- obit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo
obit obitelj obiteljski obiti objadrati objaviti objavljati objedati objeden objem objemati objemši objest objesten objeti objokan objokati objokovati obkladati obkračiti obkrajen obkrožen obla oblačen oblačilo oblačiti oblačno oblagodariti oblagodarjen oblagriti oblak oblast oblasten oblastnik oblastno oblastvo oblat oblatiti oblažiti oblečen obleči obledeti oblegan obleka obletavati obleten obleteti ob_leto obletovati obležati oblica obliček obličje oblig. obligacija oblik oblika oblikoslovje oblin oblit obliti oblivati oblizovati obližje obljuba obljubiti obljubivši obljubljen oblotočnik oblovje obložen obložiti obmolčati obmolkniti obnaša obnašanje obnašati obnavljati obnebje obnemoči obnesti obnoreti obnova obnoviti obod obodec obogaten obogateti obogatiti oboist oboj obojen obok oboleti obomarija oborina oboriti oborožba oborožen oborožiti obotavljaje obotavljati obrabljen obračaje obračati obračunati obrajtan obrajtati obramba obran obrasen obraščati obraščen obrat obraten obrati obratišče obratno obravnati obravnava obravnavati obraz obrazar obrazec obrazek obrazen obrazič obraziti obrazovanost obrazovanje obrazovati obred obregati obrekovan obrekovati obremenjen obrest obresten obresti obrez obrezati obrezovati obrežek obrežje obribati obris obrisati obrit obriti obrniti obrnivši obrnjen obrobek obrobica obroč obroček obroditi obrozdati obrt obrten obrtnija obrtnik obrtniški obrtništvo obrtnost obrtstvo obrunek obrušen obrv obsajen obseči obseda obsedati obseden obsedenec obsedeti obseg obsegati obsejan obsejati obsekati obsenčen obsenčiti obsesti obsevati obsežen obsežnost obsidian obsijan obsijati obsipati obskrbništvo obskrbovati obsodba obsoditi obsojanje
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo |
| Ferdinand (1884): | tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne |
| Občno vzgojeslovje (1887): | bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene |
| Ferdinand (1884): | svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral |
| Zlata Vas (1850): | mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nję lepota je moje ſerze ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nję lepota je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Lenarta je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njega dal njegovi materi. Inu uſſe je en ſtrah obſhov, inu ſo zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je Boga zhaſtiv. Inu en ſtrah je uſſe njeh ſoſeſede obſhov: inu po uſſih gorah Judęe ſo ſe te beſſede resglaſſile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri |
| Genovefa (1841): | Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál |
| Tiun - Lin (1891): | veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice tudi gg. vredovalci drugih slovenskih časnikov, vsaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | na vse kriplje , da bi jo zatrli, in na kapitolju objavijo rimskega cesarja ukrep, da se ima novovernik tirati pred konzuljski |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | te pomislike ter pravi, da jih v imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že danes (2. nov. 1871. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če |
| Tihotapec (1855): | minute beže! reče Ivan, kakor bi bil kamniten za njeni objem. I Ana od neznane moči gnana, se spusti po lestvi |
| Dragotin (1864): | te vlečejo tvoje želje, tje, kjer te čaka sladki materin objem, pozdravi mi ljube prijatle, moli na očetovi gomili, al kedar |
| Mahmud (1870): | očetu krog vratú: »Moj oče, moj oče! « — Dolg je bil objem, — kakor da bi sinovo in očetovo srce si pripovedovalo trpljenje |
| Razne dela (1870): | vsa. Od tvojiga bo vnet pogleda, Železna past mu bo objem, Poljubka vkus clo raja sreda, Zamaknenje životu vsem. Z menoj |
| Razne dela (1870): | In z bliskavno radnim licam Se nasmeja govoricam, Radosti v objem se dá, Ziblje kraja ram obá, Tu popravi, tam podreca |
| Razne dela (1870): | burgunski vitezi približajo Dünoatu, Lahiru in verhepiškopu ter jih objamejo. Objem molčečih knezov terpi nekaj časa. ) Sovražiti, izdati sim vas mogel |
| Razne dela (1870): | te zgodbe unih dveh; Hipomena in Atalante dero, Za živ objem že stare dobe speh; Posledni bil bi tisti jabuk Tela |
| Razne dela (1870): | na večer odpravi druge proč, Izvoli to, nar lepši, v objem za tisto noč. Divica, čversto krepka, napadu se ne vda |
| Razne dela (1870): | Se množi, se bliža! — Na serce mu hitro v presladki objem. (hití z razširjenima rokama proti vhodu. Don Cezar ji stopi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na most in zdaj je bil tudi Bôb v materinem objemu. Še le tu so si dovolili nekaj besedij v pozdrav |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Bog nas je čudovito zopet združil! “ je bila v njegovem objemu. — Pritisnil jo je na zvesto srce in rekel: „Marija, moja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v |
| Viljem Tell (1862): | in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se |
| Dragotin (1864): | Kedaj, kedaj bom zopet zagledal svojo domovino, kedaj bom zopet objemal predrago svojo mamico? ! « — Sirota je bil, pred enim mescem so |
| Razne dela (1870): | poslužbo. Bistre zatisni očí Kronidove v spanje oterpno, Koj ker objemal me bo, in družil se z mano v ljubezni. V |
| Razne dela (1870): | nadlogi, Morde poročil ta bo, al saj te ko sužno objemal! Jaz pa do njega ne grem, to clo nespodobno bi |
| Razne dela (1870): | čigava ostane Helena? Tisti ki zmaga jo bo zaročnico svojo objemal, Drugi prisežemo pa vzajemno prijaznost i zvezo, K delu podamo |
| Cvet in sad (1877): | v strop zrl in nazaj položeno glavo z obema rokama objemal si. Leonu je bilo baš prav, da ga profesor ni |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita svoja kolena objemal, a pri vseh svojih govorih in odgovorih okoli stoječim in |
| Beatin dnevnik (1887): | moj! « predrznila sem se šepetati in on me je novič objemal in poljubljal kakor bi me hotel zadušiti ter izginil za |
| Gojko Knafeljc (1899): | kakor prvi dan. In ko jo je danes tako burno objemal in poljubljal, se ji je razrahljalo srce, in vzklilo je |
| Gojko Knafeljc (1899): | mogel raztolmačiti niti sam. Pustila mu je, da jo je objemal in poljuboval. – Počasi so se vračali gostje zopet v sobano |
| Genovefa (1841): | In obá, ôzhe in mati ſta dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavi, Laske m' okervavi; V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste |
| Blagomir puščavnik (1853): | posijalo, jo bote tukej na skali v tem cvetličnem šotoru objemali. ” — ”Kako? kaj? |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in mož, žena, oča, sin, mati, hči, vsi so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in |
| Zeleni listi (1896): | videli svojega sina v taki časti! Kako prisrčno so ga objemali in poljubovali! Metod je sedaj eden najslavniših generalov. Njegov vladar |
| Robinson mlajši (1849): | sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | družina prav izjokali, je potolažil žalostniga Petra in serčno ga objemši mu je rékel: »Nič ne maraj več, midva ti bova |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | po licih tekle; k svojim staršem se je nagnil in objemši jih jim je rekel. »Bog tega ne bo pripustil; še |
| Gozdovnik (1898): | sem ti tisočkrat povedal in pravil? On je, on! « Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles |
| Maria Stuart (1861): | Saj bili sicer ste veseli, vi Ste mene tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | navdušenost, ganenje ali genotje, srd (nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16. |
| Sacrum promptuarium (1695): | en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de |
| Divica Orleanska (1848): | Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je |
| Divica Orleanska (1848): | ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje |
| Divica Orleanska (1848): | priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga |
| Valenštajn (1866): | tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. ) |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi |
| Deborah (1883): | sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od |
| Ferdinand (1884): | ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hite naproti. Od veselja zaženeta jok oče ino mati, ino objameta ino kušujeta svojiga sina. Boga hvalijo zdaj vsi za srečni |
| Blagomir puščavnik (1853): | njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko |
| Roza Jelodvorska (1855): | po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med njima je minulo, in le |
| Revček Andrejček (1891): | navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se. ) (Godci godejo refrén Andrejčkove pesni. ) Zastor hitro pade. |
| Genovefa (1841): | in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o draga mati, o ko |
| Genovefa (1841): | ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati |
| Zlata Vas (1848): | pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in |
| Genovefa (1841): | sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí |
| Sveti večer (1866): | objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu |
| Genovefa (1841): | ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili ter djáli: „Idi tedaj, draga hzhí! Jes |
| Genovefa (1841): | mirno umerjêva! ” Po tem ſo jo mati s ſlabimi rokami objéli, in od joka in ihtênja ſo komaj té beſéde rêzhî |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga |
| Divica Orleanska (1848): | čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje |
| Genovefa (1841): | védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de |
| Blagomir puščavnik (1853): | Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko |
| Sveti večer (1866): | s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje |
| Zlata Vas (1848): | hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana. |
| Stric Tomaž (1853): | nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji |
| Ferdinand (1884): | svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi |
| Roza Jelodvorska (1855): | priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite |
| Genovefa (1841): | ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez |
| Zlata Vas (1850): | mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize s' grenkimi ſolsami objokali. Perpravimo ſe. Po tęm kadar je uaſh vjęti Odreſhenik po |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhi skerb imeti, naſhu ſhiuleine pobolſhat, naſhe grehe obshaluvati, inu objokat. Kader naſh Bog sa volo naſhih grehu shaluje, koku bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam ta peklęnſki bręsèn |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne kali, kjer zamorem v tihi samoti rajncega ljubega očka objokovati noč in dan. O kdo bi bil pred dvema urama |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | de noč in dan svojih in ptujih grehov obžalovati in objokovati nehal ne bom. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Té, in vse, kterih sim se deležniga storil, mi veliš objokovati. De, moj Jezus! grešil sim, in sim tudi druge v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse. |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Petra, de mi naſhe grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſtimu na vmerjemo, temuzh de s'ſvetim Petram tiſtiga milu objokamo, spokorimo, mu per tebi supet v' gnado pridemo Amen. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od |
| Rudninoslovje (1867): | središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta |
| Zoologija (1875): | in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno |
| Astronomija (1869): | najdena srednja solnčna daljava je toraj 20,682.440 milj. Topovska (kanonska) obla, ki preteče vsako sekundo 1000 čevljev daljave, bi potrebovala za |
| Astronomija (1869): | DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih tečajih |
| Astronomija (1869): | Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium |
| Astronomija (1869): | 25 Razdelitev zemlje. — Obla, ki teče na keglišču, ima razen teka do cilja še |
| Astronomija (1869): | na enkrat videti. Če si mislimo zemljo, da je popolna obla, brez hribov in dolin, z našega stališča, če je 10 |
| Astronomija (1869): | napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla. |
| Astronomija (1869): | od oble za kake pol črte proč, tako da se obla vrti brez ovir okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih |
| Astronomija (1869): | s svetiljko (lampo), ki stoji tako visoko kakor obli. Mesečeva obla naj bo pri tem poskusu pobeljena, da se ostrejše vidi |
| Astronomija (1869): | nebesken globusu bi bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi |
| Astronomija (1869): | točki imenujemo os vrtenja ali z eno besedo o s oble. Pod. 22. Dokazano je, da se zemlja (v pod. 22. |
| Astronomija (1869): | dveh nasproti si ležečih toček oble. Črto, mišljeno skozi središče oble in te dve točki imenujemo os vrtenja ali z eno |
| Astronomija (1869): | večih ali manjših krogih okoli dveh nasproti si ležečih toček oble. Črto, mišljeno skozi središče oble in te dve točki imenujemo |
| Astronomija (1869): | obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble za kake pol črte proč, tako da se obla vrti |
| Astronomija (1869): | se ostrejše vidi meja sence. Ko jo zdaj od veče oble sem na raznih mestih njene poti gledamo, nam kaže prav |
| Astronomija (1869): | nam, da stojimo čisto mirno in nepremakljivo sredi votle nebeske oble, ktera se s svojimi zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na |
| Astronomija (1869): | premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se |
| Tine in Jerica (1852): | Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več jasnih, kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od Boga nezmerno več dobrot prejela. Meni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | in snega; v prvi polovici tega meseca ne bo toliko oblačnih dni kakor pretekli mesec; v drugi polovici pa bo huji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sneg. — Če gorkota oblakov ne stanjša in ne stopí, ostane oblačno, dokler gostih oblakov vetrovi ne prezenó ali pa gorkota ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | naglo vzdvigne. — Dalje dela gorkota na nebu ali jasno, ali oblačno, ali dež, ali rôso, ali točo, ali pa sneg. — Če |
| Jela (1859): | Naenkrat se nekoliko pred njima zasveti, drevje se zgubi, in oblačno obnebje Zagodin pred sabo zagleda. Berač obstoji in Zagodin stopi |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | drugem koncu vasí, kjer je edina luč svetila v tamno oblačno noč. Tam sedijo za mizo Reza, Krucman in župan v |
| Zvezdana (1883): | od Radovja proti Pasjaku. Več potov je postal, pogledal v oblačno nebo, zaklel, dvignol pest in govoril sam s seboj: »Dan |
| Pegam in Lambergar (1891): | ko ni bilo več čuti konjskih kopit. Nebo je bilo oblačno, in noč je postajala vedno temnejša. Spotikal se je Gregor |
| Usoda ka-li (1895): | bilo že mnogo; dan za dnevom je bilo mračno in oblačno. Silno gorak jug je pihal in bolestno stokal ob oknih |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | pota so bila polna samega blata in ilovice, in otožno oblačno nebo je viselo nad zemljo. Tam nad Kokro, kjer stoji |
| Vinjete (1899): | lega na mesto mrzličen hlad, v jutru je dolgočasno in oblačno. Kadar pogledam na morje, tja daleč v tiho daljavo, obide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in |
| Robinson mlajši (1849): | kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hišo, ino mu ponudi drazih daril, zlata, srebra ino lepih oblačil. Elizej pa reče : „Kakor živi Bog, vpričo kteriga stojim, kar |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storili. 12. Peter si napravi s posébej zasluženimi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik |
| Stric Tomaž (1853): | pismice, ga zloži in na mizo dene. Potem spravi nekaj oblačil za se in za otroka skupej, jih zveže in okoli |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Ali nisim svojih ali ptujih oblačil ali bukev prederzno tergal ali umazal? — Ali nisim nikoli kradel |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do |
| Zlata Vas (1848): | polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega pa so se |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih |
| Tine in Jerica (1852): | so stali vsi posli, zunaj ene same dekle v prazničnih oblačilih pred vratmi, so Jerici iz serca srečo vošili, ter veliko |
| Tine in Jerica (1852): | po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost in ošabnost v oblačilih. Mat. Tudi, pa ne samo te. Sej po svojim stanu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje |
| Genovefa (1841): | podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu |
| Robinson mlajši (1849): | se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo |
| Tine in Jerica (1852): | goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja |
| Stric Tomaž (1853): | da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič |
| Ultra! (1867): | kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno toliko denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bratov shene in otroke, Joshef da ſhe vſakimu dvoje prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel! Ví vſi ſte |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vezh ljudi na semlji. Kdo bi ſizer narejal obuvalo ino oblazhilo; kje bi dobili prebivaliſhe, kruh ino drugi shivesh, ko bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu piti ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prijeli, mu ſlézhejo ſhkerlataſti plajſh, ino ga v' njegovo laſtno oblazhilo oblézhejo. Ino ſ' krishem na rami, ki ga bodo na-nj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marija, Boshja Mati in vſelej Deviza, je zhudesh bôshje vſigamogozhnoſti. — Oblazhilo Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti z sivim oblačilam U gluhosti tópi? Sladkoglasne ptice, kam so Vaše pésmi mile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | samo koristno, ampak ona je koristnost povsod tudi z lepim oblačilam obdala. Poglejmo le cvet na travniku; koristnost njegovih barv nam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in |
| Divica Orleanska (1848): | sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop |
| Divica Orleanska (1848): | Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo |
| Divica Orleanska (1848): | klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe |
| Genovefa (1841): | jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je |
| Maria Stuart (1861): | jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi |
| Viljem Tell (1862): | ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí |
| Genovefa (1841): | ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh |
| Ferdinand (1884): | ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego |
| Razne dela (1870): | jezí; černeliga žolča nalito Serce pritiska mu v stran, grebenči oblačno se čelo, Bliska mu žar iz očes, treptajo vsi členki |
| Genovefa (1841): | na roke ga je vsél in kuſheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , ſladko déte! ” je ponovila ſtara mati, ki je ſantka |
| Genovefa (1841): | naji vnuk — o pridi, pridi v naji roké! ” „Bog te oblagodari, môje déte! ” je rékel ſtari ozhe, in na roke ga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim oblagodaril. ”Sdaj ſhe le ſtreliz Rosaljko v' drugizh prav ſerzhno posdravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bog tvoje prav opravljeno délo, ktero ſolnza in deshja potrebúje, oblagodaril. Spómni ſe ſ. Pavla, kteri nam pravi: Ne ta, ktéri |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla k' ram, ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Marii: „O ti oblagodarjena med vſimi shenami! Od kod ta zhaſt ino ſrezha, de |
| Genovefa (1841): | glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar |
| Divica Orleanska (1848): | meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni |
| Deborah (1883): | moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom |
| Blagomir puščavnik (1853): | skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | k meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra |
| Viljem Tell (1862): | vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi |
| Gozdovnik (1898): | močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na |
| Genovefa (1841): | sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske |
| Fizika (1869): | Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni |
| Maria Stuart (1861): | pragu mi je še Pripravljena nebeška sreča! Kakor Nebeščan na oblacih zlatih se Na zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in kakor Mozes na gori je zginil Gruden v meglenih oblacih. Pravljica o letu je pri koncu. »To je vse prav |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so |
| Divica Orleanska (1848): | zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži |
| Divica Orleanska (1848): | kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati |
| Stric Tomaž (1853): | m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé. |
| Viljem Tell (1862): | Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil |
| Valenštajn (1866): | zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi |
| Oče naš (1885): | dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih |
| Biblia (1584): | je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | S. S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho jas je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospued Boga: inu obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep |
| Gozdovnik (1898): | Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta |
| Genovefa (1841): | rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v |
| Valenštajn (1866): | Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim |
| Kupčija in obrtnija (1872): | prodaj ponuja. Vsak, kdor hoče po hišah kupčevati, mora imeti oblastno dovoljenje za to. Pri nas imajo Kočevarji in Brici, na |
| Stari dolg (1897): | materi, dasi bi jo bil najrajši spravil izpred očij. Njeno oblastno vedenje, kakor da je že leta in leta ona gospodinja |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsuſa. JEsus pak je ſtav pred deshevskim Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petnajſtimu lejtu Zeſſarſtva Tiberija Zeſſarja, kader je Ponzius Pilatuſh deshelſki Oblaſtnik v'Judęji biv, Herodeſh pak Glavar v'Galileji, inu Filip |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dati, inu potler ispuſtiti. K' temu prasniku pak je deshevski Oblaſtnik imov navado Judam eniga jetnika ispuſtiti, sa kogerkoli ſo ony |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe je tu pervu godiluo d Cyrina Oblaſtnika v'Syrii. Inu uſſi ſo ſhli, de bi ſe k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | h' Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine |
| Oče naš (1854): | Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri je njega bil |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi |
| Kobiljekar (1878): | postal je pavom enak, ki so mu po dvorišču letali, oblastno razprostirali lepe repove in prav grdo kričali. Takrat pa je |
| Postillion d'amour (1887): | Pristavi k mizi stol in s kratkim »dovolite, gospodje«, séde oblastno nánj, ne da bi čakal povabila. Nastane nekaka tišina in |
| Testament (1887): | vsakega izmed vas v štrtinjak potopim,« se je smejal krčmar oblastno in migal z že praznim bokalom dekli, naj prinese drugega |
| Grajski pisár (1889): | vode in cepile drva. Ugledavši našega pisarja, je Mina takoj oblastno zavpila nanj: »Pod to streho pa res ni nič! Ni |
| 4000 (1891): | nabonikov se prerije bledoličen mladenič pred gospoda vrhniškega in se oblastno postavi prédenj. »V knjigo se ne zapiše nič! « »Kdo si |
| Jara gospoda (1893): | dam! « »Saj ne bode takó hudo! « méni Pavel in séde oblastno s tlečo smodko v ustih na malo zofo v kotu |
| Očetov greh (1894): | poštnega rogu: »Trara, trara, trara-rara«, in težka rumena kočija je oblastno in ošabno pridrdrala sredi ceste. Ob času, ko se pričenja |
| Jarem pregrehe (1895): | jedno mer se prestopa, ker ga zebe. Oče pa hodi oblastno po hiši, napravljen praznično. »Polona, ali še nisi napravljena? « zakliče |
| Stari dolg (1897): | na prsih, oči nepremično uprte v žensko, ki je prav oblastno sedela pri mizi, ne da bi jo bila povabila gospodinja |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Trunksucht«, katero je taisto poslalo deželnim šolskim oblastvom. Tudi mi smo istega mnenja, da naj se napake, katere |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram in janežem potresi in počasi rumenkasto zapeci. Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami potresi, potem na pol z rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljevimi drobtinami potresene modle ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih sladkih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi |
| Revček Andrejček (1891): | so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar! |
| Deborah (1883): | Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete |
| Zlata Vas (1848): | postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe |
| Genovefa (1841): | tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno oblečena, in ker je ravno iz kúhinje peršla, si otrè z |
| Maria Stuart (1861): | Bodite serčni! Sem gre! Šesti nastop. Prejšnji. Marija, belo, pražnje oblečena, za vratom ima verižico, na kteri visi Jagnje božje, za |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | tako dobrem kraji, kakor sem jaz, in je prav slabo oblečena. Bila bi pač žalostna, ko bi vidila, da imam le |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še zmiraj stala na strani, gre zdaj |
| Ta male katechismus (1768): | zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu |
| Blagomir puščavnik (1853): | splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov |
| Divica Orleanska (1848): | Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima |
| Zlata Vas (1848): | na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' |
| Genovefa (1841): | mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg |
| Genovefa (1841): | kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte |
| Bore mladost (1862): | so odmevali zvonovi samostanske cerkve od zelenih goric. Množica praznično oblečenih je vrela v cerkev; pridruži se jim Mirko in stopi |
| Oskrbnik Lebeškega grada (1865): | se odpró stranske duri in vun prihrumi krdelce na pol oblečenih hlapcev. Ljut boj se vname. Oskrbnik preplašen med svoje stopi |
| Pomladanski vetrovi (1881): | se zopet vrata odpró in v sobo stopi pet francosko oblečenih vojakov. Vstopivši veli prvi med vojaki s strogim glasom v |
| Hudi časi (1894): | francoskemu oblastvu. Po trgu se je šetala velika množica praznično oblečenih ljudij, ki so prišli poslušat godbo. Menili so se o |
| Gospa s pristave (1894): | in šalila, pride k njima v slovesnem sprevodu vrsta krasno oblečenih dečkov, in jeden ju povabi, naj gresta ž njimi. Dečki |
| Gospa s pristave (1894): | je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida |
| Pod streho (1897): | ti ne morem povedati. In koliko je bilo takih tako oblečenih, tudi stare, grde so bile, a na odru so se |
| Moja hoja na Triglav (1897): | nad vasjo, neso črno odeto krsto in velika množica praznično oblečenih faranov stopa počasi za njo. Mino, blago družico mojih detinskih |
| Kvišku (1899): | cigarete na beli pesek. Počasi pride proti njemu dvojica črno oblečenih dam. Starica, mati, se je naslanjala na roko krepke hčerke |
| Roza Jelodvorska (1855): | gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v |
| Stric Tomaž (1853): | sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred |
| Roza Jelodvorska (1855): | le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | k' ſvojim hlapzam: Hitru pèrneſíte tó narbólſhi oblazhilu, inu ga oblęzíte, inu dajte njemu en pèrſtan na njęgóvo rokó: Inu zhęvle |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sname kralj svoj perstan, ino ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali |
| Stric Tomaž (1853): | tabo pobegnila, da naju terdi človek ne vzame. “ To govoreča obleče skerbna mati ljubeznjivega sinka, vedno mu migaje, da naj bo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | jih ne posluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče in iz doma odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno |
| Pripovedke za mladino (1887): | ni pa nič druzega ko žveplo in smola; ako jo obleče, zažgala ga bo do kosti in mozga. ” Tretji vpraša : „Ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem |
| Ultra! (1867): | ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti |
| Pripovedke za mladino (1887): | miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in |
| Ta male katechismus (1768): | miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | koku te bomo naſhęmili ? Ti moreſh en gvant od mene oblęzhi. Tonzhek. Vshę vęjm , Neshka. Goſpà. Jeſt ſe bojim, de mo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino de bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe |
| Robinson mlajši (1849): | posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | redil. On vaſs je s'tim shlahtnim oblazhilam tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim tebe v' kopęli ſvętiga kèrſta oblęjkèl, daj rajtingo od tvoje vęre, katęro ſi meni perſęgel; rajtingo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa |
| Genovefa (1841): | ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to |
| Tiun - Lin (1891): | onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel |
| Genovefa (1841): | bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo |
| Zeleni listi (1896): | trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender |
| Divica Orleanska (1848): | tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti |
| Genovefa (1841): | kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin |
| Zlata Vas (1848): | vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za |
| Oče naš (1854): | trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za |
| Sveti večer (1866): | sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati |
| Oče naš (1885): | trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s |
| Genovefa (1841): | zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so |
| Blagomir puščavnik (1853): | mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki |
| Blagomir puščavnik (1853): | zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in |
| Roza Jelodvorska (1855): | s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj |
| Ultra! (1867): | gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček |
| Genovefa (1841): | ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je |
| Genovefa (1841): | v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi |
| Genovefa (1841): | ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal! ” je odgovorila Genovefa |
| Genovefa (1841): | morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni |
| Genovefa (1841): | mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati |
| Zlata Vas (1848): | tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu |
| Ultra! (1867): | puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil |
| Oče naš (1854): | se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le dalej pravi: „Kakor drugi ljudje |
| Genovefa (1841): | na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam |
| Blagomir puščavnik (1853): | ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno leto veliko gosenic bojé. — Če drevje pozno |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash |
| Stelja in gnoj (1875): | smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti nazaj, kar služi za |
| Zoologija (1875): | zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi |
| Gozdovnik (1898): | tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | začel v Ljubljani sneg precej naletavati; vender ga ni nič obležalo. Novičar iz mnogih krajev. V deržavnim zakoniku stoji cesarski patent |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Francozov se pravi, da okoli 8000 je mertvih in ranjenih obležalo, koliko Angležev in koliko Rusov, se še ne vé. Pred |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se vlije po njem — nazaj pade — in na postelji je obležalo gerdo truplo. |
| Divica Orleanska (1848): | splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12 |
| Fizika (1869): | Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149. |
| Fizika (1869): | Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri |
| Viljem Tell (1862): | bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja? |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov |
| Valenštajn (1866): | drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti |
| Divica Orleanska (1848): | sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje |
| Zlata Vas (1848): | oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z |
| Oče naš (1854): | pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi |
| Oče naš (1885): | starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo |
| Oče naš (1885): | naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji |
| Oče naš (1885): | dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu |
| Sacrum promptuarium (1695): | premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ |
| Genovefa (1841): | vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtus, kader je sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu |
| Sacrum promptuarium (1695): | krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim |
| Genovefa (1841): | sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa |
| Genovefa (1841): | ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam, s' povſod okuli gledeozhimi ozhmy, s' respreshenimi nogami, s' naſlonenmi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas |
| Zoologija (1875): | V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni |
| Divica Orleanska (1848): | Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja |
| Divica Orleanska (1848): | boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na semli v' ſvoji ſveti krivy na ſvojmu Bosh imu oblyzhiu leshy? |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v procentih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. |
| Kemija (1869): | 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung |
| Zoologija (1875): | živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni |
| Zoologija (1875): | naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take |
| Gozdovnik (1898): | skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako |
| Kemija (1869): | tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri |
| Zoologija (1875): | dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri |
| Zoologija (1875): | in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se |
| Zoologija (1875): | tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo |
| Zoologija (1875): | Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da |
| Zoologija (1875): | se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim |
| Rudninoslovje (1867): | liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je |
| Zoologija (1875): | nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko |
| Mineralogija in geognozija (1871): | B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem |
| Astronomija (1869): | sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno |
| Divica Orleanska (1848): | Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki |
| Kuharske Bukve (1799): | oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe |
| Revček Andrejček (1891): | ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te |
| Gozdovnik (1898): | v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika. |
| Sveti večer (1866): | govorili. ,Pa moj Bog', reče Tonček, in solzé mu lice oblijó, tako dobre matere ne dobom nikoli več. „Gledali so”, pripoveduje |
| Ferdinand (1884): | poslušal Ferdinandovo pripovedovanje jako pazljivo in sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu |
| Ferdinand (1884): | Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno |
| Tihotapec (1855): | roparje, ki bežijo dneva luč. In res večkrat ga je oblila misel, ali niso roparji, ali saj tatje. Tode iz njih |
| Na stricovem domu (1860): | jo hotel predreti s svojimi očmi; Maričko je zdaj rudečica oblila, zdaj jo je bledica spreletela, njene oči so bile zalite |
| Kranjska nevesta (1864): | njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za. Boga! " zavpila je deklica. „Je |
| Antonio Gleđević (1873): | usta, migali si z očmi in rokami, Gledjeviću pa je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so |
| Mešana gospôda (1881): | Justin zamaknen v slovnico ni zapazil, da je hčerko rudečica oblila. Odgovorila je bolj tiho in počasi: — Ata, razloček tiči morebiti |
| Iz arhiva (1890): | ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel jo je za |
| Gospa s pristave (1894): | dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in ker sta se mudila |
| Mara Rendića (1897): | pripovedoval, in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji |
| Gojko Knafeljc (1899): | drugim zdaj, ko je vendar že v letih, ga je oblila zona. Stresel se je ter potegnil odejo črez kolena nekoliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes |
| Zlatorog (1886): | do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A |
| Žalost in veselje (1870): | okrog ter djal: "kje pa sem? " "V duhovnikovej hiši, v obližji svojega žlahtnika Tomaža. Matevž, ali me več ne poznaš? " reče |
| Žalost in veselje (1870): | na svojega mlajšega tovarša, ki je pognal korenine v njegovem obližji. — Ali pa mu je že čisto oglodal časov zob razpočeno |
| Viženčar (1881): | mislita, da je odšel princ na kakovo drugo stališče v obližji, zaradi tega preiščeta trobéč in kličóč okolico, a zastonj. Vrneta |
| Pomladanski vetrovi (1881): | kteri je cesto od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za |
| Luteranci (1883): | Ne boj se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. Sumljiv ni moj pot. Celó mestni stražnik se ni mnogo |
| Luteranci (1883): | v gozdnem zatišji, vstane velika črnolasa ženska, ki je v obližji sedela na deblu. Nató stopi h Gogali ter mu nekaj |
| Milko Vogrin (1883): | se je že do dobra okrepčalo. Lahko je hodil v obližji na kratke sprehode. Sploh pa se je smelo po vsem |
| Zvezdana (1883): | da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko gnezdo med |
| Tiun - Lin (1891): | spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki |
| Divica Orleanska (1848): | Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne |
| Zlata Vas (1848): | jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét |
| Zlata Vas (1848): | pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev |
| Genovefa (1841): | Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima |
| Zlata Vas (1848): | kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi |
| Zlata Vas (1848): | laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa koga imam od vsega tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost |
| Ta male katechismus (1768): | uſſaki rèzhi napotrebnu pertikuvati: inu katire svoje Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | nasamire eniga zhloveka s' Petram Chriſtuſa sataymo, inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je le en ſam. Tok je tedej poſtava super Boshje oblube? delezh od tega. Sakaj, aku bi bla poſtava dana, katira |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Bratje! Svetniki ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ima. Mi pak lubi Bratje! ſmo po Isaaku otrozi te oblube. Al raunu koker |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak je Bog ſkus oblubo ſhenkov. K'zhemu je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu |
| Blagomir puščavnik (1853): | nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega |
| Sacrum promptuarium (1695): | Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse |
| Divica Orleanska (1848): | Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub |
| Zlata Vas (1848): | je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič |
| Sacrum promptuarium (1695): | lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada |
| Stric Tomaž (1853): | jo gotovo, ako velike darila za njih glave naznanijo in obljubijo, kar gotovo ne priča dobrega serca, z ozirom na dobiček |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu obljubijo, da ga hočejo z vsem potrebnim oskerbljevati. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej |
| Stric Tomaž (1853): | hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite |
| Oče naš (1854): | in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa |
| Ferdinand (1884): | dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi |
| Oče naš (1885): | in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem |
| Revček Andrejček (1891): | sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil? |
| Biblia (1584): | Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu |
| Ta male katechismus (1768): | na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8. Ona |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | gnad. Petite, & accipietis. Molite, inu proſſite, taku bote prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv |
| Genovefa (1841): | Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne |
| Robinson mlajši (1849): | je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se |
| Zeleni listi (1896): | premalo! « »Še preveč je. Dà, res, zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in |
| Stric Tomaž (1853): | ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | shęnena ! — Nęshka. Zhe pak Smrękarzo plazham! — ſej ſo mi doto oblubili — Baron. Jeſt , praviſh , ſim ti doto oblubil ? Nęshka. (ozhy k' |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vaſhi duſhi vmoriti ſkusi sapelanje k' novim gręham, katere ſte oblubili ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | de bi veselejši bilo od pretekliga! Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spolnilo, Bog daj! de bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pisali splošno živinozdravništvo za kmetovavce po njegovem načertju, in je obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859 |
| Genovefa (1841): | zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O |
| Sacrum promptuarium (1695): | nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju |
| Sacrum promptuarium (1695): | vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko znati, Rečí slovenske prej čmo brati. In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat rekli — ne obljubimo, de bi smeli iz semena vselej le zdravih pridelkov pričakovati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de otshemo puſtiti edn ſa drugega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | permire, de na besedi, s' katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga vidimo, taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje |
| Stric Tomaž (1853): | le od smerti mi nikar ne govori“, jo prosi oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in |
| Maria Stuart (1861): | žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine boste Krotili — in če vsi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer |
| Zlata Vas (1850): | z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim |
| Blagomir puščavnik (1853): | prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem |
| Lohengrin (1898): | ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre |
| Oče naš (1885): | očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zimpermanu, ki je bil veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa |
| Divica Orleanska (1848): | otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe lózhi pravizhni od tega ſvetá. 36. Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je |
| Genovefa (1841): | Golam niſta ſvôjiga shivljênja ſveſta bila, in de ſta v obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je ura njegove smerti. Tudi njemu ni dano priti v obljubljeno deželo. Enkrat le ni prav terdno v Boga zaupal, kedar |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | preſheſhtnika. „Ti nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr: Ker je treba o Vaši |
| Gozdovnik (1898): | osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, čuvši, koliko odkupilo je zanj obljubljeno. |
| Zoologija (1875): | za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorah, kojih groblje se pelje v doline in morje kot oblovje, prod in grez, razjedanje vode v morji, počasno vzdigovanje in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prav slaba; le-tó se potem imenuje redko kamenje, n. pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa |
| Valenštajn (1866): | Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga |
| Roza Jelodvorska (1855): | v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi |
| Blagomir puščavnik (1853): | rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim blagom obloženi vozovi za njim. Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za |
| Fizika (1869): | še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z udi, premenjajo zatorej vsak |
| Gozdovnik (1898): | haziendi in prav v bližini so bili ljudje z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s srovim maslam pomazano in z na koleščike zrezano čebulo obloženo kozo, osoli, deni od zgorej in od spodej žerjavce in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so |
| Biblia (1584): | resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe |
| Zoologija (1875): | črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težko obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so nesli težke |
| Oče naš (1885): | nji priti? Ali vam ne kliče: „Ako ste trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al |
| Kuharske Bukve (1799): | poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi |
| Kuharske Bukve (1799): | ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Kuharske Bukve (1799): | Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno |
| Kuharske Bukve (1799): | dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim platu ta mokrota ven tezhi nemore |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | potem resgrinati, bode belliſhé predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti, Dreveſsam |
| Kuharske Bukve (1799): | na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | slo terda in ruſhaſta, in de jo je vzhaſih tudi obloshiti treba, de na verh ne v-ide, ſe ſamo kashe. — Per |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | škodo, da se niti ljudjé niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še obložiti s težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni |
| Stric Tomaž (1853): | oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in tiho reče — „mene več ne bo. “ „Da, vse ti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov, potem stegne in vzdigne roke, kakor so |
| Blagomir puščavnik (1853): | tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši |
| Blagomir puščavnik (1853): | vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno |
| Blagomir puščavnik (1853): | pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi |
| Blagomir puščavnik (1853): | kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas |
| Mlinar in njegova hči (1867): | se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor |
| Stric Tomaž (1853): | nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo |
| Stric Tomaž (1853): | delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že veliko terpeti in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in |
| Oče naš (1885): | zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je |
| Maria Stuart (1861): | vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zom in obnašanjem koj pridobila moje serce, pa tudi njeno serce se je |
| Sveti večer (1866): | bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je nekoliko res, pa je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko |
| Stric Tomaž (1853): | pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od |
| Sveti večer (1866): | razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré |
| Kemija (1869): | jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka |
| Zlata Vas (1848): | Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so |
| Blagomir puščavnik (1853): | obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je |
| Tine in Jerica (1852): | Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | postavljeni. Takó ena roka drugo umiva; takó se imamo vsi obnašati, de eden druziga spoštujemo, dokler smo spoštovanja vredni. Tega pa |
| Stric Tomaž (1853): | Tomaž nar pridniši delavec in se zmed vsih nar bolje obnašati ve. To je res pomagalo. Legre se je potolažil začasno |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po naše komú perljudno obnašati. V to se ni nič zvédil; koga víkati, mu je |
| Blagomir puščavnik (1853): | meče kvisko vzdignejo, in prisežejo enoglasno, da se hočejo junaško obnašati. Zdaj si kupice nalijejo , in pijejo na zdravje svojega gospoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | nič prav ne vé. Naši študeutje se znajo veliko spodobniše obnašati kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so |
| Viljem Tell (1862): | naučila! Tell. Vsega morata Učiti se. Kdor hoče se junaško Obnašati v življenji, mora se Ubadati in pa upirati. Hedviga. Domá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in |
| Valenštajn (1866): | me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico |
| Občno vzgojeslovje (1887): | predstave ne ostajale v duši? Le tako, da se iste obnavljajo, moremo jih uporabljati kot osnovo pri tvorenji domišljije in mišljenja |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in katere se o priliki z nova pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno. Največkrat se obnova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico |
| Divica Orleanska (1848): | nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poleg steze. Lepo jutro je bilo; sonce je na môdrim obnebju jasno sijalo, in neštete ptice so z veselim pétjem stvarnikovo |
| Zerkviza na skali (1855): | v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | an i se je z sedli in kernirji prav dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami |
| Najdenček (1860): | mene milostljivo zadéle: „Anže,” je rekla, „ti si se dobro obnésel; pri meni ostaneš. Skerbela bom za tebe, če se boš |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | bil leta 1870., sicer pa se je kot državnik slabo obnesel. Močneja roka pristrigla je njegove častilakomne namene po naši sodbi |
| Gozdovnik (1898): | teh krajih nekaj prav navadnega, se je tudi blizu taborišča obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sploh vsiga obilno. Drugač se je pa naslednje leto 1187 obneslo. Zima je bila takó huda in dolga, de je o |
| Pripovedke za mladino (1887): | na mojo orehovo goro? Čakajta, to se vama bo slabo obneslo! ” in rekši se zakadi v petelinčka. Ta pa, ne bodi |
| Gozdovnik (1898): | krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od |
| Čas je zlato (1864): | in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno |
| Kuharske Bukve (1799): | Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi |
| Astronomija (1869): | ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki |
| Astronomija (1869): | zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta |
| Astronomija (1869): | naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj |
| Astronomija (1869): | ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni |
| Kuharske Bukve (1799): | poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi |
| Kuharske Bukve (1799): | vkup nepade. Pa ſe sna tudi na plęhi med plehovim obodam narediti; vſelej ſe po verhi dęnejo majheni koſzheki ſroviga maſla |
| Botanika (1875): | razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega |
| Kuharske Bukve (1799): | 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri |
| Kuharske Bukve (1799): | kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je celó do konca življenja |
| Zlata Vas (1848): | krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno |
| Sacrum promptuarium (1695): | bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vsi vošijo dôbro jutro, ga pozdravivši. Kdor hoče od drevesa obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | morete biti. (Konez sledi. ) Kaj je bolji, pozháſi ali náglo obogateti? Blagor ſtarſhem, ktéri imajo lepo premoshenje! Njim ſe ni bati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe obogatiti, ima le svoj prid pred očmi; tudi ne upa nobenimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč drevje je |
| Valenštajn (1866): | Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem |
| Pozhétki gramatike (1811): | biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i |
| Pozhétki gramatike (1811): | tvoji. les tiennes, tvoje. Les siens, njegovi, les siennes, njene. Obojiga ſpola. Les nôtres, naſhi, naſhe. Les vôtre, vaſhi, vaſhe. Les |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux |
| Pozhétki gramatike (1811): | personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka |
| Robinson mlajši (1849): | so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič še drugi pópi svoj vſakdanji kruh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Evropi samo tù najde; zdravi bledico, tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še četerta zdravilna |
| Zoologija (1875): | Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” — |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de se deževnica polegama po njih v razore cedí |
| Astronomija (1869): | ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego ponočni oblok, toraj tudi dan veliko daljši od noči. 21. junija imamo |
| Astronomija (1869): | WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje |
| Astronomija (1869): | 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche |
| Astronomija (1869): | predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde |
| Razne dela (1870): | v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne soderge. Med njo je meč |
| Razne dela (1870): | obhodši krog, Korakov merjenih počasno Zgubijo zad se v skrit oblok. Je res alj sanj grozenje tako, Treptaje praša serce vsako |
| Razne dela (1870): | In prostora krog in krog Zid peljan je v siv oblok. Vse zlatá, srebrá se bliska, Ljudstva taka tma pritiska, Vmes |
| Razne dela (1870): | pervotni dar iz neba. Gazdar približa k ognju klop v oblok, Previdi berž s pijačo mizo čedno, In s hranami mesenim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahkim kamnam so,zidana, zgorej lepó obokana (velbana); iz pod obóka na križ stoji tak kinč (Verzierung), ki v naših starih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete |
| Astronomija (1869): | Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra solnce pride v |
| Astronomija (1869): | kresu ali poletni solstitium. Od tega dne naprej se pa obloki, od solnca pretečeni, bolj in bolj bližajo polutniku, in. 23. |
| Rudninoslovje (1867): | se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti |
| Astronomija (1869): | kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi mesec |
| Astronomija (1869): | ob enem, ker si lehko več zvezd mislimo na enem obloku HAZP. Pod. 35. V pod. 35. je poldnevnik edini izmed |
| Gojko Knafeljc (1899): | odprl vezna vrata, se je mehanski ozrl kvišku proti nebesnemu obloku. Tam je medlelo brezštevilno srebrnih lučk, a med njimi je |
| Ultra! (1867): | kdo ne videl. Vem sicer, da bi za to ne obolel, toda ne pozabil bi mi tega tako hitro. On je |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Florijan, mlad voznik, je žganje zeló rad serkal in nevarno obólel. Zdravnik mu reče: „Ako se ne boš žganja odvadil, moraš |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | in zdaj utrudno potovanje je njega tako prevzelo, da je obolel in ni mogel dalje. Ostali so tedaj v malem Švabskem |
| Zoologija (1875): | v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | is andohtjo noi isterdniem saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh pomai Bueg Ozha |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu kader |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | barti frihtati noi k' sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei shitroo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash |
| Kemija (1869): | raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj |
| Kemija (1869): | način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija |
| Kemija (1869): | hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu, na |
| Kemija (1869): | ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela, kmalu pa pozeleni |
| Kemija (1869): | Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti, niedersehlagen. Oborina, Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig |
| Kemija (1869): | srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati |
| Gozdovnik (1898): | to je kazalo toliko dušne gibkosti kolikor smelosti. Obleka in oborožba njegova je bila Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala |
| Gozdovnik (1898): | nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev. Nekoliko proč od njih držala je petórica vojakov |
| Katarina (1854): | zadregi, kaj rekel ali storil, kakor če bi bil ves oborožen Kozak pred njim stal. Na zadnje le reče: Preljuba gospodična |
| Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861): | je terda plošča jeklena. Kakor boginja Minerva sem doraščen in oborožen zagledal beli svet; in precej po porodu sem spoznal sam |
| Kranjska nevesta (1864): | je priklonil in šel. Pol ure čez polnoč stal je oborožen vojak pred vratmi v visoki palači. Noč je bila črna |
| Kranjska nevesta (1864): | v šotor. Robert Recenati je stal pri svetlo švigajočem ognju oborožen od glave do nog. Odprti vezir je kazal njegovo obličje |
| Žalost in veselje (1870): | je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega vspeha s tako nevarnim in kervoločnim |
| Razne dela (1870): | In proti svetu polnim golufije, Zvijač in svad je dvojno oborožen. Kor. (Kajetan. ) Misli vladarke so dične in knežke, Moram jih |
| Rokovnjači (1881): | nož izza visocih črevljev izvlekla; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjski mešetar Obloški Tone ž njimi! Štirje proti jednemu |
| Veliki grof (1885): | grad in ravno v veži srečal grofa Urha, ki je oborožen od vrha do tal hitel h kralju. „Vaša milost! " dejal |
| Gospa s pristave (1894): | so mu napravili na Dunaju potrebna pisma, in ž njimi oborožen je šel grof Herman s precejšnjim spremstvom čez sneženi Semernik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | da je bil vès, prav do zob, nenavadno in dično orožen. Nemec. Das ist enorm! Francoz. Ko sem gledal vse to |
| Blagomir puščavnik (1853): | grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati |
| Zoologija (1875): | europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi kremplji oborožene predne šapice ga delajo spretnega grebača, ruje pod zemljo ter |
| Gozdovnik (1898): | na hribovje, a s tega zopet na platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov |
| Blagomir puščavnik (1853): | divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi |
| Blagomir puščavnik (1853): | oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | duše, katere vlada tisti, ki ima le malo oblasti, kopo oboroženih ljudij, nij se baš mnogo brigal za mariborsko prebivalstvo. Pridobil |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | v Čakavci samo 2000 mož, Spankau pa črez 6000 dobro oboroženih in izurjenih vojakov, bil je boj težek. Grad Čakavec nij |
| Ljubljanske slike (1879): | večkrat teči skoz šibe radovednih, s palčicami in raznimi očali oboroženih starih in mladih gizdalinov, kar jej je prej všeč ko |
| Pomladanski vetrovi (1881): | osodo. Okoli gorečih grmad so pohajale visoke postave, do pet oboroženih mož; po gorskih brdih in po nižavah so se oklicavale |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe druhal oboroženih kmetov in ranjkega grofa. Baron se je zakrohotal: Ta šala |
| Veliki grof (1885): | nasprotnikov, zbirali so se nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih mož so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | v svesti, da je v oblasti in v sredi sedmih oboroženih mož sáma in brez pomoči. »Mi jezdimo naravnost k tvojemu |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | kterem je bil carinski urad, vzamejo ga in umorijo 50 oboroženih mitničarjev. Potem so udarili nad slovenski Štajer. Kamor so pridrli |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko je |
| Astronomija (1869): | očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled kot gomile nebrojnih zvezd; in tako |
| Zoologija (1875): | so večidel neizmerno majhne in da jih je moči samo oboroženim očesom natanko razločiti; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | skupaj. Gospa O'Niel je prinesla nekoliko živeža; Patricij se je oborožil z dvocevko in si obesil s smodnikom in svincem dobro |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | in svincem dobro nabasano lovsko torbo. Bôb se je tudi oborožil, Jon je vzel sekiro in motiko, mali Bil pa je |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka |
| Gozdovnik (1898): | takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči |
| Viljem Tell (1862): | Kuoni (napije Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen |
| Valenštajn (1866): | Tekla mu pomigne, naj ide, ter ga zapusti. Stotnik se obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti |
| Deborah (1883): | Lovre. Še zdaj ljubiš judinjo? Jožef (se obotavlja). Še zdaj! (Premolk. ) Lovre (prav mirno). Ti vidiš, jaz nisem |
| Ferdinand (1884): | sede v sredo med njega in redovnika. Ferdinand se nekoliko obotavlja; potem pa sede ter reče: »Iz Španjskega toraj ste! |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor na mléko gredó. — Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kmečki divjaki so, in nekteri starejih bi se gotovo ne obotavljali, če bi jim kdo rekel, naj me ubijejo. Kar nič |
| Pozhétki gramatike (1811): | Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet |
| Genovefa (1841): | sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup. |
| Valenštajn (1866): | angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se |
| Kuharske Bukve (1799): | golobam kreſe. Poloshi jih v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij goveje shupe, potręſi muſkat |
| Kuharske Bukve (1799): | nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene. |
| Kuharske Bukve (1799): | pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni, per ognu obrazhaj, pezi, inu s' putram inu jęſiham polivaj. Pezhene sloshi v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſih ſtvari, toraj tudi vſih shival; v' ſvoj prid jih obrazhaj, pa nikar jih ne terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne seIené in préden mushevni ratajo. V ſuhim urno semljo obrazhaj, bodi s drevéſam, ali s kopalam, ſej oveſ in drugo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | blo, ke bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rastejo, in jih v nekterih deželah tudi ze za predivo obračajo, in iz tacega prediva lepo in terdno platno delajo, ki |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mesca orje in seje; na travnike pa naj se vodé obračajo. Živinoreja. Ta mesec že teletijo krave in kobile žrebetijo, tudi |
| Napake slovenskega pisanja (1858): | v delavnem naklonu; se vé da se učeni poprijemljejo terpivnega, obračajo se po ptujcih. Vedno bi se moralo našim južnim bratom |
| Dragojila (1864): | boj z narodom, na kterega turški cari zastonj vso pozornost obračajo in toliko junaške kervi žertvujejo, da bi kdaj polomescu hlapčeval |
| Žalost in veselje (1870): | je dal Jaka svojim mornarjem potrebna povelja, kako naj se obračajo, da ne bi zadeli v plitvini na pesek, ko se |
| Mahmud (1870): | več. Rajše poslušajo koran, kot sveto pismo in rajše se obračajo proti Meki in Medini, nego proti Jeruzalemu, kajti od tamo |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | mnogo vojakov. Opazil je, da se vse oči na njega obračajo. Pristopi k eni gruči, kjer je stalo več njegovih znancev |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | naredi, to je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej |
| Slučaji usode (1897): | vidi, kakó jej trepečejo ustnice, kakó se nje mrkle oči obračajo k tlom, da bi njemu zakrila svojo presunjenost. Vse to |
| Pozhétki gramatike (1811): | ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bogaſtvo ne tvesejo ſerza, temuzh ga le v' dobre dela obrazhajo, ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sveſti gojitelji in voditelji ljudſtva , ki ga k vſimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vſim sa njegov zhaſni in vezhni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naſlie Novize pridno berejo, in njih nauke k ſvojimu pridu obrazhajo. Prizha tega je, de ſkorej vſaki teden kak kmetovavez k |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti |
| Deborah (1883): | zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka |
| Oče naš (1885): | otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni |
| Valenštajn (1866): | je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji „Oglasnik”, v kterem naj beró oklic družbe kmetijske |
| Občno vzgojeslovje (1887): | samohôtni pazljivosti in v refleksiji, t.j. kadar svojo pazljivost navlašč obračamo na kak določen predmet mišljenja. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi |
| Kuharske Bukve (1799): | njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi |
| Robinson mlajši (1849): | keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici |
| Kratkozhasne uganke (1788): | use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje viſsokóſti ſam doli vèrshe, katéri svunaj Bóga kaj drusiga obrajta. Ali kakú malu je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja obrajta. Goſpod fajmoſhter, kteriga je to slo sveſelilo, de ſe ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dosegli ; vedili so namreč, de prosto ljudstvo tó nar bolj obrajta, kar ne pozná, in to v nar veči časti ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro okovarja in v dobizhek obrazha ; drugi jih pa maIo obrajta in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so |
| Tine in Jerica (1852): | in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je |
| Oče naš (1854): | hotel v opravkih Filipa, nekega kmeta, obiskati, kterega je zlo obrajtal. Filipova hiša je stala na koncu jelovega gojzda, eno uro |
| Zlata Vas (1850): | Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta |
| Zlata Vas (1850): | Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so prišli |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi |
| Blagomir puščavnik (1853): | Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni |
| Tiun - Lin (1891): | sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! « |
| Robinson mlajši (1849): | popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil |
| Viljem Tell (1862): | trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki |
| Fizika (1869): | tujih surovcev in stvarjale so se spet velike države v obrambo ljudi. In akoravno je bilo tudi, zdaj še mnogo vojská |
| Trtna uš (1881): | ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez |
| Gozdovnik (1898): | manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora vodja tleči kakor prostak |
| Robinson mlajši (1849): | poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč |
| Zoologija (1875): | le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge |
| Tiun - Lin (1891): | Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko |
| Zoologija (1875): | za prav živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne, trepavicami obraščene drobne luknjice, po katerih voda vteka in zopet odteka, in |
| Ferdinand (1884): | z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino v sinji daljavi oni |
| Roza Jelodvorska (1855): | švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi |
| Roza Jelodvorska (1855): | dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v |
| Ferdinand (1884): | Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo |
| Ferdinand (1884): | vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega |
| Ferdinand (1884): | trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za vnanja, faktorja druzega produkta za notranja člena sorazmerju vzeti. (Obrat od 1.) Recimo, da je ad = bc. Razdelivši to jednačbo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in |
| Kemija (1869): | ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v razmerje postavljeni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor so števila dotične vrste s števili prve vrste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | isto ime kakor neznanka, in to v istem ali v obratnem redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števil sta obratno sorazmerni (verkehrt proportioniert), ali oni sta v obratnem razmerji (stehen im verkehrten Verhältnisse). To velja n. pr. o |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | bolj zreli in mikavni in pride kak klatovitez mem in obere terto? in kar njemu ostane, poberó njegovi oprodi? « »Sim se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pa še posebno grení, je to, da mu tat sadje obere. Pri tem je pa naj bolj žalostno to, da ljudje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | moke. Okoli S. Mihela, kader na ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe more tudi na hladnim narejati. 222. Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize |
| Kuharske Bukve (1799): | dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti. 170. Sholza rudezhiga grosdizha. Oberi pol libre rudezhiga grosdizha jagodze od pezlov, deni jeh v' |
| Kuharske Bukve (1799): | drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jęd |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno perje s vertnimi ſhkarjami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju plasiti, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prav doſti bi imel opraviti, preden bi vſe drévje obral. Ali moj preſherni abotnik ſe raji vſiga ſadja snebí, ki |
| Astronomija (1869): | oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. |
| Astronomija (1869): | solnca, pride dne 21. junija v mesto ktero imenujemo letno obratišče ali kres. Tu vidimo, da je severni tečaj N in |
| Zoologija (1875): | a in b, a to sta loka ad in bc, obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je postaviti v njegovem računu v glavni knjigi pod »credit«. Obratno pa je treba razhodke, kateri so v blagajniški knjigi pod |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | namreč ter pomnimo, da je število dnij s številom delavcev obratno, s številom m3 pa premo sorazmerno, vidimo takój, da sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | so števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zato, da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Število ostane neizpremenjeno, ako isto število prištejemo in odštejemo in obratno. a = (a + b) – b, a = (a – b) + b. 4.) Diferenca |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | leta, namreč 2%, tedaj enačba. § 150. Ako pa treba obratno določiti vrednost, katero je imel kapital pred toliko in toliko |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | Samo v nemškem jezici se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 30. dec. piše, da so zadnje dni se zopet začele obravnave o tem, kdo bode škof Ljubljanski. Na to pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | poslednji svoji seji, iz katere drugi pot povemo vse važneje obravnave, sklenil, da občni zbor družbe ne bode ta mesec, ampak |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list s podobami razjasnjene natoroznanske stvari in pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | in še tudi nasvet dr. Suppana, da naj deželni odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih |
| Genovefa (1841): | ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje |
| Genovefa (1841): | poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil |
| Genovefa (1841): | s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo |
| Genovefa (1841): | shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči |
| Maria Stuart (1861): | Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal |
| Valenštajn (1866): | čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le |
| Zlatorog (1886): | danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli |
| Pozhétki gramatike (1811): | okráshale. Sizer ſhe niſo med ſeboj ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar vſakim' k pridu je; Veſelje mu je tó. V obrása pótu kmet vdobi ,Svoj shivesh ino da Tud' méſtam ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Naj bo no, kadar mora biti! '' mi odgovori bolj prijasniga obrasa. Kaj pa ſe je tretji dan sgodilo ? me bojo moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in nar bolj koriſtniga ſposnati moram, ne ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin |
| Divica Orleanska (1848): | take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno |
| Stric Tomaž (1853): | ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest |
| Blagomir puščavnik (1853): | ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam |
| Ferdinand (1884): | sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala, inu moj Jeſus je njemu njegove ozhy ſatisnel, ter |
| Kratkozhasne uganke (1788): | 14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe ossolene shuke kuhajo, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade sa roko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mi ſe sèmla napaja: on leshy s' obrasam na semli v' ſvoji kryvi s' ràspętmi rokami, kakôr de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal s' obrasam ſe vershe, ino ſhe perſerzhniſhi je molil: „Ozhe, ljubi Ozhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njem ſtojità ozhe ino mati shaloſtna ino s' vdertim bledim obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke |
| Stric Tomaž (1853): | obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo |
| Čas je zlato (1864): | dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala |
| Ferdinand (1884): | Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem |
| Ferdinand (1884): | Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega |
| Ferdinand (1884): | mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder |
| Robinson mlajši (1849): | bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so |
| Gozdovnik (1898): | tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je |
| Gozdovnik (1898): | poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k |
| Gozdovnik (1898): | je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne |
| Rudninoslovje (1867): | proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os |
| Kemija (1869): | si mi to stvar samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti |
| Bolna ljubezen (1874): | rdeča ustca in rožnata lica. Naenkrat se je oživel divni obrazek, obrvi in trepalnice so se gibale, solzno oko je zrlo |
| Mlada leta (1875): | pokazala mi je to divjo vrtnico in obrnila k meni obrazek. »Da, komtesa! « In šel sem trgat ono cvetje. A bilo |
| Gospa Amalija (1875): | čarobno oko na me ter se mi smehlja njen angeljski obrazek. In te sanje me delajo srečnega. |
| Valovi življenja (1877): | poznal do tedaj. Bil je nježen, ali vendar ostro zrisan obrazek; v deviškem cvetji še, ali vendar s tistimi potezami, s |
| In vendar —! (1878): | Ali vendar — tu je bila! Na mahu je sedela, in obrazek ji je bil silno bled. Danes pa sem bil čisto |
| Gospod Janez (1884): | tem je opazil Peter, da ima spremljevalka njegova krasen, mlad obrazek in oči, o katerih se mu je dozdevalo, da žare |
| Od pluga do krone (1891): | je črna ciganska kri, ko je pa zapazil Poloničin mili obrazek, vzbudila se mu je divja ciganska strast po — zlatu. «To |
| Gorski potoki (1895): | Začetek je! — sem si mislil, ko sem zagledal rdeči, prijetni obrazek kmečke deklice. Prijazno se mi je nasmehnila, prijazno mi odzdravila |
| Vinjete (1899): | stol, da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli obrazek, kakor izsekan iz mramorja. Marko pa si je pogladil svoje |
| Gozdovnik (1898): | jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe boſh ranil, to je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad, kakor v' tih isglédih, je me fais me |
| Pozhétki gramatike (1811): | se forment l'esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo |
| Pozhétki gramatike (1811): | se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh |
| Rudninoslovje (1867): | imenujemo trdotno lestvico (Härteskala). Vsaka rudnina v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali nobene za |
| Rudninoslovje (1867): | lestvici stoječe, ali nobene za sebó. Živec n. pr. more obraziti vseh 5 rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | četrte stopinje jeklena ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi |
| Rudninoslovje (1867): | rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z njo obraziti a ktere obrazijo njo. Ako n. pr. vidimo, da ta |
| Rudninoslovje (1867): | sedme stopinje se tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prave nravstvene sovršenosti, to je zavisno od stopinje njegove duševne obrazovanosti, njegove razumne spoznave. Z vkupnim delom se je človeštvo polagoma |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje; 3. da vzgojitelj prav umeva ono človeško sovršenost, po kateri |
| Občno vzgojeslovje (1887): | spretnosti imenitneji, nego polnočutnemu; usposobite ga, da more svoje duševno obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s |
| Občno vzgojeslovje (1887): | s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poslopja med seboj razdelili. Vsi opravljajo svete opravila po svojim obredu na enkrat. Kakšno čudno šumenje ! eni šeptajo , drugi kričijo, veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so jo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po |
| Tine in Jerica (1852): | bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli |
| Pozhétki gramatike (1811): | dopasti Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | da je naše ljudstvo pobožno, da so Slovenci dobri kristjanje. — Obrekovati jedniga jediniga človeka že ni prav, koliko krivejši je po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi |
| Deborah (1883): | da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej |
| Gozdovnik (1898): | Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat |
| Zlata Vas (1850): | potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa zgubilo ali pa ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pred toliko in toliko časom in to oziraje se na obrestne obresti, t. j. iz končnega kapitala početni kapital izračunati, ondaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od obrestne mere in dobička, dalje od tega, ali se po dotičnem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 % skonta? 27. Nekdo naloži 3485 gl. po 4 % na obrestne obresti; na koliko bode narasel kapital v 3 letih? 28. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1234 gl. v 7 letih, ako je po 4 % na obrestne obresti naložen in se obresti poluletno kapitalizujejo? Tu treba vzeti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | plačal vsako leto po 200 gl. in se računa 4 % obrestnih obrestij? 29. Trgovec plača za neko blago 1/2 % senzarije vred |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. je bilo vrednih pred 12 leti, ako se računa obrestnih obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Kolika je gotova vrednost te ponudbe, ako se računa 5 % obrestnih obrestij in celoletno kapitalizovanje? 81. Neko blago se je kupilo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Nekdo si izposodi 1200 gl. ter plača na račun 5 % obrestnih obrestij in dolga koncem vsacega leta po 100 gl.; a |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga |
| Zlata Vas (1848): | tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani |
| Zlata Vas (1848): | Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v koliko letih dá kapital po 3 1/2 % prav tiste obresti? 6. A ponuja za neko hišo 8850 gl. v gotovini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6 % prav |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33 1/3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih po 4 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá v 3 letih po 4 1/2 % 60 3/4 gl. obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. 140 gl. obrestij |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | na leto? 5.* Neki kapital dá po 4 % 321 gl. obrestij na leto; v koliko letih dá kapital po 3 1/2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Kateri kapital narase v 5 letih s 5% prostimi obrestimi na 2000 gl.? |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ko se mu je denar povrnil, iznašal je kapital z obrestimi vred 1619 3/4 gl.; kedaj se mu je kapital povrnil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | judih? ” „Dve sto sestércij,*) po petdeset od sto in z obrestmi od obresti — brezvestnemu oderuhu Efraimu. ” „Kakšno varščino si mu dal |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | današnji dan mi je rekel priti in mu posojilo z obrestmi verniti. Ali veste zdaj, kdo je tisti gospod? Gospod gore |
| Gozdovnik (1898): | posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | najde, en, al tudi 2. zhevla globoku, tiſto odshagati, lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod |
| Kuharske Bukve (1799): | kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is pomoranzh, ga prav mehko ſkuhaj, prezędi na ſitzi |
| Kuharske Bukve (1799): | namashi vkuhanja ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | trohneti, slabeti, in umirati. Če vprašaš, kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da nar boljši čas zato je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | češpljam, češnjam i. t. d. severhi prikrajšajo; in ko se obrezujejo, naj se obrezujejo od spodaj gori,da se rane lože |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | obrezovanjem se terta lahko za več let skazí. Terte se obrezujejo spomladi tistikrat, kadar še muzga ni v tertah, nar boljši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | kar je namenjenega za obrast. Tudi vinske terte naj se obrezujejo pred muzgo, in vse take dela so pred muzgo boljši |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | t. d. severhi prikrajšajo; in ko se obrezujejo, naj se obrezujejo od spodaj gori,da se rane lože zacelijo, in tudi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | let zaporedoma se zgodilo, bi terte oslabele. Pred zimo nekteri obrezujejo, pa take terte se pozimi po debelem sveršu vode napijo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | presadé, in zorijo mesca kimovca. Če se okopujejo, trebijo in obrezujejo, so lepši in bolj polne. Kadar so take rudeče malíne |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | zobljejo, Noe, da delajo iz grozdja vino in Noetovka, da obrezujejo trtjè. |
| Očetov greh (1894): | Janez in oba hlapca. Mati, Nežika, dekla in pastir pa obrezujejo na drugem konci repo in korenje. Ostra burja piše preko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu |
| Fizika (1869): | gotovo ni tako daleč, kakor je od niže ležečega morskega obrežja. Zračni slop, ki tlači na tlakomer, je tedaj tim krajši |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidimo, kako se neznano počasi vzdiguje del Schwedskega in Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav |
| Tiun - Lin (1891): | Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina prebivalcev celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti Evropejcem in |
| Gozdovnik (1898): | dokler pride prokurator, kteremu sporočim, kakor hitro se povrnem z obrežja. « Alkald povabi navzočne, naj sobo zapuste; zaklenivši jo, uzame ključ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki |
| Tiun - Lin (1891): | No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj |
| Botanika (1875): | in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje |
| Tiun - Lin (1891): | je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni |
| Tiun - Lin (1891): | na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu |
| Gozdovnik (1898): | da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro |
| Zlata Vas (1850): | v resnici Ožbetovo ravnanje. Župan Ožbe pa ljudém, kadar so obris ogledovali, reče: »To še ni nar večji korist; še za |
| Zlata Vas (1850): | opravljeno, stopi Ožbé med može ter reče: »Vsi dobro poznate obris naše srejne, kakor ga je šolmojšter Janez Vesel s svojimi |
| Zlata Vas (1850): | vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil pa viditi vsak |
| Zlata Vas (1850): | joh je imel velikost eniga štirivogljatiga palca. Ko je bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni |
| Blagomir puščavnik (1853): | najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu reče s veselim glasom: ”to |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | na njivo vozita. Da bo vsak to bolj razumel, damo obris prav napravljenega gnojníšča. Številki 1. 1. kažete jarek za kapníco |
| Gozdovnik (1898): | Pri sebi imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo |
| Gozdovnik (1898): | daleč nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni |
| Zlata Vas (1850): | cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil pa viditi vsak kosček zemlje, vsaka pot, vsaka |
| Blagomir puščavnik (1853): | Kako nalanjko so pač visoki stolpi (turni pri gradu) v obrisu zadeti! Tukaj je grajski vert, tukaj dvorišče, na kterem sim |
| Astronomija (1869): | zvezd omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da |
| Tine in Jerica (1852): | sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa |
| Sacrum promptuarium (1695): | leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Gnoj, ki iz rane teče, je treba večkrat čez dan obrisati in rano čediti, da se bolj naglo celi. Kedar gnoj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | potem se mora pa s slamo otreti ali do suhega obrisati. To se mora vsake 2 uri zgoditi in tudi še |
| Zoologija (1875): | so pokrita s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor prah obrisati. Na glavi sedé velike mrežaste oči, zatem tipalnice različne podobe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje |
| Rudninoslovje (1867): | izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest |
| Sacrum promptuarium (1695): | poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in petdeset le na pol zrelih renklodiških sliv z ruto obriši in skozi in skozi z iglo nabodi; potem jih tri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Kumare okisane. Kumare z ruto dobro obriši, potem v steklene posode deni, perdeni pa bera, višnjeviga perja |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo |
| Oče naš (1885): | Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize |
| Na Žerinjah (1876): | svojo pozdravilno ceremonijo. „Dobro jutro," odkima in zategne svoj zalo obriti obraz v prijazne gube, iz katerih pak je bila neka |
| Marjetica (1877): | kako je pipo tlačil, kako mu je tičalo pokrivalo na obriti glavi, pa kako je slonel na desnem komolcu, mislimo, da |
| Vanda (1888): | Glovackega v črni suknji. Gosti, črni kodri so mu robili obriti podolgasti obraz z orlovim nosom. Mirne rjave očí so še |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | mrgolelo pri delu. Dobro jim je pristojala turška obleka, gladko obriti obrazi pa so kazali neko ponosnost in odločnost. Vendar so |
| Razne dela (1870): | Pravi brivec. Ak imam ko Filister term Si brado clo obriti, Mi mora prej ta gosti germ Še šal dovolj zbuditi |
| Šaljivi Slovenec (1884): | ter grem po vseh sobah, kričeč: »Gospôda, kdo se da obriti? « Tako sem jih namazal dvanajst in vsakemu sem rekel, da |
| Postillion d'amour (1887): | jednokolesnem vozičku, hotel je Evropcema izkazati čast, dal se je obriti in umiti, zamenil je kulijsko srajco in hlače od plave |
| Očetov greh (1894): | genil vzbruh materine ljubezni. »Oh, kako si vzrasel! Pa — Janez — obriti se moraš! Koliko bodeš gorši! « hiti ona in se ne |
| Kotanjska elita (1898): | bi se prepričal, ali se bode treba morda še nocoj obriti. Gospod Štipko, ki je bil v tem tudi odložil svoj |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka |
| Robinson mlajši (1849): | ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko |
| Maria Stuart (1861): | kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo |
| Viljem Tell (1862): | na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda |
| Ferdinand (1884): | zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več |
| Zlatorog (1886): | Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest |
| Zlatorog (1886): | skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V |
| Revček Andrejček (1891): | povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to |
| Gozdovnik (1898): | bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K |
| Gozdovnik (1898): | ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz |
| Gozdovnik (1898): | sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila |
| Gozdovnik (1898): | ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko |
| Svetinova Metka (1868): | malo svoje Metke! Z bogom Dorko! — Še enkrat se jej obrnejo oči v nekdanjega ljubčeka potem se za vselej zapró. — Imela |
| Svetinova Metka (1868): | Molčé te bodo poslušali, z glavo majali, a potem se obrnejo v stran ter pojdejo dalje po svojih opravkih. A jaz |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej po ribi |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | ne li? « Zdajci se oči vseh poslušalcev od pripovedovalca Lisa obrnejo z jarka v dòl k mestu, ker od tam se |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | popadalo več nemških jezdecev raz kónj, drugi z Engiskalkom se obrnejo in ubegnejo v tabor nazaj, kjer se začne vrišč, vpitje |
| Senanus (1892): | iskati drage déklice, dokler je ne najde ... Hipoma se mu obrnejo misli drugam. Kakó strašno je dolgočasno v tej pisárni! To |
| Obljuba (1894): | Vrata zaškripljejo, težki koraki se zaslišijo v veži. Vsi se obrnejo proti durim, in kakor iz jednega grla zazveni veseli vzklik |
| Turki na slovenskem Štajerskem (1894): | ondod vihrajo v Planino in dalje do Šmarja, potem se obrnejo črez Lemberg v Rogatec in pokončavši za seboj vse, razlijejo |
| Svatba na Selih (1894): | radovednost. Hlapec izpreže konje in jih odvede v hlev, drugi obrnejo sani in jih zapeljejo prav pred vežo. Na smrekovih vršičkih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša |
| Spomini (1860): | besedo in pravim: "Ravno tista ciganka (pri teh besedah se obrnem k Janezu) ga je napeljala k ubitju. Vedela ga je |
| Nemški valpet (1867): | da ne bi jaz umora na vesti imel! Potem se obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi, naj mi |
| Nemški valpet (1867): | ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi |
| Šaljivi Slovenec (1884): | na enkrat zaslišim z nekega okna: Phisk! — a kho se obrnem, spet drugje: Phisk! — in kho se obrnem tje, spet od |
| Dóra (1885): | svojimi zvestimi, pametnimi očmi in mi liže roko. Potem se obrnem in se počasi napotim proti domu. Vari ni veselo poskakoval |
| Sama svoja (1895): | prvi dan, da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker |
| Roman starega samca (1895): | presunjeno. Bila je videti kakor podoba angelja tolažbe. Hlastno se obrnem od nje in metem žličico po kozarcu, kamor sem bil |
| Roman starega samca (1895): | jaz ji ne pustim. »Tam so vrata,« rečem in se obrnem od nje. Jeden trenotek, in ni je bilo v sobi |
| Slučaji usode (1897): | nekaj pomišlja. Dà, John je prava oseba; do njega se obrnem, pravi si potem natihoma. Poskusimo, najlepša prilika mi je dana |
| Pozhétki gramatike (1811): | viſoko rojen, vunder nimafh pravizo druge sahizhovati. 11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preroki. Ti ſo vrédni de ſhe sdaj poſebno va-nje ozhi obernemo. Bog ſe je po njih zhaſtitiga rasodéval, ino ſoſebno s' |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a – b) – c, 13 – (4 + 5 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja |
| Robinson mlajši (1849): | izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se tudi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v |
| Viljem Tell (1862): | Tell. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne vidiš, kam ga pelje pot njegova! Paricída stopi |
| Gozdovnik (1898): | in beli možje dajo ime Rdečih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako |
| Robinson mlajši (1849): | kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greha ſvojga satajeina, skus katiriga ſe je biu od tebe obernou, pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe |
| Genovefa (1841): | in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to |
| Maria Stuart (1861): | topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila? |
| Svetinova Metka (1868): | na jug. Nisem imela ne brata ne sestre, zato sta obrnila roditelja name vso ljubezen. Imela sem obilo vsega, česar mi |
| Gospod Janez (1884): | onimi! « dejala je vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila majhno roko |
| Gospa s pristave (1894): | zato sem izkušala od druge strani pripraviti očeta za pomoč. Obrnila sem se tudi do bratranca Giovannija v Pavijo. Vedela sem |
| Trojka (1897): | zgenila je knjigo ob kazavcu, prikrila zehanje z roko in obrnila se vprašaje, kaj da pomeni pohod. Gospod Majer si je |
| Ženitna ponudba (1897): | tedaj ga je hipoma spoznala. Bil je nekdanji Rožičev knjigovodja. Obrnila se je v stran in zbežala je naglo po stopnicah |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | kamniškimi planinami, že sta mlada grajska jahača jezdila z dvorišča. Obrnila sta se najprej po dolini in za samostanom izginila v |
| Kotanjska elita (1898): | skoro jezno pogledal Travnovko, ki je bila v istem hipu obrnila oči k njemu. Takoj je zapazila, kaj se godi v |
| Gojko Knafeljc (1899): | kmalu pri vozu. Videti je bilo, kako se je gospodična obrnila, iztegnila roko proti njemu, kako jo je ta takoj nesel |
| Kvišku (1899): | ozrl radoveden šetavec ali predrzna gospica vanj, pa se pomilovaje obrnila proč in stopila bliže svojega spremljevavca, kot bi hotela reči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od |
| Tiun - Lin (1891): | ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin |
| Zlata Vas (1848): | očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj |
| Sosedov sin (1868): | pri srci in se je vendar pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se jej |
| Verske bajke na Dolenjskem (1881): | prvo uro hoda sva potrebovali poltretjo uro. Potem se je obrnilo na bolje. Ko sva prišli do srede hriba, so mi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | videl ali ne videti hotel. Do leta 1747. se je obrnilo to na bolje, kajti mestni očetje so položili lehko do |
| Od pluga do krone (1891): | ni res tako! Ali se nam ni v cesarstvu vse obrnilo na bolje, odkar je zavladala Marija Terezija po svojem očetu |
| Od pluga do krone (1891): | me je k sebi in tedaj se mi je mahoma obrnilo na bolje. Ko sem že okolo štiri leta nosil rjavo |
| Na krivih potih (1893): | za njo ter premišljal, kako se mu bode sedaj morda obrnilo na bolje. Malki pa je bilo neizrečeno hudo pri srcu |
| Gospa s pristave (1894): | in podpirali drug drugega. Virida je opazila, da se je obrnilo mnogo na slabše, zlasti pri gospodih, kateri so bili mnogo |
| Stari dolg (1897): | zunaj in potegnil za seboj: »Poslušaj, dekle: slabo se je obrnilo. Udaj se v voljo božjo! « »Oh, da bi le ozdravel |
| Gojko Knafeljc (1899): | navadno vodi zopet v – gostilnico! Koliko bi se prihranilo in obrnilo po potrebnejših potih, ako bi se znal človek ubraniti izkušnjave |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto obernimo, Hæc vox capitis ſanitas corporis t govory en ſveti Papesh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza. Lubesnive duſhe! obernimo mi tukei naſhe ozhy na naſhiga v' molitvi na ſvoimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vplodita, De v nji zèrno se vmnoži! Oko v zemljo obernímo; Ž njo se dôbro soznanímo , Ona naj nam mila bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet k naši obertniski razstavi, ktera |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino pravite: „Z vami grève k vašim ljudem. “ Noema reče: „Obernite se, hčeri! čimu pojdete z menoj? Sej vama ne morem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' nam vpye: Averte oculos tuos, ne videant vanitatem. Prozh obernite vaſhe ozhy, de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtjani vam ſe milu ſtury pèr saſliſhanju letę Evangęlſke perglihe, oberníte jo sdaj ſamy na ſę. Vy ſte leta v'hiſhi |
| Oče naš (1854): | pomagaš tudi mojo dušo otéti in ji mirú ne daš. “ „Obernite se k Bogu; samo on Vam zamore dušo oteti, samo |
| Lohengrin (1898): | Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih |
| Sveti večer (1866): | veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši stari: Kjer je največa sila, tam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj |
| Mlinar in njegova hči (1867): | zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko |
| Ferdinand (1884): | Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata |
| Divica Orleanska (1848): | smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši |
| Roza Jelodvorska (1855): | veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že |
| Mlinar in njegova hči (1867): | satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne). |
| Gozdovnik (1898): | smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva |
| Robinson mlajši (1849): | skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje |
| Divica Orleanska (1848): | položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne |
| Tiun - Lin (1891): | pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi |
| Botanika (1875): | iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | koker de na iglo tiga magneta pogledajo, kam je tiſta obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo |
| Divica Orleanska (1848): | in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d |
| Zoologija (1875): | pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in |
| Zoologija (1875): | za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno |
| Astronomija (1869): | vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena stran zemlje razsvitljena in greta, in krog, potegnjen okoli in |
| Astronomija (1869): | mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času |
| Astronomija (1869): | solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. junija; pri tem |
| Astronomija (1869): | s položajem v T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu hiti sa nym; sakaj ozhy te- ga Goſpuda ſo obernene na te pravizhne, inu nje gove usheſa sa nyh molituv |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhe ozhy k'njemu obèrnili, kakor jih on k' nam obernene imá, my na drugiga ne gledamo, kakôr na ſtvary, katęrih |
| Kuharske Bukve (1799): | veliko ponvo ali koso, ga sbęli, pokladaj krofe notri okoli obernene; pa ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je |
| Gozdovnik (1898): | Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſhirokiga in kodIjátiga ; rogov ne predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih |
| Robinson mlajši (1849): | ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | vrh drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko |
| Fizika (1869): | vseh drugih točkah predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja |
| Mineralogija in geognozija (1871): | včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč; kuhanje pa s cukram potresi, in na mizo daj. Jabelčno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peči počasi peci. Ko jo iz nje vzameš, odloči popirni obroč od nje, deni jo v skledo ter jo z drobnim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno |
| Astronomija (1869): | se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A |
| Astronomija (1869): | ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa |
| Astronomija (1869): | Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang, 238. Obzor, Horizont, 252. — pravi, wahrer |
| Astronomija (1869): | ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa le oboroženemu očesu, in sicer v zeló raznih |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | je šel Kanarček tudi ž njimi. Privezali so kletko na obroč strehe in ptiček jih je kratkočasil ponavljaje svojo ljubeznjivo pesmico |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs pa sa |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | narede, prepleti, z ubitimi jajci pomaži, na plehu s popirnim obročem preveži in v pohlajeni peči počasi peci. Ko jo iz |
| Fizika (1869): | se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj da je zemlja oplošnjena (primerjaj |
| Astronomija (1869): | ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko obročev, in sicer 5 ali 6; kterih sta dva temna, drugi |
| Astronomija (1869): | obroč, ki pri tanjšem opazovanji kaže, da obstoji iz 2 obročev, **) je, kakor tvarina premičnice same, trdo telo |
| Kuharske Bukve (1799): | Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade |
| Kuharske Bukve (1799): | 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe |
| Zoologija (1875): | mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se |
| Astronomija (1869): | okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor |
| Astronomija (1869): | dveh stoglah, ki ste na oblinih tečajih PP' v mednem obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi |
| Zoologija (1875): | dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo |
| Genovefa (1841): | grojsdje in s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje. Dôbro drevó zhem tedaj biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | In kjer kaka ſorta ne tékne, pa druga toliko bólj obrodi. 9. „Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po bolj dolgi ſkuſhnji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodi v ſuſih in mokrih letih v zhaſih vſe drugazh, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rojáki v pridnoſti in „kupzhii ſkuſha in ſilno rodovitna semlja obrodí „is serna 40 — 60 sernov in vezh lét je ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rada pada, in pa kér po Koroškim res tnršica zlo obrodí, kakor je to tudi po gorenski strani krajnske dežele nad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda obilno obrodí. Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in |
| Genovefa (1841): | s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilniſhi ſad obrodile. Vſe take rezhi je ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je |
| Fizika (1869): | samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se hitro razcvetale. Ljudje so zdaj bolj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je bilo imenja takrat, ko se je začela trgovina ali obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah |
| Kemija (1869): | stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še |
| Kemija (1869): | Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | od pravil; toda te družbe, ki nam do zdaj še obrtnih statistik podajati ne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s tem, da je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične akcije zavejo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima |
| Kupčija in obrtnija (1872): | vpeljati, brez kterega kupčija danes ne more več shajati. Vsa obrtnija in vsa kupčija bi danes obstala, če bi od tistega |
| Kupčija in obrtnija (1872): | naredil. Dasiravno tudi rokodelca med obrtnike štejemo, vendar je prava obrtnija le v tovarnicah (fabrikah) doma. Rokodelec izdeluje blago bolj v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tkanin iz Evrope v vzhodno Indijo. Na Angleškem je bombažna obrtnija komaj kakih 200 let stara, pa kako se je v |
| Kupčija in obrtnija (1872): | Koroškem precej veliko domače obrtnije. Na Švicarskem se je domača obrtnija lotila celo sestavljanja ur iz tistih posameznih urinih delcev, ki |
| Kupčija in obrtnija (1872): | leta 1706. iznašel. Od tistihmal do danes se je ta obrtnija po celej Evropi razširila. Porcelan se dela iz tako imenovane |
| Kupčija in obrtnija (1872): | enega otroka 2200 prejinih niti presti! Najbolj je pa bombažna obrtnija napredovala, ko so se predilne in tkalne mašine začele s |
| Kupčija in obrtnija (1872): | XXII. Stroji (mašine) in fabrike. Obrtnija je začela bolj in bolj iz ročnega dela prehajati na |
| Kupčija in obrtnija (1872): | se je kupčija više vzdignila; da so se železnice, kterim obrtnija največ vože daje, na vse strani razpeljale. Fabrike so vzdignile |
| Kupčija in obrtnija (1872): | delcev, ki se po fabrikah izdelujejo. Strah, da bo domača obrtnija po fabrikah prej ko slej potlačena, je prazen strah. Kmet |
| Kemija (1869): | preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | onim, ki rabijo otroke pod 18 leti pri vlačugajočih se obrtnijah (pri vrvoplescih, muzikantih, izstavljalcih, zvirivi, slepivcih itd.) — Ako se zapazijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne |
| Botanika (1875): | le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali obrtnika terjati. Semkaj spadajo menični in drugi dolgovi, katere ima poplačati |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razločevati, kdo je dolžnik, kdo upnik. Vsak, ki od trgovca (obrtnika) kaj prejme, ne da bi mu zato kaj dal, postane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine |
| Kemija (1869): | tako rekoč natura sama destilovala. Zato jo rabijo zlasti nekteri obrtniki, ki čiste vode potrebujejo, na pr. barvarji, perice i. dr. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1863): | List 1. Tečaj NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | List 1. Tečaj XXXVII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | List 1. Tečaj XXXVIII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | List 1. Tečaj XXXIX. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | List 1. Tečaj XL. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zlate, sreberne ali bronaste svetinje in pohvalne pisma podarilo. Vodstvo obertniskiga družtva je svetinje na Dunaj poslalo, de bodo tamkej imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden pa vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v Ljubljansko razstavo poslane izdelke, zlate, sreberne ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga zbora obertniskiga družtva v Gradcu 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo čast zgodila, svoje izdelke v cesarsko naberko poslati. Veliko obertniskih rečí smo k temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte ſe v poſlédnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ bode prav poduzhilo. (Dalje ſledi. ) Koga ſo drushbe sa obertnoſt *)? Kaj je njih namen ſploh in koliko dobriga ſe ſme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vredniga, de bi jim pokasali: kaj pridnoſt, zhlovéſhki um in obertnoſt ſtoriti samore. Sakaj Amerika, tiſti veliki del ſvetá, v kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta tam umetna pridnoſt in zhlo„veſhki um kmetijo in obertnoſt v tako kratkim „zhaſu povsdignila. Ako mi ravno ni mogozhe |
| Kemija (1869): | ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude |
| Kemija (1869): | more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo |
| Kemija (1869): | niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna |
| Botanika (1875): | vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pokrita z velikimi ščiti; tudi nad očmi imajo ščitke namesto obervi. Ravno tako jim zakrivajo ščitki ves vamp, spodnjo stran repa |
| Jerica (1859): | iz sobe. Zdravniku pa se lica rudečijo in se kerčijo obervi, pa zopet se ne sme iztogotiti, kakor bi se hotel |
| Vetrogončič (1860): | je izpraševala, in kako sramožljivo mu je včasi pogledala pod obervi. Ni ji zameriti, da ga ljubi, ker lep gospod je |
| Domen (1864): | nič odgovarjal; čelo pak se mu je vedno gerbančilo in obervi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekla videli |
| Domen (1864): | ki ga ni mogel videti, da ne bi bil zvlekel obervi in zgerbančil čela. Enake misli so blodile ubogemu Domnu po |
| Razne dela (1870): | para ni bilo, Ilionéja je tem supruga edinca rodila. Tikam obervi predre korenínico oka mu tako, Zenica steče de koj in |
| Razne dela (1870): | ga ljudstvu če Pokazati v obhodu dičnim, Zdaj ojstro knez obervi pnè, In molk ukaže govoričnim. In reče: Zmaja, ki ta |
| Razne dela (1870): | stanice do stanice podí. Tak se mu za miglej stisnene obervi v hujši britkosti zopet odprejo, in komaj zor prihodnjiga dneva |
| Razne dela (1870): | O djanju tim se Sava ne zbudí, Le strese se, obervi v lok zavihne, In "Jezus Jezus" dvakrat milo zdihne. Devica |
| Svetinova Metka (1868): | žarek. Velike črne oči so se čudno odlikovale od belili obrvi in od belih gostih las, ki so ji gledali iznod |
| Antonio Gleđević (1873): | je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so se mu zožile in povzdignil je srdito roko. »To |
| Gospod Janez (1884): | A lice njegovo ni bilo bledo in izpod gostih črnih obrvi je zrlo dvoje prijaznih, sivih oči. Na glavi je nosil |
| Križ na poti (1891): | njih vzroke, pri čemer óni časih prikima, nateza in gubanči obrvi, češ, da je s tem zadovoljen, z ónim pa ne |
| Od pluga do krone (1891): | vino v želodci, že se mu tudi spanec obesi na obrvi, ki bodo vedno težje in težje. Vpričo tebe ga bode |
| Na krivih potih (1893): | še le sedaj natančneje v obraz. Opazujoč jo, stisne hipoma obrvi skupaj, kakor bi se hotela česa domisliti. Zdela se ji |
| Dušne borbe (1896): | oči, ki so se tako prijazno vanjo ozirale izpod gostih obrvi in visokega duhovitega čela. Ker je bil Franjo silno podoben |
| Vinjete (1899): | otroško hudomušen izràz ... A v hipu so se mu skrčile obrvi, pogladil se je po laséh in sèl mirno na svoj |
| Vinjete (1899): | ti dam najlepšo rožo iz svojega vrta. « Pera je povzdignil obrvi, popraskal se pod nosom ter privolil. »Vrag védi, – lomil sem |
| Moč ljubezni (1865): | pekočih srčnih ran. Tudi v lepem črnem očesu pod gostimi obrvmi razodeva plamteči ogenj, ki žge v njegovim notranjem, se razodeva |
| Antonio Gleđević (1873): | pogledal na svojega prijatelja, je bil ta ginjen ; proga med obrvmi se je mu bila izgubila, in bliščeče so se mu |
| Ljubljanske slike (1879): | z vso umetnostjo oblačenja, s tujimi zobmi, barvanimi lasmi in obrvmi in gladko kožo, kar jo vsak dan veliko dela stane |
| Stari dolg (1897): | ugajalo. A še veliko manj Reclju. Možiček je strigel z obrvmi, če ga je le srečala usiljenka z Jelovega Vrha. Nobene |
| Stari dolg (1897): | je pa živa nesreča, verjemi. « Zopet je Recelj blisketal z obrvmi kar najspretneje. Mladi Prašnik je molčal in začel premišljati... Huda |
| Stari dolg (1897): | Tako je! « Recelj je nehal in dvakrat trikrat pomignil z obrvmi. »Toda oče, veste-li, kaj je ljubezen? « vpraša ga Andrej mehko |
| Vinjete (1899): | kaftan, in njegove drobne vodene oči so zamežikale pod sivimi obrvmi. »In ti Rado, jo ljubiš ... Ne laži, kristjan! « »»Kakó bi |
| Vinjete (1899): | prsih? – ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvmi in krvavim jataganom ob pasu? – v južnega pevca s sentimentalnimi |
| Kvišku (1899): | lice v resne poteze, s silo nagrbančila gladko čelo nad obrvmi, malo pomolčala, potem se zopet razvedrila in malomarno odgovorila: »Tako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stanovanje od stanovališč afrikanskih strelcev in je bil z drevjem obsajen pa Adonu posvečen. Veselih korakov je stopal sredi svojih morivcev |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo ali Zapudje ali po današnje reči Goriško, Teržaško, notrajnje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | svojo željo, da bi radi imeli kako knjižico, ki bi obsegla kratek, pa prav razumljiv poduk o marsikterih bolj važnih rečeh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in |
| Blagomir puščavnik (1853): | dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se |
| Pozhétki gramatike (1811): | priſhel na miſel ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino zhednoſti pridemo. „Blagor shaloſtnim, oveſeljeni hodo. “ Ta Jesuſova beſeda obſeshe ſizer vſe, kteri voljno terpé, slaſti pa tiſte dobre duſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pripravna. Ta drushba, ktera je od naſhiga ſvetliga zeſarja poterjena, obſeshe tri deshele; namrezh Shtajerſko, Krajnſko in Koroſhko. V Gradzu je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | savoljo tega bi mogla ta obzhina, ki okoli 50 oralov obſeshe, 100 krav ſkosi zelo leto, ali pa 200 ſkosi pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha in ſozhivje. Tretja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti, de gmajna, na ktéri ſe snajdeva, okoli 50 oralov obſéshe. Jeſt: |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | ſe tako hrabro branili, da ſo kriſtjanje to meſto dolgo obſedali. Sato je tudi grof Smagomir dalj, ko je miſlil, od |
| Biblia (1584): | bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil od Sludia obſeden, ta je bil ſlép inu mutaſt. Inu on je njega |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri je bil ſlęjp, inu mutaſt: inu on ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da so se s svojimi generali in |
| Gozdovnik (1898): | ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | miloval to ženo in hčere njene. Kaj pa je bil obseg današnje pravde, h kteri je privrelo mnogo ljudi? Popisali jo |
| Fizika (1869): | zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko, samo |
| Fizika (1869): | ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred oči postaviti njegovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh listih, bomo poslovenili svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Občine pelje, lahko razločiš, ker zmed vseh hiš zavolj posebnega obsega veličansko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se |
| Botanika (1875): | edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 Oddelek dvokaličnic obsega največ in najbolj važnih rastlin, ktere kale z dvema ali |
| Botanika (1875): | raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko spoštovanje in ponižnost do neskončnega, ljubezen in zaupanje do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugim ali širjim pomenu vzete. Letá gornji del Ilirije je obsegal dežele, kterim dandanašnji ob kratkim Slovenija pravimo. Zgornja Ilirija ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | zvezek 1 gold. 50 kr. nov. dn. Saborski dnevnik bode obsegal kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega dela je predplača |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | govor, kterega po ustavnem običaji osnova ministerstvo, je med drugim obsegal sledeče točke: Moji vladi — je rekel — je prva naloga, utrditi |
| Gozdovnik (1898): | Ta rob je obsegal kakih trideset do štirideset četrtnih črevljev prostora, z veliko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | predplačo na „Spise i dnevnik” sabora hrvatskega letošnjega, ki bojo obsegali vse, kar je bilo predmet onega sabora od konca do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | ki bojo najkasneje do konca januarja na svitlo prišli, bojo obsegali 4 zvezke, vsaki okoli 20 pôl. Cena jim je 6 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Tomka; delo je posvečeno gosp. ministru grofu Thunu in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bilo seleno, ino veſ travnik s' pervim' ſpomladanſkimi zvetlizami preſivno obſján. „Kako lepo jaſno vreme je doneſ! sazhne Mariza rezhi; in |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kako lepo je naſh selen travnik s'belim, majhnimi zvetlizami obſján; nizh drugazhi, kakor s' svesdami ponozhno nebó, ga je veſelo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi zeliši. Za kočo se je razprostiral |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše |
| Zoologija (1875): | Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dolinah , jarino pa ravno toliko posnéji. 2. Debélo, merslo sémljo oſéj s osimino bolj sgodno, kakor rahlo in gorko semljo. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | simſka mokrina v semlji ſétvo koj oshivi. 4. Şenzhno njivo oſéj v jeſéni poprej, ſpomladi pa posneji, sato ki ſe ſenzhna |
| Robinson mlajši (1849): | kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat zasela — obsejala ino žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó, bi snalo dobro |
| Robinson mlajši (1849): | umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje imel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da le polovíca tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam *) obſeje, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér z nar večim pridam le takrat popolnama in čisto obsekati da, kadar je suh. Takó pripravljen les je ložji, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko navkreber. Na verhu homca stoji harmica |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi ſin |
| Zlata Vas (1848): | vsi na glavo padli? “ je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel. To ne more tako ostati. Pri tem ne more noben |
| Sacrum promptuarium (1695): | vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart- |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | konji v globokem blatu čez dan hodijo, ki na nogah obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo |
| Ferdinand (1884): | zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato |
| Zeleni listi (1896): | Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol. V GORICI. Tisk. in zal. »Goriška |
| Gozdovnik (1898): | ko Rdoles puško nameri. »Stoj! « Ta klic, priševši iz njegovih obsežnih, silnih prsi, se zavali kakor grom tja doli. V svoji |
| Botanika (1875): | dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se nam ne bo neverjetno zdelo, da ima 8440 biljonov |
| Mineralogija in geognozija (1871): | trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko lepo obdelajo, toda nekteri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Oblikoslovje, Formenlehre, 65. Oblikoven, bildsam, plastisch. Obronek ali pobočje, Abhang. Obsidian oder Bouteillenstein, obsidijan ali bouteillni kamen, 45. Odpadki, Excremente. Ogljenec |
| Maria Stuart (1861): | skušnja! Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! Ko angel obsijan z nebeškim svitom Prikaži se ji v grobu temne ječe |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | tako jasno se je videl ondi vsaki list, bodi si obsijan od solnca, bodi si v senci. |
| Divica Orleanska (1848): | Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | angelj Goſpodov v' nebeſhki zhaſti pred njimi. Nebeſhka ſvetloba jih obſije. Vſi ſe preſtraſhijo. Pa angelj jim rezhe: „Ne bojte ſe |
| Viljem Tell (1862): | vskliknejo. Vsi. Bog živi Tella, strelca, rešitelja! (Ko prvi Tella obsipajo in objemajo, pristopita Rudenc in Berta, on objema kmete, ona |
| Viljem Tell (1862): | Valter Firšt. Pravični Bog! (Kmetje hrupno obsipajo Staufaherja. ) Vsi. Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa obskerbništvo malih otrok. Opoldan je veliko gospostvo pri Cesarju kosilo, kakor |
| Zoologija (1875): | cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | jeze v ustnice grizel, bil je prisiljen viltavsko pogodbo, svojo obsodbo na smrt, kakor je rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kaj ſtury on tèdaj? Njegovu vſmilenje ga ſtury nevſmileniga. On obſódi Jęsuſa k' enimu nevſmilenimu gajshlanju. Ena zhudna ſodba? zhe je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | hotel proſtiga ispuſtiti? zhe je nedólshen, sakaj ga k' ſhtraſingi obſódi? O |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pred try ſodne ſtole: 1.) Pred Kajphesov, kęr ga nevoshlivoſt obſodi. 2.) Pred Herodeshov, kęr ga hudobia sanizhuje: |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino véliki sbor ga ſpet tudi, kakor ſnozhi, k' ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika |
| Genovefa (1841): | naklonil. ” „Pa vunder Bogá savolj ſvôjiga prenagljênja odpuſhanja prôſi. Ne obſódi nikogar vezh, de bi ga ne bil ſam saſliſhal. Naj |
| Arov in Zman (1850): | Gotovo bi ga bil k bolj počasni in hujši kazni obsodil, ako bi mu ne bila s smertjo Kabdala ena tiha |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | jih je bil ta kralj zavoljo velikega hudodelstva k smerti obsodil, je kraljica rabeljnu skrivaj otela in jih smerti rešila. Nekega |
| Dragojila (1864): | čez mesec dni vklanjam, pa zastonj. Alah me je menda obsodil, da mi serce za-njo kervavi, leka pa mi ni ustvaril |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | Turjaškega od deželnega glavarstva poklical ga pred sodbo ter ga obsodil k smrti. A leta 1423. ga je zopet pomilostil, ker |
| Cigani (1890): | mirú! « Po drugi pripovesti pa trdijo, da jih je papež obsodil na sedemletno potovanje, ker so se pravi krščanski veri izneverili |
| 4000 (1891): | obrambo časti mašnikov – sacrum officium defendendae dignitatis sacerdotum – ga je obsodil gledé na njega mladost in očitno globoko kesanje – samó na |
| Od pluga do krone (1891): | Fricu se blede! » Angleški poslanec na dunajskem dvoru ga je obsodil takó-le: «Knez, ki bi se vsaj količkaj oziral na čast |
| 4000 (1891): | peccatis. – gledé na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec |
| Slučaji usode (1897): | povoda. Malvina zmaje z glavo. — Pa ko bi se sam obsodil? ko bi sprevidel svoje hudodelstvo in bi si v strahu |
| Genovefa (1841): | glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert obſódil. Pa, Bog vé, de ſim nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Sveti križev pot. Pervi štación. Krivo so Te obsodili, Jezus moj! in umorili, Judje so želeli tó! Daj, nikogar |
| Maria Stuart (1861): | Marija. Je pravda dokončana, sir? Paulet. Ne vém. Marija. So obsodili me ? |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | tem pesmam bila razuzdana misel, zakaj vse take bi mi obsodili brez milosti, ko umetnosti skrumbo in sramoto; le to hočemo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in nazadnje je bilo še gospodom žal, de so ga obsodili, in radi bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tat in zato mora viseti, zato so ga na kol obsodili. Ko tedaj dan pride, ko bi bil imel Pavliha h |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na njegovem sodnijskem stolu. Se vé da bi te bili obsodili in tudi terpel bi bil za Kristusa, pa ne zató |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor druge vernike; ko sem videl, da so te zato obsodili, ker si kristijan in zavolj nič druzega — takrat je bila |
| Biblia (1584): | miloſt, inu nikar offer, taku bi vy nebili te nedolshne obſodili. Tiga Zhloveka Syn je Goſpud tudi zhes Sobboto. INu on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje Jónasóvu. Inu pole vezh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | miloſt, inu ne óffèr: taku bi vy nikóli ne bily obſodili tę nedólshne. 8. Sakaj Şyn tiga zhlovęka je tudi Goſpód |
| Pripovedke za mladino (1887): | je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi. Kralj pa jo tako ljubi, da ne more in noče |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio, to bi se reklo tukaj v travani ju vendar-le obsoditi na smrt«. »Kako to mislite, dragec? « »Orožja potrebujeta, da se |
| Genovefa (1841): | je branil in ga opominjal, tudi Gola ne bres ispraſhevanja obſoditi. Sa torej je ukasal grôf, Gola ſhe to nozh prijéti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo |