samca (1895): | ugajala. Bal sem se njiju upliva, bal se za blaginjo ljubeznjive grajščakinje, bal se za hišno zadovoljnost, bal se tudi sam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mu rezhe, danas bodeſh ti s' mano v' Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh, ino ſe |
| Genovefa (1841): | s-hujſhano goſpó, ktéro je grôf sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô |
| Marjetica (1877): | diga, diga", pa kako urno jej šviga desnica, pa tako ljubeznivega brusilca ima malokateri srp. A zakaj Marjetica zdaj le postane |
| Izza mladih let (1882): | Vzel sem s seboj doktoranda Oettla, rojenjá Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | Dné 1. prosinca leta 1885. No, sedaj sem videla tega ljubeznivega sinčka, gizdavega částnika. Vedela sem, da bo takóv. Veliko nas |
| Trojka (1897): | srečala. « In kadar sta jih srečala, pozdravljala sta, veselila se ljubeznivega odzdrava in zavidala Vladimirju, da občuje tako domače z deklicama |
| Trojka (1897): | je rovtarska šala,« zavrnil je gospod Majer porednega barona in ljubeznivega sina. »Nič niste ugenili, Bantur. Vi nič ne veste. Povedal |
| Kotanjska elita (1898): | neznosnega ropota in prišla odpirat Roglju, tedaj že ni bilo ljubeznivega parčka nikjer več. — No, pozneje je pripovedoval Rogelj, da mu |
| Kotanjska elita (1898): | In pristopila sta k vratom in se ganljivo poslovila od ljubeznivega moža, ki se je zaman penil in si ustnice grizel |
| Gojko Knafeljc (1899): | pa nekaj vredno! Gospod bode pa imel sina … majhnega sinčka … ljubeznivega sinčka .!. ali pa – morda hčerko – lepo malo punčico … Joj, joj |
| Vinjete (1899): | lic ... Zdelo se je, da ji hoče povedati nekaj sladkega, ljubeznivega, a navadno ji ni povedal ničesar. »Ti mala Ninica! « ... Nató |
| Blagomir puščavnik (1853): | veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega |
| Roza Jelodvorska (1855): | celo svoje življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od ſvoiga lubesniviga Petra, katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | s' vezhim savupanjam bodemo sheleti mogli. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tvojo dobruto uſmilenje daſeſhemo, inu obzhutimo. Skus JEsuſa Chriſtuſa tvojiga lubesniviga Synu, katiri s'tabo, inu S. Duham shivy, inu krayluje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſim vam vezhkrat pravil, kaj imate vy vſi sa eniga lubesniviga Ozhęta v' Nebęſsih, kaku on rad vſe da, sa kar |
| Robinson mlajši (1849): | je je kor izdávec zapustil! O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino glaſ boshji ſe saſliſhi s' neba: „Ta je moj ljubesnjivi ˛Sin, ki imam dopadenje nad njim. “ — Tako je bilo ozhitno |
| Robinson mlajši (1849): | nesem li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi! moj predmodri ino mogočni otec? Kako bi mu tedaj predpisovati |
| Robinson mlajši (1849): | bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan v današnjih Novicah samí popisali. (Dalje sledí |
| Blagomir puščavnik (1853): | to je preveč zame, preveč. Hvala, vedna hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nami, ko ſmo ga sapuſtili, ino ſmo beshali! ” Pa s' ljubesnjivim, njemu laſtnim glaſam je djal: „Nikar ſe ne bojte! Jas |
| Genovefa (1841): | letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je |
| Povestnik v sili (1883): | rasti, oblečena vedno najokusnejše, lahne a vendar ponosne hoje, z ljubeznivim obnašanjem, v kterem pa ni bilo nič umetnega, zdela se |
| Vanda (1888): | pa sem jo poslala, naj namesto mene nekoliko pohodov povrne ljubeznivim gospém, ki so me hodile tolažit v bolezni moji. Prav |
| Vanda (1888): | mater svojo ni nič pogrešala mlade druščine. Z lepim in ljubeznivim vedenjem se je zápriški gospôdi tako prikupila, da so jo |
| Iz arhiva (1890): | ljubimske zgodbe in nezgode svojega poročnika. Cenjenim čitateljem in zlasti ljubeznivim čitateljicam so take stvari znane, zató nečemo mučiti njihovega potrpljenja |
| Pogreb na morju (1894): | ostale svoje dni, ktere mu je določil ljubi Bog. Z ljubeznivim gospodarjem sva sedela pod senčnato smokvo na leseni klopi. Krvava |
| V krvi (1896): | simpatičen mož plavih las in rdečkaste brade, poslanec Tirbič. Z ljubeznivim nasmehom se naklonivši, se je zahvalil za pozdrav ter izpregovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi beſedami, ki ſo mu is uſt ſhle. Pa kmal ſe |
| Divica Orleanska (1848): | zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju |
| Stric Tomaž (1853): | priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je Evangelina bila. Bila je kot zala cvetlica |
| Roza Jelodvorska (1855): | skazal, usmilite se tedaj tudi vi druzih! On je vam, ljubeznjivo dete zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tvoje vſe lubęsni polnu ſerze, mu ti ravnu leto tvoje lubesnivu ſerzę sa menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh |
| Ta male katechismus (1768): | isvolene otroke, irbezhe goriuſel: de mi toku skus rajmno tu lubeſnivu imé tega Ozheta obu- |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh mejn hvalleſhn skaſati, ſakaj toku se bosh ti njeh lubeſnivu nagnenje ohranil, inu njeh pomuzh nabo tebi nekol dolishla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal Jesuſ, je imel dva ſinóva |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo na obras popadali, ino ga molijo. On pa je ljubesnjivo s' njimi govoril od boshjiga kraljeſtva, ter jih v' veri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta: „Uzhenik! kje ſtanújeſh? “ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s'menoj, vidila boſta. “ Vſa veſela ſta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino vino. Jesuſ ſéde sa miso, ino dvanajſteri okrog njega. Ljubesnjivo pogleda vſe sapored, ino jim rezhe: „˛Serzhno, ſerzhno ſim shelel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 12 slovenskih duhovnikov povabili. Leti gospodje nemorejo dovolj dopovedati, kakó ljubeznjivo in prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je bila živa, od koder je kot blaga hišna vila ljubeznjivo pozdravljala moža, otroke in prijatle, od koder je kot solnčni |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Minka pa z nežnim glasom, sicer malo boječe, vendar neizrečeno ljubeznjivo zapoje sledečo pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | menjo njegoviga oterpniga, nehvaleshniga inu kamnitniga ſerza ponujaſh, inu ſe lubesnivu sravèn potóshiſh, de ga nózhe tebi dati, inu de je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkuſhnjavi, katęra bo sdaj ſkoraj zhes vaſs priſhla, podlegli: Takú lubesnivu je ta nar bólſhi Jęsus ſvoje Jogre opominjal. V tim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nabo tebi zhes pomankanje treba toſhiti, aku bosh rad, lubeſnivu, inu hitru enemu uwogemu na pomuzh pertekl. Eberhard Truxes is |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubshe, katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rad ? inu aku per tebi stojy, tok govori is njim lubeſnivu, ſakaj tu on ſhelly. Nekar zhellu nagerbi; nekar bistru nagledej |
| Sacrum promptuarium (1695): | oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju pogleda, ter sdihne rekozh: Ah Gospud! sakaj nejſte poprei prishal |
| Agitator (1885): | gizdavost ga je vodila tja in domišljal si je, da ljubeznivost, s katero ga je sprejemala Medenovka, ni več običajna, ampak |
| Domačija nad vse! (1889): | je nenadoma izginila Vaša zadovoljnost, Vaša prijetnost v družbi, Vaša ljubeznivost pri občevanju; zakaj je nenadoma ugasnil oni srečni, hvaležni žar |
| Roman starega samca (1895): | A v svojih dvoranah, natlačenih z gosti, je bila sama ljubeznivost in uljudnost, Bila je tam podobna blagodejnemu solnčnemu žarku, ki |
| Roman starega samca (1895): | je posebno duhovita, polna zdravega humorja. Nje dobra volja in ljubeznivost je tudi na nas vplivala kakor elektriška iskrica. In čudo |
| Trojka (1897): | v svoji sreči starišev in doma in mislil le na ljubeznivost krasne sosede. Kako rad bi ji bil povedal kaj duhovitega |
| Moja hoja na Triglav (1897): | urednik Slovenskega Glasnika v Celovcu. Takoj je izpričal svojo značilno ljubeznivost in hkrati temeljito poznanje raznih dijaških razmer. Morda je uvaževal |
| Mara Rendića (1897): | in ljubavi ne bode dolgo ustavljalo, in da bode njegova ljubeznivost po naravnih zakonih vršila privlačno silo. — Le predobro je računal |
| Kvišku (1899): | od pota zdelana gospa v naslonjač, vzdihnila, zahvalila Anteta za ljubeznivost, ponudila mu stol in rekla: »Oh, gospod doktor, koliko smo |
| Kvišku (1899): | prileglo in si je s pijačo pokvaril tek. Vsa ta ljubeznivost pa barona ni ganila, ni izpreobrnila, ampak pikala in bolela |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu pitju uſſe |
| Zlato pa sir (1860): | čmeren dedec, njegov edini sin pa mlad, poln čednosti in ljubeznivosti; rad je k nam zahajal, raji se je z mano |
| Razne dela (1870): | skazajoč: Nisim jes lepote dika, Perve rože rajska slika, Take ljubeznivosti, Meni de prilike ni? " Ji v odgovor da zerkalo: "Je |
| Razne dela (1870): | v odgovor koj zerkalo: Ti si fcitje krasno, zalo, Take ljubeznivosti, De nikir enake ni? In z bliskavno radnim licam Se |
| Razne dela (1870): | je: Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak de mi enake ni? Kaj na to zerkalce skaže |
| Razne dela (1870): | svoj! Nisim ja lepote dika, Perve rože rajska slika, Polna ljubeznivosti, Tak, de več enake ni? Dá v odgovor koj zerkalo |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | hodil je po svojem gospodarstvu, in niti najmanjše vdanosti in ljubeznivosti ni več kazal ne ljudém niti živalim. Globoko gorjé se |
| Beatin dnevnik (1887): | k nji pokleknila na gomilo. V vsi svoji krasoti in ljubeznivosti, v vsi svoji bolesti je stala svetla Dora zopet pred |
| Čujte in molite, da ne padete ... (1894): | ob njeni gomili. Radi so jo imeli ljudje zavoljo njene ljubeznivosti, in smilila se jim je, ker je bilo vse prepričano |
| Cvet in sad (1877): | mi, kakor bi jima brat bil, in to s tako ljubeznivostjo, kakoršne je vendar res le sama ženska zmožna. Povem vam |
| Cyclamen (1883): | vijolici ter podavši ji doktorju, dejala šaljivo in s koketno ljubeznivostjo: »To bodete od Nemke vender vzeli? « »Oh, gospica, rekel sem |
| Gospod Janez (1884): | slovesu. »Da, res, pridite k nam! « pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo in Vran je čutil, ko ji je poljubljal roko, da |
| Gospa s pristave (1894): | pa krepkih potez in odločnih očij. Z viteško spretnostjo in ljubeznivostjo je pozdravil nadvojvoda mater in hčer in jima razodel svoje |
| Gospa s pristave (1894): | slavni milanski dvor. Vojvoda Leopolda je sprejela kneginja z materinsko ljubeznivostjo in ga nagovarjala, naj bode kakor doma. Nato pa sta |
| Hudi časi (1894): | jeden. »Naj plača; saj ima! « pristavil je drugi s tisto ljubeznivostjo, ki je prirojena človeški naravi. |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nisem se mogel ločiti, ker sta me zadrževala žena z ljubeznivostjo in mož s krepko roko. Zvedel sem dalje, da se |
| Mara Rendića (1897): | silnega naskoka na srce devojčino; izkušal si je s krotko ljubeznivostjo osvojiti Maro. Dobro je izprevidel, da bi bil z nepotrpežljivim |
| Na Žerinjah (1876): | kostanjem pred gradom in grofica je sprejela z vso možno ljubeznjivostjo oba gosta. „Prav trdno nijsmo bili prepričani, da prideta gospoda |
| Pomladanski vetrovi (1881): | tihej samoti mirno družbinsko življenje, kjer mlada gospa s svojo ljubeznjivostjo osrečuje najzadnjega posla, zdi se mi večkrat, da bi Rojarju |
| Pomladanski vetrovi (1881): | sedanjo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobito ljubeznjivostjo pridobila. A zraven sta bila tudi vojaka in svojemu gospodu |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | prinesel domov za poboljšek drugega dné. «« Vsi se zavzamejo nad ljubeznjivostjo tega zakonskega moža. Krčmarica se hoče potegniti za njegovo ženo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred ; na levem |
| Mahmud (1870): | pa čas mu je zacelil rano; zdaj pa ko vidi ljubimca, spominja se zopet prejšnjih srečnih dni, ko je bil tudi |
| Razne dela (1870): | Pomlad in jesen. Prispel je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras Naravo svojo |
| Na Žerinjah (1876): | na katero bi se bil morda naslonil, bil bi opozoril ljubimca. Torej ostati! Pa ta strah, da ga ne bi istaknila |
| Na Žerinjah (1876): | naprej, hotel je zvedeti, kaj je prišlo mej ta dva ljubimca. Prebral je uže rokopis skoro do konca, pa še nikder |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Belica je bila iznajdena za vse reči, znala je svojega ljubimca vedno zabavljati in kratkočasiti. Kadar sta pila — posrkala sta ga |
| Zvezdana (1883): | je mislila tako nekako, ko ste jej v gozdu njenega ljubimca začrnili, prijateljstvo ostrupili in deklici svoje skrivne želje izrekli. Politično |
| Postillion d'amour (1887): | stanuje blizu in ker ima poleg slikarskih dolžnostij tudi óne ljubimca, sprevaja tù svojo Marietto, ne plemenito po rôdu, temveč po |
| Gojko Knafeljc (1899): | pa v resnici že vsa živela samo za svojega nekdanjega ljubimca, vendar si je želela še vedno, da bi se povrnili |
| Gojko Knafeljc (1899): | potisnila v miznico. Nato je zadnjič privila k sebi svojega ljubimca, in nemo in brez besed sta se poljubljala in poljubljala |
| Lohengrin (1898): | Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se |
| Razne dela (1870): | clo obljudene grade in kraje, Ako, zna biti, i tam ljubimci ti bivajo mili? Ker je premagal sedaj Aleksandru nasprot Menelaos |
| Ljubljanske slike (1879): | njih več; po raznih kotih leže tu in tam popuščeni ljubimci, na prvem mestu pa ne stoluje vselej soprog, včasih tega |
| Očetov greh (1894): | toda bila je prepametna, da bi ne znala, kakšni so ljubimci, ki se ji ponujajo. Kakor vsakogar, ki si služi svoj |
| Luteranci (1883): | ondi je zvedela Kamniška pridigarica, Katarina Stobe, o svojem nezvestem ljubimci in poslala potém tja Gorička na prežo. Baš isti čas |
| Razne dela (1870): | vsede se tam, hči skitodrobivniga boga, Proč obernivši pogled očita ljubimcu sledeče: Al si jo vbrisal domú? bi hotla pobit de |
| Razne dela (1870): | drob. (beží v dvorano vertno. ) Kor. (Bohemund. ) Blagor mu, blagor ljubimcu bogov, Srečnim posestniku svetne močí! Njemu nar krasniši del je |
| Razne dela (1870): | delimo žalostno. Ak vidil bi, de tvoja britka tuga Namenjena ljubimcu je, ne bratu, Bi žalu se zavid in serd pridružil |
| Razne dela (1870): | nam ukaz od boga prejeti, Glej, pri Apolu se tu, ljubimcu Kronida zarotim, Ki te navdaja ko nam naznanjaš ukaze Olimpa |
| Jara gospoda (1893): | je med stisnjenimi zobmi in pretèč dvignila desnico proti nekdanjemu ljubimcu, sedanjemu sodniku. Potem odide s spremljevalcema. Sodnik pa stopi v |
| V krvi (1896): | poleg slikarja, rahlo se pritiskaje z vznesenimi boki k svojemu ljubimcu, je sklonila glavico ter ga po strani pogledala, napol ogorčeno |
| Mahmud (1870): | in jokal seje samega veselja, ko je videl kako sta ljubimec pa ljubimka srečna. Kedar ima le čas, je Mahmud pri |
| Mahmud (1870): | je sina in hčer in Ferhadbeg je bil vesel, kteri ljubimec bi pa tudi ne bil, kedar ga nadari žena s |
| Razne dela (1870): | te glasne besede: Atreič, blagora cvet, ti sreče in raja ljubimec. Tvojim ukazam je tma podložna junakov Ahajskih! Nekada hodil sim |
| Ljubljanske slike (1879): | on mlad. Včasih pride na njegovo mesto kak pozneje pridobljeni ljubimec, pa le, kedar je gospa prišla že više v leta |
| Rokovnjači (1881): | jo je osupnilo, kajti o tem, kakšen je bil njen ljubimec, do zdaj še ni mnogo premišljevala. »Kaj? Kakšen? ! « reče čudeč |
| Signor Giannino (1892): | posvetila črnoókemu Italijanu, ki se je pisal Gianni Venuto. Iskreni ljubimec pa je imel kratek spomin — za mladega možá res prav |
| Dušne borbe (1896): | kar zahteval, da bi mož mojih let igral ulogo kot ljubimec? « »Jaz ne mislim na tvoja leta, temveč se oziram na |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | došel do Nerija; le-ta je govoril pod zidom kakor najnežnejši ljubimec — psu na zidu, katerega so bili prebivalci vile zaprli nehote |
| Mara Rendića (1897): | ljudje, tako je bil čul tudi on, da je bivši ljubimec Marin ostavil šeststo goldinarjev zapuščenici. Šeststo goldinarjev je bilo za |
| Razne dela (1870): | zavreči? Kar več te ne poznam. — Si ti Don Manvel, Ljubitelj moj, zaročnik moj? Don Manvel. Blaženka! Beatrica. Ne, ne govori |
| Usoda ka-li (1895): | je sem gori odmeval od časa do časa zvonek smeh. »Ljubitelj lepih umetnostij« je našteval domačima hčerama najlepše slike, ki so |
| Usoda ka-li (1895): | Tudi mi smo se ga lotili; Bogdanovič, domači hčeri ter »ljubitelj lepih umetnostij« so hvalili njegov izredni talent in dovršeno umetnost |
| Usoda ka-li (1895): | opisoval tudi lepšo realnost ...« »O, prosim lepo,« je ugovarjal oni »ljubitelj umetnostij«, »ali nima tudi lepih, dobrih, krasnih značajev v svojih |
| Usoda ka-li (1895): | tudi vidno dolgočasila. »Ah, Bogdanovič, dr. Bogdanovič! « vzklikne zdaj oni ljubitelj lepih umetnostij, obrnjen proti vhodu. Starejša hči mu gre naproti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktera nam veseli dan oznanuje. Kar je prijatlov slovenščine in ljubitelov domovine, vsi so se okoli naših Novic zverstili, po njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al ta nebesčan kriláti, Le |
| Robinson mlajši (1849): | očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom prenašal, kar nad me pošleš! ino ti mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse dolžnosti na tanjko dopolniš. Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni |
| Blagomir puščavnik (1853): | Nikolaj , Blagomir je prav pobožen, svet mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o |
| Roza Jelodvorska (1855): | celi naši okolici še ktera enaka dobila. Kako moje otroke ljubi! z eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanu se mi je ravnati, saj me Bog ravno tako ljubi, ali pa še bolj, kakor če bi bila bogata; zatorej |
| Občno vzgojeslovje (1887): | označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale |
| Revček Andrejček (1891): | Pavel. Da se vam le ljubi spati ves božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa |
| Ta male katechismus (1768): | Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu, inu po telesu lube. Deslih sem jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu en naspametne, kreh. Katire sam is sabo myru |
| Biblia (1584): | ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta inu Mater vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali |
| Biblia (1584): | ta nej mene vrejden: Inu kateri Synu ali Hzher vezh lubi kakòr mene, ta nej mene vrejden: Inu kateri ſvoj Krish |
| Sacrum promptuarium (1695): | taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú ali hzhęr vezh kakòr mene, ny mene vręjdèn. 38. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri ozhęta inu mater vezh lubi, kakòr mene, tá ny mene vręjdèn: inu katęri lubi ſynú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | myrèn sraven tęga. Ta lakomni inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu on je myrèn sraven tęga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezin raste, pridejo krave ob mleko, žreti se živini ne poljubi, kašelj postaja hujši, sapa krajša, in lakotnice hudo mahajo. Ako |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tam, jęjte , inu pite na mojo brado, kolker le vam polubi. Jęrza. Pogazho tudi ? Baron. Tudi, Jęrza ! (jo k' ſebi na |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shénil. Oní pak snajo miſlit, inu govorit , kolker ſe jim polubi. SmeſImava. Sva ſama ? Naj obeden neſliſhi ? |
| Kuharske Bukve (1799): | ſonzi ſtati; potle ta ſok hrani, kamer ozheſh. Kader ſe polubi vìſhnoviga vina piti, permęſhaj med en bokal bęliga vina en |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader v' ſkledo islieſh, potreii s' ribanim kruham. Ako ſe polubi, ſturi to polivko s' ſrovim maſlam namęſti ſhpeha; inu takrat |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino ſpolnijo jim tudi voljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nosijo, jih obilno ljudem darujejo, kteri se keršansko med seboj ljubijo. Tih zlatih tréh darov te, o Bog iskreno prosimo, kér |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vdali, ko drugih, in sploh polovico mladih ljudi, ki žganico ljubijo, starosti ne dočaka, in drugi več del zgodaj bolehajo. ” „Ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako bi jo |
| Stric Tomaž (1853): | v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči |
| Ta male katechismus (1768): | na nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth. 25. V' zhim obstojy ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katiri njega lubejo, inn zhaſtę v'ſhivlenju, inu v' umiranju en velik trosht |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | napuhneni, mu oſertni se radi kregajo, inu katiri tu posvejtnu lubejo so hitru nareſen, inu issaksebi. Is vishemi koker ti nekar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | 1 Jeſt sem tebi moj Syn! inu uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravizhni Sodnik, inu nekar le meni, ampak uſſim temiſtim , katiri lubijo njegov prihod. Evangelium S. Lukesha na 12. Poſtavi. V' Taiſtimu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' tebi perpęle. Goſpá. Tok njih Goſpó nizh vezh ne lubijo? Baron. Tiſtu raven ne; ſhe jo imám rad. Al kader |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | sgorelu od prevelike shele— Miz. Kaj me ręſs toku mozhnu lubijo? — Tulp. Jeſt bom ſhe od lubesni obnoril — Miz. Ony ſo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjm ! — Tę shenę męnijo, de je vſe ſturjénu, kader naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones koker vzhęrej, jutri koker dones , inu toku vęzhnu naprej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vſe ſturjénu, kader naſs lubijo. Komej sazhnéjo lubit , tok naſs lubijo , inu naſs lubijo , dones koker vzhęrej, jutri koker dones , inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | biti. Naj ſe v' tebi o Jęsus mosh inu shena lubio, naj bodo v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri ta myr lubjo, tisti So ozheta vezhniga Otrozi. K'diri pa to Sa |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ozhmo v'Nebeſe priti, Bogim je tiste srozhiu, K'diri Lubjo to krotkost, Tistim da semlo v'lastnost. K'diri ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſovrashil. Ako bi ví ſhe ſvétovi bili, bi vaſ ſvét ljubil; ker pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | 5. Pavl kot mladenč. Blagi grof Dobovski je Pavla tako ljubil, de mu je učenika dal, pri kterim se je mnogo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Pavl veliko veselje kazal. Tudi grofov sin je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga |
| Stric Tomaž (1853): | po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta, poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej |
| Deborah (1883): | nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena ne plaši me več, Nje črt je le |
| Oče naš (1885): | nad njim spolnili. Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga |
| Oče naš (1885): | za svojega Gospoda in Zveličarja, kteri me je do smrti ljubil? “ |
| Oče naš (1885): | Ali ga bo ta mož pač bolj ljubil, kakor midva? “ „Ljubil bo Naceta, to vam zagotovim, imel ga bo kot svojega |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobra, inu poterpeshliva kakor Ceſsariza Livia, de on jo bo lubil is ſerza; sakaj od lete Ceſsarize ſe bere, de nihdar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | brata take rezhy, katire tebe nezh naſadenejo? Aku bosh movzhanje lubil, se bosh vezhkrat veſſellil, koker ke be bil govoril. Poshtenje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu, pruti katirimu ſmo ſe mi v' punterſtvu poſtavli; katirimu ſmo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | taku ni obeniga is vſih, katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa sa naſhiga krala imeti, mormo tiſtu, kar je on lubiu, lubit. Mi mormo nega s' enim ſvetim Bernardam proſiti: Veni |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | charitate perpetua diiexi te. S'vezhno lubesnio ſim jes vas lubiu, inu ſim ſe zhes vas vſmíliu. Tiſti je nas lubiu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta, katiri terpy? ta je tiſti, katiri je nas lubiu, poprei, ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tedej viduv ſvojo Mater, inu tega Jogra, katiriga je on lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ljubil Davida pobožniga, ino zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. 40. Goljat velikan. David pride enkrat |
| Stric Tomaž (1853): | tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | mogla vender Jezus in Marija, ki sta se tako serčno ljubila, občutiti! In kdo drugi jima jih je napravil, kot jest |
| Revček Andrejček (1891): | ti svojega moža tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ali is naperjaſnoſtjo ni nadleſhuval Myr, inu enumiselnoſt sem jeſt lubila, ter sem se tudi s'taiſteme ſàſtopila, katiri niso othli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | toku kraſtna v'nebesah, ke sem toiſto v' ſhivlenju toku lubila, inu v'taiſti tudi per dellu mojeh rok se goriderſhalla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je sluſhbe Matere boſhje popolnema dakonzhanje. 1 Joſhefa sem jeſt lubila, katirega sem se jeſt po boſhji, inu mojeh ſtarshov voli |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perloſhnoſt boſhje hvalle uſella. Jeſt nisem nezh na temu svejtu lubila ſavle njega dobrute, ampak le toku delezh, koker je sluſhilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DRUGI NASTOP. Mizka ſama. Sej bi jeſt Anshęta rada lubila, de bi le mogla — — ( Pervlęzhe en pèrſtan is nederja, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | on meni nikoli nizh nepovę, koku ga bom jeſt tedej lubila? Jak. Mizka, aku bi jeſt nevędel, de ſi ti pametna |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | to ti povęjm , de sunej mojga moshizhka ne bom obeniga lubila. Matizh. To ne bo po goſpoſki; al pametniſhi bo , to |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpa. Taki ſo le vſi moshję. Jeſt ſim ga prevezh lubila ! moja lubęsen ga je vtrudila ! to je moja pregreha. Al |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nika zhes vſe lubila, inu kakor njega pokorna hzhy ſvojo vólo s' njegovo vólo |
| Zlata Vas (1848): | učiti, de je bil Ožbetu vès enak. Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen, in še lože so se |
| Tine in Jerica (1852): | krotiti. Njeni otroci so se je pred bali, kakor jo ljubili. Tako, si je mislila, naj se otroci tudi Boga narpred |
| Ferdinand (1884): | prebivalci gradú okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa tudi vsi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Izidorju srečo vošit. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vidite ò Sakonski Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zamaknenim posluhu vse čuditi moglo. Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa je krajača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. ” Vzel je tedaj sivo kmetiško suknjo, ktera je bila |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in vina. Begunca sta le malo zavžila; ni se jima ljubilo, ampak od mraza in strahú sta z zobmi klepetala. Ribič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam, tudi jeſt ljubim ſtaro poſhtenoſt, ſtaro sadovoljnoſt, ſtaro smérnoſt in ſtoro nedolshnoſt. Savoljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim, tóde novih naredeb naj mi ne hvalijo; ſtare ſhege ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si |
| Deborah (1883): | Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce! Žena. Novce! novce! Učitelj. Ako ono |
| Zlatorog (1886): | on, ki danes in pa včeraj »To le vzdiha: »Tebe ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če |
| Revček Andrejček (1891): | Piše in bere ob jednem. ) Ljuba Franica! jaz te neizmerno ljubim. Franica. O moj Bog, kako je to lepo! Prosim, gospod |
| Lohengrin (1898): | tvoj ukaz. Lohengrin (jo vzdigne sebi na prsa). Elza, jaz ljubim te! Kralj, možje in žene (polglasno, gineni). Kakóva čuda se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lubeſniva MÀria! nej ſashumy tvoj glas v' mojeh ushesah. Jeſt lubem tebe is serza, ſakaj ti se mojega Iſvelizharja, inu Syna |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh ! |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu svęſte Buh ſi meni toku oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | inu svęſte Buh ſi meni tohu oblubil. Lubęsn. Jeſt tebe lubem zhes uſse tu drugu; dokler ti ſam na ſębi ſi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſębi ſi ta vęzhna, use lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle tebe lube moj Buh! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | d. Grojzdje bolj terdkljasto in bolj mesnatih in sladkih jagod ljubimo za jéd, drugo mečji obernemo bolj za vino. Tudi se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mlade; mi pa jima tudi posili vzamemo, ker sladki med ljubimo in lepi vosek nam koristuje, dasiravno s svojim bogastvom niso |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | kakor ljudje; mi se ne sovražimo, ker se tudi ne ljubimo. Nismo vsi za enega, in tudi ne eden za vse |
| Milko Vogrin (1883): | najstrašnejše slutnje vzbujajo se v človeškem srci tedaj, ko iskreno ljubimo. Ljubosumna in neverna postaja takrat duša človeška; človek se muči |
| Roman starega samca (1895): | katerim uganemo in pogodimo čustva in misli osebe, ki jo ljubimo, snujem, snujem, a iz tega, kar sem cul nocoj in |
| Roman starega samca (1895): | taje kakor sneg vpričo mile gorkote dekliškega pogleda. Ženska, katero ljubimo, ima za nas take in toliko zapeljivih čarov, da pred |
| Slučaji usode (1897): | iz soglasja mišljenja in idej, ker to, kar v drugih ljubimo in cenimo, je skoro vedno naš »jaz«; saj le človeška |
| Ta male katechismus (1768): | bel lube, koker uſſe stvary, ja vezh, koker se sami lubemo, inu de be rajshi othli umreti, koker Boga resſhalliti. Koku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bodi, de mi reſnize na govorimo, kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſho lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na to ſveto kry naſhiga ESUſa, katiro je on |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | diaine, naſhi ſakdanski grehi nas previshajo, de mi Boga na lubimo. Kyr ta prava lubesen pruti Bogu na perpuſty greha, na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Samu tu s' tvojo gnado premoremo, de sa tiſto tebe lubimo, zhaſtimo, inu hvalimo. Amen. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | sashgami. 2. Saturei dobru sturimo, Plazhilu veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Bres samęre , vſe ſmo take , Lępe, ſale korenake Mę ſhtémamo , lubimo. Zhe le vunder ni drugazhi , Kader ſe lubęsen ſpazhi, Vam |
| Pozhétki gramatike (1811): | de lubiſh Qu'ils aime, de lubi Que nous aimions, de lubimo Que vous aimiez, de lubite qu'ils aiment, de lubio |
| Pozhétki gramatike (1811): | J'aime, lúbim tu aimes, lubiſh Il aime, lubi Nous aimons, lúbimo Vous aimez, lúbite. Ils aiment, lúbio. Nedoverſhen. J'aimois, ſim Tu |
| Pozhétki gramatike (1811): | perviga liza edinjiga. Aime, lubi Qu'il aime, naj lubi Aimons, lubimo Aimez, lubite Qu'ils aiment, naj lubio Perloshivni naklon. Sdajni al |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | bi nam h'nairezhi biu. s'Zel'ga serza mi tebe lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K' |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Ti tudi blishniga lubi ti Sapovesh , kokar mi samy Sebe lubmo , inu sturiti, Kar kol sebi shelimo mi. 3. Pomagei nam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | uaſhe Duſhe shpisha, Kokar viera vuzhy, Se radu b'nam perblisha, Lubmo s'zele mozhy. 3. Ko bomo mogli vmreti , Dei ta |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo poznaš? de je per tebi? Kako se |
| Deborah (1883): | Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi |
| Genovefa (1841): | vi vezh, kakor oni? ” Ja moj Bóg! Ti me bolj ljubiſh, kakor vſe té ptizhe. Tudi bi imela bolj veſéla biti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svejta bodo tebi ſhovzh, inu grenkoba, zhe Boga prov popolnema lubesh, inu se ſa nezh drugega nakumrash. Kolku svetnikov je blu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſgody, kar otshesh, ſakaj jeſt vęm , de ti mene lubesh, de moje dushe ſvelizhanje ishesh, inu de is veliko dobruvoshnoſtjo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſa tvoje ſhelle ſadoſti, al rajmno taiſto minuto, kader kaj lubesh, inu shtemash, bode tebe per serzu wodlu, inu tishallu. Ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | toku vuzhéna, koker ti; imam le eno. Matizh. Me slo lubiſh ? Nęshka. Inu koku slo ! Matizh. To ni veliku. Nęshka. No |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo- |
| Zlata Vas (1848): | ti mene moža ne braniš, — tvoj oče in mati te ljubita kot punčico v očesu; tudi mene sta vedno rada iméla |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „To je moja sapoved, de ſe ljubíte med ſeboj, kakor ſim vaſ jas ljubil! Js tega bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pazh lep sgled sa vaſ, ljubi otrozi, kako ſvoje ſtarſhe ljubite! Opoldne je na enkrat ſolnze otemnélo. ˛Straſhna tema je naſtopila |
| Revček Andrejček (1891): | kaj priseženega. Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo |
| Revček Andrejček (1891): | to lepo! Prosim, gospod, zapišite še, da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn drugiga lubite. Per letemu bodo uſſi ſpoſnaii, deſte vi moji Jogri, aku |
| Divica Orleanska (1848): | In britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a ljubezen ne udari hudo. « Duh: » Ali moreš še moža ljubiti, ki tako s teboj ravna? « Ona: »Zakaj pa ne? Ali |
| Deborah (1883): | Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe |
| Revček Andrejček (1891): | nič. Morala sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v duhu in v mislih, ker mu je mogoče moliti, ljubiti, hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in tvojih ne prištevam svojim sovražnikom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kè bi jeſt — — — Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Pak me moreſh tudi en malu lubit. Matizh. Njih lubit, Angelzhek ! — Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka |
| Ta male katechismus (1768): | odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh uſſellej vezh, inu bel lube, koker uſſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta |
| Valenštajn (1866): | boj nikogar se! Naj čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti. Tem povemo, de G. Dr. Orel ime |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | po vſimu ſvetu piſma piſati, in povſód po opravkih hoditi. Lublana 24. dan grudna 1811. Vodnik |
| Kuharske Bukve (1799): | ter ſlovęnſko kúhino v' en ſtanovitni red inu verſto djali. Lublana 1. dan mali travna 1799. Valentin Vodnik. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktériga so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Cesar in Cesarica zdrava in vesela po s. maši iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi bila po tem namenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo treba našim ženskam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pripomoček. — Kakor pravijo, bo mestno svetovavstvo v Gradcu po izgledu Ljubljane in Prage papirnati drobiž za 10 in 20 krajcarjev napraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto s slovesno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | spomnil! Pa kaj! ker se takih oštirjev malo najde. — Iz Ljubljane. Ker z novim letom v vsem cesarstvu zadobí moč nova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeſar Franz le to (imenovano) zeſarſko kraljevo kmetijſko druſhbo v Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni kup. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja v Ljubljani, v razstavo dal, je bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero ima kmetijska družba v Ljubljani, kjer jo vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tako, da je bilo v morji 20⁹ — 21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2) Samasa Anton v Ljubljani, 3) J. Benedik v Stražišu poleg Krajna, 4) Brata Lokarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | oppravejo; kedur pak tega namore ſturiti, ke njega per Lublani nita ſna dergi po perloſhnoſti tega kraja v' eni ali |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | a. á. é. ę. è. ì. ó. ú. y. V' Lublani, per Adam Heinrich Hohn, 1813. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek poje. Shaloſtna je duſha moja , Miſli moje ſo v' Lublani. Jęrza poje k' Tonzhehu. Tihu bodi, jeſt bom tvoja , Le |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | k' ſebi oberne. ) V'tim zhaſsi ſe je Tonzhek prut Lublani tiral. Matizh. Sjalo ! ke bi ſe bil na te vſędil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jaka. Zhe ga pak v' Lublani ny. Baron. Tok ſe hitru oberni , inu mi pridi povędat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Kader noter ſtopi, prut Jaku. ) Tok ga ni blo v' Lublani ? Jaka. Ni ga shivi zhlovek vidil. Baron. Pre klęti ſant |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſo ony — bom lepe gvante noſila, koker Goſpoda doli v' Lublani — ſhe lepſhi , koker ſo njih. Shternf (sa ſe) vbogu dekle |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiſkana v' Lublani v' lejti 1790 per Ignazi od Kleinmayerja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | inu 1769. Od 1770 do 1775, poſluſham per Jesuitarjih v Lublani ſheſt latinſkih ſhol. Tiga léta me shenejo muhe v kloſhter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se saj stèza za ljudí, ki iz Šiške v Ljubljano, in iz Ljubljane v Šiško gredó, napravila, de ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | papirnica v Vevčah pod Ljubljano, 2) oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med Ljubljano, Verhniko, Borovnico in Igom, in je do treh milj dolga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se, da je naprava telegrafa iz |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Oh ! ti ſe boſh moshila , inu jeſt — jeſt grem v' Lublano: Nęshka. Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Sa to, kir ſe bom jeſt moshila, greſh ti v' Lublano ? koku je to saſtopit ? Tonzhek. (shaloſtno. ) Nęshka, Baron mi je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſkerbęIa, de ga ne bodo najdli. Goſpa. On more v' Lublano jiti, ni drugazhi. Sakaj po tim , kar ſe je sgodilu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | de na piſmu zhakaſh , inu de ſi pręd niſi v' Lublano upal. Tonzhek. (shaloſtno. ) Piſmu vshę imám, vaſha Gnada; Shushek mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | piſmu. Nęshka. Kaj sa enu piſmu? Goſpà. Na Preſekta v' Lublano. Nęshka. Vshę. Goſpà. Jeſt ſim ſe raven tudi zhudila. Nęshka |
| Ljubljanske slike (1879): | lista ni, kakor v gosposki gostilnici. Krčma ni samo za Ljubljančane, nego tudi za kmete, kterim se ravno tako postreže in |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ako bi bila ta naredba obveljala, bil bi to za Ljubljančane jako hud udarec. Bili so zeló osupneni in poslali takoj |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | bo mogla cesarska vlada ponujano vsoto zopet vrniti. Sreča za Ljubljančane, da se je bila zaplela cesarica takrat v drago vojsko |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | marsikateri stan njegovih privilegovanih držav jako osupnile. Pač je moralo Ljubljančane neprijetno dirnuti, ko se jim je poslal leta 1720. po |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | ona potolčena. Med vsemi Slovenci ostanejo Frideriku IV. skoraj sami Ljubljančani in Istrijanci stanovitni, med zlahtniki sta se bojevala za-nj zlasti |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | in nazaj v Bosno pobegnejo. Spomin le zmage so potem Ljubljančani vsako leto noter do današnjega dne unkraj Sv. Krištofa obhajali |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | se ločita. Urh je proti Kranju udaril. Kakor so se Ljubljančani, tako so se tudi Kranjci, potem ko so bili prišli |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | in za Sv. Krištofom pa ležišče. Pa nagloma planejo spet Ljubljančani nad njo, Turke najprej iz Poljan preženejo, potem pa tudi |
| Ljubljanske slike (1879): | ti ne bo. Zakaj se tako pogosto zgodi, da se Ljubljančani ženijo drugje in celó na kmetih, čeravno je v Ljubljani |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | 2 vinarja. A tudi ónih 800 funtov vinarjev so se Ljubljančani trudili izmolédovati avstrijskemu vladarju. Prosili so toliko časa, da se |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mož vso moč v rokah, hladil je svojo jezo nad Ljubljančani. Obe stranki ste skušali storiti si s silo pravico. Na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so pašniki in gozdi, zaradi katerih so se spoprijeli z Ljubljančani in z Ižanci, njihovo dédno imetje in da sta imenovani |
| Vanda (1888): | zvončki in rmene trobéntice. Minil je tudi že predpust; pobožni Ljubljančani so pridno hodili k pôstnim pridigam, in če je bilo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | moral pa most razširiti. Sicer je knez veliko zahteval, a Ljubljančanje so vedeli, da ne preveč. Vsprejeli so ponudbo, prestavili mesníce |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | prišlo tudi deset dunajskih čevljarjev v Ljubljano, naročevali si bodo Ljubljančanje čevlje vendar le z Dunaja, dunajske čevljarje pa bi doletelo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | veku zelo živahno, dajala je mostovína deželnim knezom velik dobiček. Ljubljančanje so se trudili že tisti čas dobiti od kneza vsaj |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | sicer naj bi bila odslej še jedenkrat tolika, kakor odslej. Ljubljančanje so si izvolili poslednje, leta 1614. A pri podelitvi te |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | seveda po zimi in o tacih mesecih, ko so pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja in marcija; slabejši je bil |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ni bilo skoraj nobenega skozi Ljubljano. Zlasti bridko so občutili Ljubljančanje, da so kožúharji Ljubljani zasukali hrbet popolnoma ter hodili po |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | leta 1421. v Ljubljano, sam k sodbi ter zaslišal stranki. Ljubljančanje in Ižanci so se sklicavali na svoje več stoletij stare |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se preskrbita s potrebnimi pričami. Čez štirinajst dnij so priveli Ljubljančanje s seboj res popolnoma nepristranske priče, ki so izkazale, da |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | plačali. Mostovína je bila precej visoka. Leta 1561. terjali so Ljubljančanje od vsacega tovora špecerijskega blagá, žefrana, popra, korenčka (Ingwer) muškatovih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi jim posnej ne mogli vſtrézhi. Zena oſtane pri ſtarim. Ljubljanzhani in drugi, ki jih po poſhti ne dobivajo, plazhajo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sraſtla, de je sa drugo koſhnjo pripravna, in takó dalje. Ljubljanzhani ſe od reſnize mojih beſedí ravno ſedaj lahko preprizhajo, kér |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | 1728. dal je namreč cesar Karl VI. odpraviti mnogo mostovin, Ljubljančanom se je pa vendar posrečilo jo še obdržati, najbrž zopet |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | važno mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom neprecenljiv dobiček. Brez njih |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | hodit vanje po les. Leta 1420. dala je turjaška gosposka Ljubljančanom in Ižancem vzeti nekoliko živine ter je ni hotela dati |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jim je tudi posrečilo. Leta 1432. oddal je avstrijski vojvoda Ljubljančanom ne le ljubljansko mostovíno ampak tudi óno v Godoviči za |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | za pométanje mesta potrebni denar. Podjetje se je zdelo spočetka Ljubljančanom, da nosi magistratu dober dobiček, kajti jeli so se tudi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v njegovem boji s celjskim grofom ves hišni davek, dovolil Ljubljančanom pečatiti z rudečim voskom, popravil kranjski grb, ustanovil v cerkvici |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | njeno prošnjo. Zlasti turjaški grofje so nagajali v tem oziru Ljubljančanom in Ižancem. Zgodilo pa se je to najbrž zato, ker |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | še dandanes posamezni sledóvi. A dasi je bila knežja roka Ljubljančanom vedno odprta in darežljiva, njihove tožbe vendar niso nikoli umolknile |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | se sicer pritožili, ali cesar jim ni mogel ustreči, kajti Ljubljančanom je ravno takrat zaradi dragocenih trdnjav, ki so jih morali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v Ljubljano verne. O nedeljo in pondeljik se je veliko Ljubljančanov za kratki čas po železnici peljalo. Vsako nedeljo in pondeljik |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | sercé ste še zmiraj mlade, si je ohranil v sercih Ljubljančanov drag spomin. — V nedeljo sta bila ministra Švarcenberg in Šmerling |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Verhniki zopet prikazujejo na svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmalo/' Spolnil je leto Gospodu , Fridrik svitli Car tedaj; Na Ljubljance nizkim produ. Je skofljska cerkev zdaj, — Kot življenje, tako sanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v njih in vera, Se daróv nebeških vir odpéra. Na Ljubljance nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš nasajeno hrastje, da so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zdaj, In s častjó visoko íde Sveti Nikolaj nakraj Po Ljubljanci mirno tje suméči, De Ljubljansko zemljo on osréči. Komej stopi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je s seboj najstarejše ljubljanske meščane. Peljal se je po Ljubljanici ž njimi do Kamnika. Tam se je sešel z nekaterimi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in lepo zidan bastijon. Okoli bastijona zasukavši se doli k Ljubljanici, preskočil je zopet malo pod Čevljarskim mostom vodo in tekel |
| Od pluga do krone (1891): | vhodu v Florijanske ulice in mimo njih k Ljubljanici, ob Ljubljanici pa do sedanjega Šentjakopskega mostú. Tu je preskočil zid k |
| Od pluga do krone (1891): | prida ogrevali za inženerje, kateri so na raznih krajih ob Ljubljanici nastavljali svoje dioptre in zapisavali razlike v nadmorski površnim. Petelinov |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | bi ustavili kmetskim čolnarjem vožnjo, če že ne po vsej Ljubljanici, pa vsaj skozi mesto. Zato so naglašali v svoji pritožbi |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | engen Boden, aber breite Flügel haben. « Tudi danes plavajo po Ljubljanici še precej veliki čolni, ki nosijo 300—400 centov, a |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | Ker se namreč niso držali predpisov, izdanih za vožnjo po Ljubljanici, preklical je cesar Ferdinand I. dne 24. aprila l. 1564. |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | potrdilnega pisma se vidi, kako hitro je pešalo brodarstvo po Ljubljanici. Čolnarjev je bilo pač še 40, imeli pa so le |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | in iz Loke že od nekdaj pravico voziti po vsej Ljubljanici. Magistrat je odgovoril, da ne more vseh kmetov poznati, so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in Išica z Želimljišico vred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | idriškega rudarstva, 2) baron Zoisove fužine na Javorniku, 3) cukrofabrika ljubljanska. Svetinjo (medaljo) 2. verste so prejeli: 1. papirnica v Vevčah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | presvitii Cesar so za 12 sto goldinarjev raznih rečí iz Ljubljanske obertniske razstave kupiti ukazali, ktere bodo v Svoji naberki umetalnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Promovendæ. To le nej bo vvod našiga prihodniga popisa od Ljubljanske obertniske razstave! (Dalje sledi. ) Şhen pri preſhizhih v Menguſhki fari |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice po Njih Prevzvišenosti premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 51. Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije *) Kot življenje, takó sanje. V svet, ki še le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spoznali in občni pašnik razdelili. Vredništvo. Žalostna povest iz Koroškiga. Ljubljanske Novice so Lavantinski škofii pred dvema letama veselo oznanile , de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tovarš grof Oton Barbo lepo grajščino. Tudi njega, verliga uda Ljubljanske kmetijske družbe in časti vredniga rodoljuba in domorodca je nemila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | posojila do zdaj zgube 119.000 gold. — To je sad gospodarstva ljubljanske ustavoverne inteligence! Zdaj naj pa še kdo reče, da oni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tiſtimi beſedami, s kterimi je naſh ſlavni pevez Vodnik ljubljanſke novize v letu 1797 sazhél: „Je kaſha savréla, Şe torga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kokro sa vezh rezhi reſ velika dobrota bil, ſe poglavar Ljubljanſke kreſije, goſpod baron Mak-Newen, ki sa blagor gorénſke kreſije ſerzhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poklizal in duhovnika pri ſ. Jakobu isvoljil. Tukaj je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolshnoſti pridniga duſhniga paſtirja opravljal, ſo ga she uzhenika v Ljubljanſke latinſke ſhole poklizali, kjer je vezh lét s velikim veſéljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v djanji podpiral, in vezhkrat mu je tudi duhovni sbor Ljubljanſke ſtolize novi prevod ſ. piſma dal pregledovati. Vezh prijatlov ſlovenſhine |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je le kję kaj pridniga , toku more vshę slóde tę Lublanſke fantaline sraven imęti. (grę v' hiſho. ) DRUGI A K T. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | EDENAJSTI NASTOP. Anshe ględa sa njimi. Kaj nęki te Lublanſke beſhtje tukej iſhejo ? — Pak ne, de bi hôtli s' mojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega mesta in ime predmestja Krakov poterjujeta. V novejšem času so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se pred časom niso mogle odtekati drugod razan po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na znanje dalo, kaj de sta imenovana dva okamenika? Varh Ljubljanskiga muzeuma, gosp. Freyer so na to vprašanje naslednji odgovor dáli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | svoji nezapopadljívi previdnosti do prihodne spomladi. (Konec sledí. ) Oglas milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa zastran Alojzjevša. (Dalje. ) III. Lastnosti mladenčev za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od nekdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uri od Ljubljane na tershaſhki zéſti ſilno velikiga ptizha od ljubljanſkiga mahú ali moroſta proti gojsdu „na brini” letèti vidili, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prijetniſhi vſi ſkupej pojejo, — in ſhiroko in daljezh ſlovezha saſtopnoſt Ljubljanſkiga svonarja je te shelje tako dopolnila, de ima Poſtojna velik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Poſtojnſke fare v letu 1843 smagale, in kaj uzhena svednoſt Ljubljanſkiga svonarja goſpoda Antona ˛Samaſa samore ſtoriti. Poitojna ſizer od doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni darilo doteklo, ktero je gotovo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Bruck, pod kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim pokopaliſhu; v fabriki knesa Auersperga v Dvoru poleg Shushemberga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlovenſkim narodam vred ſhe dan danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je mislil, da tistih 4000 gold., ki so posojeni strelišču ljubljanskemu, ne vživa dostojne (pupilarne) varnosti, odpovedal ta kapital strelišču in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | gospodje našli so, da ta dobiček ni padel v žep ljubljanskemu mestu, ampak blagajnici banke, katera je posojilo dala. I kje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajšnjimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati, ga ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morebiti bi se zamogle vse kostí te imenitne živali dobiti. Ljubljanski muzeum, ki s posebnim veseljem take stare ostanjke predpovodenjskih žival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na Pajkovo obdelovanje vdal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nobena c. k. krajnska pošta ktera je c. k. velki Ljubljanski pošti podložna, nima pravice več ko 2 gold. in pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajnska družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo v zakonskih (ženitbinih) zadevah, in sicer za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | soditi, tudi v globočini je apnének; hrib, na kterem stoji Ljubljanski grad, verh nad Šiško, in Golovec pa je iz pešenega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | toliko naſhih kmetov raka na uſtnizah, kakor uzhen sdravnik v Ljubljanſki boléſhnizi ali ſhpitalu prizha. Ta sdravnik ſe je namrezh preprizhal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je vezh tizhev in kushuhovnih svir, ktero ſim bil sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | berem novo maſho, ſe s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shenam inu moshem ſe je ne davno pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mest za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſti, kterih vſih je 16. Sa áro podpiſa je v Ljubljanſkih in tudi drugih bukvarnizah 2 goldinarja naprej plazhati, in per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imén krajev, popólnama sdrushene, kakor majhna pokuſhnja te karte v Ljubljanſkih bukvarnizah sadoſti káshe. Ta karta krajnſke deshele, — perva te ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtavijo, med temi tudi vſaki torek in zhetertek popoldan uzhenzam Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kdo hotel to ſim vſelej mu bil, To ſim v Ljubljanſkih novizah tud' bil. Nameſtnik ſim bil, Nameſtnik ſim ſhe, Nameſtnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is-haja. Sméſ. (Jes ſim ſam hudnik is pekla! ) V Vodnikovih Ljubljanſkih novizah od leta 1797 Nr. 53. ſe ta ſmeſhna povedka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s Franzosam na Dunaji mir potérjen, ſe je tudi v Ljubljanſkih ſholah veliko preobernilo, in naſh Vodnik poſtane vodja latinſkih ſhol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hribi in griči na vsih straneh, razun ondi, kjer stoji ljubljansko mesto. Hribje in griči v okolici so večjidel iz apnenka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je 57. Številki saj kažete, da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaj velíziga odlózhil. In pa prav taka je bila. Joshef, ljubljen od ſvojiga ozheta, je bil savoljo ſvoje nedolshnoſti tudi ljubljen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljubljen od ſvojiga ozheta, je bil savoljo ſvoje nedolshnoſti tudi ljubljen od Boga. 17. Joshef na ptuje prodan. Enkrat gredó Joshefovi |
| Pozhétki gramatike (1811): | nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje |
| Pozhétki gramatike (1811): | lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſim Tu étois aimé, ſi Il étoit aimé, je bil lublen Nous étions aimés, ſmo Vous étiez aimés, ſte Ils étoient |
| Pozhétki gramatike (1811): | poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno. Tu es aimé, ſi lublen. Il est |
| Pozhétki gramatike (1811): | et cheri de sa famille. Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih. To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tla, De tud dušne nam jedila Domovina bo rodila, Domovina ljubljena! S. Besedne vganjke. 1) Lahko poznaš besedo, Jo beri od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V |
| Blagomir puščavnik (1853): | se z veselimi veselili. Mnogo, mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | kako je pred bojem vojvodu prisegel, vsak je serčnejši vpričo ljubljenega vojvoda junaka. Vredivši berž vojsko svojo, reče Karel pešcom s |
| Žalostna vernitev (1864): | kam je zginil. Stara mati umre same žalosti, da je ljubljenega sina v drugo izgubila. Dnevi minejo, mesci preidejo in leta |
| Svetinova Metka (1868): | od ljubih krajev — še težje mu bo pač ločitev od ljubljenega dekleta; težka mu bo, ali ne bojmo se zanj, on |
| Svetinova Metka (1868): | menj goreče, ali njena ljubezen je bila krotka, mirna. Sreča ljubljenega moža je njej bila nad vse; rada jej je darovala |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | stopi ven, da od truda zarudeli obraz skrije v naročji ljubljenega mladega moža. Sedeta na klopico pred kočo. In zdajci so |
| Rokovnjači (1881): | in ga kliče vesel, kakor da bi Bog zná kako ljubljenega pobratima po dolgej ločitvi zopet zagledal: »Hejo, hoj! Tone Obloški |
| Luteranci (1883): | odmeval; saj jej je zrlo naproti lepo življenje na strani ljubljenega moža! Srečna deklica ni poznala življenja niti njegove goljufije ne |
| Vanda (1888): | Vanda namen svoj in dobila privoljenje, da je dala izkopati ljubljenega soproga in ga prepeljati v Ljubljano. Bilo je po malem |
| Slučaji usode (1897): | je samo čut za svojo bolest, uzročeno vsled težke izgube ljubljenega otroka; v tej bolesti se je spajalo in ponavljalo vse |
| Svetinova Metka (1868): | glas te pesmi, in že je slonela Metka na prsih ljubljenemu mladeniču; uživala je še enkrat eno tistih trenotij, ko se |
| Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878): | je bila za trdno sklenila. To je pozneje sama razodela ljubljenemu „možičku", namreč: S trdnim sklepom, rajši se pokopati v vodi |
| Mačeha (1883): | ljubim Arnolda? — Da je ženskemu srcu slajše ljubiti, kakor biti ljubljenemu. Kedar je ženska ljubljena, mora gledati proti tlem, kajti v |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | me ima kdo rad, saj je takó sladkó, človeku biti ljubljenemu! Tudi jaz ga imam rada; to je óne mrzlôte ne |
| Od pluga do krone (1891): | že še pomeniva. » «Kaj praviš, Anica,» pričné Janez, ko je ljubljenemu dekletu napil, «kaj praviš, ali sem poštenjak ali ne, jaz |
| Slučaji usode (1897): | dolgo čutiva, da sva si dobra in udana. — Zató, ker ljubljenemu biti je vseh priznavanj največje, izgovarja se on navdušen ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k izpraševanju |
| Razne dela (1870): | njemu vriska, njemu vence vije, In de je moj ta ljubljeni, moj dragi. Jovana. O, ti si srečna! Blaženo se ceni |
| Razne dela (1870): | čelo. Kar milo nam, osrečiti, je sladno, Obdati z bleskam ljubljeni obraz Nenehoma se vpira serce gladno; Lepota scer je sama |
| Senanus (1892): | ako si je človek popolnoma v svesti, da se je ljubljeni déklici že davno zarisala njega podoba v srce ... Prav to |
| Signor Giannino (1892): | ampak popeval je tako rekoč žalostinke, prav tako, kakor nekdaj ljubljeni Venuto s tožno svojo kitaro. Facit vsega tega: Prikopčevi gospodičini |
| Lisjakova hči (1892): | hodil v gledališče in kar nič se ni spotikal ob ljubljeni ženi svoji, kadar se je spogledovala z drugimi ljudmi; saj |
| Vaški pohajač (1893): | čudnih potih. Oče je pa hrepeneč čakal trenutka, ko pristopi ljubljeni sin k postelji, da si napase ž njim oči, in |
| Gospa s pristave (1894): | Mislila je namreč, da je mrtev. Odkar ji je padel ljubljeni soprog v vojski, mislila je vedno rajša huje kakor ugodneje |
| Gospa s pristave (1894): | druga med vitezi in junaki, ne tekmeca med knezi, njen ljubljeni soprog počiva v grobu. Virida je sama, zapuščena, vdova. Tudi |
| Vinjete (1899): | mrzlo mramorno soho, kakor je bil zaljubljen Henrik Heine, naš ljubljeni žid ... Oprosti, Matilda, da zakrivam svoj obraz z masko tradicionalne |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont aimés, ſo lubleni |
| Pozhétki gramatike (1811): | est aimé, je lublen. Nous sommes aimés al aimées, ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene. Vous étes aimés, ſte lubleni Ils sont |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſmo Vous étiez aimés, ſte Ils étoient aimés, ſo bili lubleni. Ino tako dalje po vſih zhaſih glagola, être, védno ſkládama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z božjo pomočjo prihodnje leto |
| Dragojila (1864): | poproda vaščanom, in ko zadnjo vročo solzo na grob serčno ljubljenih potoči, zapusti Pivko, ki jej je vec britkosti negó veselja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. Naj stari in mladi, domá v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | letu nadloge zaspale In mé le novice vesele oznan'vale Vsim ljubljenim bravcam okrog in okrog. S. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koróškim. 2. Gosp. J. Ambrožiču , fabrikantu omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim. 3. Gosp. Dr. Fuchsovi fužini v Kokri na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | aus Tyrol) ki to povedó, napak pišejo, de je iz Ljubniga (Leoben) na Štajerskim, namest iz Ljubljanske škofije domá. P. H. |
| Blagomir puščavnik (1853): | in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj se jokate Ljudomileva žena in njena hči; Neža ji še enkrat roko poda |
| Blagomir puščavnik (1853): | sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove in Nikolajeve razdeli. Tode ti darovi so malo pripravni veselje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | der glänzende Eber des Himmels po Lassenovi prestavi, dalje Kšajavîra = Ludomor, Menschentödter. Velí še se Kapardin, der Flechtentragende, in ostroumni dr. |
| Ta male katechismus (1768): | naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe, navoshlivoste, ludumorstva (mordrie) pijanoste , poſhreshnoste, inu kar je vezh takega, od katirega |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | najmanjšo stvar svojo jezo raznašale nad njimi. Tri sužnje raznih ljudstev so se ročno vertele krog lastnice — Fabij je je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | večidel spremeni vse naslednje. Ravno taka je v življenji celih ljudstev in narodov, kakor so n. p. dnevi imenitnih bitev ali |
| Astronomija (1869): | tisoč leti z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine trudijo. Ako bi jih vendar s čem primeriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva svojega novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kak omikan gospod, kteri iz znanstva domačih in ptujih deželá, ljudstva pozná? In če mislite, de bi poslancam ta ali una |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete clo pristaviti, de Vas jez premaganec zmaganca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi |
| Robinson mlajši (1849): | moglo, da bi se na tako velikem koráblji, brez izkušenega ljudstva, ino brez vse brodarske znánosti na široko morje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | misel morebiti napčna, ni bila moja lastna misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sta „Slave” in „Sclave” dosegla enaki pomen. Vse te slovanske ljudstva od talijanske meje do bregov ledenega morja in od Visle |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Genovefa (1841): | shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Rasdertiga do Goríze ; on je velíl osnaniti, de vſe unajne ljudſtva samorejo po mórju v Terſt pridti, in tam kupzhevati, bres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe prevséli, med ſeboj prepirali, preganjali, vojſkovali in moríli. Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 15. Sakaj ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga manjka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dam. Res je, de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: „Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino |
| Zlata Vas (1848): | tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz šotorov jih Mozes vse pelje Bogu naproti. Ustavili |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo je Davida kralja izvolilo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | reče : „Čez tri dni, ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje |
| Oče naš (1854): | so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic brezmožin storiti in ljudstvo pregovoriti, da bodo tudi prihodnje koristnost pogodbe vživali, če tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je kerſhen, ino gre v' puſhavo. Kedar ſe je ljudſtvo Janesu kerſtiti dajalo, je tudi Jesuſ k' njemu na Jordan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo sa njimi! “ Per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, praviga ſposnanja ſvojih dolshnoſt, de bi prav vládal ſvoje ljudſtvo, ga sveſtiga ohranil Bogú, in oſrézhil. Bogu je bila prav |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bojte ſe! Glejte, osnanim vam veliko veſelje, ktero sadene vſe ljudſtvo. Nozój vam je v' meſtu Davidovim rojen Svelizhar, Kriſtuſ Goſpod |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo kralj ino vſe ljudſtvo is ſpanja. Nesnan krik je po vſim Egiptu. Ne hiſhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hynavzi dobru je prerokuval od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi kaki začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | samo vsakdanje prigodbe beržej razglasiti, ampak tudi krivi zaumeni med ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa je bilo za 229 mil. in 263730 gold. med ljudstvam. — Nekdanji minister Meternih, ki se je pretekli mesec spet na |
| Oče naš (1854): | potem je pa pater Teodor molitve opravljal in je z ljudstvom za mir, za odvernjenje vojske molil. In ni ga bilo |
| Oče naš (1885): | Ménart! zakaj sva toliko časa ostala med tém brezbožnim ljudstvom, ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naukov ſhe nikoli niſo ſliſhali. Lepa tihota je bila med ljudſtvam, ino ſvet ſtrah jih je preſunil. Jesuſ je te nauke |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gré sa njim. Vſe ſe je rilo okoli njega. Med ljudſtvam je bila shena, ktera she dvanajſt let boléha. Mnogim sdravníkam |
| Genovefa (1841): | perviga konjam zhudil. Ravno tako ſe mu je godilo, kakor ljudſtvam, ki ſo perviga konjnika vidili; miſlil je, de ſta mosh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in neumnim vrasham. Vezh ſto let ſe ohrani med nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj vsak za tekoče léto kakimu svojimu na kak prostimu ljudstvu ugodin časopis, postavim na „Novíce” ali „Zgodno danico” ali „Vedeža |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | presilne vročine. Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naučili in ki kaj znajo, in bo v dobiček občinstvu (ljudstvu), ki bo potem izdelke od več mojstrov na zbero imelo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | petdeſet Balovih prerokov. “ Ahab je ſloril tako. Elija rezhe sbranimu ljudſtvu: „Dajte sdaj dva junza. Balovi preroki naj ſi eniga isberejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njemu bodite pokorni. “ ˛She to imenítno obljubo je Moseſ dal ljudſtvu rekozh: „Glejte, preróka vam bo, kakor mene, obudil Goſpod vaſh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ravno je premiſhljevala veliko svelizhanje, ktero bo po njem Israelſkimu ljudſtvu, ino je bleso v' pohlevno molitev samaknjena v' ſvoji tihi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Barába po imenu, vſhtriz Jesuſa poſtavil, ino rezhe duhovſhini ino ljudſtvu: „Kteriga hozhete, de vam sdaj o veliki nozhi po ſtari |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zhlovekov. Njiva je ſvet. Dóbro ſéme ſo otrozi boshjiga kraljeſtva; ljuljka ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá. Kakor ſe tedaj ljuljka odbira ino poshiga, ravno tak bo konez ſvetá. ˛Sin zhlovekov |
| Biblia (1584): | je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli. Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu |
| Biblia (1584): | Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh |
| Biblia (1584): | je vshe Seliſzhe raſlu, inu ſad pèrneſlu, ſe je tudi Lulka pèrkasala. Natu ſo Hlapci k'hiſhnimu Goſpodarju ſtopili, inu ſo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Shenzi pak ſo Angeli. 40. Kakòr tèdaj ſe vkup pobere lulka inu s' ognjam ſèshgé, taku bó v' konzhanji tiga ſvèjtá |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak tiga hiſhniga Goſpodarja ſo pèrſtopili, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to, kar zlo poganja, ali kaj, ker ni pšenice brez ljulike. Jez pa druzega ne pravim, kakor sosedje, dodelajte, kar ste |
| Biblia (1584): | njemu ſtopili inu ſo djali: Isloshi nam to prigliho, od Lulke na Nyvi. On je odguvoril inu je k'nym djal |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo k' njemu pèrſtopili rekózh: Isloshi nam tó pèrgliho od lulke tę nyve. 37. On pak je odgovóril, inu rezhe k' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otrozi boshjiga kraljeſtva; ljuljka ſo otrozi hudobije. ˛Sovrashnik, ki je ljuljko ſejal, je hudizh. Shenjzi ſo angelji. Shétev je kònez ſvetá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vizh ljuljko, ino v' ſhòpe jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsak Slovenec ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj |
| Biblia (1584): | inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de plevozh Lulko, tudi Pſhenizo shnjo red neiſpuzhete: Puſtite obadvuje v'kup raſti do |
| Biblia (1584): | dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu |
| Biblia (1584): | zhaſsu te shetve, hozhem jeſt Shenzom rezhi: Sberite poprej v'kup Lulko, inu jo sveshite v'ſnopike, de ſe ſeshge, Pſhenizo pak |
| Biblia (1584): | pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe Seliſzhe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhaſsu tę shętve bóm jeſt shenzam rękàl: poberite vkùp pèrvizh lulko, inu jo sveshite v' ſnopike, de ſe ſeshgé, pſhenizo pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med pſhenizo, inu je prozh ſhàl. 26. Kadar je pak |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On pak rezhe k' njim: En ſovrashni zhlovèk je |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | po vsej pravici zaslužil ime: »Victoriosus« — premagalec Mnogo prebivalcev iz Ljutomera, Ormoža, Velike nedelje in Središča je bilo odbežalo v Ptuj |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | so prihruli Ogri na Slovensko Štajersko, ropali okoli Svetinj do Ljutomera in Male nedelje in dospeli do Ptuja; toda še o |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | Jedna četa je plenila ob Muri in je porazbijala do Ljutomera, druga je za Dravo prihrula v Središče. V Ljutomeru so |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | deželo obiskali ljuti Madjari, ki so v Ormožu in okoli Ljutomera grdo razsajali. Cesar niso njihovi konji poteptali, požrle so kobilice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih krajev. Iz Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila. Ko smo se letas na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | da bi mogel po njem s svojimi o mraku na Lobavo uteči, mora se z nasprotnikom za Aspern in Essling na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | drugam umakniti kakor po edinem mostu, iz ladij napravljenem, na Lobavo; pa tudi proti temu mostu plava goreč mlin na ladijah |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bojih poslednjič spet preotmejo, in zabranijo pot do mosta na Lobavo, ali le zato, da na večer po edinem mostu tje |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | so naši poderli tudi mostove, napeljane z desnega kraja na Lobavo, in vidi, da je po tem takem moč sovražnikova oslabela |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | nogami pokali. Ki je količkaj vojvoda, bi se bil na Lobavo umaknil in boj odlašal, dokler mu vojska ne ojača; Napoleon |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | glave potegnil Karel, Veliki Vojvoda avstrijanski. Napoleon je ušel na Lobavo. Vojvodi njegovi, Pouzet, Espagne, Montebello, Albuquerque in Saint-Hilaire so ubiti |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | 19. maja 1809 dobi Karel glas, da je sovražnik otok Lobavo posedel, da dela menda prek velike struge Donave most, in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | odpravi vojvoda Karel sam z oddelkom pešcov in konjenikov proti Lobavi, in vidi, da sovražnik ondi res vso svojo moč zbira |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | v Wolkersdorfu, veliki vojvoda Karel v Ebersdorfu, Napoleon pa na Lobavi. Drugega jutra (21.) veli Karel svoji vojski na noge, in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | bil zdaj posekal tudi Massena-ta, ki je moral sam na Lobavi ostati, ker niso mogli Francozi zavoljo povodnji več dni mosta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | videti, ino na veſ glaſ praſhata: „Mati, kaj ſte v' loznazhi prineſli? ” „Le pozhajta, de domu pridemo, pravijo mati. Ne ſméta |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor pozdravi oče svojo družino, od ktere je bil dolgo ločen. Njih perva beseda je bila: „Me veselí, de nas je |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel |
| Genovefa (1841): | in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav, oſtani dober! ” — Dalje ni môgla vezh govoriti; na |
| Oče naš (1854): | vsak eno debelo gorjačo. V sovražnikovi deželi sta bila in ločena od svojih prijatlov. Luna je svetila. Dalje sta šla do |
| Roza Jelodvorska (1855): | IV. Roza od svojiga očeta ločena. Blagi Častimir v preveliki žalosti vtopljen, sedi na stolu naslonjen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če tudi svoje življenje dam; saj dolgo ne bova več ločena, dragi Pankracij! ” Med tem jima dijakon sporoči, da je vse |
| Trtna uš (1881): | krilate uši izleze poslednje pleme trtne uši, namreč po spolu ločena uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil pri porodu še toliko živ |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prekladati, de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro |
| Blagomir puščavnik (1853): | mnogo ste dozdaj prestali. Od ljubljene gospe in ljubeznjivega otroka ločeni ste veliko let v ječi prejokali brez kakega sporočila od |
| Valenštajn (1866): | se polk. Sovražno Tifenbahovci drže se, Valonci le od drugih ločeni Stoje, nobenemu ne dajo k sebi, Drže ozbiljno po navadi |
| Zoologija (1875): | drug na druzega prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v |
| Zoologija (1875): | pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še govorimo v §. 40. Pri naštevanji |
| Botanika (1875): | kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo iz svinskega mehurja, vidimo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drugih germanskih, se vendar ne smé za posebno od slovanskega ločeno deblo imeti. Soglasno s Pottom govorí o tej razmeri tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa se še pri svoji gospi in dragem sinu mudi. Ločitev od nju dveh mu je bila čez vse grenka. „Ne |
| Kemija (1869): | v zdravilstvu, v barvariji, za strojbo, za izjedanje in za ločitev kovin, zlasti srebra in zlata. Omeniti moramo še, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | je kmalu bleda mesečina čarobno osvetljevala. Vkljub temu pa nam ločitev od slaboglasnega Jakina kratkomalo ni bila težka. Ko je dovaževanje |
| Blagomir puščavnik (1853): | moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni |
| Genovefa (1841): | in ſvôjo hzhér mu v sakon dâ. Ko je jutro lozhitve napózhilo, in Genovefa s ſvôjim mosham ſhla, ga ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vùnder mílim gláſi Mladénzhu vnét'mu rêzhe te beſéde: „Ne sdrúshenja, lozhítve sdàj ſo zhàſi, Șhel náj vſak ſam bo ſkos shivlênja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pèrſih vnéma, Pijánoſt njíno , ki tak hitro míne, Pregnána od lozhitve bolezhíne. She Zhertomir je tréba ſe lozhíti, Ne ſliſhiſh kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne samúdi, De ſklenete ſe enkrat nájni póti, Ljubésen bres lozhitve de sasóri Po ſmerti náma tàm v nebéſhkim dvóri. ” (Dalje |
| Blagomir puščavnik (1853): | kraju groba — in vender še diham in smem po dolgej ločitvi svojo drago ženo spet viditi. Hvala, vedna hvala Tebi! ” |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse v dobro obernil! Mojega sina mi spet po dolgi ločitvi dopelješ, in brez da bi bil vedel sim bil že |
| Roza Jelodvorska (1855): | zgrabi zlatnino. »To je spominek, kteriga sim svoji hčeri pri ločitvi dal. Tudi sim ji skerbno prepovedal, ga prodati. Ti moraš |
| Divica Orleanska (1848): | strelaštva; Protivne vojske so si tako blizo, De gojzd le loči jih, in zdaj in zdaj Razbasati se zna kervavo strašno |
| Divica Orleanska (1848): | upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike |
| Divica Orleanska (1848): | in tam – Na enkrat vidim jo v različnih mestih – Kardela loči – Vse beží pred njo; Francozje se ustavljajo na novo! Gorjé |
| Blagomir puščavnik (1853): | najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno prijaznost, in da bi tudi unkraj groba terpela, naj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v |
| Valenštajn (1866): | je v živenije me staro Nazaj pripeljal, od nebes me loči. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na |
| Botanika (1875): | kamilica (Matricaria Chamomilla), ki se po votlem, kegljastem (čunjastem) cvetišči loči od smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera |
| Ferdinand (1884): | hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede ž njimi na voz |
| Pozhétki gramatike (1811): | vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika, kakor ſi rekel, ker ſo moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kterim je sdrushena koſitarſka poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški |
| Stric Tomaž (1853): | ljeno ž njimi ravnajo, da jih kot živino ločijo, jim vse blagejši čutila potrejo in sploh božje in človeške |
| Rudninoslovje (1867): | zato je tudi tako imenujemo, toda od soli se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti |
| Fizika (1869): | so lože nositi in zavolj česar se že od zunaj ločijo od drugih. 85 Glede na zgodovino je omeniti, da v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rjavo barvo; tudi kashe v ſhtevilkah smerjene viſozhine. Vodé ſe lozhijo s viſhnjevo ; s rudézho barvo pa vaſi in zerkvé, gradovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza |
| Viljem Tell (1862): | otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Nobèn trinog. Hedviga (objame ga). O Tell, Tell, kako me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prepričan Hifaks. Peljali so tribuna na bližnji dvor, ki je ločil njegovo stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z |
| Gozdovnik (1898): | oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila |
| Kuharske Bukve (1799): | inu kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlednizh ſe bo zhaſten od ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa |
| Najdenček (1860): | žlahte jo je k sebi vzél. Silno težko sva se ločila. V spominj mi je svoje molitne bukvice dala, jez pa |
| Valenštajn (1866): | se obrne k Butlarju). To ste menili, ko sva se ločila? Pravični Bog! Desnico vzdigam kvišku, Da kriv le-té jaz nejsem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sta in dolgo tiho molila pred omarico z dragimi ostanki. Ločila sta se potlej, in se nikoli več videla. Se nekaj |
| Ferdinand (1884): | um jej ni prišlo, da bi kedaj zapustila in se ločila od svoje blage dobrotnice. Jako jo iznenadi list s Ferdinandovo |
| Sacrum promptuarium (1695): | slatkusti je bila nje dusha od teleſsa ſe lozhila, inu s' tem Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma |
| Genovefa (1841): | tudi môja mati mene oblagoſlovili, préden ſim ſe od njih lozhila. Miſlim, de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in ločili, in potlej svoje misli, če in za ktere bolezni se |
| Stric Tomaž (1853): | bi mati ne mogla preterpeti, ako bi jo od sina ločili. “ „Prav lahko”, odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v |
| Biblia (1584): | Svitá. Angeli pojdéo vunkaj, inu bodo te hude od pravizhnih lozhili, inu v'ogneno Pezh metali, ondi bo jokanje inu kleptanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | konzhanji tiga ſvèjtá: Angeli bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | moti. — Kaj mu je bilo storiti? — Komaj petdeset korakov je ločilo mater in otroka; — pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | še od njih ostalo. Pa veruj mi, da se rada ločim od vsega, kar imam, če morem tebi in vsem s |
| Sveti večer (1866): | ti, Tone”, reče logar, „ali — čas je prišel, da se ločimo. ” Vstane in reče: „Poklekni, ljubi sin, da ti dam očetov |
| Rudninoslovje (1867): | je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog od debeloluščinastega. Ako ima rudnina velike zloženine, onda |
| Astronomija (1869): | med drugimi, nektere pa golo oko komaj še vidi. Tako ločimo zvezde za golo oko v 6 vrst ali redov. Stejemo |
| Kemija (1869): | pri mletvi gré v otrobe. Kakor bolj ali manj natanko ločimo otrobe od močnatega jedra, dobimo moko razne beljave in hranivosti |
| Zoologija (1875): | moramo neprestano njihovo telo primerjati človeškemu, a pri razdelitvi jih ločimo v veča manjša krdela. Živali enega krdela strinjajo se v |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſtvari, poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik. P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga? O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | med drugim góvoram, ter jih s' medmeſtnim snaminam ( ) oklénemo in lozhimo. Tiga snamina pervi kriviz imenujemo predklep, drugiga saklep. Medméſtene beſede |
| Blagomir puščavnik (1853): | ločiva. Jaz na svoj dom, ti po širokem svetu. ” — In ločita se. — Milko se še nazaj ozira, in akoravno že več |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v dveh oddelkih ali skupkih, ki se med seboj dobro ločita. Nekoliko jih ima popolnoma vse lastnosti kemiških spojin, kar se |
| Maria Stuart (1861): | vam Za krepko dušo dobre svoje Hane! Usmiljeni bodite! Ne ločite Od zveste me dojnice moje v smerti! Na rokah me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti ni človek, kteriga jeza gospodari. Tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne |
| Tine in Jerica (1852): | Tako močno, de naji nič druziga, kakor le sama smert ločiti zamore. — Jerica mu roko poda. Oba sta veselja jokala, tudi |
| Stric Tomaž (1853): | svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena |
| Blagomir puščavnik (1853): | pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | per postelji svoje hčerke in se ne more od njé ločiti. Zdravník jo s silnim nagovárjanjem lepo pod paz-ho prime, de |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je tudi koristno. Garjovi psi se morajo od zdravih naglo ločiti, ker so garje nalezljive. VII. Poglavje. Kožni izpustki. Ojstra kri |
| Revček Andrejček (1891): | Zvitorog. In on, krčmar? Franica. Šel je tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali |
| Revček Andrejček (1891): | tudi k župniku. Ločiti se hočeta. Zvitorog (osupne). Kaj? Kako? Ločiti? Zakaj pa? Ali je bil prepir? |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe radi zhervi saredijo. V pervini Firtelzi Karfe sa pleme lozhit, Besgove popke obí- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | preſtraſhen. Toku od hiſhe sgnan biti , inu od njih ſe lozhit , vaſha Gnada ! — Kaj menijo , de je to majhena ręzh ? — O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | mano ! — Jeſt to uro, kader bi ſe imęl od njih lozhit, toku ne bom preshivel. (ſe joka. ) Goſpà. (sa ſe. ) Sdej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saſtojn ; sdej je pre posnu. Jeſt vidim, de ſe morem lozhit od tebe. V' Melęſsovim per Nunah bo sa naprej moje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perpuſtuv od vaſhih shen ſe lozhiti: od sazetka pak ni blu toku. Jeſt pak vam povęm |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge ſhare. Te raſtljine poſahnejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe |
| Stelja in gnoj (1875): | jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer bizhje, lozhje in druga travnata ſhara raſte. Ker te ſorte semlja sa |
| Oče naš (1854): | vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goréči iskrenosti 'Z gorkih pers izlivajo ? Ktera sréčna Rojenica — Nježna lóga golobica Ti je gosli v roke dala, Pesmi peti ukazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vse kadi se, tlači žito. Od hrupa bližniga splašèn, Iz loga v log, iz gaja v gaj, Pretiran, gnan, ne dotečèn |
| Bore mladost (1862): | oddaljene pokrajne moje domovine. Tam med bistrimi rekami in tamnimi logi se mi je življenje zdelo bolj podobno nekdanjosti in bolj |
| Bore mladost (1862): | krog in krog visoko v nebo stermeče s svojimi tamnimi logi, plavimi stenami in belim snegom. Kedar pa jug podí sive |
| Dragojila (1864): | ponosna in krasna palača. Od vseh strani jo obdajajo senčnati logi in čarobni vertovi. Kar koli milina carigrajskega obnebja in zmožnost |
| Razne dela (1870): | hribje ljubeznivi! Dolín cveteč, prijazno tihi raj! Vi pašniki, vi logi, Bog vas živi! Slovó Jovana vzame vekomaj. Jovana gré, — ozír |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vijoča se kakor srebrosvetla nit med širokimi polji in senčnatimi logi. Na njenem bregu pa se dviga Novo mesto, poglavitno mesto |
| Pomladanski vetrovi (1881): | majhnem griči je stalo prostorno poslopje, obdano z vrti in logi. Ljudje so Lipnico navadno imenovali gradič, da si ravno ni |
| Popotni spomini (1884): | svetlo zrcalo je položeno na zelena tla in nebo in logi se ogledujejo v njem! Pred očmi mi stoji druga, znana |
| Popotni spomini (1884): | nizdolu. Zdaj se je razširila okolica in lepi, zeleni, senčni logi naju pozdravljajo na vseh straneh. Oj, in tam se zalesketa |
| Postillion d'amour (1887): | izlagatelj naukov Kon-fut'z-ovih. Dolina je v resnici lepa, ljubka. Senčnati logi visokih dreves, livadice, vodnjaki, kameniti mostovi čez mali potok se |
| Dragojila (1864): | rožljanje orožja, krik bojevavcev in jok derhali se razlega po logih in odmeva od gričev. Pa to še ni najgrozniše. Sovražnikova |
| Svetinova Metka (1868): | delala in sprehajala se z mano po gozdu in po logih. Po zimi svi obiskavali časi v mestu teto, ki je |
| Pomladanski vetrovi (1881): | teptala borne zaslužke trudapolnih dnij, a kjer sedaj slišiš po logih in gričih ljubko žgolenje krilatih pevcev, tam je že marsikrat |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | Veselo je hodil Vekoslav ob delavnikih po svojem posestvu, po logih in gorah, a ob nedeljah se je pa tudi prikazoval |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pravijo : „No, no, Jurek naj she zhaka. ˛Svojo zhedizo sa logam paſe, pa neprenehama k' gra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam bistrim, tihim logam; In prot' Ljubljani jo zavímo, Že je odperto učiliše , Apol |
| Stelja in gnoj (1875): | 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in logov. §. 3. Kakošna ima sploh stelja biti? 1. Stelja sploh |
| Stelja in gnoj (1875): | trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v |
| Beatin dnevnik (1887): | srebroviti ovoji. Rôsa se je blestela po šumi in na logi in se videla na vsaki bilki, v srčeci vsake cvetice |
| Deborah (1883): | dražili, da fante same puščaš, in raji z mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš |
| Sveti večer (1866): | naročil, gotovo Vam v korist in sin Vaš bo gotovo logar”. |
| Sveti večer (1866): | Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je |
| Sveti večer (1866): | stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako ti |
| Sveti večer (1866): | časa reče: „Zakaj tako molčiš in kaj premišljuješ? ”— „Premišljujem”, reče logar, „zadnje verste pesmice, ktero smo peli. Res je, storila si |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | starem golobnjaku pa nij vse, kot bi moralo biti! " zavpije logar in zabrani mlinarju dalnje govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče veslo. Tone |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | na steni dvocevka. Pa predno jo je zamogel doseči, pomeri logar na njo in krogla zdrobi obadva spodprožka, da nij bila |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega |
| Sveti večer (1866): | tanko preiskoval. Svetovavec je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar |
| Sveti večer (1866): | obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem |
| Sveti večer (1866): | djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel |
| Sveti večer (1866): | je jako razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu je, kako da |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | škafu, menil ga je vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno |
| Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih |
| Sveti večer (1866): | k logarju Dobravcu na božične praznike. Gospod Dejakovič ostane z logarjem in logarico po večerji nekoliko dalje na nogah. Tone in |
| Sveti večer (1866): | če bo le še enkrat na lov šel, razun z logarjem. Pa gospodič je bil že vajen očetu nepokoren biti. Malo |
| Sveti večer (1866): | spodič Zelenko, ki je bil takrat z logarjem na lov šel, bil se je kmalo na to prederznil |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | najslabši v vsej soseščini. Kaj rad se je družil z logarji in ribiči, hotel je sloveti za silnega lovca in ribiča |
| Moja hoja na Triglav (1897): | na istem mestu. Zapazil sem na vodniku še drug napredek. Logarji, vojaki in pomorščaki imajo od nekdaj pravico do svoje posebne |
| Od pluga do krone (1891): | sva bila o sv. Mihelu skupno na zaroki pri našem logarji. Prišel je póme na dom, sladkal in dobrikal se mi |
| Sveti večer (1866): | logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina nadlegovati'. Ukaz |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | nasloni ob ramo, da je smrtna cev molela skozi germovje logarju nasproti. "Za božjo voljo, Peharček, kaj pa misliš storiti," jeclja |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je kraj njega majhna koča, reklo se jej je »pri Logarji«. Stari Logar ni bil bogatin; polja in pašnikov imel je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najti potenčni eksponent iz vrednosti potence in nje podloge, imenujemo logaritmovanje (Logarithmieren). Število a s številom b logaritmovati se pravi, iskati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podlogo, dobimo Logaritmand in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in logaritmovanje, a seštevanje in množenje le po jednega, temu je vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga |
| Slovenske večernice (1865): | vpraša ga angelj varh. »Se ve da se spominjam«, odgovori Lojzek. Angelj govori dalje: »Ti veš, kako lilijam venó in se |
| Slovenske večernice (1865): | obernil na mater, kakor bi hotel reči: Vse je dobro. — Lojzek je zdaj Bogu v nebesih pel čast in slavo. Tri |
| Slovenske večernice (1865): | okrepčal enkrat s prav lepo prikaznijo. Neko noč, ko je Lojzek najbolj terpel, bil je pri svojem angeljcu varhu na neki |
| Slovenske večernice (1865): | bi je bil zamenil tudi za največo dragocenost svetá ne. — Lojzek to noč ni mogel več zaspati, ležal je tiho in |
| Dóra (1885): | Lojzek polglasno, ter se skrivia za mojim krilom. Bodi tih, Lojzek, posvarim ga; to je reven človek, ki pobira hosto, da |
| Dóra (1885): | in me hudo gledala. Koj poskočim kvišku. Pošasti ni, moj Lojzek, tolažim ga; morda je kakov cigan; pojdi, hitiva rajši domu |
| Dóra (1885): | spravila v rani grob, a sebe si napravila najnesrečnejšo žensko. — Lojzek, Lojzek, pomagaj mi odpustiti, vzdihujem poljubovaje križ na njegovej gomili |
| Dóra (1885): | da si ž njo kosilo kuha. Po tem razlaganji dobi Lojzek pogum. Z radovednostjo upré očesi na čudno prikazen, a pri |
| Dóra (1885): | mi je pravilo, da je. Na enkrat prisopiha k meni Lojzek ves preplašen. Mamica, reče skoro brez sape, ne daleč od |
| Slovenske večernice (1865): | Minka! debele solze so jej kapale na lica. Pogledala je Lojzeka, potem je bežala proč in V deklino naročje je zakrila |
| Slovenske večernice (1865): | da ni vidila skoz očale! Uboga mati je zraven mertvega Lojzeka zakrila obraz v blazine, njeni lasjé so padali na detetovo |
| Slovenske večernice (1865): | sebi ter iz angeljevega očesa kane solza na detečjo glavo. Lojzeka je spreletel mraz in tiha bolečina mu je prešinila serce |
| Slovenske večernice (1865): | britek smeh! Opoldne je prišel škof ter je birmal pobožnega Lojzeka, dal mu je svoj blagoslov, ga je kušnil in mu |
| Dóra (1885): | Ijubi Bog mi je to bogato povrnil. Daroval mi je Lojzeka; ah, koliko srečníh dnij sem imela s tem detetom. — Mlinarica |
| Dóra (1885): | pa takó čudno, da otroke strašim. In kazala je na Lojzeka. Še je ni zapustila nekdanja napuhnjenost, si tiho mislim; revščino |
| Dóra (1885): | da bi te zopet enkrat prav žalostno videla. — Privabila sem Lojzeka na led, da bi se ondaj prehladil in obolel, ali |
| Dóra (1885): | je bojive. Kaj bi mi tudi pomagalo ta način izvedeti — Lojzeka mi takó nihče povrniti ne more. — Maščevanja pa nisem bila |
| Dóra (1885): | srp in škodoželjen, da me je grozilo. Nehoté sem prijela Lojzeka krepkeje za roko in ga prisilila, da je podvizal korake |
| Slovenske večernice (1865): | kjer ga je škof pri birmi pomazal s svetim oljem. Lojzeku se je zdelo, kakor bi se mu od Jezusovih sladkih |
| Slovenske večernice (1865): | je imel obraz nasproti Jezusovemu obrazu. Zdaj se je zdelo Lojzeku, kakor bi se od križa odločile pribite roke, ga objele |
| Slovenske večernice (1865): | Jezus na križu, pod križem je stala Marija in Janez. Lojzeku se je zdelo, kakor bi ga nekdo povzdignil, tako da |
| Slovenske večernice (1865): | kakor bi se radi necemu približali, pa niso mogli. Le Lojzeku so dali prostora, pustili so ga med sé. V tèmi |
| Dóra (1885): | Med molitvijo je njena lepa duša vzletela k Lojzu in Lojzeku! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kerpkiga (elastisch) ne prekerhkiga leſá. 2. Mora biti nekoliko, kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja ilovnata, de mokrote ne poshira, naredi viſoke lehe na lok. 4. Ima kdo debelo ilovnato polje , ki bi bilo premalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko |
| Robinson mlajši (1849): | ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal, kako bi mu lok k veliki koristi bil! Lehko bi ž njim lamice ino |
| Robinson mlajši (1849): | je na misel prišlo, ali bi se ne dalo, tude lok ino strele — šipice (pšice) udelati? Aj, kako gorko ga je |
| Robinson mlajši (1849): | branil. Od žedosti — želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in lok so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je |
| Astronomija (1869): | znamenji bika, ter se nam zdi, da je solnce preteklo lok 30° v mér, ki je našemu premiku ravno nasprotna. Če |
| Fizika (1869): | sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke in velbe. Une, ſtare ſo nemſhkiga dela, té pa italianſkiga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali pógni ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj |
| Divica Orleanska (1848): | vsaki cesti, kjer britanski kralj Je peljal se, so častni loki stali, Potresen pot je s cvetlicami bil, Vriskaje je, ko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov |
| Razne dela (1870): | to nadramja poviša razpete: Čuj me, povračanja bog, ki z lokam srebernim obhajaš Krizo in Kile otok, ter Tenedi vladaš mogočno |
| Razne dela (1870): | las mogočnimu sinu te molbe: Smintej, povračanja bog! ki z lokam srebernim obhajaš Krizo in Kile otok, ter Tenedi vladaš veljavno |
| Fizika (1869): | zvok ali zvek. Ravno to se dogodi, ako potegnem z lokom ob napeto struno. Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zató so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poškodovani bili, pa tudi 6000 lir. — Zavolj posebnih razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori med gospodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | čertnikar v gornim Estrajhu, za čertnike (Bleistiften). 2. Heínr. Glej, lončar v Ljubljani , za pečí. 3. Gosp. A. Globočnik, fabrikant žimnatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Katarini nad Teržičam, za furnire. 40. Gosp. J. Rastner, lončar v Ljubljani, za lončarski izdelek. 41. Gosp. J. Resman, suknar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in shé vſa je raskúhana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mi h premoshenju priti, zhe ſmo le marljivi in varzhni. Lonzhar prineſe sverhano kripo (koſh) hranilniz, ki jih med ſto in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kupili od Israelskih otrok, inu ſo njeh dali sa eniga lonzharja nivo, koker je meni Goſpud porozhuv. Na jutru sgudej , kader |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvjet dershali, inu ſo sa njeh kupili eniga lonzharja nivo, k' pogrebu ptujeh ludy. Inu letu je vędejozhe poſtalu |
| Kupčija in obrtnija (1872): | loš vtrdi, potem še enkrat žge. Če se pa — kar lončarji tudi delajo — ne žgana, ampak samo na zraku posušena lončenina |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v Špitalskih ulicah po štiri, o majhnih po dva solda; lončarji po osem in štiri, slamnikarji po 2 solda, kràšnjarice na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v Kamniku, v Višnji Gori, na |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | n. pr. so se zadovoljevali z jednim tolarjem ("ein Speciesthaler"), lončárji pak so zahtevali, da jih je prosilec za mojsterstvo res |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | čez nekatera mesta, n. pr. lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji v Loki, v Kranji, v |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | določeno, kdaj so smeli pripeljavati blagó za semenj v mesto. Lončárji ki so stanovali zunaj Ljubljane, smeli so priti semkaj šele |
| Postillion d'amour (1887): | nizko ceno zdelkov. Misijonarja stojita že več dnij tu, a lončárji ju nikakor nečejo médse, niti na kópno stopiti ne smeta |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | persti. Perst, ktero uživajo, je mastna in volna glina, prava lončarska glina rumenkasto - sive barve. Marljivo je iščejo ob bregovih Orinoka |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se globoko pod zemljo ter pričajo, kako stara je že lončarska umetnost. Grrški pesnik Homer, ki je živel 2000 let pred |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na jezik pritisne, tako se ga ne primejo, kakor navadna lončarska roba. Med to drugo vrsto lončene robe spadajo: kamenina (štajngut |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Lončena roba je dvojne sorte. V prvo vrsto spada vsa lončarska roba, opeke, topilniki, terracotta, majolike, fajansi, lončene ogerske in turške |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na solncu posuši in potem v posebnej peči žge. Prosta lončarska roba se žge na plamenu, kar je pa bolj rahle |
| Kupčija in obrtnija (1872): | na Slovenskem je ni nikjer. Porcelanasta posoda se ravno kakor lončarska na vrtečem krogu s prosto roko vpodobi, najprej na zraku |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | in ónem rokodelstvu spregledala celo mojstersko takso in mojstersko južino. Lončárska zádruga je dovoljevala celo, da sme vdova obdržati učenca, ki |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | jedina. Nekatere so sezale le čez nekatera mesta, n. pr. lončárska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okoli Ljubljane, lončarji |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ni imelo niti imetja, niti dolgóv, tako n. pr. mizárska, lončárska, vožárska, bakroreška, ključarska itd. Nekatera rokodelstva so bila omejena samo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujejo. She druge ſorte ilovnata semlja je sgolj iloviza ali lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poročnika Usedom in Manteufel, ki ju je pruska vlada v London, Pariz in na Dunaj za porazumljenje o omenjenih tirjatvah poslala |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Predsednik kmetijske družbe g. Terpinc je prišel pretekli teden iz Londona in Angleškiga domú in je nakupil ondi iz veličanske razstave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Umerl je neprestrašeno kot prav mučenec za véro Jezusovo. — V Londonu je dal unidan oberstar Peel, brat rajnciga ministra, vse svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni |
| Sacrum promptuarium (1695): | duma, moshu perporozhj piſhata, inu mu prepovej de nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal, rekozh de je ſtrup noter |
| Kuharske Bukve (1799): | je v' terdo kuhano, ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | maſt sa kola masat dobiti. Zhe ſe vsame dva velika lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na misel prišlo pribili so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da |
| Botanika (1875): | imenovanem škotskem bršljanu (Mikania scandeus), priljubljenej rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi |
| Pripovedke za mladino (1887): | pridna, nabira suha drva za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je letu nespodobnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Polena dva-, ali pa ſhe vezhkrat preshagajo in piſkre ali lónze okrog ognja poſtavijo. Pri naſ pa dolsih polen na ognjiſhe |
| Roza Jelodvorska (1855): | uro sim ji mogla vnovič ukazati. Tudi mi je več lonc in skled pobila, kakor je dni v letu. Kositarjeve žlice |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | da ga je kaj bogato prodal in dobil za-nj več loncev, kakor jih cela vas premore. Da mati te novice ni |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | mati od doma, primaha jo neki Ribničan z veliko krošnjo loncev v vas. Po ulicah kričé je ponujal svojo süho robo |
| Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864): | kaj, fantiček, da ne bodeva nič glihala, vso to krošnjo loncev ti dam; saj bode za-te še bolje, ker te bodem |
| Žalost in veselje (1870): | hoče prikleniti "Lastavico," v tem trenutku prileti tudi nekaj smerdljivih loncev na ladijo, ktere pa so mornarji že zadušili, preden so |
| Žalost in veselje (1870): | že zadušili, preden so mogli razširjati svoj kužljivi duh. — Takovih loncev poslužujejo se sploh kitajski roparji pri napadih. Naliti so z |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | Na ognjišči v kuhinji še tli žrjavica, pristavljenih je nekaj loncev, v katerih najdemo pripravo za kosilo. Na pepelu pa je |
| Ivan Slavelj (1876): | na ognjišču sedi Leksa in kuri. »Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem! « Ali Leksa ne odgovori. Prijatelja pa odideta ter |
| Gojko Knafeljc (1899): | je bila zagledala od daleč vrtnarja, ki je nesel nekaj loncev cvetic. »Govoriti moram z njim, oprostita,« je dejala ter naglo |
| Robinson mlajši (1849): | strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | jih skupej pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so namreč tri ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Železni krofi, drugačni. Zdrobi v lonc osem lotov cvetne moke in štiri lote dobriga masla, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ko imaš v skledo devati. Spenjena župa. Vbi v velik lonc štiri in dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | limonovim sokam in eno trešico cele sladke skorje; potem postavi lonc k hudi žerjavci, žverkljaj vedno z močno žverkljo, dokler ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne; imaš lonec, a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita |
| Kuharske Bukve (1799): | s' na pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' en lonez, poſnami maſt, inu vlij v' ſklędo na opezhen kruh. Sręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti kuhati. Kader je |
| Sacrum promptuarium (1695): | resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | saudal, kakor de bi ona mene vbila, vſame ta prepovedani lonz, ter sazhne vun jeiſti dokler je bilu kaj notri, nu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hlapcom „v verh” po vina šli. Mati so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | železnih in jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v |
| Kuharske Bukve (1799): | Bísena. Deni v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla, de ſe dobro vshene; perdeni muſkatzvęta, en pero od lorbarja, podolgim ręsan |
| Kuharske Bukve (1799): | V' eno koso deni putra, ppl zhebula, ſhatraja, eno pero lorbarja, inu ribji drob dinſtat; kader je dinſtan, vsami zhebul inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rivic, oči in ušesa soli, materne dišice (timijana), rožmarina in lorberjeviga perja, in jo v velikim kotlu s čebulo, materno dišico |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koleščike zrezaniga korenja, peteršiljevih koreninic, čebule, materne dišice (timijana), par lorberjeviga perja in dišečih žbic, perli po permeri vode in jesiha |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | poli, korenja, peteršiljevih koreninic, čebule in zêlene na koleščike zrezane, lorberjeviga perja, materne dišice (timijana), koščik ingberja, par dišečih žbic, celiga |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drobno zmletega zelenega volka, mastiks-gumeta, kadila, ajbešovega mazila, malvnega mazila, lorberjovega olja, terpentinovega olja, vsakega dva lota, in dobro zmešaj, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rekel. Ako nimaš zajčje ali gosje masti, vzemi ajbešovega in lorberjovega mazila, in sicer vsakega pol: tudi svinjska mast alj sirovo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem jih iz koze |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cveta, tri ali štiri dišeče žbice, nekej poprovih zern, par lorberjevih peres in limonovih lupin. Naj se kuha, dokler ne beli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vertov 11 mil. 591.945; — oljkinih gojzdov je 42.933 oralov, lavorovih (lorberjevih) in kostanjevih gojzdov pa 71.547 oralov; pašnikov (gmajn) je 12 |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti. Goveje shivine lorbarjovu perje ſlanu jeſti dati, inu ne poprej na paſho puſtiti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | so ugibali, da je »Il principe« pisan s hudobnim namenom, Lorenca medicejskega razdražiti do strastnega in silovitega postopanja, češ da pride |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | starišev. Mladostna leta je preživel tedaj pod vlado Kozima in Lorenca medicejskega, v srečnih časih, ko so po vsej italijanski zemlji |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | rabi najhujši strup, da reši že napol izgubljeno, hirajoče truplo! Lorenca medicejskega je imel Macchiavelli za sposobnega, da kot »principe« združi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi med njimi utegnil kak velik hudodeliz biti. Vadljajo ali lóſajo, de bi svédili , kdo jim je kriv te neſrezhe. Predersno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravljati. Gré tedaj v' Jerusalem. Duhovni ſo takrat vadljáli ali loſali, kaj bo ta ali ta v' tempeljnu opravljal. Zaharija je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš ali firnež natanjko, brez de bi se rajde poznale in |
| Kemija (1869): | svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll, 477. Glikoza, Glucose, 469 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico loša ali firneža veliko namaže. Po tem takim se razmaže loš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ni plaha bila, ter je muhe po hiſhi pobérala, is loſhaniga koriteza drobno naresano korenje sobala, drobtinze prav po domazhe jiſkala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar |
| Kemija (1869): | srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti. Glasrnalerei, 412. Glasur, loš. Glaubersalz, Glauberjeva sol, 408. Glikokol, Glycocoll |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 14. dec. D— n. Ni davnej kar je nekdo iz Ložke okolice B—, ki rad na cesti v pivnice zahaja, živino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila danſ, ki je péti dan Grudna, v vélki oltar loſhke nunſke zerkve poſtavljena. Şhel ſim jo glédat, prav bliso podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tudi sgodilo. Imenovani Matevsh Langus je sa vélki oltar, loſhke nunſke zerkve isobrasil v Ljubljani podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja |
| Grajski pisár (1889): | je na težki verigi visel od stropa. Mina, kuharica iz loškega grada, je vrtila s potnim obrazom pišče, da se je |
| Grajski pisár (1889): | Z veliko plašljivostjo je spoznal Jošt v njem svojega gospoda, loškega oskrbnika Janeza Hohenburga. Hotel je zlesti s konja, ali oni |
| Grajski pisár (1889): | tatove! Pritožim se do papeža v Rimu, gotovo pa do loškega škofa! « »Videl boš, da se nismo zmotili,« mu je odgovoril |
| Grajski pisár (1889): | Bolje bi bilo zate, da se tedaj podre najvišji stolp loškega gradu nate! «. Jošt Tolmajnar se je ponižno priklanjal in z |
| Grajski pisár (1889): | najnevrednejšega hlapca svojega in mi je poslal nekaj pod streho loškega gradu, kar mi ni napravilo posebne radosti. Ženska je to |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Ljubljana zopet kvišku po oni znameniti bitki z Ogri na Loškem polji leta 955. Seveda pa na to leto ravno ne |
| Grajski pisár (1889): | ne trpe šale. Sicer sem pa vas vedno hvalil na loškem gradu, ker ste pošten človek in ste zvesti ostali sveti |
| Grajski pisár (1889): | tatove? Pa gremo, če se dandanes deli taka pravica na loškem gradu! « Odpravil se je po gazi proti vodi. Tik brega |
| Grajski pisár (1889): | pokrita s slamo, kakor se vidi še dandanes včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v Loški komisii, veliko množico lepó ohranjenih zeliš s slovenskimi, latinskimi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in jih odeliti velila : 1) ˛Shimona Hafnerja is Formacha, v Loſhki Komeſiji. 2) Grega ta Saduſhaka is Tuinz, v mekinſki Kom. |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je vender dosti bližnjih dolin takraj in onkraj Snežnika, vzemimo Loško dolino, v katerej tudi iz več jam voda izvira, in |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | bilo nikjer od minulega dežja. Tudi ko se vračam v Loško dolino, šel sem takoj ogledavat Loški Obrh, ki se pri |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | ravnini do vasi Gorenje jezero in od tam dalje v Loško dolino. Skoro brže se pride in posebno po jezeru se |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | je divji mož, ki gospoduje v svoji globoki jazbini nad Loško Vasjo, četrt ure od Soteske in tri četrti ure od |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | mislil, da mu sme zabavljati brez kazni. Po višavah nad Loško Vasjo klatil se je kočevsk krošnjar. Ker si ni znal |
| Grajski pisár (1889): | Hohenburga in z veseljem ga sprejemali, kadar je prišel na loško graščino. Nikdar ni došel prazen, in zadelj ga je še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Leskovic, posestnik in adjunkt pri c. k. kmetijski družbi, 9 lušpern; gosp. Šimen Tomc, kerčmar v Krakovim , lepih jesenskih breskev; Anton |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te ſoli. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 39 létmi je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kislega mleka za pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne skoz njega gnati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na dan sledeče zdravilo dajati: Vzemi 1 lot solitarja, 1 lot vitriolnega vinskega kamna, ju v štupo zmlji in v poliču |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | odcedi si potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se zamažejo špranje in razpoke. Prav terpežen je ta vot. Vot za lesovino. Naj se vzame gumilak v plošicah (Schellack), pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla pridene; potém se srovo maslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dobiva pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sledečega zdravila med pičo daje: Enoletnim in dveletnim prasičom pol lota solitarja in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 1 kvintelc zmletih španskih muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Vzemi 2 lota čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat pol lota ali en lot glauberjove soli na vodi daje, da začne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Recep. Usemi te korenine, peſtilenz, pimpenell, allant, kiſselzno, usake dva lotha. Maſtix, kadila, inu mire, usakiga en quintelz, vſse to ſtovzi |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej ſturi eno pólivavko, vsami en koſez ſroviga maſla, dva lotha moke, eno sajęmnizo goveje shupe, enmalo bęliga vina, ſok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pa naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podela z vodó v ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne preveč gost močnik; na 3 lote lima in 3 lote beneškiga terpentína naj se pa vlije 28 lotov in pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukrenim snegam olepšaš. Prepečeni loki (biškotni pegni). Dobro zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži potem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega ali laškega olja in jo vlij prasiču v gobec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pičo. Mleku se primeša sledečega zdravila 1 lot: Vzemi 4 lote žvepla in 8 lotov brinjevih jagod. Dobro jih stolci in |
| Kemija (1869): | lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega |
| Kuharske Bukve (1799): | na nje, puſti ſtati; savri en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in eno periše zeleniga peteršilja, oboje drobno zrezano, v šestih lotih putra ali masla, deni na žemlje in zopet dobro zmešaj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | obstoji iz treh granov bljuvne soli, ki se v 4 lotih vode raztopijo. Leto zdravilo se živinčetu na enkrat počasi v |
| Kemija (1869): | čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima v 16 lotih samo 13 lotov srebra in 3 lote bakra itd. Dobrota |
| Kemija (1869): | imenuje 16lotno, ako je v enoj marki ali v 16 lotih celih 16 lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima |
| Kemija (1869): | lotov čistega srebra; 15lotno je srebro, ki ima v 16 lotih 15 lotov čistega srebra in 1 lot bakra; 13lotno ima |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nanje. Ako je sok pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri dni sok spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | skoz platno precedi in s pollibro lanenega olja, z 2 lotama solitarja zmeša, ktera zmes se, kedar se je solnitar raztopil |
| Kuharske Bukve (1799): | maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt |
| Kuharske Bukve (1799): | vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 2 lotov beneškiga terpentína, 10 lotov žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa perdeni šest lotov šterke, nekoliko drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primerleju se mora noga s sledečim zdravilom mazati: Vzemi 8 lotov kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj |
| Kemija (1869): | roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov cinobra treba 28 lotov železa, ki se s 16 loti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Kaiser Alexander. 261. Peter Janže L. Peter Jansens Sommerapfel. 271. Lotrinski rambor J. Lothringer Rambour. 272. Poterpeči terdinek Z. Langdauernder rother |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 122. Mulhauptov guldar Z. Mulhaupts-Gulderling. 123. Nagoritec Z. Venusapfel. 124. Lotrinski, pisani guldar J. Lothringer, bunter Gulderling. 125. Vintrov zeleni guldar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Edler. * * * 170. Rambor, angležki, bahač. Englischer Prahl-Rambou-r. * * 171. — beli poletni lotrinski. Weisser Somfler-Lothringer. * * 172. — debeli. Grosser (od. Pfundapfel). * * 173. — dišeči. Wurz |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Borsdorfer. * * 94. mrežasti jesenski. Gestrickte Herbst. * * 95. limonni. Limoni. * * * 96. lotrinski. Lothringer. * * 97. parižki ramborjevec. Pariser Rambour. * * * 98. pikasti. Getupfelte. *** 99. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | raztopljina je precej gosta. Ko hočemo dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno stvar votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | vsem skupaj je 4530 dobivk, s kterimi je založena ta loteríja, in ki se bodo vzdignile 12. dan letošnjega majnika. En |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | na Ogerskem. — Kdor praša po dobičku, ki ga ponuja ta, loterija? temu damo vesel odgovor, da 300.000 gold. a. v. v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | reči. Letos mesca majnika bo spet ena taka velika dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je |
| Valenštajn (1866): | po vrhi še kapo ná, Prinesla je tódi mi jo loterija; Lepote dovolj za vsako godišče imá. Hrvat (obrne grivno na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | ter veselo povzdignil telegrafičen pozdrav prijazne sestrice Rojanske, je bila loterija z lepimi dobitki. — „Tagblatt” bode brž ko ne divjal nad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | posojila. Obligacije zemlišn. odkupa. (po 100 gold.) Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | Deržavni zajemi z lotrijami v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Denarji. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | 60.50 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . „ 90.— Deržavni zajemi z lotrijami Zajem od leta 1860 . . . „ 82.25 „ „ „ 1860 petink. „ 83.— „ „ „ 1839 . . . „ 90. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | oblig. iz Komo „ 16.75 v novem denarji. Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 108.— 4 ½ % Teržaški |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je pa, če se kdo na dobitvo iz kakšine velike loterije (postavim grajšine) zanaša : ker gré 1 proti 200.000 staviti, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | v vsem skupaj bo mati Fortuna (mati Sreča) iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | blizo 16.000. — Že več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dnarna loterija, ktere nas Slovence posebno zadeva. Od dohodkov te loterije je namreč po najvišjem cesarskem povelji namenjena ena polovica za |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | sebi! Mislim, da je to kaka dedšina, kak dobiček v loteriji ali na borsi ali pa pri kaki kupčiji, ker denar |
| Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876): | zadreg. " „Ali ste komu pravili, da ste zadeli v tej loteriji? " „Ne živi duši. " „Ali tudi srečke svoje niste nikomur pokazali |
| Ljubljanske slike (1879): | nekoliko lepih izgledov; kakor je namreč mogoče „terno“ zadeti v loteriji, tako je mogoče med ljubljanskimi gospodičnami najti dobro družico za |
| Ljubljanske slike (1879): | poštenemu človeku goljufije zde, morda celó o kakem dobitku v loteriji; pač je celó slišati, da ima na vesti marsikterega nesrečnega |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | dva Vlaha med povzdigovanjem, da bi dobila kaj dosti v loteriji in v 14 dneh sta zadela terno! — Baron Opaltar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z loterijo od leta 1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z loterijo od leta 1854 107 ⅛ narodni od leta 1854 83 |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' hiſho pervlékel. Lèſ v' hiſho pride, ino ſe me lóti. Jàs pa savpijem, kolikor ſim mogla; tedaj je plajſh popúſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti posekan les ne zamoči, de se ga červ ne loti, de se ti ne razpoka in ne zveží. Obvaroval boš |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakoršno je poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó |
| Čas je zlato (1864): | življenji je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da me zgrabi in iz hiše telebi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | izmed njih, posebno one, kterih se v poletnem času ne loti rada bledica, kot maternice. Na listih smo razločno spoznali, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen ne vloti. Per naſ ſmo dali dvema takó; ali eden ni hotel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vse čbele v panjih. c) Če se kterega slabega panja lotijo, vzemi tisti panj in nesi ga kam delj, da tolovajke |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | takem kraji rado kaljivost zgubi; 3. če se ga moli lotijo in mu moko snedó. Dasi mol kalí ne jé, vender |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | posušiti. 2. Moli se zgretega, ali sparjenega žita nar raji lotijo in ga v malo dneh zgrizljajo, da ni po tem |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | svojo roko obderžal. Srečno zapodivši sovražnikove konjenike v beg, se lotijo naši, da se ne bi sovražnik opomogel, neutegoma spet Asperna |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobra reč tudi ne smé predraga biti, da se je lotijo gospodarji. Tudi o tem bomo resnico govorili, se ve, da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ali iz našega čbelnjaka, ali pa od ljudskega. Če se lotijo kacega slabega panja. da se jim braniti ne mora, ga |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nepokoja ljudí, živine in posebno konj, ki se jih rade lotijo in še umoré, posebno če so potni, ali pa če |
| Živali popotnice (1860): | Ko tropa za tropo odletuje v bolj milo podnebje, se lotijo človeka čudni, skor bi rekel, otožni občutki. Od golih sternišč |
| Žalost in veselje (1870): | je vedel mnogo povedati, ki so zeló prederzni in. se lotijo včasih celó največih ladij. Tudi sam je doživel pred nekaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | stanovanje je tudi brez nevarnosti, de bi se ga ogenj lotil, zato mi tudi ni potreba k sosedu iti gasit. Lehko |
| Zlata Vas (1848): | kar je začel; zakaj nobene rečí se ni brez premiselka lôtil; nikoli se ni prehitel, temuč je vse dobro prevdaril, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni snega lotil in vsi čakajo, de jim bo gospóska to delo ukazala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz lotila, in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih |
| Ferdinand (1884): | se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje smrti. I no, saj ni vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | odgovori: Şo tudi na mojo perſhle in ſo ſe jo lotíle, pa ſim jih kmalo saterl, kér ſim ſvoji drushini vkasal |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | drevje zasaditi: 1. Da se z jedinjeno močjo tega dela lotimo. Moči zjediniti, kar saditev drevja vtiče, so pa resnično pripravne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | reči, da napredujemo v gospodarstvu. Pa pustimo samo besede in lotimo se kar naravnost stvarí. Letošnja huda zima nas je menda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | gospodarstva? Gospodarski napredek nikakor ne obstojí v tem, da se lotimo mnogovrstnih novotarij, ampak pri nas na Slovenskem , kjer ne stojí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga rasdélovanja lotite, prevdarite le to : 1. Ali ſe bodo istróſhki zhes kak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne izobrazi in ne osrečí. Tù se je treba dela lotiti in ga naprej gnati, si perzadevati, da se domorodec sam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj. Ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe imel pervizh vlotiti, ne bó on ene minate sgubil, ſe bó podal na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | da petiga rodu moſhiti. Se je pak kedu s'eno loterzo popolnema pregreſhil, ſe ſzer ſhiher potęm loter osheni v' ſvoje |
| Ta male katechismus (1768): | Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pak vam povęm, de katirikol bo ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi |
| Zoologija (1875): | kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje |
| Gozdovnik (1898): | Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla silnega lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa |
| Gozdovnik (1898): | je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk skozi kamenje. »Kdor se |
| Valenštajn (1866): | te udári! vprašájte, če vam je dragó, Divije nas Fridolančeve lovce zovó, Iména le-téga nikdar ne grdimo — Prodrzni v pláho deželo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Visokost”; to kaže, da se „Veličanstvo” že blizo zadej pelje. — Lovcem bo novica všeč, da na Francoskim nek Delvigne puške dela |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | in vaščani so s perstom kazali za ubijalcem in tatinskim lovcem. Gledal je v tla in serce mu je hotelo počiti |
| Revček Andrejček (1891): | vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! « |
| Gozdovnik (1898): | domisli, na kar je bil doslej pozabil. Stopi k trem lovcem. »Poznate-li Velikiorel Wilsona, montanca? « »Pozna ga. Bili so skupaj v |
| Gozdovnik (1898): | je bil oni oddelek, ki je bil poslan proti trem lovcem na otoku. Drugi pa jo mahnejo za njim, kopja vihteči |
| Gozdovnik (1898): | je bilo, da nobeden izmed teh štirih zlatoiskalcev, tem trem lovcem uiti ne more, kterih očesa in puške so bile najboljše |
| Gozdovnik (1898): | »Kaj hoče veliki glavar od lovcev s Snežnikov? « »Trije bledoličniki naj si zapojó mrtvaško pesem, kajti |
| Vetrogončič (1860): | spoznati nekdajnega tovarša iz otroških klopi. — — Kakor serna plane Od lovcov v prejšnih časih ostreljena, Ko spet se strelcov struma ji |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | je pa lovsko delo nevarno, posebno pri medvedih in volkovih, lovcov ni bilo veliko; med njimi je pa morebiti oče Ševelj |
| Razne dela (1870): | napadam i silo viharja. Kakor v okrožju se psov in lovcov ujezeni tiger. Al oroslanka vertí, z očesama baklam enakim; Uni |
| Razne dela (1870): | uhoda, Kakor se vepara dva v soteski bregovja napadu Branita lovcov i psov upaljena z ojstrim čekani; Planeta kadkada vstran, divjata |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sledeče: Vročina je bila pri nas tako velika, da so lovci večkrat se bali, da se v nabasanih puškah ne bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ni donašalo nikakoršnega dobička, razun kar so ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in |
| Zlatorog (1886): | skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Gozdovnik (1898): | je kazalo, da je izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá |
| Čas je zlato (1864): | tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in vélikemu lovcu, gojzdnarjem, gonjačem in pasjim hlapcom na znanje dá, de imajo |
| Čas je zlato (1864): | Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo |
| Zlatorog (1886): | pač ni zvedel nihče. Ali živo bolj očí so Zrle lovcu, živo bolj mu Cvel obràz je, ko iz sobe Stopil |
| Revček Andrejček (1891): | Anže (prav hud). Na, sedaj moram pa mrhovino še k lovcu vlačiti. O tristo medvedov! Grešnik. Kje si jo pa našel |
| Valenštajn (1866): | razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je naredil takó. Prvi lovec. Kar sem živ, nej bilo na misli mi to, Da |
| Valenštajn (1866): | Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari |
| Valenštajn (1866): | prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med kónjike smo |
| Valenštajn (1866): | vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore! |
| Zlatorog (1886): | z Bogom mi! « To Anka dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka |
| Zlatorog (1886): | o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo |
| Zlatorog (1886): | ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja Na iztoku. Dan prihaja že. Lovec trentski dvigne se s kamena. Ni sinoči mogel več hoditi |
| Zlatorog (1886): | Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom zopet grem, »Vidiva se, toda kdaj |
| Gozdovnik (1898): | že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me |
| Zoologija (1875): | dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo |
| Zoologija (1875): | nahaja povsod. Nij za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti |
| Biblia (1584): | je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na kraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na pomoč, — ali neumni ljudje pokončujejo te koristne živalice, jih lové in morijo. Da si kak krajcar pridobé, jemljejo starkam gnjezda |
| Valenštajn (1866): | Jaz dalje vidim, nego kdo izmej vas; V hudo past lové i njega i nas. Prvi lovec. Molčite! »Ukázne bukve« govore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjſh , Nęshka, de jeſt sa naprej ne bom vezh kèrte lovil doli po vèrti. Ti boſh mogla s'mano drugazhi ravnati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdor se ne poslužuje tega nebeškega daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem krogoteku, pa obderžal se ne |
| Zoologija (1875): | je privadil na žive in leteče ptice, da jih je lovil in gospodarju na roke prinaša. Pozneje se je nauk iz |
| Na stricovem domu (1860): | znal. Ko pride Mina, sem jo pregovoril, da sva »zajca« lovila. Ali ona je znala slabo loviti, jaz sem pa njo |
| Potovanje krog Triglava (1860): | Antona in tudi mene živalice, ki sva jih na snegu lovila. Dobila sva muh, pajkov, mravelj, ki jih je gotovo vihar |
| Pomladanski vetrovi (1881): | oženil. Midva bodeva pa dalje tako živela kakor prej, ptiče lovila, balon spuščala i. t. d." Popoldne je bilo na vrtu |
| Šarevčeva sliva (1887): | Meta je hitela dalje in dalje. Sapa se ji je lovila v tanko obleko in mraz ji je pretresal vsako koščico |
| Prve hiše (1896): | kad za dežnico, ki se je na zveriženi deski pol lovila pol zlivala pod kap; nekaj hlodov je tudi ležalo navskriž |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | spodnjo diljo odtergaj in boš vidil, da se bodo matice lovile, jih lahko primes in zapreš. Kadar so vse matice polovljene |
| Potovanje krog Triglava (1860): | in Savsko dolino. Krog Rjovine, Reži in Kredarce so se lovile megle, kakor beli strahovi. Namenjeni smo bili na sosedo Triglava |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | še menj pa videl, da bi se ribe v zanjke lovile. To se godi tako: Manjšim ribam, ki še niso za |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in sadje pobijala je toča. Tako so se nesreče kar lovile: Logar je zopet osirotel; z bornimi ostanki svojega imetka se |
| Svatba na Selih (1894): | po vsi vasi. Postrežnice pa so prinašale in odnašale kuharici, lovile pitano perjad ter klale in skuble, da so bili krvavi |
| Slike in sličice iz življenja (1896): | so prebivale v tisti hišici, majhen tolmun, v katerem so lovile deževnico. Iznad nizkega zida pred hišo je bil zrastel bohoten |
| Valenštajn (1866): | mi ne maramo zanj takó, Za Ferdinanda nas bi zastonj lovili. Prvi dragonec. Nej-li nas moč Fridolánčeva ustanovila? Njegova naj sreča |
| Gozdovnik (1898): | je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa. »Moj brat, je-li videl otroke Apačev? « »Videl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okna na okno prenaſham, ko mazhka mazheta, ter jim ſolnza lovim, de bi mi vſeſkôsi in prav salo zvéle — ſhe manj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jeſeni mi pa druge s ſvojim pétjem vabijo, de jih lovím. Kmet. Lepo drushino imajo! Ali ſo jih uzhili, takó lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gobzam ſe reshim, Zhe podgane ne dobim, Miſhi rada tud' lovim ; Po leku shivim, zeli dan preshim, Povéj , kako ie neki |
| Stric Tomaž (1853): | bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih |
| Gozdovnik (1898): | danes, kaj pomeni to, če se na utrdbo Sevta tune lovit pošilja Pepo Spač! « »Pepo, vi bote storili, kar se bo |
| Maria Stuart (1861): | nastavljata mi mreže, Morda ste ravno vi orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na |
| Gozdovnik (1898): | pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune lovit in jaz tirjam, da doseže svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo. To ſe godi slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ni prav take ptizhike, ki ſo naſhi veliki dobrotniki, loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi ſi ſhe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena |
| Dragojila (1864): | terga cvetice ter je veže v šopke in vpleta v lovorov venec, Etem pa maha s sabljo krog sebe po zraku |
| Vinko (1884): | v svečanem zboru čitali plodove uma svojega in najboljšemu dosodili lovorov venec. Pesniški govor je vso družbo napolnil s pesniškim navdušenjem |
| Abadon (1893): | mnenji, nihče ne bode tako predrzen, da bi, trgajoč tebi lovorov venec raz čelo, izpostavljal samega sebe kamenjanju tvojih hvalilcev. Potomci |
| Gospa s pristave (1894): | venec Bernardu, kar stopi Margarita iz vrste gospic, nese drugi lovorov venec in ga dene na glavo vitezu Bernardu. Tudi sedaj |
| Gospa s pristave (1894): | je ta prav zavedel, kaj se godi, imel je že lovorov venec na glavi. Ta nepričakovana odlika, ki se je rodila |
| Gospa s pristave (1894): | za svoj spev, pristopi urno gospica Ana, držeč v roki lovorov venec, in zakliče pogumno: »Čast tudi našemu pesniku, Antoniu Loschiju |
| Gospa s pristave (1894): | da položim po navadi svoje nepozabne domovine na vašo glavo lovorov venec, ki ste ga popolnoma zaslužili, saj ste rešili celó |
| Gospa s pristave (1894): | je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže se lovorov venec. Lahno ga prime, stopi proti Ambrosiu, ki se ves |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti učenci Gospodovi, Vsi sveti nedolžni otročiči, Sveti Štefan, Sveti Lovrenc, Vsi sveti mučeniki, Sveti Silvester, Sveti Gregor, Sveti Avguštin, Vsi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko poslušavcov imajo. Slava, slava slovenšini! J. Š. Od sv. Lorenca, na Štajarskim. Tudi pri nas je krog in krog vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | veniti) okoli sv. Jakoba ali pa še le okoli sv. Lorenca in še pozneje, in vselej po tem, ko je dalje |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | namreč ukroti hudobne in ošabne Birkarlanje in zadniga rudečosukneža Henrika Lorenca v ječo verže. On ove zmerniši in redovniši ustanovi in |
| Krivica za krivico (1859): | zjutraj od Tebe prejel. Povej mi tedaj, tolovajski tovarš tolovaja Lorenca, ali nimam pričevanj, kterih mi nihče ne more ovreči? Poslednih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski |
| Gozdovnik (1898): | hrbtu s toliko veličastnostjo, kakor bi bil s konjem zraščen. Lovska oprava od bivolovine bila mu je vsa okrvavljena, in iz |
| Gozdovnik (1898): | brž naprej! « Prihitevši na mesto, ovijejo svoje lase (dolge španske lovske vrvi ali jermene) okolu nog in rok nezavestno ležečima razbojnikoma |
| Viženčar (1881): | na svojih stališčih, povrh pa tudi nekoliko zavidata svojega imenitnega lovskega tovariša, ki je imel srečo, kakor je naznanjal strel. Ko |
| Mešana gospôda (1881): | vse, kar je za lov potrebno, za prvo silo celò lovskega psa. Grada Skalomela novi oskrbnik, ki je bil ob jednem |
| Povestnik v sili (1883): | da nam čas hitreje mine. Menda kakšen pripetljaj iz svojega lovskega življenja, ali kakšen dogodek iz življenja rajnke grofice," nadaljuje ona |
| Šaljivi Slovenec (1884): | Dva lovca, prej prijatelja in tovariša, sta se kregala za lovskega psa, o kterem sta rekla, da je 50 tolarjev vreden |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta k' knesovimu viſhi ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej |
| Čas je zlato (1864): | dobí visoke gôste. Bilo je v jeseni, o nar lepšem lovskem času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo |
| Valenštajn (1866): | polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i |
| Genovefa (1841): | ljudmi je bila priljudna in is rok je jédla; ſhe lovſki pſi ji niſo nizh shaliga ſtorili. Otrôzi ſo ſe tudi |
| Zlato pa sir (1860): | naveličal skalnega sedeža, in ker nisem od nikodar čul lajanja lovskih psov, podal sem se vkljub lovski postavi od skale, in |
| Vetrogončič (1860): | za prav v hladni kleti, ker Dankovič dobro zveden v lovskih potrebah, ga je precej vanjo peljal. Gospodična se zmuzne tudi |
| Domen (1864): | je župan videl ravno kar, in ž njim vsa druhal lovskih mož, ki se niso upali na samega mladenča. „Čakajmo", šepeče |
| Mešana gospôda (1881): | brati, in tedaj nič pokvariti ne more. — Koloman, veščak v lovskih rečeh, opomnil je sicer, da stoprav ob osmih na lov |
| Izza mladih let (1882): | kadar sta šla mimo naše hiše in za njima tropica lovskih psov. Gospod naš so sem ter tjà kakega čveka ali |
| Izza mladih let (1882): | samo posamezni klici, Janez je znal celo vrsto pasjih in lovskih klicajev iz raznih jezikov sestavljenih, med te je pomešal še |
| Izza mladih let (1882): | v tem krogu sploh šla mlinarju prva beseda. Gledé njegovih lovskih zaslug menim, da najzadnjejša, a mlinar je bil star, premožen |
| Cyclamen (1883): | okrajnim glavarjem in sodnikom, pripovedoval je Majaron zopet o svojih lovskih dogodkih, na spodnjem konci pa je tajnik Korén zabaval sosede |
| Cyclamen (1883): | priprost, domač značaj; saj so bili vsi gospodje v svojih lovskih opravah. »Da mi ne ostanete jedini klijent! « nadaljuje ona poredno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtrelzu alj borſhtnarju v' ſlushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovſko ſlushbo naſtopil, ki mu je veliko neſla. Njegova shenka je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji 760 gl. pri F. Kosu v Loki 450 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi bile poshete, in vinſke terte vſe gole, na mladim lebadu ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi |
| Botanika (1875): | v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega juhtina. |
| Botanika (1875): | površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti |
| Botanika (1875): | vodo jako trpežen; brezo (Betula), prav posebna zavolj svojega belega lubja; ona raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm |
| Zlatorog (1886): | in lišajno Zreš poslednje smreke-vedreníce, Kjer vejévje krivo, zamotáno Brezi lubja vije se po zemlji, Tu podobno kačam, tam rogóvju; Tam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko lubje omajili, koliko bi vtegnili ti hrastiči enkrat veljati, ko bi |
| Botanika (1875): | vlažnej zemlji, kterih les je pa le malo vreden. Vrbovo lubje rabi V zdravilstvu, ker ima mnogo v sebi neke grenke |
| Kemija (1869): | plodovih, na pr. v kostanji, želodu, jabelku, celó v drevesnem lubji in v lesu ga je najti v pičlej množini. Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali na stavni kraj perpeljane bile. Če ležijo klade v lupji, jih červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | debla morebiti celo leto ali še delj po gojzdu v lupji ležale, predenj so na žago ali na stavni kraj perpeljane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna podpora kmetovavzov. (Konez. ) Sna biti, de ſi ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zeſta v Terſt pelje, travnik vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa naſs Boga proſite. Sveta Maria Majdalena, Sveta Agatha, Sveta Lucia, Sveta Nesha, Sveta Cęcilia, Sveta Katharina, Sveta Anaſtaſia, Sa naſs |
| Kratkozhasne uganke (1788): | S. Boshtijan is pshizame. Kajſena Svetniza use toppelt vide? S. Lucia; ke ima ozhy v' glavi. inu v' rokah. Katiri so |
| Tine in Jerica (1852): | naj bi tedaj jutri prišla. Pa mati in otroci, reče Lucija, hočejo še danes jesti. Če je pa taka, odgovori Jerica |
| Tine in Jerica (1852): | odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih prijatlic, in je pravila, de jo neka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pihati in neusmiljeno lica briti. Zgodaj smo v hiši prižgali luč, in težko očeta pričakovali, ki so nam s hlapcom „v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Dobro vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè |
| Revček Andrejček (1891): | in bleda, je sedaj lepo rudeča in živa. ) Jerica. (Pihne luč, uzame kolovrat in poje. ) Da nese doli jo v morje |
| Revček Andrejček (1891): | ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem |
| Revček Andrejček (1891): | O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se. Luč ugasnite in vsak po svojem delu! (Pobere perilo in uzame |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | in udanosti. Tvoja moč naj ostane zmiraj pri meni, tvoja luč naj mi vsikdar sveti, naj me vodi in pripelje do |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhi vidile tvoje svelízhanje, ki ſi ga vſim narodam perpravil; luzh v' rasſvetljenje nevernikov, ino ſlavo tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim |
| Genovefa (1841): | je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velika dobrota sa kmeta, poſébno sa uboshne ljudi, kterim sa luzh in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mafrihtati? Kader bosh mou leizh jeti usemi ano laterno noi uzh noter inu dovi poklekni noi shebrei to ozhitno spuved inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | andohtjo 3 vezhiere saporedama: gvo sam ti morash meti ano uzh persabe: inu oſtani dojutra nateſtam kraje bo te duh pershov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predmestmi prav lepó razsvetljeno, v vsakimu oknu se je več luč, v veliko krajih sto in sto lampec lesketalo, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | duhu biti vdana Ravnoserčno Ti obeta. Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas stezé iskati uči, In |
| Robinson mlajši (1849): | nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera se nahaja tudi pri Polacih v družbi Perunovi |
| Tiun - Lin (1891): | smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika |
| Ta male katechismus (1768): | Maria D. pak je urata teh nebes, inu te svitle luzhe: inu tudi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je perſhuv k'prizhuvanju, de bi prizhuvanje dajav od te luzhe, de bi uſſi ſkus njega viruvalli. On ni biv ta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dar je od sgorej doli, inu pride od Ozheta te luzhe , per katerimu ni nobeniga ſpreminenja, ne ſenza kakega ſpreobrazhanja. Po |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | viruvalli. On ni biv ta luzh, ampak de bi od luzhe prizhuvanje dajav. Tu je bla ta prava luzh, katira uſſakiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Satu verſimo prezh della te temmé, inu oblezimo oroshje te luzhe. Hodimo poſhtenu koker podnevi: nekar v'poshreſhnoſti, inu pyanoſti, nekar |
| Kuharske Bukve (1799): | sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi |
| Valenštajn (1866): | brenkoče — potem naglo vse utihne. ) Osmi nastop. Grofinja Trčka z lučijo. Njena spalnica Je prazna i nikder je nej. Najbrunka, Ka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo zatrosila; suha streha se je naglo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Naj ostraši ta huda nesreča vas, kteri neskerbni z golo lučjo po nadhišjih in poslopjih hodite! Naj pa tudi zašumí ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in veseli ostanite. A. Kreft. Iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tem času po svojih opravilih iti, vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bile njene misli, kar jo zdrami sužnja, ki je z lučjo v sobo stopila. Bila je zamorka Afra, in je prišla |
| Astronomija (1869): | zemlje. Vzemimo si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho |
| Razne dela (1870): | germ in sterm, čez kol in rov beží Zmir za lučaj pred sabo vidim jo, Ne mogši jo prijeti ne zadeti |
| Razne dela (1870): | z nogama, ter udri na sredo, Bavši se, de bi lučaj prešibki iz rok se ne zmuznil. Gromno zapahe zdrobí; podere |
| Razne dela (1870): | krilate rekši: Zderknula ni mu zastonj Pantóidu sulica britka, Prazen lučaj mu ni bil silovitiga kopja iz desne, Čuti nedvomno ga |
| Razne dela (1870): | ni bila sreča blaga, Ni v černo še ta bart lučaj zadel, Zgubila je na novo pravda draga. Sim Bestujev, in |
| Postillion d'amour (1887): | ob bregu se vsuje kôpa; kadar je pa za dober lučáj vode med sitneži in brodom, začne jim Čin srčno odgovarjati |
| Gostačeva hči (1891): | pohiti po travniku srdito hudovaje se nad svojim gostačem. Dober lučaj na desno od Korenove hiše stoji bajta. V njej leži |
| Moja hoja na Triglav (1897): | se s kolovozom gladka steza. Kraj kolovoza stopim na stezo. Lučaj pod seboj vidim nad smrečjem in gostim grmovjem košato gabrovo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Lucas 22. On ſe je od nyh odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta vert Gethsemani, ampak ſe je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu podeljuje čarobno |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki je |
| Gozdovnik (1898): | je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa do hipa ter plavnemu otoku se |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pelje oba goſpoda doli v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s |
| Na stricovem domu (1860): | po svoji glavi. Ko so bile jaslice dodelane, sem prižgal lučice in sem poklical vse domače skup; tudi k našemu sosedu |
| Bore mladost (1862): | vsi sklepi, ki sem jih prevzetno gojila, so le zapeljive lučice, ki mene in tebe hočejo v brezen zapeljati. Kar mi |
| Žalost in veselje (1870): | ladije so obdale "Lastavico," in kmalo so nastale ondi male lučice. Jaka zapove "pozor. " — Topovi so bili pripravljeni, puške napete in |
| Pomladanski vetrovi (1881): | vrsta ljudij po cesti proti mirodvoru. Na pokopališči migljajo nebrojne lučice, ktere je ljubeča roka postavila na skrbno in bogato okinčani |
| Žrtva ljubosumnosti (1884): | zemljo in svet. A ko je prižgalo zvezdnato nebó svoje lučice in zavila se zemlja v temo in mrak, tedaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | povsdignemo, saglédamo neſkonzhno ſhtevilo svésd, ktére na podnébji kakor ſvitle luzhize migljajo. Şhe veliko vezh jih je pa, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je pa, ki jih ne vidimo. Vſe te nebéſhke luzhize ſe nam vidijo majhne le sato, ki ſo grosno daljezh |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | kjer so že gospodovali Nemci, ko je bil nemški kralj Ludovik sklenil popolnoma pokoriti pod Slavomirom odpale Moravane. Poleg tega je |
| Od pluga do krone (1891): | na Šlezijo ni drugega, nego pravo politično hudodelstvo. Francoski kralj Ludovik XV. je rekel: «Fricu se blede! » Angleški poslanec na dunajskem |
| Gospa s pristave (1894): | zopet zasesti kraljevski prestol, pa na poti mu je bil Ludovik Bavarec, kateri je dobil od volilnih knezov jeden glas več |
| Gospa s pristave (1894): | večinoma nesrečnih; vendar je toliko dosegel, da ga je sprejel Ludovik l. 1325. za sovladarja. Imel je le čast brez oblasti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter lochka v'ſchkodo ſapade. Kißimli jeſt prov velik? Je Ludwig djal; ker je vißoku na enech lujtrach ſtal. Njegov brat |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | On je kumej ſrekl, toku ße je tudi to pergodilu Ludwig je dolipadl, ter ßi je obras potovkl, inu roke odrl |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in pred |
| Fizika (1869): | zračna, Luftschichte. Platte, plošča, plôh. Plin, Gas, 29. Plinav, gasförmig, luftförmig, 29. Plini stanovitni, constante Gase 119. Plinohram, plinomér, Gasometer. Ploh |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ima, ki so dober gnoj. Ravno zavoljo tega se tudi lug, ravno kakor živinska voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | travnate in deteljne, ki ga dobe po gnoji, če se lug va-nj zliva, ali pa pepél med gnoj pomeša, ali pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sčetjo odergniti. Nar boljši pa je iz tobaka in milja lug narediti, in vse ušive mladike v taki Jug pomočiti, ali |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se na njo pepéla dene, in krop vlije, da se lug naredí. Da ga mol, ki ga močno ljubi, ne je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | voda, ne smé zavreči, temuč na gnojnišče zlivati. Torej tudi lug in drugi ostanjki mjilarski (žajfarski) so dober gnoj, posebno ker |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tem opravi, da se kože v apnenico ali v kak lug vmočijo. Iz apnenice ali luga pridejo kože, potem ko so |
| Rudninoslovje (1867): | vso zmes izperó, precede, i dodadé tej tekočini še nekoliko luga; naposled voda izparí, i solitarjevi kristali se pokažejo. Iz solitarja |
| Kemija (1869): | tudi z mnogo vodo razblažena še zmerom ostra in razjedna luga, so magnezija, glinica, železov okis in mnoge druge brez vsega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka blažnost pomnožiti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | treba z imenovanim mazilom mazati, in na tretji dan z lugom zmivati. Mlado živinče dobiva polovico nasvetovane štupe. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pil, in jasli, iz kterih je jedel, se morajo z lugom dobro osnažiti. Ako je konj mlad, dobro rejen in mednosnična |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | redko mazilo dobiš. Tretji dan se mora mazilo z gorkim lugom odmivati. Ako se zdaj tu ali tam ostanek grinta zapazi |
| Trtna uš (1881): | med prekapanjem dobro polivamo z gnojnico, petrolejem, močno soljeno vodo, lugom, žajfnico, sploh z razjednimi tekočinami, to pa večkrat in zdatno |
| Kemija (1869): | in ogljenčevo kislino, ki se spojé s kalijem. V jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastopil; smeſhaj zuker predenj ga rastajati miſliſh, s en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo |
| Robinson mlajši (1849): | nrav Natur. prispeti beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki |
| Odesa (1854): | je veliko poslopje, tik mestniga ozidja z lepim prozorom na luke, na morje, na unkrajno brežino ocakovskih štep. Ta hiša stoji |
| Odesa (1854): | ki je od poglavarstva povelje dobil pripravniga kraja za napravo luke, od kodar bi se blago južne Rusie izvozvalo, poiskati, je |
| Odesa (1854): | in v Hamburgu, in ker so zaloge palačam podobne in luke nekoliko pri strani leže, je viditi, kot da bi se |
| Odesa (1854): | hiš, in svetilni stolp, eno semnišče zaloge in tudi staro luke so bili večidel posnažili. To je bil začetek tega tako |
| Odesa (1854): | Nemci, z Bulgari in Rusi razumejo. Je tudi jezik sejmišča luke, in zatoraj tudi jezik vsih javnih vradnij. Laški govorijo pervič |
| Odesa (1854): | je pa zmirej polna ljudi, voz in blaga. Ker do luke ni druge poti - le nekoliko stranskih stezic, pa še te |
| Dragojila (1864): | Ko noč preteče, izplava tolovajski brod za rano iz kandijske luke proti jonskim otokom. Rešitelj Davroslavov nasvetuje Puahu, naj proda mlado |
| Dragojila (1864): | ga je Selim počastil, mora ga rešiti zadrege. Odrine iz luke na ladiji, ktera ga je v Smirno prinesla, pa ne |
| Dragojila (1864): | druzega ni v Carigrad zvedelo, negó da je iz smirniške luke izplula. Obžalovati bi jima tedaj bilo, da so valovi miado |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bližal vojaški parobrod „Elizabeta” v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka le ostala se z |
| Tiun - Lin (1891): | obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko. Tu je stalo več nego dvajset džunk, z jednim ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Boshjiga ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ima zhes nas naſh Nebeſhki ozhe, koker ima sapiſſanu S. Lucas 12. & |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | jactus eſt lapidis, & poſitis genibus orabat. Taku ima sapiſsanu S. Lucas 22. On ſe je od nyh odtergou sa en luzhai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo morebiti naſhi ali pa njegovi goſpoſki, ktera ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite obzhinſke paſhe! Pogovor. (Fajmoſhter, Luka kmet, Ptujiz. ) Luka. Naj mi ne samerijo goſpod fajmoſhter, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod Fajmoſhter! is ſerza Jih ljubim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó koriſtnimu ſvetu naſhe previdne goſpoſke, takó ſvojoglavno vſtavljati samogel. Luka. Koriſten, koriſten ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pridu in dobizhku vam ſvetujejo, to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda dober vojščak, pa z |
| Mlinar in njegova hči (1867): | letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali se zgodi? Mislim da pri duhovih ni laži, ni |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe: skues use 4 Efangeliſte S. Matheusha S. Markusha S. Lukasha S. Johanasa; jas prosim tabe skues vse SS. Marternzhe: inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S. Joannesa? inu v'sah S. S. svetnihou |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon, od Katiriga S. Lukesh pishe. Homo iſte juſtus, & timoratus, expectans conſolationem Iſraël: Et Spiritus |
| Sacrum promptuarium (1695): | fliſſaio, kakor je bila Anna Phanuela Hzhy, od katere S. Lukesh pravi: Hæc Vidua uſque ad annos octoginta quatuor: quæ non |
| Luka Vrbec (1890): | Mati bi bila kaj rada videla njega duhovnika, kar pa Luke ni veselilo. V veliko žalost materi se Luka odpravi na |
| Od pluga do krone (1891): | oskrbnika dolske graščine. Bil je okolo treh let mlajši od Luke in gosposki. Vpisan je bil v tretji razred glavne šole |
| Stari dolg (1897): | sedmih vaseh. V bližnjem trgu je bil vsakoletni sejem sv. Luke. Od blizu in daleč se je zbralo ljudstvo, da nakupi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | uri pred danílo, kakor sicer. Fr. P...ž. — Učnik. Povej mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtarí dedez: „Lukez, Lukez, konju ſe oveſ ponuja, dokler ſe ne vjame, potém mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter. To vam jeſt she prav dam |
| Robinson mlajši (1849): | bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo zabil |
| Blagomir puščavnik (1853): | okotji. ”Bogu se usmili! zdihuje Milko, v eni teh strašnih lukenj medlé moj mili oče. ” Dalje gre na visočino, proti gostemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali is ſvojih lukinj pridejo, ktere véliki vihar tudi s ſeboj v viſhavo vsdigne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od tod, če so žagovci ali |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſapishi to besedo: zhernu. Kaj je odſnotrej votlu, odſvunej poln lukn? En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel |
| Kratkozhasne uganke (1788): | potrebujesh; tedej si v' eno dolgo dilo tolkajn lukn, toku delezh saksebi ſvertaj, kar proſtora enu jajze potrebuje, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sgorej b) rezhenu, notri puſti, inu obrazha, e) Koku ſe lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lukna sazęli, inu sa zelenje s'shivino okrog hodi? Odgovor: Lukna ſe s'droshmi od vina omozhi, inu toku ſzęli: al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | imenovanim zdravilom pomočenega prediva toliko, kolikor je potreba, da je luknja rahlo napolnjena. Brez lete operacie ne bo rana nikdar zdrava |
| Blagomir puščavnik (1853): | še, če se morete pri svoji dragi. V temnih Skalodvorskih luknjah vam bodo sove čudne pesmice godile , da se bote za |
| Kemija (1869): | in potoci, v umetne pa ljudje po rovih in zavrtanih luknjah napuščajo vodo do soli. Obe, naravna kakor umetna, se mora |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okamnene odpadnine teh živali). Če so ravno živali prebivale v luknjah, si vendar množice kosti, kolikor jih je včasi, ne moremo |
| Zoologija (1875): | živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih |
| Zoologija (1875): | ki je med vsemi najmanjši sesavec. Hrčice prebivajo v podzemeljskih luknjah in so neizrečeno požrešne. Zarad slabega duha po mošku jih |
| Zoologija (1875): | po svetu. Miši (Murina) so vse majhne in živé po luknjah in rovih, katere si same kopljejo. Ponočne živali so in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure |
| Kratkozhasne uganke (1788): | enu jajze potrebuje, de se tega drugega nadatika. V' lete lukne poſtavi jajza ſapored (ne na ta okrogle, ampak na ta |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu nobena shivina je ne bo mogla podreti. Prędem ſadish, lukne s'enim drugim kolam postrani, ali v'prek narędi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | silijo, in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka; |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri glinati zemlji, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kurjava po Majsnarjevi šegi napravljena, de se namreč per eni luknji gorka sapa napeljuje, per drugi nižeji pa merzla iz stanic |
| Blagomir puščavnik (1853): | hosto se poskrit. Iz tega kraja, pozabljivši Brica v temni luknji, gledajo nazaj na razvaline grajskega stolpa, ki s svitlim zubeljcem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ako bi šla vsak en frakeljček slivovice pit; v „zlati luknji” so predvčeranjem kaj dobro kapljico nastavili. — Ljubi Anton, mu odgovori |
| Čas je zlato (1864): | kakor sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | nego on. Preiskovaje njegovo spavnico je res najde v nekej luknji nad omaro. Jernej terdí, da on dragih kamnov ni vzel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per hishi odpré |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Narediti, de ena malana ſhaba ragla. V' ſtęno ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kluzh is vodo: inu ke je kluzh poln vode, ſamashi lukno is enem lesenem klinzam dobru, de luft notri pridti na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | polpedy dolg. Tega ſasadi terdnu v' eno v' dilo ſvertano lukno. V' sredi na verh zveka utakni ravnu, inu terdnu na |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſvotli eno lukno. V' to deni eno liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild |
| Kratkozhasne uganke (1788): | liſtno ſhabo, ter lukno s' popyram zhęs ſagerni. Zhes to lukno obęsi en pild, na katiremu je ena ſelena ſhaba ſmalana |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Tonzhek. (Nęshka pride is Alkofe , tezhe k' ſhtibelzu, inu ſkusi lukno od kluzhavenze noter govory. ) Tonzhek ! odpri hitru; le hitru, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino perſta v' luknjo shebljev ino roke v' njegovo prebodeno ſtran ne vtaknem, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele v panj, kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peč odpeljuje, zatorej sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno |
| Robinson mlajši (1849): | nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen ino vesel |
| Robinson mlajši (1849): | upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Ena kugla Erlavskiga gospoda ravno v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in vzrok otekline. Ako se pa oteklina predere, je treba luknjo, iz ktere gnoj teče, še bolj razširiti. V ta namen |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | v temno klet, kjer je selena luzhiza berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ali štiri vrtne lonce k zidu. Vsakemu loncu so izrezali luknjo, ravno toliko, da ven in noter letati morem; tu imam |
| Botanika (1875): | v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo |
| Fizika (1869): | bei der Multiplication). Poprava, Correction, 76. Poprica, Mühleisen, 69. Pore, luknjica, pora. Porös, luknjičav. Porosität, luknjičavost. Positiv, staven, positiven. Poskus, Experiment |
| Zoologija (1875): | cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar |
| Botanika (1875): | sebe to vodo, se napnę, notranja koža se izganja skoz luknjice (pore) in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če |
| Zoologija (1875): | bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | tok njega poberesh. Kaj je tu? En pishkav leshnek, zhe luknezo v' njemu videsh, tok njega leſhati puſtish. Zhe meni vezh |
| Kratkozhasne uganke (1788): | travi skupp beresh, inu, ke je lupina polna rose, ſamaſhi luknezo is voskam; puſti lupino pod ſrej nebesam leſhati, inu, ke |
| Kratkozhasne uganke (1788): | jajze v' luft vaqvishku ſlejty. V' enu jajze ſdobi eno luknezo toku, de welak, inu zhermelak vonſtezhe. To praſno jajzhno lupino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | narprej ko je mogoče, takole odpraviti. Vsaka bula ima svojo luknjico, v ktero se ojster in špičast nož nastavi, in koža |
| Fizika (1869): | samo na pol napolnjena z vodo. Ako pustimo, da skoz luknjico zavrtano v desko, s ktero je okno zadelano, svetlobni trak |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in zapró vrata. Hitro skoči Tine in nastavi ušesa na luknjico, ki je bila v vratih. Ali naenkrat mu je čudno |
| Zoologija (1875): | ukrepi in strdi v apnasto lupino, zategadelj zovejo se tudi lupinarji (Conchylia). Hiša je iz enega samega kosa, kakor na pr. |
| Zoologija (1875): | jih še razvrstujemo v sedem razredov od različne znamenitosti. Okamenjeni lupinarji nahajajo se v neizmernem številu v stariših zemeljskih plastéh, in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | med njimi lilijevci, morske zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojiga ozhéta sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja |
| Kuharske Bukve (1799): | v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov |
| Rudninoslovje (1867): | Tako n. pr. so časi debela zrna zložena iz drobnejših, luščine iz stebelc itd. Tak zlog je dvojen. (Doppelte Zusammensetzung). Dostikrat |
| Rudninoslovje (1867): | mnogo daljše i širše nego so debele, onda je imenujemo luščine (Schalen), tak zlog: luščinast (schalig). Tudi tukaj ločimo tenkoluščinasti zlog |
| Robinson mlajši (1849): | bežal po različne nastroje — orôde za kopanje, naimer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | si napraviti, ki se potrebuje za poskušnje, broščeve koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te priprave brez plačila tistim kmetovavcam |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Greſhne luſhte pogaſiti. Skus duhouske Roke naſs Shpishei ti na sadni zhaſs |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti rajſhi vſe na ofert, na jęlinu pyazho, na prepovędane luſhte, na ygre, na kojne, na pſe inu druge potrate obernil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | okroglolizhne, koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vgaſnila, tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske kostí in pa dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga |
| Luteranci (1883): | črevlje dela in stare krpa, a pri tem ljudi obira, luterance in katoličane vse povprek, kakor družba nanese, tako da nihče |
| Luteranci (1883): | pridiga v Kranji in pa ostrost posvetnih óblastnij popolnoma iztrebila luterance in prepodila jih gori na Nemško, ko mu prileti na |
| Luteranci (1883): | isto leto in sicer v Budi svoj generalni mandat zoper Luterance v svojih deželah in določil za vsake verske pregrehe sledeče |
| Luteranci (1883): | To ti povém prijatelj," nadaljuje črevljar, "ko bi te prokleto luterance, ki nam vero pačijo in se za mejami ženijo kakor |
| Luteranci (1883): | in ga vpraša: "Koliko ukazov sem natočil za lov na luterance? " "Deset, milostljivi sodnik," odgovori boječe in ponižno pisar. "Koliko sem |
| Luteranci (1883): | koščeno pestjo. Sodilo je samo ljudstvo in samo kaznovalo utihotapljene luterance. Marsikteri takov razširjevalce je izdihnol dušo na crkvenem tlaku vržen |
| Jela (1859): | to le za kratek čas. Leta 1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602 |
| Jela (1859): | 1584 je prišlo povelje luterancem v Vipavi, in kmalo potem luterancem v Bledu, leta 1602 pa vsim luteranskim prebivavcom na Krajnskem |
| Luteranci (1883): | zaradi tebe več ostati, ti pa z menój, s prokletim luterancem, bežati ne smeš, in ti ne velim, — ker te ljubim |
| Luteranci (1883): | tega prvega abecednika v slovenskem jeziku poslal je tudi gorenjskim luterancem ter zagotavljal in obljuboval še drugih slovenskih knjig. Zaradi poslednjih |
| Luteranci (1883): | je izgovoril te besede, s kterimi se je delilo tedaj luterancem obhajilo „sub utraque" ali v podobi kruha in vina, začuje |
| Luteranci (1883): | vsem mestu kričéč in pojóč: „Slava našemu škofu, smrt vsem luterancem in njihovim skrivačem! " Tako se je končala crkvena visitacija v |
| Jela (1859): | vasi B.... na Gorenskem so bili prebivavci eni izmed najterdovratniših luterancev. Nekaj se jih je sicer že popred, akoravno bolj na |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | vročo kri. Na Ogerskem je k temu še prišla nezadovoljnost luterancev, katere so versko netolerantne oblasti cesarja Leopolda preganjale in zatirale |
| Luteranci (1883): | resnici škof Hren najbolj zmnožen in vpliven sovražnik in preganjalec luterancev, in osobito zaraditega koristil je svojej crkvi neizmerno, ker je |
| Luteranci (1883): | Koliko pa se je posrečilo Hrenu zatreti skrivno delovanje slovenskih luterancev, pokazala bodo sledéča poglavja. |
| Luka Vrbec (1890): | misliš, ako bi tebe ne bilo, ne bi bilo tudi luterancev? « »»Pač ne, gospod Luka! Kdo drug je neki storil kaj |
| Luka Vrbec (1890): | do spoznanja, da ima po dobrepoljski dolini že precej zvestih luterancev, le Zdenci se mu še trdovratno ustavljajo. Napoti se torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 |
| Luteranci (1883): | so, da je zatrta za vselej luteranska ideja na Gorenjskem: luteranci pa so se prepričali, da si morajo iskati odslej varnih |
| Luteranci (1883): | Krištof Švab ves luterš, ker so baš pri njem zborovali luteránci in še tisto zanikerno Stobejko so povabili tja. Poslednje je |
| Luteranci (1883): | poslal? " "Kaj bom slišal, nič slišal jaz, kaj meni masi luteranci? " zagovarja se Goriček, hotéč zakrití svojo zadrego. "Torej si tudi |
| Luteranci (1883): | je imel Krištof Švab pogosto priložnost občevati in posredovati med luteranci poslednjih mest. Pri njem so se oglašali tudi Knafljevi prijatelji |
| Luteranci (1883): | prokleto svoje imé! " "Nikdar, če mi velé cestni roparji in luteranci," odgovori brez strahú Kramar. "Pisar zategni vrvico, daj mu duška |
| Luteranci (1883): | utisneni črki M. L. Takovo znamenje so nosili namreč tedanji luteranci pod vrhovno obleko in z njim so se izpričevali in |
| Luteranci (1883): | namreč, da je bilo z ostro kaznijo prepovedano občevati z luteranci in še toliko bolj sprejemati jih pod streho. Zaradi tega |
| Grajski pisár (1889): | navdala čudna srčnost. Čutil je, da ima vendar s samimi luteranci opraviti, in toliko je vedel, da ne bo pustil, da |
| Od pluga do krone (1891): | v Dunajskem Novem Mestu. Za verske reformacije so si tudi luteranci v Ljubljani ustanovili štirirazredno gimnazijo leta 1563. poleg že obstoječe |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v nobeni rodovini več; le pripoveduje se, da je bil Luter Martin na Rašici rojen, in sicer v sedmi številki; to |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | premoženja, kolikor hočeš in za nameček lepo nuno Katrico. Martin Luter se zasmeje in veli: Ne boj se! Svet jaz dobro |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | k Martinu Lutru in ga vprašal, kaj si želi? Martin Luter odgovori: Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | in odgnati hudiča, ko bo prišel po njegovo dušo. Martin Luter bil je velik modrijan in je rekel: Ni straha! Orožje |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | lahko po cesarsko ali moraš iti oznanjevat krivo vero. Martin Luter precej obljubi, da bo to storil. Hudič pravi: Tvoja beseda |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | smrti ne sme biti njegov naslednik nobeden drug, kakor Martin Luter. Ko je slepar videl, da je ljudi takó premotil in |
| Luteranci (1883): | potém, trdili so možakarji, kajti obležal bi jim bil črni Luter v želodci in jih ostrupil, kakor je našo sveto vero |
| Luteranci (1883): | potem in bi Marjeto Šelebrinovo, ki je učena kakor sam Luter, k sebi vzel, čujejo se koraki zvunaj in nekdo potrka |
| Luka Vrbec (1890): | do našega junaka veliko moč. Nova vera je zaničevala devištvo. Luter sam, popreje menili in mašnik, je vzel ženo. V take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je bil Matevž Lænsberg kanonik per ſvetim Jerneji v Lieži (Lüttich) konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je razširila v Švajco, kjer so se je v kantonu Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in gnoj dober za vsako rabo. Če tedaj blato iz luž, iz bajerjev, s ceste za gnoj obernemo, če zemljo ispod |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v gojzdih zastale, rade podivjačijo. Svinje ljubijo močirne kraje blizo luž ali mlakužin in bolj gorke dežele, ker jih rado zebe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prekopajo, in z ogelnim prahom posejejo, da berž skopné. Iz luž in ulic naj se blato na njive ali na verte |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kmetovanja. Kako se napravlja zmešanca? Takole: Cestno blato, blato iz luž, iz bajerjev, rušnja, mnogo roževje, zemlja, pepél, saje, plevél, smetí |
| Vaška pravda (1892): | da ne bi pohajal več mimo tako vonjavo dehtečih žabarskih luž, kraj blatnih žabarskih dvorov. Jezili so se mu lasje, utripalo |
| Na krivih potih (1893): | dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno teh luž zažene Ivanova spremljevalka ključe, ki jih je doslej nosila s |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | moštu še ni razkrojila in v alkohol spremenila, je sladka luža in prazna juha, druzega nič. Po vrenji pa je vino |
| Ivan Slavelj (1876): | stala posoda ter žalovala; voda v nji je bila kakor luža v ruskih stepah. Duri v hišo so bile priprte, in |
| Na krivih potih (1893): | precej močvirnatega sveta. Tu in tam je stala kaka večja luža v dokaz, da voda tu nima pravega odtoka. V jedno |
| Vinjete (1899): | zidu je slonela Julija, zavita v temen plašč; kakor črna luža se je raztezala njena senca preko koridorja. Od stropa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | miſlijo, de preſhizhi neſnashnoſt ljubijo, kér ſe vedno radi po ljushah in po blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blatu váljajo ; tó pa ni reſ. Po blatu in po ljushah jih le sató valjati vidimo, kér po zeli koshi poſébno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kamenje in pesek od doma ne ganejo, da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in mlake, tako, da ne more ne človek hoditi, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú hodijo, kakor da bi si lepo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe permiri en dan, de ta Goſpud je bil veno lusho padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | kup s'vositi. Kamne pobirat na nivah. Gnoji pa gori voſiti. Lushni pepel okoli drevja dajati, tem mladem teletam jesik vsigni, inu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | nesloge raztresen med narečji. Na primér: Tako imámo mi Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kakor ravno staroslovenski. — Zares! le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj |
| Tiun - Lin (1891): | pa so gotovo mislili, da pridemo še za časa v Makao in so prav počasno opravljali svoj posel. Opasna džunka pa |
| Tiun - Lin (1891): | spoznali džunke, ki je križala med otokom, na katerem stoji Makao, in med morsko brežino ter je bila nekako sumljive podobe |
| Tiun - Lin (1891): | Krmar krene nato proti Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kar gerčovega ni. Les šesternat čevelj suh teži 33 funtov. Mecesen je dvojin, rudeč in siv. Oboji je dober; pa sivec |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | za poslopje, za dile, za tramove, za prodaj nar boljši. Mecesen in bor sta za vodene ceví in skorej za vse |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | let stara, breza in jelša 40 let, hoja 30 let, mecesen 25 let. Vediti pa je treba a) da tudi od |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manj vsuši, in je za mnogo rabo. Hrast, gaber, bukev, mecesen, oreh zaslužijo zavolj tega pervo mesto. Puhli les je za |
| Zlato pa sir (1860): | in mešanje oblakov. Čuk pa plane v stran pod visok mecesen, izdere nož iz nožnice in moli ga nad glavo kvišku |
| Zlato pa sir (1860): | sem se, da bi zdaj strela ne švignila v visoki mecesen in zgrudila moža na vekomaj. Obotavljal se je Čuk nekoliko |
| Zlato pa sir (1860): | Komaj sta pa deset stopinj od drevesa, strela švigne na mecesen in preklala ga je. Ljudjé in ovce so zdaj rešeni |
| Kupčija in obrtnija (1872): | les sekati, je okoli Božiča. Najtrpežnejši les dado: hrast, brest, mecesen, bor in smreka; — najmanje trpi pa les jasena, bukve, jelše |
| Marjetica (1877): | bukvi manjka vrhovja, grčav borovec je nagnjen v prepad, gospodski mecesen je preklan na dvoje. Le pritlikav gaber ob robu se |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | neznatnega premoženja dostavljati, da bi vredno zagovarjal florentinsko deržavo. Ali Macchiavelli je bil izversten poslanec! Če so za novejšo zgodovino poročila |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | prijateljev. Livij mu daje le naslov, kajti v istini se Macchiavelli nič ne ozira nanj in na rimsko zgodovino, tako da |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | mišljenja in neusahljivo mnogoverstnost dogodeb. Gledé na nepristranost, se dá Macchiavelli v »flor. zgodovini« smelo primerjati helenskemu Thukydidu; najbolj pa ga |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nikakor ni obsežno; obstoji namreč le iz predgovora, v katerem Macchiavelli knjigo posvečuje Lorencu medicejskemu, vojvodi urbinskemu, in iz 26 kratkih |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | več nego za kaka dva uboga kvatrina. »Toda zvečer« — nadaljuje Macchiavelli — »se vernem domov ter se podam v sobo, kjer študiram |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | reši že napol izgubljeno, hirajoče truplo! Lorenca medicejskega je imel Macchiavelli za sposobnega, da kot »principe« združi in vlada narod italijanski |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | plačana druhal umikati narodni vojski. Živo obžaluje Fabricij (to je Macchiavelli sam), da mu je priroda sicer naklonila potrebno znanje, ne |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | bi se ustanovilo »novo« vladarstvo, kakor si ga misli pisatelj? Macchiavelli to poterjava z ognjeno besedo, v prelepi domovinski navdušenosti, z |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | nam razodeva v teh spisih« (l. c. 316.). Kakor se Macchiavelli v »pogovorih« na republike ozira, tako mu je v »knezu |
| Rudninoslovje (1867): | gnoj. Hidravlično apno je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje |
| Sacrum promptuarium (1695): | repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Medved na basu gode: ta ſtare Koſl, inu ta mlade Mazhk na goslah godeta: Lisjak na zitre wye: Bik, inu Merjasz |
| Kratkozhasne uganke (1788): | svatji, katiri se v' raja suzhejo, so: Vovk, inu Ovzhiza: Mazhk, inu Mishka: Pès, inu Jajkena: Komar, inu Muha; Pibr, inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | par le chat. (: Je ſizer mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na ſhim ino noben naſhih ſlovenzov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa z železnimi mački izvleči. Vsa ta nesreča bi se ne bila pripetila, naj |
| Sacrum promptuarium (1695): | oſtati, dokler bo ſupet nasaj damu prishla, de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan mu |
| Sacrum promptuarium (1695): | grevaio, inu grimaio, ali vſhe prepoſnu, kadar mazhiku v' uſta prideio, poprei, poprej imate premiſlit, inu vaſhe ſtarishi |
| Rudninoslovje (1867): | zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh mestih : v češkem |
| Rudninoslovje (1867): | da je našel zlato ali srebro. To dokazujejo tudi imena mačje zlato (Katzengold), mačje srebro, (Katzensilber). Nahaja se posebno po teh |
| Botanika (1875): | ima vkus skorej kakor kumare. Mična rastlinica je potočnica ali mačje oči (Myosotis), ki nas sè svojimi kakor nebo višnjevimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se na njive za klajo tudi mnoge trave: divji oves, mačji rep, pahovka, kostrela i. t. d. od kterih vemo, da |
| Očetov greh (1894): | tam v Trstu ni slabo! Službe niso pod nič,« nadaljuje Mačji boter, ki je tako naglo dobil prehod od krompirja do |
| Očetov greh (1894): | vsak neprijetni položaj onih preziralcev, v katerem jih tisti potrebujejo. Mačji boter je hotel kaj zaslužiti, in sicer, kakor je dejal |
| Očetov greh (1894): | ne bil tako odločno postavil obljubljene svote, pa bi se Mačji boter ne bil lotil mešetarjenja; ali sedaj je znal, v |
| Očetov greh (1894): | moj kurnik? « Lukec požre ta zasmeh. »Da, da, krompir,« povzame Mačji boter razgovor iz nova. »Jaz še pomnim, ko smo ga |
| Očetov greh (1894): | zadovoljen dati — petdeset! « Sedaj je pa Lukec trdovraten, in dasi Mačji boter dvakrat vstane in odide ter se zopet vrne, vztrajajoč |
| Očetov greh (1894): | Lenke? « zasmeje se Lukec trdovratno in zbadljivo. Sedaj spozna tudi Mačji boter, da se je izdal in da treba nastopiti drugo |
| Očetov greh (1894): | mogel ujeti boljšega »moža« za to kočljivo poslanstvo, nego je Mačji boter. Ljudje njegove baze, zaničevani zaradi vkoreninjenih predsodkov in malone |
| Očetov greh (1894): | si kaj pognojil, Lukec? « zazveni doli s steze znan glas. Mačji boter je stal ondu, opravljen kakor vedno, toda brez kurnika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo |
| Zlata Vas (1848): | se prepirali; sosed je bil s sosedam kot pès in mačka. Ubogi so bili nevošljivi bogatim; bogatini pa so stiskali in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dvoriſhe varoval in dom, Ne daj me pak vesati. ” Mijavka mazhka tudi ſhe : „Kraj zhaſ ti bom ſtorila, De miſh, podgana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | simi in po leti is okna na okno prenaſham, ko mazhka mazheta, ter jim ſolnza lovim, de bi mi vſeſkôsi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakſhno kure, kakſhin ptizh vrabiz ali ſníza, kaka miſh ali mazhka, ali kaj taziga v kozho, kir vſe te shivali zherve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 11 funtov meſá je tukaj, kje pak je le ſedaj mazhka oſtala? — Napoved bukev (knjig. ) Iz Dunaja smo nasledni dopis prijeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi je vèſ koſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | merzlo pijačo pije. Nikar ne bodíte — svarí imenovani zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga |
| Zlata Vas (1848): | poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nazadnje tako drage bile, da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést. Kako je Pavliha pri nekem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | odloga h'kopellu, koker hitru se na temu gvantu en madesh ſamirkal, ter njega ſdajzi ſgrevan operi, de nabosh boſhje |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | je letó vèndèr ręſs, iliu naſs vęra vuzhy, de je madesh eiiîga ſmèrtniga gręha ena taka oſtudna ręzh, de jo ne |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | strašni oklepniki Napoleonovi, doslej nepremagani, pobegnejo. Naši, da bi si madež izbrisali, preganjajo serditi begajoče konjenike, posebno tisti izmed konjenikov naših |
| Bolna ljubezen (1874): | ti si moja domovina! Prijatelj! prijatelj! Ali ni to zeleni madež, gadji strup, kateri plava na čvrsti vršini? Saj vem, da |
| Bolna ljubezen (1874): | telesa, odlagajo strup v njih valčke, kateri ostane kot zelenoleskeči madež na čisti vodi. Truden popotnik pa pije bolezen in smrt |
| Ponarejani bankovci (1880): | bil prederznil sumniti, da je na njegovem poštenji kak najmanjši madež? Prej so ga sosedje blagrovali, kakó dobro se mu godi |
| Mačeha (1883): | Vi iznajdljivi! Res, sama bi kmalu dvomila, da je ta madež košček obliža. — Videti je kakor ljubeznjiva bradavica. In kakó mi |
| Mačeha (1883): | v zrcalo in povej mi, ali ti oni majhni črni madež ne stoji lepó? — Elza stori to in zakliče veselo: Ah |
| Odlomki iz človeške tragikomed... (1885): | prerano umrlega oéeta. A zdaj? Oskrunjeno je njegovo ime in madež je tistemu, kdor je mora nositi. « »Vaš mož je bil |
| Slučaji usode (1897): | dvoumnim, na pol svarljivim glasom ter pokaže možu oni izdajalski madež, ki je vsled izpiranja postal še večji. Soprog se dela |
| Stari dolg (1897): | vprašal, kako se pišem, in najinih otrok ne dosega več madež Vaših grehov. To mi je sredi skrbi in dela najlepše |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | SHEBRANJE. k' Materi boshjei. O ti nai svateishi noi Bras madasha spozheta deviza marija Kraliza nabes noi samle inu mathi boshja |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vizhnaſti jas tabe prosim skues tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres madesha. Otrók niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za nas Boga prosi! Jagnje Božje, ki |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | „ali tacega konja brez madeža in krotkega kot ovca! ” „No”, reče Jud, „ali hočete 20 |
| Ta male katechismus (1768): | Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ku sem jeſt od dne mojega bres madeſha spozhetja, noter da moje velike staroſte v' mnoſhenju tega ſasluſhenja |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je |
| Oče naš (1854): | skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep. Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kdo jim bo to zameril, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo pobaha! Tako Korizmicz piše, da ogerske goveda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Laško v papeževe dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | vžgó in upor proti Dunaju še bolj utrdi. Zdivjali so Magjari celó tako, da Košuta, ki zdaj v pregnanstvu živi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | pa samostalno Magjarsko. Al, kakor dandanes stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v notranji in vnanji politiki Avstrijski, lahko je mogoče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Ogersko spet nazaj. — V nove županije je že več takih Magjarov izvoljenih, ki so mogli leta 1849 deželo zapustiti; v rojstnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako izvrstno lep prizor ob času, ko gré za obstanek |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to pravi? ali se mu ne bojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Krajnc ! Ako pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali madžaronam z menoj pomagano, kér gosp. Rotar sam pravi, de nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | gré za obstanek Avstrije! ! Pač slabo mora stati s „slavo” Magjarsko, ako treba starega puntarja iz gnjezda privleči, da podpira trohnelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | povdarjala alternativno stališče, namreč: ali dvalistično banko ali pa samostalno Magjarsko. Al, kakor dandanes stvar stojí, ko so Magjari diktatorji v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | nobenim Dunajskim ministrom govorila o banki. „Hon” pripoveduje, da sta Magjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala alternativno stališče, namreč: ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | prepovedali, da na njih plešišče ne sme nihče priti v magjarski obleki; naši pa so oklicali, naj pride vsak na njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | In ta je že tako do vrhunca dospel, da glavni Magjarski časniki na prvo mesto tiskajo agitatorska pisma Košutova, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja in na Madsharſko. Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | da resnica je gola, Ti moč dam prečudno, le skušaj magár, Storiti zdaj znaš tud kar črna ne šola, Pa hitro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | trudnost in zaspanost, toraj je vsakdo gledal, kje bi našel magar koj na tleh parnikovega površja malo prostora za sedež, ter |
| Kemija (1869): | in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla kovina, precej trda je in |
| Kemija (1869): | žvepla, 1 del antimonovega žvepleca in 1/2 dela oglja. 19. Magnezijum. Mg = 12. Gostost = 1,743. Magnezijum je bela, kakor srebro svetla |
| Kemija (1869): | Magnezija ogljenčevokisla, kohlensatire Magnesia, 417. Magnezija žveplenokisla, schwefelsaure Magnesia, 417. Magnezijum, Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz |
| Kemija (1869): | phosphorsaure, fosforovokisla magnezija, 417. Magnesia schwefelsaure, žveplenokisla magnezija , 417. Magnesium, magnezijum, 416. Magneteisenstein, magnetovec, magnetni železovec, 425. Magnetovec, 425. Magnezija, 416. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zraven glavnih delov kremene kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi |
| Stelja in gnoj (1875): | živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovíne lahko od |
| Kemija (1869): | klorec. Chlorkalk, klorovnato apno, 415. Chlorkobalt, kobaltov klorovec, 429. Chlormagnesium, magnezijumov klorec, 416. |
| Kemija (1869): | se skoro samo v zdravilstvu. Njegov okis se imenuje magnezija. Magnezijumov klorec, MgCl, se nahaja v morskej vodi, kterej daje neugodni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je še redkeji od prvega. 14. Skupina magnezijuma. Okis (oksid) magnezijumov mineralogi imenujejo magnezija ali pa lojevo prst, Mg. Najde se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mesto in sedlon v Koli si izpod leda puka pičel mah za hrano. — Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče |
| Fizika (1869): | vender je toliko gotovega, da se v navadne daljave na mah razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas |
| Fizika (1869): | f v svojo poprejšnjo lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na |
| Botanika (1875): | na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče, da stopa kapljina |
| Ferdinand (1884): | dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri |
| Genovefa (1841): | vunder, kaj je tó! Pojdite! ” Genovefa ſe je na s maham poraſheno ſkalo vſédla v ſénzo dvéh mladih bukovih drevéſ, vsa |
| Genovefa (1841): | je majhno , ſuho, lépo, s mehkim, bélim, rumenim in selênim maham poraſheno pálizhizo naſhlà. V dva neenaka déla jo je prelomila |
| Genovefa (1841): | in ko je v nji zherno ſténo in mali s maham poráſhen krish in kamen pred njim, ki je shé od |
| Genovefa (1841): | je s paſaſtimi polshevimi lupinami in ſvitlimi muſbeljni, s lépim maham in s ſvitlimi kamnizhi olépſhal, kar ſe je prav podálo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih |
| Roza Jelodvorska (1855): | že večidel razrušen bil, so napol razkopani stolpi in z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali manj globoko pod mahom voda stoji ali tudi izvira, in jih jezerčne okna in |
| Zoologija (1875): | zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano |
| Zoologija (1875): | šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom |
| Ferdinand (1884): | samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je |
| Ferdinand (1884): | puste samega. Preko vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je |
| Botanika (1875): | ki se nahajajo na lišajih, in pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter |
| Botanika (1875): | razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne |
| Botanika (1875): | popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla |
| Genovefa (1841): | dolinizi vidilo, od ſolnza do kremenzhka, od hvojeviga drevéſa do mahú imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se zgublja v mahu; mnogo studencov še izvira ob kraji mahú, ali po sredi izhaja Iz jezerčnih oken ali prikritih votlin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Knäul gebalten dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti |
| Gozdovnik (1898): | svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja |
| Gozdovnik (1898): | koži in pumino, oskrbé se z vsem potrebnim ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega |
| Zeleni listi (1896): | Mihec na ves glas ter drži roko, s katero je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri je en mezh imov, ga je isderuv, inu je mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De bi slodja v' ſeb' imęli, Nizh ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Poterpimo! kaj ſe ozhe ? — Kader pak vshę ni mogozhe , Pak mahnimo tud' na ſtran! Nęshka poje. Le mahnimo ! — al sadęli , De |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad nazaj; in od tod jo mislim prot svojemu domu mahniti. — |
| Najdenček (1860): | toliko zlobneje psa prijéti skušal. Hitel sim Sultanu pomagat in mahniti sim hotel z vso močjo po njem. Pa Sultan je |
| Gozdovnik (1898): | ti ga bodo pa odvedli na Bivoljezero. « »Potem moramo takoj mahniti proti Bivoljezeru«, trdi vročinski Dormiljon. »Moja brata bosta čakala, da |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo dal ene bukve, to je, bo dal tebi. Le maître te regarde, to je, regarde toi, vuzhenik te gleda, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | zhaſih. Nameſtime drugiga liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik |
| Pozhétki gramatike (1811): | Jes me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik |
| Pozhétki gramatike (1811): | bo dal ene bukve, to je, bo dal meni. Le maître me regarde, to je, regarde moi vuzhenik me gleda, to |
| Kuharske Bukve (1799): | shupe, de nad sharjavzo savrejo; potle versi notri enmalo majerona, potręſi s' moko inu ribanim kruham, ter s' rasbęlenim maſlam |
| Kuharske Bukve (1799): | drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha, perdeni rosmarína nameſti majerona. |
| Kuharske Bukve (1799): | deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra, vender vſiga lę |
| Kuharske Bukve (1799): | inu govedje shupe, potręſi s' moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali pa s' drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | 260. Telezhji jesik s' majeronam. Se ravno tako nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta |
| Kuharske Bukve (1799): | 258. Vkuhani peterſhil, ali ſalsen od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam. |
| Kuharske Bukve (1799): | ali nadęvanje, kakor druge vkuhanja ali ſalsni. 259. Telezhje s' majerônam. Skuhaj telęzhje meſô ſkoraj v' mehko; potle narędi en preshganje |
| Kuharske Bukve (1799): | od peterſhila. 259. Telęzhje s' majerônam. 260. Telęzhji jesik s' majeronam. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rumeno prežganko, kteri je goveja župa perlita, in z nekoliko majeronam prekuhaj. Namesto majerona tudi čebulo vzamejo in potimtakim dve žlici |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se malo duši, in z mesno župo zali. Krompir z majeronam. Kuhaniga, olupljeniga in na peresce zrezaniga krompirja deni v rumeno |
| Kuharske Bukve (1799): | v' mehko; potle narędi en preshganje, notri versi enmalo majeronoveh plęviz; deni vſe v' koso, naj ſe v' tim preshgahji |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi na sherjavzo, de ſe rumení, potle deni vajn majeronoveh pleviz inu enmalo moke, de bo polivka goſtlata; kader |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo |
| Zlata Vas (1848): | gotov bil. Tode njegovi nar veči prijatli so z ramami majali in se v nič niso hotli vtikati. In prej, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kafergajſtam) po herbtu masati, na uſhéſa njegovo imé klizati in majati. 14. Tudi greti in ogréti ga je treba ; gorkota ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba |
| Biblia (1584): | viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati? Ste li hoteli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Valenštajn (1866): | praškega? Drugi strežaj. Da, to! Nazdravljali si bodo njoj. Ključar (maje glavoj, ko vzame kupo i jo splakuje) To dá spet |
| Ferdinand (1884): | dolgo opazuje, potiplje mu žilo ter po svojej starej navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter |
| Zlatorog (1886): | In zidajo si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ſe Peter ena skala te zirkve maji, koku mormo mi ſlabi, inu naſtanovitni, katire en ſaktiri veter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | en ſaktiri veter, koker eno tanko ſhibo, ſem, inu tei maji, ſami ſebi savupat? na ſturimo tiga, de bi mi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh pa zhaſa sgubé, ko ga pijó in ſhe is majzhiznih pipiz ali lúl, ki vſazih pét minut isgoré in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo velike bolezni napraviti. Goveja živina in |
| Blagomir puščavnik (1853): | PREDGOVOR. Celo majčkno število je, v primeri z zdruzimi jeziki, slovenskih povestnih bukvic |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skus ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi. kader je pa ta greh enkret doperneſhen, mu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dougu skrita ta s' perjasnoſtjo pobelena Judeshova hudoba, zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | perſylen Chriſtuſa Synu Boshjiga isdau, bi on biu vunder en maihen isgovor imeu. Taku pa, kyr je on is laſtne vole |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nar drashiſhi shaz Nebeſs, inu semle, Sa en taku maihen, inu navreiden kup predau. O Bog! koku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per vaſs; vi bote mene iskali, inu, koker ſim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes dvakrat na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne gore je ostal. — Nesreča |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje |
| Zoologija (1875): | njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče |
| Tiun - Lin (1891): | se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se je ponujal gledalcu ravno tako zanimiv, kakor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | poln veselja; njegovo bistro oko je ugledalo ob bregu prav majhen splav, na katerem sta stala mož in deček, ki sta |
| Pozhétki gramatike (1811): | kar ſe ne rezhe: moindre majnſni, nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na, meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la |
| Pozhétki gramatike (1811): | saint, sainte, ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | almanaha, ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš, na oltar domovíne? Veliko kapljic zbranih žene kolesa |
| Gozdovnik (1898): | moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Eno jeglizo ! eno jeglizo! — kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vrata. Pervič je zdaj zapazil sin, da na njej visi majhena, krasno z dragimi kamenci kinčana mošnjica. Mati jo odpre in |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je dal neki shlahten goſpod, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popravlja *). Jezikoslovne drobtinčice. Nekaj več od vlaškega jezika v Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na |
| Gozdovnik (1898): | dolu, da-si nevarnost, v ktero je stopal, nikakor ni bila majhina, pa je hitel v jarek, iz jarka gori na piramido |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvoje narodnoſti sgubili''- — bo kak domorodez ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga malo vezhi sa ohlanze, narvezhi pa sa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zališa. Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in |
| Maria Stuart (1861): | je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta naſapopade. Um nima per viri drugega oppravet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhno na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive ! „Tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe en pót 3 — 4 krat na dan. Mlade ali majhne shivíne dobé polovizo tega. Naméſt ſolnitarja je v ſili tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko ſhkode bi bilo po polju in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves |
| Zoologija (1875): | kožo, ki je sluzava in jako opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla |
| Zoologija (1875): | stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih |
| Zoologija (1875): | zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu ne premokra. Len inu Konople bodo dobre; al Konople mejhene oſtanejo. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | méjhene ſmreke, inu kader shę velke sraſejo, toku jem verhe poręshi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dobru rata, inu ta druga Sozhiva. Len, inu konople ſo mejhene, pa dobre; veliku Sena inu Otave, pa ne povſot, ravnu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Odgovor. Klina tiga nosha je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča v kmetijske bukve se zakopal ter jih prebiral noč |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | še dan današen takó piše, v šalih tudi čerstvimu, pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne prav pravilno izobraženi. Najnavadniše se pa kamenje loči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imeli perhodnimu obdelovanju na pot biti, ali de ſo le majhni isviri odtozhiti, je koriſtno grabne sakriti. Per kopanju grabnov je |
| Zlata Vas (1848): | za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj. |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v |
| Zoologija (1875): | brzoteki, močvirniki in plavci. Prvi razred: Pevci; Oscines. Pevci so majhni ptiči imajoči kratek kljun, krake hodilce in v grlu poseben |
| Zoologija (1875): | gosenice in s tem so uprav koristne. Nekateri so tako majhni, da njihove ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla |
| Zoologija (1875): | oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni knjigi nij mogoče tega ogromnega števila živali natanko opisati. Taka |
| Mineralogija in geognozija (1871): | brezbarven, debelo kristalinsk, še večkrat pa je rdeč, zarad prav majhenih lusk železnega tinjca podoben je Avanturinu. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 39. Peščenec. To tako razširjeno in znano kamenje je sprimek majhenih, obrušenih ali voglatih zrn s prav drobnim lepilom, ki ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale so še le konec 18. stoletja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali so pa zmes majhenih delov dvéh, tréh ali več različnih mineralov. Razdelimo jih toraj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mase so dvoje po svoji sestavi: ali obstojé iz samih majhenih delov (n. pr. kristalov, zrnec, lusk itd.) istega minerala, ali |
| Mineralogija in geognozija (1871): | imenujemo kristalinski in kristalinski minerali kažejo se nam zloženi iz majhenih, nepopolno izraženih kristalčkov, ki so zrnasti, ploščati ali podolgovati; po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot najimenitniše kamenje Litorinelni apnenec, ki je zložen iz neštevilnih majhenih polžkov (Paludina lenta, litorinella, pod. 175, povečana); pri Moguncu ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so takó napravljene, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de je ne bo nikoli pozabil. Neka kmética, mati petéro majhnih otrók, ktérih očéta ravno tisti dan ni bilo doma, pravi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo gosenc drevje škode |
| Zoologija (1875): | nasajeno, zato jih tudi iglokožce (Echinodermata) imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi le is enem majhenem greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega |
| Biblia (1584): | letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred tábo |
| Genovefa (1841): | ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim mraku nevidama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slišati nočejo ; kterim ne gré v glavo, de, ko z majhnim plačilam v bratovšini drugim pomagajo, jim ta, če jih nesréča |
| Revček Andrejček (1891): | Jaz brati nič, pisati nič, računiti ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Istrijanskim. Vsi smo sinovi ene matere Slovenije, vsi imamo z majhnimi razločki edini jezik, ki se ne imenuje krajnski, ampak slovenski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili |
| Rudninoslovje (1867): | razločne kristalaste višave ter so videti, kot bi bile z majhnimi kristali posute. Zrnčasto (gekörnt) ploskev imenujemo óno, ki je z |
| Zoologija (1875): | zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in školjkami, a izmed mnozih vrst so nekatere tudi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | is sabo myru nima, ishe prepirenge, inu ſabavla ſa eno majheno rezh. Koker on namore ſmiram biti, inu koker je v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav ſnashno prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj |
| Genovefa (1841): | ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno lampizo s oljem iméla, de bi ſi to tamno votlino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | berlela in dolgozhaſno luknjo viſhnjevila. Tu sariſhe na tleh s majhno palizhizo dva kolobarja in poſtavi grofa vanje. Potem vershe ogledalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila osvojivka! ! — Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se slišalo |
| Fizika (1869): | veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako začenja časnik štajarske gospodarske družbe svoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih |
| Astronomija (1869): | mesec) proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. Plima je veča ob času mlaja in ščipa, ker |
| Kemija (1869): | Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52 manjša nego število samo? Na pamet. Razlika med katerim koli številom |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ventuati Bodi perzhoveku alpa pershevine: te Mitel se pravi ta menje pana. Sedei tabe bodam poduvzhou kaku ti jemash nashtelati dabodash |
| Trtna uš (1881): | II. pod. 11) podobna je krilatej listnej uši, le precej menjša je od slednje. Ima po 2 para primeroma velikih perutij |
| Trtna uš (1881): | lehko vidimo viseti na brstih in popikah sadunosnega drevja. Veliko menjša in toraj človeškemu očesu nevidljiva so jajčica (gnjide) pri trtnej |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Zhe meni vezh prezhuſamesh, vezhe ratam: zhe meni vezh perverſhesh, majnshe poſtanem. Ena jama. Kaj je tu: je ſmirej situ, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſa tu. Ena Uganka. Mi imamo 2. vekshe, inu 2. majnshe seſtre, katire so ali use 4. glih per myru, inu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4. Kolesa v' vóſu. V' vashi vasi poſnam |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | dopustnega upliva države na zavarovalne družbe, katere naj bi dovolile manje premije zavarovancem, ki se vzdržujejo opojnih pijač. Na Angleškem jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | beseda in torej večje zaupanje med ljudmi, njih varčnost, njih manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vina mnogoverstne dobrote in močí. Vino iz poljskih plant je manjše vrednosti kot iz nogradov (goric), in v plantah je spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač: ljudstvo se množi |
| Fizika (1869): | na večih vodah, n. pr. na površji morja, jasno očevidno. Manjše ploskve kapljin se pa kažejo v ravnotežji kakor popolne ravnice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, kajti vsako liho število je za 1 večje ali manjše od sodega. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gold.; celo nebó s 4 nosili vred 65 gold.; bandero manjši sorte z nosilam in križem 24 gold. i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šolo hodijo. Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Inu ondi ſo ble Maria Magdalena, inu Maria Jakoba tega majnſhega, Josheſova Mate, inu Salome, inu vezh drugeh shen, katire ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lonza (piſkra), vezhiga ſe do verha sakople v tla prasniga majnſhiga ſe napolne s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero bi utegnilo tù pa tam zemlji naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | govorili smo mi v lanskih „Novicah”; tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj dvaléten ali k vezhimu triléten, in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt práv pravnih sob. Shivòta naj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak ta majnſhi v' Nebęſhkim krajlęſtvi je vękſhi, kakòr on. 12. Od dnęv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K |
| Fizika (1869): | manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej toplini vreti, kakor doli v nižavi. Na visoko nad morjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zatorej so potroški in potrebe življenja učiteljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov mestnih učenikov , zatorej pa tudi po |
| Fizika (1869): | toploti zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo |
| Fizika (1869): | dá se lahko dokazati. Tukaj je zračni tlak na vodo manji, kakor v nižavi; tedaj mora ta voda tudi pri manjej |
| Kemija (1869): | bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali pa manji, pod. 69, potem se vé da bi moral tudi kristal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki zamorejo zakladanje prevzeti, kteri se imajo pri svojih ponudbah |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v veči posodici je samo omotica, v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar |
| Zoologija (1875): | po vodi, a pri tem poslu se večkrat ves potopi. Manjši ptički tega plemena so: slavec (Lusciola luscinia) najimenitniši pevec, ki |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 8.* Polovica in petina nekega števila sta skupaj za 86 manjši nego njega 5kratnik. Koliko je število? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | petina x/5. Ker je pa x/5 za 52 manjši od x, treba, da postaneta jednaka, k x/5 še |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po 20 kr.? 19.* Katerega števila 8kratnik je za 6 manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobiš njega 4kratnik? 3.* Katerega števila 3kratnik je za 42 manjši od njegovega 5kratnika? 4.* Ako pomnožim neko število s 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani,manjſhi in manj dragi turni ſo pa po podobi turna vélike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | na dan plačati; enako je jedilo v njih drago; v manjih gostivnicah se dobi obed s 4 jedmi za 40 kop. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa v historični dobi opazovati vzdigovanje in nižanje večih in manjih krajin. V razvalinah nekega tempeljna pri Puzzuoli na Italijanskem najdemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je bolj obširno, drugod pa je tako podredno, da na manjih geologiških zemljevidih zgine. Serpentin dela čoke, tudi kratke, debele žile |
| Mineralogija in geognozija (1871): | srebro tekočno, vendar se nahaja čisto, navadno v večih ali manjih kapljah po votlinah in špranjah škriljaste gline in premogovega peščenca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | življenje, smo primorani misliti in soditi, de na vsih druzih manjših ali milijonkrat večih zvezdah je tudi pa le njim primerjeno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in se blisketaje ti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa se zgublja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivínzhetam 4 krat na dan, vſelaj sa 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izmed povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod |
| Botanika (1875): | jelo. Gobani (Boletus) so na dolnjej strani z večimi ali manjimi luknjami prevrtani. Mnogokrat se najde okusni goban ali vrgánj (jurčki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni — z manjši potroški kar veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa jo z motram dobro obzidati. Nekteri si perzadevajo, z manjšimi potroški svoje pečí poboljšati. Za dve pečí že vém, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi stroški pridela, kér ni treba druziga, kakor de se morje |
| Astronomija (1869): | Kedar spozná veče zvezde potem se lehko seznani tudi z manjšimi. C. Razdelitev nebeskih teles. 45 Z naše zemlje vidimo bliščečo |
| Astronomija (1869): | tolarjev in da-si tudi imajo veči globusi neko prednost pred manjšimi, vendar so že tudi najmanjši izvrstna pripomoč pri astronomijskem gledanji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in perutniz premeniti, le verviza ſe dene na vezhji ali manji ſhipzo. Şizer je pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi |
| Maria Stuart (1861): | Evropi ne poznam nobenega Kraljevega sinú, ki darovala Bi z manjo zopernostjo mu svobode Nebeški dar. Naj vam bo to dovolj |
| Fizika (1869): | stlači s ktero zunanjo silo, pokazujejo njegovi delki večo ali manjo voljo, da bi prišli spet v prejšnjo lego. Ta lastnost |
| Fizika (1869): | tako da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj |
| Fizika (1869): | mašina z večo silo, ali pa, da da dela z manjo silo. Pod. 134. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je kvarčeva. Sploh je lahko pomniti, da niža številka pomeni manjo, viša večo trdoto. Tudi si hočemo zapomniti, da se mineralov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | sod; poleg te kadí pa še dve manji. Na prvo manjo kad se postavi malen, s katerim se grozdje mečka. (Takih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | suh. Takó pripravljen les je ložji, in se da za manjši vozníno iz gojzda spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa le z eno ali drugo in sicer veči ali manjši njeno vejo pečá in jo obdeluje. Po neki veliki kemíjski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Prišla je in mu prinesla dve stekleničici, eno večo, eno manjšo in ravno mu je htela še nekaj razložiti, ko se |
| Zoologija (1875): | namreč večo, do 18 cm. dolgo labodsko (A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine |
| Genovefa (1841): | premiſhljevati, kakor jih je doſlej v ſvojim shivljênju premiſhljevala in naj majnſhi zvetlíza, kébrizhek ali polshek ſo jo, kér je ſléd |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vémo,“ pravi Jerica „to luč na nebu je prižgal Bog. Najmanjša lučica se ne prižgè sama, tedaj mora biti nekdo, ki |
| Genovefa (1841): | ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar mainſhi kapla, je pa stekou en zeli potok. Inu kai |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mojega spozhetja nobenega madeſha nad sabo imella, nobena tudi ta narmajnshe pregreha ni njo nekol ſadella, ſatorej mene ſdej ſveſde kronajo |
| Blagomir puščavnik (1853): | reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje |
| Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859): | koliko ljudi je zraven konec vzelo! Vaš keber, to je nar manjša stvarica. « Meni se pred očmi kar černo stori, nič |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Vstraníše. Kadar se hiša zida, narmanjši reč, en kamenček veliko pomeni. Takó imá tudi rast in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svoj vzrok sploh v majhnih rečeh. Per dobrim kmetijstvi se narmanjši reč ne spregleda, nobena stvarca se v nemar ne pustí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | A. B. iz Komna, ki želí, de bi vsaka tudi nar manjši vas saj ene Novíce imela, ki bi se z |
| Sveti večer (1866): | edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njegovi (tudi po moji) misli že zdaj sploh mogoče brez najmanjše spodtike; v nezavisnih pa vsaj ondaj, kedar se čas berž |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ponevedoma pametva; in ravno zato smemo novo nepotrebno luliko brez najmanjše škode — na veliko korist populiti in zatreti. (Tukaj govorimo le |
| Ferdinand (1884): | poljuboval z očetovsko ljubeznijo. Prosil je Anico naj prinese tudi najmanjše dete, ki še ni znalo govoriti in hoditi. Prinese ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga zamorejo naj manjši delo žlahniši storiti, kot je zlato in srebro. « — |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazhnemo, inu vunder Boga na pomuzh na poklizhemo, kyr te nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | naſho mozh savupali, kyr bres gnade, inu pomozhi Boshje te nar mainſhi rezhy ſturiti na mormo. Peter bi na biu nihdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi naperpuſtish, ſakaj v' temu ni nezh toku majhnega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſtnishu. Jeſt sem moj jevek varnu derſhalla, de ni tut narmajnshe govoril, kar be blu moglu Boga, ali zhloveka reſſhaliti. 2. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu hvaiü tega Stvarneka ulekla, inu sem tudi ſa tu narmajnshe G. Boga is serza hvallila. Moje serze nisem jeſt nekol |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | usev, inu na ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami |
| Biblia (1584): | je enZhlovik vsel, inu na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar |
| Blagomir puščavnik (1853): | strašnej negotovosti in muki, govorite. Vse vse mi pevejte, tudi nar manjše reči. Od moje Bogo- |
| Blagomir puščavnik (1853): | človek mu je kakor muha. Vi ga ne poznate še. Nar manjše bi mu ne odrekel. Vse njegove burke je treba |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | manjši težo kakiga tela, ktera se po kemijsko sprime z nar manjši težo drugiga tela, imenujemo mešanjotežo. Tako pravimo, de v |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | sončnim izhodu in zahodu ravna, in je per nas pozimi nar manjši, poleti nar veči. Pervi den tedna se nedelja imenuje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ne laží, ne opravljanja, ne pijanosti, ne pohajkvanja, tudi nobene nar manjši tatvine ne, hodi sadja ali kaj druzega; temuč raji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | oginj, ki peče; velika gorkota je vročina, manjši je toplota, nar manjši pa mraz. Kadar se gorkota poskrije, pravimo, da je |
| Razne dela (1870): | moč sovražniku, Ki kakor divji tok ležiše polni, Postaviti nasprot nar manjši trume. — Sim samo jez jedini trezen, ino V bolezni |
| Razne dela (1870): | bo ti dan; Bi dal mi knez le svojih las Nar manjši čopek redki, Kak bil bi duh mi vžgan! " In |
| Razne dela (1870): | Jovana. Moj gled mu gré. Bi jez na straži bila, Nar manjši bi ne zgrešila stvarí. Leteče race divje jez preštejem |
| Razne dela (1870): | Vidši moritvo, obup, nesramno bežanje Ahajcov; Sercu v njegovimu ni nar manjši namere pravedne, On se prekucni v pogín, zavij ga |
| Razne dela (1870): | čas ji zmir uglajen teče, Ko jasno ura letnih dní, Nar manjši bol de je ne speče; In tak obris cvetečih |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako |
| Gozdovnik (1898): | se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda |
| Gozdovnik (1898): | za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok |
| Gozdovnik (1898): | plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otròzi ſo merli, od králjeviga perviga ſinu do perviga ſinu nar manjſhiga najémnika. Tudi vſa pervenſhina shivine zerka. Vſi. preſtraſheni púhnejo |
| Zoologija (1875): | Svizci so jako plašni in oprezni, kakor pri najmanjšem sumu kake nevarnosti jeden iz družbe glasno zabrlizgne, izginejo vsi |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | skerbno oziral na vse strani. Kaj je torej začeti? Pri najmanjšem gibljeji bi ga logar takoj opazil in na ubeg nij |
| Sveti večer (1866): | otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite, to ste meni storili”, rekel je On, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu mojih bratov ſtorili, ſte meni ſtorili. “ „Potlej ſe bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri v' mé vérujejo, poshírik mersle vode podá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili poſtregli ino pomagali? On pa jim bo odgovoril: Kar naj manjſhimu mojih bratov niſte ſtorili, tega meni niſte ſtorili. Po |
| Astronomija (1869): | daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in najmanjši 15' 45,15". Svit solnčni je pa tako živ, da |
| Ta male katechismus (1768): | vekumej martrajo, inu pekó. Kaj so tu ſene martre? Ta narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sem ta lepe zajt imella, katirega sem narbel obrajtala. Ta narmajnshe tal nisem jeſt puſtila memu jiti, katire be mene v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | le en malu napomaſhesh, gledej na uſſe viſhe. Tudi ta narmajnshe greh je koker ena kapla vojla, katira se na beli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni, koker enimu nagodnimu ſynu perkasov. Sakaj jeſt ſim ta narmajnſhi med Apoſtelnami, katiri niſim ureden en Apoſtel imęnuvan |
| Biblia (1584): | bi vekſhi bil, kakòr Ioannes Kàrſtnik. Ta pak, kir je nar manſhi v'nebeſkim Krajleſtvi, je vekſhi kakòr on. Od Ioanneſa |
| Ta male katechismus (1768): | Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is spovde nartamajnshe greh povedal? S. Jannes Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén |
| Fizika (1869): | ki prepuščajo vse toplotne trakove skoz svojo tvarino, pa le najmanjših njihovih delov v sé ne vzamejo in v sebi ne |
| Kemija (1869): | pokazuje različne lastnosti, ki se ravnajo po notranjem skladu njegovih najmanjših delkov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 42. Inu katęri koli bó pyti dal enimu is letih narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu |
| Biblia (1584): | ta bo eniga Pravizhniga lon prejel. Inu kateri kuli letih nar manſhih eniga, le s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar manjših tamnih zvezdic — povsod kamor se ozremo, življenje, smo primorani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | primerjeno življenje; de so tudi z rastljinami in živalmi, od nar manjših do nar večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kratek sostávk radovednim bravcam „Novic” spisali. Akoravno je zemlja ena nar manjših zvezd zmed téh, ki jih na nezmerljivim nebu vidimo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan, de ſe boſh |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razdelno, ne oziraje se na 1; kvocijent razdeli zopet z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelen, ne izvzemši prejšnjega praštevila, in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje. Dano število razdeli z najmanjšim praštevilom, s katerim je razdelno, ne oziraje se na 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jih; v ta namen pomnoži oba dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako delo opravi, kako in kje snajo ſvoj |
| Zoologija (1875): | telo z nožem in potem še z mikroskopom sledimo za najmanjšimi deli, odkrijejo se nam oblične prvine, to je drobci, na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v prejšnji |
| Kemija (1869): | prikazen je tako očitna, da moremo s škrobom dokazati tudi najmanjo množino joda, in narobe skrob z jodom. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | navadno orožje, ž njim so kaznovale sužnje in tudi za najmanjšo stvar svojo jezo raznašale nad njimi. Tri sužnje raznih ljudstev |
| Rudninoslovje (1867): | raztezno-tekočni ali zrákavi, niso kisli ter imajo med vsemi rudninami najmanjšo posebno težo. 1. Najvažnejši plin je zrak ali hlip (athmosphärische |
| Zlata Vas (1848): | denarjev, je pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | volen od tiga nahvaleshniga hlapza Malhus, katirimu je blu en maihinu poprei tu od Petra odſekanu vuhu h' glavi pertiſnou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe h' isdavainu ponudiu, inu shi po tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe mi tiſte boymo! mi shivimo, koker debi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo |
| Sacrum promptuarium (1695): | od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate, inu vezhkrat ſtradat |
| Sacrum promptuarium (1695): | pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh |
| Sacrum promptuarium (1695): | sheni v' tem meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | dopade, kakor dol vſamem s' tiga kar berem od S. Macaria, katerimu je bil resodel, de dvei sheni v' tem meſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nar lepši tó! Zdaj kopljejo in délajo, Zaklade lepe najdejo! Malavašič. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od shitne ſkáse. Shito in raſtjé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Stvarnik, Ti si poln modrósti, V majhnim, kakor v velikósti! Malavašič. Rasdelite obzhinſke paſhe! (Konez. ) Luka. Povejte mi, kaj taziga vam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal, v kteri je imel zajca. Kerznar nese zajca v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vzèmi jo. Oj! kak se ti lepo podá Beraška prazna mavhica! V nji boš lesén kozarc dobil, Z njim bodes hladno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu |
| Pozhétki gramatike (1811): | méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji |
| Sveti večer (1866): | zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se spet prav debelo zasmeje) — naj bo no, naj jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred nami na levo ino desno, kot velika prečnica, krajša, mala prečnica potem navpik stoji na njej. Zakladna ploskev je romb |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ga gane tuje veselje in tuja žalost, ondaj zadostuje kaka mala pomoč od strani vzgojitelja, in v otroku se vzbudi pravi |
| Roza Jelodvorska (1855): | vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa so hotli vsi gospodično Rozo viditi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih |
| Zlata Vas (1848): | Vas ni samo dolgov poplačala, temuč tudi ljudjé so svoje male dolgove poravnali, ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan |
| Roza Jelodvorska (1855): | posestva so skupaj privreli, de so žlahnike vidili. Iz vsake male bajtice so veseli ljudje kukali skozi male okenca. Posebno pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Od”. Pred nekimi dnevi so pri kopanji za temeljni zid male hiše 5 sarkofagov (kamnitih grobov} našli z lepimi in dobro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki ne morejo ali nočejo svojih otročičev rediti, pokladajo uboge male stvarice. Na južni strani bolnišnice od zunaj je votlina v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le še razun svoje kolobocije kak pošten jezik znal. Te male ure, da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da |
| Botanika (1875): | se vidijo kakor okrogli mehovi, ki imajo mnogokrat prav mične male bodice, mozóle ali bradavice na sebi, in ki na nekterih |
| Ferdinand (1884): | visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da”. Slovenski pisatelji so svoj „brez da”, čast Bogu, do malega — ne še popolnoma — otresli. Nekteri bi morebiti radi, pa niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili pa rekli: „Glej, dečko, ta miza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih ”Novicah |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nem; le nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Le malo poterpi! Denar je ves pošteno pridobljen, samo nekaj malega ti je treba še prej storiti. Rekla sem ti prej |
| Astronomija (1869): | Eno najbolj razprostrtih sozvezdij je drakon, ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog |
| Oče naš (1885): | Drugi dan — v praznik malega šmarna — so dobili Francozje veliko pomoč in so se pripravljali |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mu ni prav nobene krivice delal. Zato popraša prav prijazno malega Lipeta: »Povej mi Lipe, ali bi šel kaj rad k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bodi jim ſovrashnik, zhe ſi od perhranjene fruge kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ošabnost. Pojte rakam žvižgat! Zahvala. Gospodama iz Kersnic in iz Maliga Ločnika, ravno takó tudi gosp. Matiju Snoju, fajmoštru v Munah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vse naše severne zvezde, ne vidijo več ne veliciga ne maliga vozá; zvezde, ki ležé našim očem na sončni poti, jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ajda se je letos, ker se je povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko (ki je doslej po malem pil ter pazno poslušal. ). Ali ste to vse sami videli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani |
| Genovefa (1841): | imenovati uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le poſameſni moshovi v malim ſtorili, sa to ſe je v danaſhnim zhaſu v vézhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ter se zadej na hlapon obesi, ki je že po malim začel odhajati, misleč, de bo potem, kadar bo vožnja jela |
| Slovenske večernice (1865): | so prodali. Kar je ostalo, nekaj malega, dali so zapisati malemu Štefanovemu sinu za kedanjo pičlo doto. Kozma Butek tega ni |
| Ljubljanske slike (1879): | povabi h kosilu, da se prepriča, kako dobro se mali, malemu ali „gospodični“ godi. Zelena barva in drobnost telesa se izgovarja |
| Pomladanski vetrovi (1881): | prapori. V vasici poleg stranske ceste, ki se vije proti malemu mesticu na jugozahodu uskoškega gorovja, je nenavadno živo gibanje. Popoldansko |
| Izza mladih let (1882): | morda nikdar, ne bi bil verjel, da je temu bolj malemu starčku mogoče tako zavpiti. S hriba v hrib je donelo |
| Prvi sneg (1886): | bo na srečo. Da bi bogati Strnad hčer svojo dal malemu zavarovalnemu uradniku, to ni misliti; in tudi sama Ida, ne |
| Pogreb na morju (1894): | iz njegovega najboljšega in najmehkejšega perila po kuharjevem navodu prikrojiti malemu poniglavčku potrebno obleko. Vsakdo od nas mu je daroval nekaj |
| Pogreb na morju (1894): | je vzel k sebi v nebesa. »Znate li streči takemu malemu otroku? « »Sicer imam sam dvoje otrok doma,« odgovorim mu »toda |
| Moja hoja na Triglav (1897): | od domačega človeka ni hotela vzeti plačila, potisnem svetle novce malemu junaku v dlan. Deček še enkrat v mene upre svoje |
| Gojko Knafeljc (1899): | ozkem jarku je žuborel čist, srebrn potok, vijoč se proti malemu malinu. Onkraj potoka se je vila pot zopet navkreber ter |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami, v njem pa ljubo ženko in tri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile uboge živalice. Razveže vrečico in jim |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſvet, ſveta; méchant, méchante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali mali, majhina ali mala; grand, grande, velik, velika; poli, polie, vglajen |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize |
| Genovefa (1841): | in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni krish, ktériga je smiraj v rokah dershala, ji je |
| Robinson mlajši (1849): | pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv potêgla, ino sta se ze vsem, kar sta |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih |
| Rudninoslovje (1867): | rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci |
| Zoologija (1875): | pa niso za nobeno rabo. Prava šiškarica (C. tinctoria) v Mali Aziji nareja prave šiške, ki se rabijo za stroj, tudi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral mali vinograd, in poleg njega se je na ozki njivici majala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor poprejšnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | k — Svetovanje, po kterim bi se zamoglo več ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | oko na nje ravná in jih še delj ko do malih južin živo prepeka, dajejo one tako kapljico , ki kri razpali |
| Zlata Vas (1850): | mléka dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je poprej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih malih možičkov vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno |
| Zoologija (1875): | iz podaljšanega mozga f', ali pa iz hrbtenjače f, iz malih možganov e pa ne izvira nijeden živec. Kakor mišice so |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se togotno zaganjali proti vhodu in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | strupam nagloma živlenje konča alj pa se z žganjam po malim mori — sam svoj vbijávc gotovo ostane. — |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | si z nesrečno pijo dušo ino telo tak dolgo po malim brez de bi si bili vrajtali, morili, dokler jih je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom poti, ceste in vasí kaj zlo olepša |
| Zoologija (1875): | ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca posamezna podmeta malim pevcem v njihova gnjezda. Ti ptički izvalé tujega mladiča in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo bi bil še pred malimi leti mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske |
| Fizika (1869): | tega se tako oko vidi, kakor polukroglja, omejena z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke |
| Genovefa (1841): | v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo s mnogimi barvami lépſhale, pregledovala, je rekla: „Tudi vé |
| Divica Orleanska (1848): | Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo vedro, to je, 20 bokalov; tudi so že nekteri prodali |
| Robinson mlajši (1849): | bil kakor v zameknenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal |
| Tine in Jerica (1852): | je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar je šla ob nedeljih in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki, da bi jo napolnil s prelito kervjó |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje |
| Rudninoslovje (1867): | težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo enkrat za vselej vagali |
| Zeleni listi (1896): | Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo, da ni truda vredno. Zorkova mati pa je bila druzega |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe, sakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prehuda vtegnila biti. “ To ſo beſede v kmetiſhtvu svédeniga goſp. Malizha, ktére naſhim bravzam tukaj osnanim, in ktére poterdijo, kar ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | she davnaj takó dopadil, de ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik tega travnika, popraſhal: kako dolgo ta lepa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poterjuje. Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje |
| Ta male katechismus (1768): | so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje, naperjasnoste, prepirenge, navidlivnoste, jeſe, ardrie, resplatenja, ali resdirenge, ſaveſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka |
| Kuharske Bukve (1799): | olja nalíti, inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì |
| Kuharske Bukve (1799): | inu samaſhiti. 192. Molínovi, ali malinzovi ſok. Smezhkaj moline ali málinze s' eno shlizo, na en polizh molín slì en maſelz |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt bokalov molinoviga ſoka vsami ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno kuhanje. Se ravno tako iz malinčniga vkuhanja (solzna) naredi. Kuhanja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljo. Meso s kukmakovo polivko. Svinjske obisti s polivko. Spenjeno malinčno kuhanje. 85. Mozgovi cmoki. Meso s fižolam. Špargelnov ohrovt s |
| Kuharske Bukve (1799): | 223. Pinzha nameſti kafe. 224. Vino od ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. |
| Kuharske Bukve (1799): | 225. Molinovo vino. Sręle molíne ali malinze preshmi ſkusi ruto; na pęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. dan Velkitravna, in jenjal se bo pa 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet, al véš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v pretezhene zhaſe. Pred 14 letmi je v Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 27. V ſrédo 3. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je, od perviga Maliſerpana do sadnjiga Grudna — naprej plazhati in ſizer popred ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 31. V ſrédo 31. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojaku, grajſhaku in vlaſtniku mnogoverſtnih rudarij na Gorenſkim (umerl 7. Maliſerpana 1836), poſtavila. To kraſno nadgrobje ga nima para na Ljubljanſkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 29. V ſrédo 17. Maliſérpana. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam ne bo nihzhe saméril, zhe mu jih od 3. Maliſerpana ne bomo poſhilali vezh. Naj ſe tedaj tudi tiſti, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu meſzu pride delo na enkrat s kupam: koſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pogovor kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim ſinam, v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet |
| Sacrum promptuarium (1695): | Auguſtinus pravi: Conſideratio hæc, deſtructio eſt ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | začelo imenovano vodstvo v razstavo poslano blagó prejemati ; do konca Malitravna pa mora že vse na Dunaju biti. — Vse blagó mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je ſoſébno plemeniva ali po plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Grof Orsat Počić r./s.” Dobrovnican. Kmetovski pregovori za mesec Malitraven. (Ta mesec ima 30. dni. Solnce stopi v znamnje bika |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zemljo rahlja, bo žetva bogata in jesen volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | volná, — Ak je Malitraven preveč gorak, se Velikitraven okrene navpak. — Malitraven z navade rad pobira jagneta mlade. — Malitravnov sneg gnoji; Şušcov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stopi v znamnje bika. ) Celo leto nema toliko dni, kolikorkrat Malitraven vreme spremeni. — Če zdaj germi, se kmet slane več ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v vsakem listu naznanjamo, bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | da narodno slovstvo berst in cvetje poganja. Poglejmo tudi mi maličko po svoji vlasti (vlastni svoji deželi) in po svojim slovstvu |
| Biblia (1584): | nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste |
| Blagomir puščavnik (1853): | oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovanje in ga vtakne k sebi. Potem se z jedjó malo okrepča in se posloví. Prav po očetovsko je bil ginjen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | daleč zaterkljal, kar je zelo razveselilo cesarsko visokost in jih malo potolažilo. „Vstani, malopridnež! in povej mi sam, kam je zginil |
| Fizika (1869): | Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj blizo ledišča. Da se |
| Fizika (1869): | véra, da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi |
| Gozdovnik (1898): | svojo kazen. « »Pepo! « opominja Fabij. »Ali vam moja želja tako malo vredi? « »Velja mi več, kakor mislite. Ali pa ne uvidite |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2. Piſma S. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu po Lętu, ſuhu blo, taku bode veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Meſzi tudi shiher shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo vidili — Goſpá. V' kom je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Al ſhe ne vedó , koku grosnu jih lubim? Nęshka. (en malu jęsna. ) Jeſt ne vęjm, al bi ti verjęla. Matizh. (ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo moli kei zhries me napraviti sbesiedo inv isdianjam takv mavi kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo takv mavi moli shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se, v teh rečeh le nič več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega se vidi, da je kruh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi manjše potrebe so imeli. Sedaj je vse drugač |
| Kemija (1869): | Akoravno je krom ena izmed najzanimiviših kovin, je vendar sploh manj znan od poprejšnjih. Poznamo ga stoprv od leta 1797. Skoro |
| Kemija (1869): | skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | reče: ,,Le čakaj dobroserčna neumnica! V tvojej vrečici bo gotovo manj moke, pa te bojo starši kaznovali! “ Berta se prestraši in |
| Zoologija (1875): | morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih |
| Zoologija (1875): | so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih je manj po številu, štejemo namreč kacih 5000 živih in 8000 fosilnih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sheliam odpovedali, dalei bomo od navarſhne sapelani biti odlozheni, inu mein ko bomo sa naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe narvezhkrat vidi, ta Planęt je moker, inu gorak, vender mein gorak, koker Jupiter. Je shenski inu dober, bode Fortuna minor |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere sakon namoshnoſt, kader enimu, ali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterimi bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en |
| Pastirski list (1852): | biti, brez da svojemu zdravju škodijo, dopustijo zajtrkuvati. Samo naj menje uzamejo, kak navadno, da stem ako ravno malim perkratjenjom dolžnost |
| Trtna uš (1881): | in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki |
| Naravoslovje alj fiziko (1849): | jo nar manj odrazujejo; tela, ktere nar bolj odrazujejo, tudi nar manj gorkote serkajo. Torej vzemi gladko, rudno posodo, ako hočeš |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če mislimo take mlade živali rediti, se morajo (postavim teleta), nar manj 6 do 8 tednov pri sescu pustiti, tako dolgo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se da izpustiti in vsaki drugi dan nova dati, se nar manj v petih, šestih dneh zrosí, kar je treba že |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Od meſen'ga sdershan. 4. Ta shterta je sapoved: v'Leti nar mein enkrat Opravit Zhiſto spoved, Tu greſhnik stori rad. No |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu Sabbotah od mesne jedy ſe sdershati. 4. Vſaku lejtu narmejn enkrat enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'ſilo preſiliti, kir vrozhina posnu pride. Jezhmen inu Ovſs nar tu męn ſrednu rata, koker tudi Shozhiva; Proſsu, kateru bode |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | zopet vračajo v svojo domovino. Jaz pa — njihov poveljnik — sem malo da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nar bolj potrebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska zaloga le malo kaj pripomoči zamore. Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor turšica. Ko bi si kmetovavci |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi jih kdo k ognju primikal, zhe pregoré. Malokadaj ſe v naſhih hiſhah shaga vidi, s ktero bi ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | le kake ure, lé 1, 2 ali 3 dni terpi; malokadaj pa zhes pet dni. Usroki ali urshahi té bolesni, ktéra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se je lepo reč naterlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne potoníle, sosebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med zidovjem, v velikih mestih, v zapertih čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ki so dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne posna, in ſe le na hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so od mere lasú do eniga, tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se kot tekoča lava i. Pri visocih vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí, inu per- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor 4 od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel. Goſp. Banizh mi odgovori: Jeſt ſim jo |
| Astronomija (1869): | se prav postavi, zeló drago, — zato je opazovalno zvezdoznanstvo le malokomu mogoče. |
| Oče naš (1885): | krivoverni Hugenoti popolno razdjali. Ta kraj pod zemljo je le malokomu znan, in še teh, kteri za-nj vejo je groza, va-nj |
| Genovefa (1841): | marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh isdajo, ſhe malokjé imajo, Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno dobi, večidel je žaltovo, mehko, kašnato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de malo kje tako trezno ino zmasno živijo, kakor per vas, ino |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina |
| Revček Andrejček (1891): | ti preklicana rogovila, kaj si pa sedaj naredil! — Ti si malopriden človek! Pavel (boječe in sočutno). Franica, dušica moja! Pojdi, popeljem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri poterjuje. Ali mi to |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu doſti njeh je, katiri svoje blagu, inu rezhy po malupridnemu ſafrezhkajo, inu bodo v'peklu ſakopani. Uſſe, kar imash od |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tvojega ſhivota, inu lepe lestnuſte te dushe, aku taiſte v' malupridnemu fadè gásh? 2. Kolkajn njeh jè, katiri be se taiſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo |
| Divica Orleanska (1848): | beguni Iz Orleana ravno prišli bili Z novícami o vojski malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem |
| Revček Andrejček (1891): | tega bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſturite dobru drèvú, inu njega ſad dóbèr, ali ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le tvojo malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | s kobilami na pašo goniti, je škodljiva, in redi šibke, malovažne žrebeta. Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo |
| Genovefa (1841): | tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh nêzhem malovérna in nizh vezh neſèrzhna biti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lastniga, zato se reče národnost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga, Ungeschicklichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi mi te dve clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiſti, kteri pregoſto ſeje, malo perdela in pa le drobniga, malovredniga shita, sato, kér pregoſto shito je eden drugimu na poti |
| Sacrum promptuarium (1695): | od katere ſim bral, de je imela eniga preprostiga, inu maluuredniga mosha, ona je mogla vſe opravit, on pak nej bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tvoja me kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej malu smozheno |
| Kemija (1869): | boleznih imenitno zdravilo. Tudi jederca koščičastega sadja, zlasti pa grenki mandeljni in listje lovoraste višnje imajo v sebi nekoliko višnjavega strupa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | lisasto lice. Ako v kamenji vidimo veče ali manje votline, mandeljni imenovane, ki so popolnoma izpolnjene z druzimi minerali, zovemo ga |
| Kuharske Bukve (1799): | mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to torto dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov, limonovih olupkov in pol funta lepe moke. Zdej položi to |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, vsredej pa nekoliko vkuhanja daj. Krafelce potem z jajci, mandelni in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo, tudi ſhe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mandelnovi cmoki na mlečni župi. Popari osem lotov sladkih mandelnov in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zamoreš in tako izrezane mandelne v dobrim maslu rumenkasto ocri. Mandelnovi kolači. Mešaj eno unčo dobro stolčeniga cukra in dva ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namaži zdej to testo na oblate in prav urno speci. Mandelnovi bandelci. Mešaj eno unčo olušenih in drobno stolčenih mandelnov, eno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | angleški cmok. Pečen kopun s solato. Torta iz cukreniga kruha. Mandelnovi loki. 163. Telečje na župi. Meso s paradižnikovo polivko in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami potresene modle ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel z mandelnovo budlo. Nadevan puran s solato. Jabelčna torta. Mandelnovi loki. 181. Župa z ocvertimi žemljami. Meso s sardeljino polivko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cmočki v mleku. Pečen puran. 87. Krompirjevi cmočki. Meso z mandelnovim hrenam. Jurčki v mešanci iz telečjiga mesa. Škerjanci nad rošem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z mandelnovim hrenam in kumarcami. Bažan s kislim zeljem. Podnevni in ponočni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Namašene kolerabe. Telečja pečenka. Solata. 50. Bela župa. Meso z mandelnovim hrenam. Opresno zelje z ocvertim telečjim hrustancam. Pečeni kljunači. Solata |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljah. Pečene jagnjičeve persi. Solata. 5. Jeterni cmoki. Meso z mandelnovim hrenam. Zelen grah s cesarjevim mesam. Pečena gos. Solata. 6. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečeni divji golobje. Za zimo. 82. Ohrovtova župa. Meso z mandelnovim hrenam. Gnjatni blekici. Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska |
| Kuharske Bukve (1799): | smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en bokal ſmętane, eno nesręsano lemonovo |
| Kuharske Bukve (1799): | Kuhane jabelka sa ſalato. 125. Repunzlova ſalata. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en pozínen lonez ſhęſt jajz, inu ſhęſt |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Narašen gres. Pečeni zajic brez smetene. Vkuhano sadje. Limonova pa mandelnova torta. Španski vetrovi. 182. Rumena župa z zelenimi rezanci. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in cesarjevim mesam. Pečeno koštrunovo stegno. Narašeno srovo maslo. Limonova mandelnova torta. 164. Rezanci na rumeni župi. Meso s kaparno in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | izverne in ker svitlo skorjo po verhu dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solata. Glava divjiga prešiča. Pomarančno narašenje. Pečen kopun s solato. Mandelnova torta. Cukreni venci. 166. Perutninna drobnjava na župi. Meso z |
| Kuharske Bukve (1799): | vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari |
| Kuharske Bukve (1799): | XIX. Piázhe. 219. Lemonáda. 220. Mandelnovo mlęko. 221. Silipup. 222. Sok rudęzhiga grosdizha. 223. Pinzha nameſti |
| Kuharske Bukve (1799): | v' zukri kuhane ſadja. 166. Shpanſka vìſhnova sholza. 167. Blanc mangé, bęla sholza. Blamaſche. 168. Shodò. 169. Pomoranzhna sholza. 170. Sholza |
| Kuharske Bukve (1799): | ruto, de kafe prozh pride; daj na miso. 199. Blane mangé, hladna sholza. Puſti dolgo kuhati ſhtir telęzhje noge, de bodo |
| Sacrum promptuarium (1695): | verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite |
| Razne dela (1870): | le mladih let zavetje, In ne pokop življenja samostan? Don Manvel. Zaupana v zastavo Božji hiši Bo terjala nazaj se neki |
| Razne dela (1870): | Cezar. Ak res je, de je vse nezvesto drugo — Don Manvel. In krivo! Mati rekli so, veruj! Don Cezar. Tedaj podam |
| Razne dela (1870): | poroštvo upa môga, Pomoglej ki mi sprave biti ima. Don Manvel. (brata objemši. ) Med nama je brez nje gotova sprava, Uterdila |
| Razne dela (1870): | se! Don Manvel. Nesrečnica, si bila? Beatrica. Bila sim. Don Manvel. O, strašno! Beatrica. Želje so presilne bile! Zanesi mi! Sim |
| Razne dela (1870): | Govori, daj! Me prime strah. Govori! Kje Beatrica je? Don Manvel. (osupnjen za-se) Kak! Beatrica? Diego (jo vstavi. ) Stoj! Izabela. Daj |
| Razne dela (1870): | ker on je, ki jo pošle. Izabela. Moj sin, Don Manvel, tak si reči hotel! Kor. (Bohemund. ) Tvoj sin, Don Cezar |
| Razne dela (1870): | ga sili proč. ) Glej solze te, britkosti zdih prevdari! Don Manvel. Kje skrito si, kje shranjeno imela? Izabela. Pod zemljo clo |
| Razne dela (1870): | samo le po rodu. Beatrica. Od dans! — od dans! Don Manvel. Kaj to pomeni nek? Kaj tako te razdraži? Veš kaj |
| Razne dela (1870): | poznam. — Si ti Don Manvel, Ljubitelj moj, zaročnik moj? Don Manvel. Blaženka! Beatrica. Ne, ne govori! zdaj ni časa temu! Beživa |
| Biblia (1584): | blasnili. Iesus pak je k'nym djal: En Prerok nigder majne nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta pak manj, slaſti, kadar drugod kaj bolehajo, de ſe jih ta bolesen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Leta 1853 so ga več pridelali, in ker je vino manj okusno bilo, cena pa nezmerna, so vinokupci prisiljeni bili čez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa kamenje loči v ploše. Take ploše so bolj ali manj pravilno na dvé strani ploščate, tako da ploskve zgoraj in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in |
| Botanika (1875): | debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti |
| Zoologija (1875): | razvijati. Znana je stvar, da ljudje živeči v vročih pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo guma, je tudi odvezavati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 1841. Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | peſhenke je taki semlji permeſhane, toliko dalje gorkôto perdershuje; kolikor menj peſhénke je v nji, toliko dalje mokrotna oſtane. Ravno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poshiga. Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolesin rak je, bi mogli vender ali is navadnih pipiz mènj piti ali pa druge pipe s vèzhjimi in debélſhimi zévkami |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane še 20. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | produkta jednaka? 21. Deček dá najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | najstarejšemu bratu polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála, še menje kak nov neznán jezik ; sicer ga uprášam: ako si pšenico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kratkem povém , da nam ni treba niti za slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de |
| Sacrum promptuarium (1695): | jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Iz hrovaškiga so kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s ktero se hočejo omotiti, kér jim prave hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in |
| Divica Orleanska (1848): | Je Düšatel? Düšatel. Je res! Sorelka, Je taka sila? Denarja manjka? Trume čêjo iti? |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim predvsim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | bilo drugáči; ravno tista pésmica je bila. Le gláska ne manjka. „To se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svoj dom pridete štejte svoje jagnjeta, ali vam nobenega ne manjka. Vohernik se je razserdil, de ga je Pavliha tako prekanil |
| Fizika (1869): | lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za opazovanje ne manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis |
| Botanika (1875): | morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj. Ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | ne posadi v kot. Ako je svečanost cerkevna, naj ne manjkajo propoved (pridiga) slovenska, pesmi slovenske i molitve slovenske; ako je |
| Zoologija (1875): | Živali enega krdela strinjajo se v tem, da njim ali manjkajo isti organi, ali pa — če jih imajo, da so enako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po pol mernika ni dal naſad. Kaj pa ji je mankalo, kaj ſe vam sdi? „tega mi nevemo. '' Lejte to je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití, kjér je domazhih mankalo, in ker ſo tudi vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pripravnih besedí imamo zdej za potrebo, kterih nam je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pomagali. « Zdajci kupi Peter za prejéte denarje, česar jima je manjkalo, in tako jima je bilo še tisti večer pomagano. Kako |
| Oče naš (1854): | in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo manjkalo. Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko je bilo zadnje |
| Čas je zlato (1864): | marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in |
| Čas je zlato (1864): | šolo šel, pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne bode ti manjkalo ne jedi ne pijače, da se ta reč malo pozabi |
| Oče naš (1885): | in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | prav lepega in poštenega moža imate, pomiljujem vas. Malo je manjkalo, pa bi me bil usmertil nocojšno noč! Ravno prav, da |
| Robinson mlajši (1849): | Za nekoliko mesecev sta imela suharov, ino tako mu ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal |
| Robinson mlajši (1849): | Zdaj jima za obdelavanje njiv je še le jedinega nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla, ino kterega tude na koráblji |
| Robinson mlajši (1849): | dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar |
| Fizika (1869): | pod kterim se nam predmet vidi, v ravno tem oméru manjša, kakor oddaljenost raste. Zatorej se nam zdi, kakor da bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe morajo ſejati ali ſaditi ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha, o mlaji. ” Kdor ſe bo hotel po tej poglavitni vodivnizi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jemlje), in pojenjajo ali zelo popolnama minejo , kadar ſe luna manjſha ali nasaj jemlje. Od nekteriga pravijo, de je méſzhin ; s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ob zhaſu, kadar ſe luna manjſha (dolijemlje), ſadi, bo malo dobizhka imel, ker grah bo zel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati, de bi ſe v kako bratovſhino ſvetiga florijana sapiſali; de |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | nevarnosti otroke in moža; čutila še, kako jo je močni Maori vrgel na tla, in se v tem hipu zgrudil krvaveč |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | v spalnici molimo vsak večer očenaš za zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sta se izpostavila, dobri — hudobni otroci! Bežita, bežita, da vaju Maori ne zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto; ko si okrvave bojaželjne |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj. — Že so se |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zadnjo višino, s katere so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali pa so Maori nam na sledu. Pazite, Mak Merzon! “ „Menim, da so bile |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Okoli stoječi pomorščaki so začeli glasno izražati svojo mržnjo do Maorcev. „Tedaj tudi ta, morivec, požigavec! “ je zaklical star vojak; drugi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | bilo; skoro bi bila zavpita, vrata so zaškripala in eden Maorcev se je v spanju obrnil. Vse je ostalo mirno. V |
| Zlata Vas (1848): | njih um zatamnil. Ako bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | gospa Tu. „Ima jih dosti, dosti! “ odgovori Šelbi začudjeno. „Ste mar kdaj od enega sužnjega, po imenu Juri Hari slišali, ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tù zamišljeni gospodje v svoje opravila in koliko jim je mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi |
| Čas je zlato (1864): | de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče! Prizadeni si s psom – če bom vidil |
| Zlatorog (1886): | Vpraša staro oskrbníco »Dej, kaj veš o lovci trentskem? »Mar so znani mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot |
| Zlatorog (1886): | Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo |
| Zlatorog (1886): | da za šopek brsten »Lanček menjam svoj in zlati prsten? »Mar ti misliš, da ga bom žalíla, »Od kogàr sem zlati |
| Valenštajn (1866): | lovec. Popa! To so prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá |
| Valenštajn (1866): | drugače. Gec. Tud meni zdi se to. Izolan. Kaj mêni mari? Kder druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej |
| Lohengrin (1898): | bodeš zmagal ti nikdár! Če várovan je od Bogá, Kaj mar tvoj hrabri meč velja! Nikar! Svarímo te zvestó! Ne zmaga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z enim kozarcam vode, dokler niti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | blekice zreži, na vsak za en lešnik velik kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri |
| Kuharske Bukve (1799): | slí. 235. Marelze hraniti v' zukri. Olupi dvę libre nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z njimi kakor z marelcami in spravi jih na hladnim. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vkuhane breskve, drugači. Ravno tako z njimi ravnaj kakor z marelcami. Vkuhane breskve, drugači. Breskve, iz kterih se peške ne pobero |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enim kozarcam vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | perpravljeno , zrelo, zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti |
| Kuharske Bukve (1799): | notri, puſti ſhe enmalo vręti, inu hrani jeh v' sholzi. — Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes |
| Kuharske Bukve (1799): | ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | de bol ſe resgnojí, inu ne trohni. Od koshiz odlozhene marilze, breskve, mandelne, leſhenke, oręhe, koſtan, v' eno s' dobro poprej |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc kuhaj en funt cukra z |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | k šivilam greva, ino kmalo se ona z njimi v marn poda. In za res je bila nar mlajši od njih |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in zložna permera njenih krepkih udov. Rad bi bil njeni marn slišal, pa vedno je le une dve odgovarjati pustila. Moja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shiveti vuzhimo, pa tudi po njih naukih ſvoje shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz kmalu imel! “ Urno spleza na drevo, nastavi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhtena ino saſtopna meſtnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzhér, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne greſte na ſvoj ſenoshet alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Ker ſo ſe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh ſadeshov na ſenosheti |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je |
| Divica Orleanska (1848): | vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal |
| Sacrum promptuarium (1695): | drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' |
| Sacrum promptuarium (1695): | shenkam tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi |
| Sacrum promptuarium (1695): | mladem, od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat |
| Sacrum promptuarium (1695): | vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny letá Zimpermanov ſyn? Ali ſe ne imenuje njegóva mati Maria? inu bratje njegóvi Jakob, inu Jósheph, inu Şimon, inu Judas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | apoſtelj Janes, ino sraven Janesa je bila tudi Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sestro ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | belem licu, Njo mi praša gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | očetu Vekomaj bo kraljeval. Kak' se to zgoditi hoče? Mi, Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Maria Stuart (1861): | oder Ne sme nobena ženska stopiti — Upitje njeno ino stokanje — Marija. Ne bode stokala! Porok sem vam Za krepko dušo dobre |
| Deborah (1883): | da se jim kaj hudega ne pripeti. Stara Liza (pokašljuje). Marija in sveti Jožef! Da sem morala take besede čuti! Da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Gospod, usmili se nas! Prosi (prosite) za njega (njo)! Sveta Marija, Vsi sveti angelji in nadangelji, Sveti Abel, Vsa družba pravičnih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha los inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja inv tvoi S. Sin Jeshush kathieri je nadravesi ta Sveta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh |
| Sacrum promptuarium (1695): | je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla |
| Sacrum promptuarium (1695): | Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham |
| Sacrum promptuarium (1695): | vdvui, od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga pisatelja brojnih in vojniških vednost i. t. d. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní; dunajski |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | pridévajo, ki se na življenje, terpljenje in poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne |
| Maria Stuart (1861): | slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester. Vem, da prisegli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto martro: inu Marje devize peld: noi teſto perſt vgaderzi dei tudei namiso: inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih do |
| Sacrum promptuarium (1695): | de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne |
| Ta male katechismus (1768): | tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v Ameriki |
| Ta male katechismus (1768): | Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | IV. Maria je s' gnado napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati! “ — Pazh lep sgled sa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſova mati Marija. Jesuſ v' ſvojih bolezhinah pogleda milo v' Marijo, ſvojo mater, ji s' ozhmi v' Janesa migne, ino rezhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osnanil! “ Urno gredó. Pridejo v' snani hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo preserčno ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | voljo, da berž, ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud iskasov. Inu ony ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Maríin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo |
| Rudninoslovje (1867): | so časi tenka, kot las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega |
| Fizika (1869): | bitno od plinov v tem, da se ne ravnajo po Mariotte-vem zakonu. Mislimo si kakov prostor napolnjen do sitega s paro |
| Oče naš (1854): | ob bergljah hodili. To so bile pač žalostne znaminja vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je |
| Oče naš (1854): | zgubljeno milost božjo in upanje večnega življenja dobiti. Rozalia in Marieta ste pazljivo starega očeta poslušale. Sej ste bile že skorej |
| Oče naš (1854): | vojske! „Marieta,“ je zašeptala Rozalia, „ne pozabi za Naceta moliti. “ Marieta je pokimala in je s sestro poleg starega očeta in |
| Oče naš (1885): | ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da |
| Divica Orleanska (1848): | To, v oklepu zlatim, Ki stavnico pred kraljem nesla je? Merjeta. Ta je Jovana, naša sestra bila. Luíza. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí |
| Divica Orleanska (1848): | jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil sestro! Klod Marí. To, v oklepu zlatim, Ki |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To |
| Divica Orleanska (1848): | najna sestra bila bi. (Popotnica se bolj in bolj bliža. ) Merjeta. Še dvomiš? Boš jo vidila z očmí. Bertran. Zdaj pazite |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prej v Novo mesto prišel. Ko sim se od Št. Marjete Kerki bližal, sim vidil nekoliko Št. Jernejskiga polja, nar krasnejši |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Marjete pa ni bilo utolažiti. Vergla se je k nogam grofice |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na |
| Oče naš (1854): | in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal |
| Oče naš (1854): | malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri svoji postelji, ktere ste zdaj molile, zdaj jokale, zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | je dež neprenehama nagajal, sim raji na desno čez Št. Marjeto šel, de bi prej v Novo mesto prišel. Ko sim |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor oče svojih otrok. Perviga obiše Jakoba in njegovo ženo Marjeto: »Dragi, zvesti Jakob«, reče on, »serčna hvala naj vam bo |
| Oče naš (1885): | Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo in Marjeto, kteri ste zdaj molili, zdaj jokali, zdaj mu zdravila dajali |
| Oče naš (1885): | in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi je stal |
| Oče naš (1885): | imel moliti in prositi. Renata je pokleknila z Rozalijo in Marjeto pred altar device Matere božje in je molila k njej |
| Zeleni listi (1896): | je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda |
| Botanika (1875): | mad (Madia sativa), kterega semé daje vkusno olje. Tudi pohlevne marjetice ali rigleca (Bellis perennis) ne smemo tukaj pozabiti. Mnogo je |
| Zeleni listi (1896): | rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ljudjé ſo tim salim zvetlizam nar rajſhi rekli, de ſo Marjetize. B. B. Oh, otrozi! le vuzhite V’ ſvojih mladih letah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Kasalo. Stran. 1. Marjetize, nauka polne zvetlize . . . 3 2. Potózhnize, k' dobrimu opomnize . . . 12 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je tukaj na gredizi s'njimi sapiſano: Marjeta. Naj le Marjetize bojo! ” Mati ſo jih vſe ſvoje shive dni ˛Shmarinze imenovali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | I. Marjetize nauka polne zvetlize. V' nekim meſti je ſvoje dni poſhtena |
| Genovefa (1841): | Genoveſa. „Glej tukaj jih nekoliko têbi nabiram. Té tukaj ſo marjétize, in svônzhiki! Gléj, kako ſo snótraj lepo rumene in kako |
| Zeleni listi (1896): | jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter - pohodi ubogo marjetico. 14. Strahovi. »Kje je neki naša muca? Že ves dan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé Felix Gozani Marquis de S. George (beri: Felikſ Gosani Markí dè Şen Shorsh) ſvoje veſelje rasodele, kakó ſprelép vélki oltar |
| Roka in srce (1883): | te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega časa. Marquis je ozdravel, a okreval je jako počasi. Zavoljo tega so |
| Roka in srce (1883): | novoporočenca se odpeljala, je prišla. Leonora porabi trenotek, ko je marquis ravno sam stal pred krasnim šopekom opazujoč umetno zbrane cvetlice |
| Roka in srce (1883): | nekoliko življenja v hišo. Potem so se pogovori živahnejše razvijali. Marquis je bil ljubeznjiva prikazen, razumen in izobražen mož. Tudi njegova |
| Roka in srce (1883): | dan je z veseljem in strahom pričakovala trenotek, ko bode marquis zopet v njenej družbi obedoval. Kako se bode takrat proti |
| Roka in srce (1883): | marquisova; ona te hoče tudi videti zadovoljno in srečno. Melita, marquis ne bode silil s poroko, ako ti —.« »Že vém,« segla |
| Roka in srce (1883): | so se jej šibila, ko se je bližala marquisovej sobi. Marquis oblečen za potovanje je stal pred svojo pisalno mizo in |
| Roka in srce (1883): | žrtva; kajti enako bi prej ali slej, če ne ravno marquis, pa kdo drug prišel te snubit in te odvedel iz |
| Roka in srce (1883): | početka bil tako očaral. Osodepolni dan Melitine poroke je napočil. Marquis in Melita sta bila bolj bleda, kakor so navadno poročenci |
| Roka in srce (1883): | komaj zdržala glasnega vzklica; takó se je bila prestrašila. Prejšnji marquis je bil edino spoznati po gostej lepej bradi; drugo je |
| Roka in srce (1883): | vse pripravljeno, kar bi se utegnolo po noči potrebovati za marquisa. Gredoč pa mimo vrat proti marquisovej spalnici, čuje skozi na |
| Roka in srce (1883): | za naprej ne hlepim po ugodnostih, ki so mi neznane. Marquisa pa jaz ne ljubim, a dvomim, da bi tudi on |
| Roka in srce (1883): | vedno bolj, kar je že prej začela čutiti, da ljubi marquisa in to z vsemi močmi svoje mlade duše, z vsem |
| Roka in srce (1883): | se na vso moč, da me spoprijaznite z mislijo na marquisa. Od tod menda Vaš nepričakovani napad na mene. Ne vem |
| Roka in srce (1883): | se je tudi tega prepričala. Bil je sluga, poslan od marquisa; ker še baje marquis ne more zavoljo slabosti jej pismeno |
| Roka in srce (1883): | za pot, kdo ne bi tega verjel po njenej spremembi? Marquisa ni več videla po onej za njo osodepolnej noči, da-si |
| Roka in srce (1883): | Bil je tedaj ta mesec za Melito, ker ni videla marquisa, po dolgosti in po prestanih mukah hudej ečnosti podoben. Cela |
| Roka in srce (1883): | je bila izginola prejšnja hladnokrvnost, njeno sovraštvo in zopernost do marquisa? Vse te slabosti so jo zapustile vsled bridkih skušenj zadnjega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja pobožna ženka njegova, ali neveš, da Perun ni Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bajtice vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sazheu mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' timu vertu Gethsemani Chriſtus naſh Odreſhenik, koker govory ſveti Marcus cap. 14. cæpit pavere, & tædere. On je sazheu preſtraſhen, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni prišla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nedeljo bil sem jez s svojo ženko sam tam — reče Marko — in čul sem na svoje ušesa, in vidil s svojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako zunaj hudo gromi! ali ne vidiš žarjavega bliska, kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tem se je začelo daniti, in nebo se razjasnovati. „Glej, Marko, draga duša — kako se na zlatih kolah — začne Rajko — je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi per Johanesu 14 poſtavi inu na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | kralja bi bile sto in stokrat po novinah ponatisnjene, v marmor kamen vrezane ali pa v železo vlite. Ali takrat je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ogljenokislo apno kot kalcit popolnoma kristalovano; v kristalinskem stanu kot marmor, in v nekristalinskem ali gostem kot kredo. 2. Fizikalne lastnosti |
| Mineralogija in geognozija (1871): | toraj v dvé glavni vrsti, enoterno kamenje in pa zmesi. Marmor n. pr. je enoterno kamenje obstoječe iz samih apnenih zrnec |
| Rudninoslovje (1867): | Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan |
| Rudninoslovje (1867): | se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo, na Krasu i. d. |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je šla kraljica v kopelj, ki je bila zidana iz marmeljna in olepšana z mehkimi blazinami in z najlepšimi preprogami. Tu |
| Rudninoslovje (1867): | Goriškem i v Istri. Mnogovrstna je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene |
| Rudninoslovje (1867): | i pode, ter delajo stebre i druge stvari. Kosci pestrega mramorja i drugi kamenčki, 1/16 do 1/18 palca veliki, zlagajo se |
| Rudninoslovje (1867): | Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre i druge stvari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim vodotočem, orjaški marmeljnovi stebri zunaj in znotraj, kiporezi, malarija, in dve krasne kupli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. |
| Rudninoslovje (1867): | Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi igrajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa, zavolj marmeljnih kiparij imenitna, palača Gobčevičeva in druge, vendar niso unima enake |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | za to noč stanišča pri vas v Boga ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | katere je tvoi sin nadravesi ta Svete Krisha h' tabe marnvov, o Jeshush jas tebe prosim stvei mena naſtrane vmoimu dianje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Ta pervi, inu nar ta vikſhi je 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | luft noter do S. Primasha, katere To mozhnu ſhkodlive. Poletje. Mars jima med vſsemi Planętami nar ta vrozhnejſhi Lętu, toku, de |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na tertah dęlov. NB. Aku v' teh Lętah, katere Jupiter, Mars, inu Sol vishajo, to Sonze v' merkne, v' tęh Męſzah |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu ni blo prov dobru, toku to Lętu perraſse, sakaj Mars, Sol, inu Venus perneſsó vſsake ſędem Lęt prov dobru vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. |
| Astronomija (1869): | Kepleru se je čudno zdelo, da bi bil prostor med Martom in Jupitrom prazen, in on je rekel v svojem „Prodromus |
| Astronomija (1869): | ne tekajo v krogih okoli solnca, ampak v pakrogih. Med Martom in med Jupitrom teka 108 tako imenovanih zvezdic ali malih |
| Astronomija (1869): | resničnost onih zakonov potrjevale. Tako je vodila velika praznota med Martom in Jupitrom do misli, da mora biti med njima še |
| Astronomija (1869): | in gostemu ozračju te premičnice. Pozora vredna je dalje na Martu sploskanost — nasledek njegovega vrtenja okrog osi — in pa neki svetli |
| Astronomija (1869): | je tam rdečkasto, kjer so bile prej lise. Solnce sveti Martu v srednjej daljvi le 0.431 krat toliko, kolikor zemlji. Omembe |
| Kemija (1869): | pr. imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovanjem pečali; tode kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga človeka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpite |
| Tine in Jerica (1852): | Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa začela od rajnciga očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Lačen moram stati v mlak. ” Župan. Res! dobrega ima že marsikaj zdaj Kar ni domovina imela kdaj; Čas sili ljudi naprej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tedaj pretečene čase pazljivo pregledamo in presodimo, najdemo gotovo, da marsikaj je zdaj na naših posestvih boljše memo nekdaj, dasiravno nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ptujih pridelkov in izdelkov v naše dežele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo trebadomačega kupovati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | „Čudno, čudno — pa veste kaj, še tudi marsikaj druzega nenavadnega od vas govore ljudje. ” „Kaj tacega? ” „Da imate |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a ker si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gojencu ni delo pretežko, vodi ga po poti, kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mosh po volji boshji; mu je pa tudi Goſpodov duh marſikaj prihodnjiga rasodel. V' prihodnje zhaſe je na tanko vidil, ino |
| Kratkozhasne uganke (1788): | drugeh shprahah na dan, inu med ludy dane ble: katire merski enemu, tudi med gmajn pukam, ali ſa dolge zhas si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ugank, inu zhudneh kunsht Kokú je pózh tu; si bo merski êdn mislel, katiremu bodo lete bukuvze v' roke, ali pred |
| Kratkozhasne uganke (1788): | katiro meni reſlóſhi: de dadusehmal, ke so Kraynzi ſhe na merski ene rezhy, koker nigdar poprej, ſapadli, she nòhzhé na take |
| Kratkozhasne uganke (1788): | njim, inu ſa njim ſapiram; ſakaj brada mojeh uſt she merski eno lukno ſtakne. En poglavitne kluzh, katir use kluzhanze per |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | Martinovi hiši se je od dné do dné huje godilo; marsikak večer so se mogli lačni vléči; zakaj oče si niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | morale bi po vse biti narodne, al — da žalibože — niso! Marsikak „Volksschul — Inspektor” bi po pravici še prav hud bil, če |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | mu je kravica odletela, prišel je tudi pomoti na sled. Marsikak drug imel bi bil ob tolišnji nesreči skušnjave. Izidor si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | To je naša dolžnost in gotovo Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč ! Zatorej, ljubi moji kmetje, berite, berite! (Goveja kuga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | pri vsem tem — kdo bi mislil — se napravi v soseski marsikaka reč, ktere bi o takem času ne pričakoval. Ni še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Nate čertice iz zakonika černogorskega, jugoslavenskega naroda, v kterern je marsikaka prav praktična, narodu primerjena postava. Kneza nihče ne sme razžaliti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v teh bukvicah marsikaka zarobljena bere in z glavo bo marsikdo majál ter rekel |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | prišlo k spoznanju praviga Boga. Bog je Danielu, svojimu služabniku, marsikake prihodne reči razodel, s kterimi je sužne Jude tolažil. Obljubil |
| Zoologija (1875): | morske zveri. V starem veku so si o njih vmišljali marsikake bajke, zlasti so jim pripisavali veliko veselje do godbe. Omenjamo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga brata, kteri je ſhe shivel. Herod ga ſluſha v' marſikaki rezhi, v' tej pa nè. Herodiáda pa (tako je bilo |
| Blagomir puščavnik (1853): | let v ječi prejokali brez kakega sporočila od svojih ljubih. Marsikako britko solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili |
| Genovefa (1841): | vezhérnim mraku nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé |
| Stelja in gnoj (1875): | tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje |
| Zeleni listi (1896): | šiba je bila gotova. c) Kaj so ž njo storili. Marsikatera mati naredi sicer šibo za svoje otroke, toda tako malo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in hvaležnim sercom roko poljubila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dobrotniki tudi letos prav bogato podelili verlim udom te družbe. Marsiktera hvaležna solzica se je svetila v očeh pridnih mladenčev, kteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koralni otoki, ki jih je zlasti veliko v tihem morji. Marsiktera prikazen še zahteva pozornost od nas; slapovi se sicer počasi |
| Oče naš (1885): | nebes poblagoslovil njuno svetost in bogoljubnost. Nju premoženje je rastlo. Marsiktera nesreča, ktera je njune sosede na živini ali po bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mesna žolca (aspik). De tako ljubljeno žolco napraviš, ktera marsiktere jedila olepša, deni v kozo en par zajemnic z mesne |
| Genovefa (1841): | in smiraj opréſne seliſha v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ſe je poſtavilo ; gre vezh derv sa pezhí, in marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje |
| Zoologija (1875): | se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vse straní veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | niso povsod znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med |
| Genovefa (1841): | Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi bila dobra |
| Genovefa (1841): | in veſêlje delitè. Oh, lahko ſi miſlim, de imate tudi marſiktere nadlóge, in vém, de ſe more marſikdó s med vaſ |
| Genovefa (1841): | prav prirózhnq vértila, in najbolj zhiſle nitke predla, med predenjem marſiktére |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne rezhi obrazhati. Velikokrat ſe je shé sgodílo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do naſhih trupel, vſi uzheni in drugi ſkuſheni moshjé terdijo. Marſiktere bolésni ſo vſelej hujſhi ob zháſu, kadar ſe luna polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani Dolenſkiga je viditi |
| Roza Jelodvorska (1855): | ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni bili, marsikterega popotnika čudno v serce ganili; v duhu je blagoslovil blage |
| Zlata Vas (1848): | in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasí je prišel v Zlato Vas |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bi ne bilo napčino, ko bi tudi na Dolenskim namesto marsikteriga nograda turšično polje stalo! Slovenci — slovenski jezik. Vodnik lepó pripoveduje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno v tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca |
| Občno vzgojeslovje (1887): | istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni svrhi v marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti |
| Botanika (1875): | To pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta, nova, postava ste kakor noč in dan, in da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva |
| Zlata Vas (1848): | druzih rečí so pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca |
| Genovefa (1841): | je s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima |
| Genovefa (1841): | shivijo in marſiktérimu ſhe na mar ne pride, Bogá sa to sahvaliti. Boleſlav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlovili, rekozh: „s Bogam Krajnzi! ” ſo naſ potolashile, pa tudi marſikterimu, kteri je morde naſh krajnſki jesik obrekoval, pokasali, de naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkrivnoſti je pazh veliko, ktére bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popravil, ga obdelal, in poshlahtil. Blagor, de je ſedanji zhaſ marſikterimu jela luzh jaſniſhi ſvetiti! (Dalje ſledí. ) Popis obertniske razstave v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pijačo iz čistih kozarcev, v lepo pospravljenej in snažnej sobi; marsikateri dan je bilo toliko gostov, da skorej ni bilo prostora |
| Zeleni listi (1896): | svojim ptičkom ni privoščila potrebnega živeža ter jej je zato marsikateri lakote poginil. Enkrat pa je za svoje nepošteno ravnanje prejela |
| Zlata Vas (1848): | poprej voherniki plačani in de ubozih kmetov niso več derli. Marsikter pa je imel več dolgá kakor premoženja. Tù je bilo |
| Zlata Vas (1848): | zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán bil, in |
| Zlata Vas (1850): | svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga v hramu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta bolézen spozná in odverne, morebiti bi se takó zamogel marsikteri kmet nesreče obvarvati, kakor se je po nauku, ki ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nauku, ki ste ga Tuhincam dali, tudi na Dolenskim že marsikteri prešič ozdravil. L. Lepo darílo za Brezniško šolo na Gorenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bi se z velikim pridam ob nedeljah brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje |
| Zlata Vas (1848): | ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za se posname. Kako |
| Čas je zlato (1864): | niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je neki tudi manjkalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri ni pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe |
| Genovefa (1841): | ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel |
| Genovefa (1841): | otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal |
| Botanika (1875): | se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo bili ˛Samarijani v' marſikterih smótah. Le smoto ino greh je ſovrashil, ljudi pa nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe v ſtaroſti je mogozhe ſe to uzhiti, kar pri marſikterih drusih rezhéh ni tako. 2. „Pre vezh zhaſa terpí, préden |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla ſim she v marſiktérih bukvah prebiral, tóde nobeno popiſovanje mi ni bilo tako vſhezh |
| Zlata Vas (1848): | srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred |
| Stric Tomaž (1853): | nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z |
| Ferdinand (1884): | je bila mar čast le pred svetom. Storil je Filip marsikatero neumnost, ker je menil, da čast plemiča to zahteva. Jedenkrat |
| Ferdinand (1884): | in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu marsikatero britko uro. Ta notranja žalost in pa mestni zrak sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so že marsiktéro dobro znajdbo zatérli, če ni po njih glavi bila. — Če |
| Zlata Vas (1848): | snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska omislila, ki si je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice |
| Stric Tomaž (1853): | odgovori spet una z dvema otrokoma. „Res je tako, že marsiktero leto sim v Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pod gori postavljenim nadpisom, in ker smo že tudi mi marsiktero besedico pregovorili o dragíni v teh listih, bomo poslovenili svojim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | presno (frišno) zelenjad ali sočivje na mizo dati, bi utegnilo marsiktero kuharico mikati. — Austrijanski poslanec grof Esterhazy je 26. dec. prišel |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno je čakala na kako |
| Genovefa (1841): | s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa tudi dovolj terpljênja. Boleslav je smiraj prav sgodaj |