Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 49

▶ odjenjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odjenja

Divica Orleanska (1848):	kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vlij prasiču v gobec. Ako čez 2 uri grizenje ne odjenja, tudi uni polovici olja prilij, in jo prasiču noter daj

odjenjajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): hujši ob času hude vročine ali v soparčnih hlevih; pa odjenjajo nekoliko, kadar hladnejši vreme nastopi, ali če konja v bolj

odjenjajte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne bode presvetlil ne mene, in kakor vidim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže ji Rajko besedo — odjenjajte, vaš uk ne

odjenjal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	blagoserčnost je Petrovo pričakovanje preségla; še le, ko ni ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót

odjenjala

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shito zenó in gotovo bo tudi pri naſ ta zena odjenjala , de le vezh vode pride. Kar ſomenj sa shivino utizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	teden posebej. V Banatu in Sisku je žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér

odjenjam
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): ne dé,“ reče Lovre smejaje se, „zato vendar še ne odjenjam. Toda moj trud bi bil zdaj zastonj, kajti senica ne

odjenjati

Oče naš (1854):	in Kernvalde so prijeli, pa s kervavimi glavami so mogli odjenjati, in vse poskušnje, te soteske vzeti, so omagale nad stanovitnostjo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vsake pol ure dajati, dokler bolezin ne . Ako bolezin noče odjenjati, vzemi pol maselca kuhovine, ji prideni četertinko libre lanenega olja
Stelja in gnoj (1875):	splošno pravilo, od katerega se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih

▶ odjenjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ Pleteršnik

odjenjuje

odjenuje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vedno z merzlo vodo poliva. Ako drugi dan bolezin ne odjenuje, se mora iz druge vratne žile zopet en polič kervi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tudi nagleje prihaja. Kedar se število žilobitja manjša, tudi bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolezin odjenuje; torej iz žilobitja spoznaš, ali bolezin raste ali odjenuje. Ako pa žilobitje nevredjeno postaja in nektere bitja izpadajo, to

▶ od jesenovje predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ IMP

od jesenovja

odjasenovja

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	KAPITL. Sapiknjano an skushan mitel. Usemi jasenouje al per je odjasenovja noi stliezeta teſtte perje svo mehku no seſt venka spreshati

▶ odjezditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odjezdi

Gozdovnik (1898):	išče. « »Konji mojega brata so mladi in čvrsti; ako zdaj odjezdi, bo tamkaj, preden se solnce drugič poniža. Rio Gila se
Gozdovnik (1898):	skoči na konja, prime tudi Antilopino žival za uzdo ter odjezdi. Gomez motri ostalega Indijana z neizvestnimi pogledi. Antilopa je bil

odjezdil

odjesdil
Genovefa (1841): je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri

odjezdil

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo
Gozdovnik (1898):	nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega niste opazili, ni moja krivda nego le

odjezdili
Gozdovnik (1898): boj okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno

▶ odkapati glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

destilirati; kontekst

odkapati

Kemija (1869):	Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig, 510. svinčeni, Bleiessig, 463. Odkapati, destilliren, odkap, Destillation, odkapina, Destillat. Odkisilo, Desoxydationsmittel. Ogelj dušečnati, Stickstoffkohle
Kemija (1869):	čiste vode, moramo jo v posebnih pripravah (glej fiziko 139) odkápati ali destilovati. Odkapana ali destilovana voda nima, razen hlapnih tvari

▶ odkar veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkar

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vé da, potlej ko ste jo vi pregovorili in preslepili. Odkar sva se pervič videla, postali ste mi vi najhuji in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ker mu je bil enkrat stric pripovedoval o tem. „Zmeraj, odkar sem mu kmalo po zaroki povedala, da me je snubil

od kar(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp. Hradecki sicer ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povzdigniti, je ni, de bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin
Blagomir puščavnik (1853):	svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je

▶ odkazati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dati; [sskj]

odkazal

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Dijonizij prišel; in ker je ranjeno veliko na boljšem videl, odkazal jej je tečneja jedila in dovolil kak mirni pogovor. Ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	blagajnic, pri katerih je načrt postave mojstrom po njihovih doneskih odkazal tretjino glasov v zastopu, bo po mojem prepripričanji ravno ta

odkaže

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	postavi v kot svoje izbe, in ga golobčiku v stanovanje odkaže. Vsak dan ga preskerbi z obilno pičo in hladno vodó
Gozdovnik (1898):	ki so mi jih prizadeli. « Po daljnem razgovoru se gostoma odkaže primerna prostornina. Posli so ravno večerjo pripravljali pod vodstvom Rozalite

▶ odkimati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkima
Zlatorog (1886): In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó
odkimal
Deborah (1883): odgovora. O ti moj Bog, mislil sem in z glavo odkimal. Krčmarica. I na jutro, ko je prišel k nam berič

▶ odkladek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlog; Pleteršnik

odkladki
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji

▶ odklestiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odklestiš
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kadar mu zeleno listje zvene, de mu veje in verh odklestiš, potem pa deblo le na debelo obtešeš. Deblo se sme

▶ odklon samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odklon

Astronomija (1869):	kroge. Iz tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši
Astronomija (1869):	Pod. 37. Dáljo zvezde od polutnika imenujemo zvezdni odklon (deklination), in ta je ali severen ali južen. Obloka DS
Astronomija (1869):	ali severen ali južen. Obloka DS in D'S' zaznamvata severni odklon zvezd S in S'. Toraj imenujemo tudi vse te skoz
Fizika (1869):	A. Abendroth, večerni žar. Ableitungsrohr, odvodna cev. Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se
Fizika (1869):	to oboje podobščina razjasnuje. Razdelitev na stopinje kaže tedaj tu odklon svetlobnega trakú za 20 stopinj. 169 Ako gre svetlobni trak
Fizika (1869):	Gase, vpojnost plinov. Abstossung, odboj. Abstossungskraft, odbojnost. Abweiehung, magnetische, magnetični odklon. Accomodation, prilagojenje. Accord, akord, soglas. Achse, os. Adhäsion, sprijemnost. Aggregatzustand

▶ odklonski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odklonski

odklonji

Fizika (1869):	Brechungswinkel, 137. Kot naklonjen, schiefer W. Kot odbojni, Reflexionswinkel. Kot odklonji, Ablenkungswinkel. Kot oster, spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi
Fizika (1869):	večerni žar. Ableitungsrohr, odvodna cev. Ablenken, odkloniti. Ablenkung, odklon. Ablenkungswinkel, odklonji kot. Abnahme, pojémanje. Absorbiren, vsrkati, sprejeti v se, vpiti. Absorption

▶ odkod zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkod
- od kod(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in od kod— je živino pljučna jetika napadla, ktero si je iz

▶ odkod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkod

Branja, inu evangeliumi (1777):	hiſho, inu je djal k' JEsuſu: Odkod ſi ti ? JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne
Blagomir puščavnik (1853):	eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti v svoji krasni vitežki opravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo
Fizika (1869):	ki jih vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj
Lohengrin (1898):	mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (polglasno, skoraj
Lohengrin (1898):	me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja pot, Kakóvo imé in rod! Elza (goreče gledaje

od kod(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od kod de so, imajo morde v njih svoj izvirk. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za njih pravice poverníla

odkodi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ſe popraſha : Kako ſe je tu ali tam vnélo ? Od kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Radi Vas vzamemo v gostje, pa povejte nam, stari možak, odkodi ste? '' „Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj

▶ odkoder veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkoder

odkodar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa je tako veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati začelo. Stvarnik naš nas je posadil v

odkoder

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Boga ozheta † inu Boga sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo
Tiun - Lin (1891):	ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu rečem

▶ odkopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkoplje

od koplje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu ſhajtergo zhlovéſhkiga gnoja perpelje

odkopljejo
- odkopajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj
odkoplji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pride na vunanjo stran, nekoliko debelišo od znotranje pušati. Potem odkoplji zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo

▶ odkrehniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlomiti, odtrgati; [sskj]

odkrehni

Kuharske Bukve (1799):	vilzami poperjęmal s' enim roglam po ſrędi herbtanza naprej. Potle odkrehni s' nosham ledjiſke koſtí od krisha, poręshi unajno meſo na
Kuharske Bukve (1799):	ſtegno od obęh krajov notri do sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko
Kuharske Bukve (1799):	kader ſi popręd od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo
Kuharske Bukve (1799):	sgorniga ſklepa, inu ga odkrehni. 2) Ravno tako saręshi inu odkrehni dęſno peretnízo, ali lętavko. 3) Oberni kapuna, inu na poprejſhno

▶ odkrhniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrhne
Ljubite svoje sovražnike! (1899): svetlika na nebu. “ Zopet so korakali čez strmino, kar se odkrhne pod Mak Merzonovo nogo kamen in zdrči v globočino. Koj
odkrhni
- odkerhni
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da dobi zgornje več soka in bolj spešno raste

▶ odkrit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrit
Valenštajn (1866): je klobuk lepota, kdor Pred kraljem i cesarjem mora biti Odkrit, nikakor nej svoboden mož.

odkrite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na poti, in kjér je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s

odkriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): odvezh popluvejo, ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo
odkritih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slese. 5. Sakrite grabne delati ſizer vezh persadene, kakor delo odkritih, pa v dveh letih ſe bo persadevanje obilno povernilo. Sakrite

▶ odkriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrij

odkri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem

odkrij

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	si moje Le tiho se vé, — togotil se molčé; Naravnost odkrij zdaj vse želje mi svoje, Kar koli tišalo je kdaj
Lohengrin (1898):	blagi mi! Čuj! kaj te čèm vprašáti! Zdaj mi imé odkrij!

odkrije
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): se mi pa pràv čudno zdi! “ pravi oče, ter se odkrije. „Ljubi Bog, mislim, de mi zopet hočeš dati mojo ženo

odkrijejo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to
Lohengrin (1898):	rotim te zdaj, Da boju bi prisoten bil! (Vsi se odkrijejo. ) S pobedo meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo

odkrijte

Maria Stuart (1861):	va-nje hudodelnike deržavne Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; Skrivnost še krije hudodelnike. Preiskovavna sodba se odpre
Viljem Tell (1862):	Kaj več o meni bodo kmalo čuli. Ribič. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Tell. Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide. ) Ribič

odkrite
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo serce, morde tud jez vas ozdravim. ”

odkril
Gozdovnik (1898): se je bil pri meni človek, ki je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo
odkrila
Zoologija (1875): dotične živali. Novejša preiskavanja so to misel ovrgla ter so odkrila znamenite stvari gledé razvitka teh zajedavcev. Ploskavci ležejo jajca, ali
odkrili
Gozdovnik (1898): »Ko bi bili vi zlatovišče odkrili, mogli bi se z vami dogovarjati; ker pa ta pripad

odkriti

Roza Jelodvorska (1855):	mogla dalje zderžati svojiga ljubiga očeta poljubiti, in se mu odkriti. Sama ni vedila, kdaj je iz tamnice prišla. Vsa nevedna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si misli — njima hočem odkriti se. ” „Božja pomoč, brate! “ „„božja pomoč! ”” „Sveto je ime Perunovo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	obudil, da ſe ni mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in

▶ odkrito prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkrito

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	oče odpustil? Kaj Vam ni že oddavnej odpustil, ki tako odkrito njegoviga usmiljenja, in odpušanja išete in želite? “
Najdenček (1860):	biti. Prašal me je po mojim življenju. Vse sim mu odkrito povedal in pristavil, da sim silno žejin in lačen. Dobri
Najdenček (1860):	in moje serce, ki je bilo poprej, tako prosto in odkrito, je bilo od tiste ure bolj previdno in samo za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvija na Boštjana. „Bostjan, ta je ves drugi človek; kako odkrito, kako žlahtno je njegovo obnašanje! Kar nič ni podoben drugim
Oče naš (1885):	tako dobro in varno je bilo posojeno! “ je rekel Ménart odkrito; „rad bi bil imel, da bi bil Bog to dalje

▶ odkritosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčen
Valenštajn (1866): njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi nikdar prišlo bilo, Drugače bi

odkritosrčna

Svetinova Metka (1868):	premisleka sreče, katero ti je sam Bog naklonil. Ti nisi odkritosrčna, prikrivaš mi nekaj, kar pa moram vedeti. Bog ne daj
Milko Vogrin (1883):	več, a da tudi ljubezen do njega ni bila nikdar — odkritosrčna! S to boljo v srci bil je Vogrin potrt, tih
Roka in srce (1883):	pretrgani; obnašanje prisiljeno. Kam je zbežal nekdanji blaženi mir in odkritosrčna, medsebojna zaupnost te rodbine? Še le marquisov prihod je prinesel
Roka in srce (1883):	bi bilo vsako nezaupanje, ktero bi se mu skazalo. Bodi odkritosrčna, Melita, ali se ti dozdeva, da bi tvoj ženin ugodnejši
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Vekoslavova! A povrh se mu je še dozdevalo, da ni odkritosrčna proti njemu njegova lastna žena. Domišljeval si je, da vé
Grajski pisár (1889):	vrsti; zatorej jo vam dam, če jo le hočete! « »Taka odkritosrčna beseda mi je všeč,« je odgovoril pisar. »Nekaj ji boste
Križ na poti (1891):	ostal pri vas za vse življenje! Toda čemú? Bodiva si odkritosrčna. Znano vam je, kakó vas ljubim ...« »Nikar! Ne govorite dalje
Lisjakova hči (1892):	ji poreče on, kateremu je odkrila dušo svojo. Kratka, ali odkritosrčna izpoved ljubljene žene je segla bolniku globoko v srce. Zopet
Signor Giannino (1892):	dobro kuhala in gospodinjila. Nje Simona Jenka je okapljala marsikatera odkritosrčna solza, posvečena speminu nevrednega Italijana. Glasbo je visoko cenila: Minka

odkritosrčni

Občno vzgojeslovje (1887):	je pred vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega
Občno vzgojeslovje (1887):	dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno le posledica

odkritosrčnim
Gozdovnik (1898): jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti,« meni Pepo
odkritosrčno
- odkritoserčno
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja.

▶ odkritosrčno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčno

odkritoserčno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv zlo veselí, de ste v 18.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	večim zaupanjem le njemu zročiti menila, pa ga je tudi odkritoserčno za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga
Tine in Jerica (1852):	od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost otrok je bila
Stric Tomaž (1853):	čez vse prave prijatle otrok, s kterimi posebno lepo in odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža
Čas je zlato (1864):	Plačati? Nak milostni kralj, ta tudi ne gré! « reče Lenček, odkritoserčno. »Nar prej je treba, de ga kraljevič Vladimir vidijo, ki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni starec pogleda z ostrim očesom, rekoč

odkritosrčno
Revček Andrejček (1891): Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog me prav odkritosrčno ljubi.

▶ odkritosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkritosrčnost

odkritoserčnost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej večje zaupanje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti

▶ odkrivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkriva

Sveta grofinja Genofefa (1857):	nji in ji s perlisljivimi beſedami gorezhoſt ſvoje ſtraſtne ljubesni odkriva in jo sagotovlja, da mora sa zhaſa umreti, zhe ga
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Kaj je? Ilo. Na svetovalnico se spenja, streho Odkriva truma, že postavlja tope Na hišo — Maks. Besniki! Ilo. Pripravljajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	brali; vsaj je naša čitalnica edina, ki svetu v letniku odkriva svoje delovanje. — Gosp. blagajnik Kremžarje poročal o računu leta 1872.

odkrivali
Zlata Vas (1850): po svoji modri glavi dobre svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú

odkrivati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega
Sveta grofinja Genofefa (1857):	med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori, de ni ſizer

▶ odkrušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkruši
Blagomir puščavnik (1853): varstvu Gospodovemu priporočila, blagoslovi še svojega Milkota in zapusti kapelico. Odkruši sebi in Milko tu leskovo palčico v bližnjem germu, in

odkrušijo

odkruſhijo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov

▶ odkup samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkup
Divica Orleanska (1848): klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški

odkupa

Divica Orleanska (1848):	v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839 . . . 119½ „ „ z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839 ... 128 z

▶ odkupiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odkupil
Deborah (1883): me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze
odkupilo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): se nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se
odkupim
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. «
odkupiti
Stric Tomaž (1853): poslovita z zagotovilom, da ga morajo prej ko bo mogoče odkupiti, ter mu še da v spomin neki zlat, kterega je

▶ odlagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlaga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): Huda navada se lehko premaga, Če se poboljšanje le ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta

odlagal

odlagou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ima sapiſſanu, ta Prerok Habacuc cap. 2. Aku bo on odlagou, pozhakei ga, sakai on bo gviſhnu perſhu, inu ſe na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quia veniens veniet, & non tardahit. Habac. 2. Aku bode Bog odlagou (tebi dati, kar nega proſſiſh) zhakei na nega, sakai on

▶ odlar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

orel; kontekst

odlar
Kmetijske in rokodelske novice (1843): plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja

▶ odlarček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

orel; kontekst

odlarčki
- odlarzhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali prijatel naroda rékel; — majhna pipiza s belimi orli ali odlarzhki opiſana in s kratko zevko is maliga leſá ali shive

▶ odlašanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlašanja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): bo udala, in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel

▶ odlašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlaša
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro. Ako konji mokri v hlev

odlašaj

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Pojdi z besedami k délu: Iz ljubezni do Bogá! Ne odlašaj nikoli, kar ti je storiti.
Maria Stuart (1861):	v sercu Potihne. Čakaj ure mirneje. Burleigh (s živo jezo). Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava Stoji v plamenu, obvelja poslednjič Sovražnici
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj si že pokazal na meni svojo moč tistim, ki

odlašati
- odlaſhati
  Genovefa (1841): Pa sdaj shé dobro previdim, de ſe kaj dôbriga nima odlaſhati. — Pripovédovala ſim ti shé ſizer, de imá nebéſhki ôzhe tudi

▶ odleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odleglo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	ktere smo zadnjič povedali, da je hudo zbolela, je spet odleglo. — „Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v
Najdenček (1860):	je sklenila, „Bog vse prav stori. Vidim, da ti bo odleglo, če se ti bo prav pomagalo”. „Ja Kristina, kako mi
Najdenček (1860):	kakor njegovo tiho stokanje. Čutil sim, da mi je nekoliko odleglo; moliti sim zamogel. Čudna moč je iz Mignona v moj
Mlinar in njegova hči (1867):	gotovo bi laže zaspala. Pa saj bo to zdaj vse odleglo. (Nekdo potrka. )

odleže
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki si ga v šoli slišal, de

▶ odlesketavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k ↗ Pleteršnik

odlesketava
Blagomir puščavnik (1853): prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na

▶ odlesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlezi
- odlazi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): če ga ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu
odlezla
- odlesla
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer ali jeser poſuſhiti, glej zhe je

▶ odletati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odletajo

Blagomir puščavnik (1853):	se udariva. Škiti se o solnčnem svitu lesketajo; od njih odletajo zagnane sulice nazaj. Konjiča razgetata; bilje vroč boj. Oba se
Čas je zlato (1864):	Ta še zmiraj rita in bije ob tla, de iskre odletajo. Lenček ga prijazno boža in gladi po glaví, ga tolklja

▶ odleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odletel
Tiun - Lin (1891): bi me prijeli. No, prvega sem klofutnil tako, da je odletel v steno, drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so

odletela

Žalost in veselje (1870):	odbijal z nogami pijano babo od sebe, da je večkrat odletela par korakov stran in telebila na tla. Ta prizor gotovo
Mahmud (1870):	goščavo. V tem trenutku se zabliska tandžar in janičarju je odletela glava; dekle je bilo pa zopet Mahmudu na prsih; rešil
Mahmud (1870):	se je muzulmanskih vojakov. Boka se dvigne, jatagan zablisne in odletela je starki glava. — »Tako! dobro si naredil,« zavpije prvi jezdec
Mahmud (1870):	so nekaj zidu vže podkopali. Zginila je črna noč in odletela na svojih temnih krilih ter se umaknila belemu dnevu. Ni
Antonio Gleđević (1873):	ste tedaj imeli že sonce na nebu? « In smeje je odletela od nje skozi vrata na mali vrt. Marta pa je
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	pa kar vrelo rac in kakor se je vsaka pokazala, odletela je ali pa obstala in gledala, kaj bo zdaj storiti
Zadnji gospod Kamenski (1898):	jele padati v Kokro. Seveda je tudi marsikatera slovenska glava odletela pod ostrino turških damaščank. Gospod Jakop je zvedel spotoma, da

odleti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi svijaj, To me v ſerze veſeli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nar bolj vrozh. To vémo ſtoriti, pa vender ſhe ktéri odleti. Kdor vé kaj boljiga *), proſimo ga, naj nam pové, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi

▶ odleteti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnesti jo; kontekst

odleteli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe

▶ odleženje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

tolažba, uteha, pomiritev; izvirnik, Latinsko-slovenski slovar

odleženje

odleſhenje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema odleſhenje. XV. Poſt. Teh gnad ſanezhuvanje je tega ſvelizhanja brambanje. XVI
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je te dushe popOlnema odleſhenje. 1 Moj Syn! aku be bla jeſt uſſe shaze tega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu v' Duhu je te dushe popolnema

▶ odličen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odličen
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je

odličnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vspešno delavnost Matičino”. Tako piše dopisnik, ki ga vredništvo imenuje „odličnega” narodnjaka! ! Pač ne vemo, kdo je s temi besedami bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	vse, kar ima italijansko in nemško občinstvo našega mesta kolikaj odličnega. Program besede je priobčen po časnikih. Ker bi pa kdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti volilci, z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	rodili ti dve društvi, to je zasluga neumorno delavnega in odličnega kmetijskega strokovnjaka g. R. Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole

odlično
Gozdovnik (1898): motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu

▶ odlikovati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlikovala

Cyclamen (1883):	so ostajali rajši bolj v nižavi; med temi sta se odlikovala vzlasti Meden in Megla. Doktor je bil bolj pogumen in
Slovenski svetec in učitelj (1886):	treba, kadar je bil klican. Ta »čast orožja« je baš odlikovala svobodnega moža. Poleg te vojaške dolžnosti, moral je svobodni vojnik
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ne posebno prano. Vendar se je starega obleka s tem odlikovala od večine druzih, da je on imel v usnjati pas
Beatin dnevnik (1887):	na čarobnem vrtu gôrel umeteljni ogenj. Kneginja je Riharda očitno odlikovala in ugajalo ji je razgovorjenje ž njim. Ali meni se
4000 (1891):	bežali pred ženskami. Posebno in na prvem mestu se je odlikovala kohorta ‘starih devic’, ki si jo je vikarij Luka izbral
Gospa s pristave (1894):	bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida: bila je v lahni, toda dolgi svilnati obleki; na
Dušne borbe (1896):	besedo. — Feodora, vedno pridna in skrbna gospodinja, se je zdaj odlikovala tem bolj v tej kreposti; vedno se je gibala. Da
Slučaji usode (1897):	se je ona krajina, kakor tirolska zemlja sploh, še posebno odlikovala. Po njenih dvoranah so se shajali umetniki vseh strok, pa
Zadnji gospod Kamenski (1898):	zadovoljna v samostanu, še bolj pa dominikanke, ker se je odlikovala v pridnosti in pobožnosti. Posebno vesel je bil Taber svojega

odlikuje
Zoologija (1875): in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei) odlikuje se s kačastim telesom, prav drobne luske vdrte so v

odlikujejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kušljen ) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh. Vsi odlikujejo* se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj
Mineralogija in geognozija (1871):	da so se napravila iz posadnin na plitvem bregu morja. Odlikujejo se po zgorej omenjenem premogovem apnencu in po tem, da
Zoologija (1875):	njimi se nahajajo izvrstni pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda
Občno vzgojeslovje (1887):	deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje

odlikujeta
Kemija (1869): rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim

▶ odliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlij
- odli
  Kuharske Bukve (1799): kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh
  Kuharske Bukve (1799): ure v' mlazhni vodi, de ſol venpotęgne, mlazhno vodo vezhkrat odli inu
- odlij
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): čez nekaj časa odcedi poparino, in kedar je že mlačna, odlij polovico v drugo posodo. Ti polovici prideni 4 lote lanenega

▶ odloček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

usoda; Pleteršnik

odloček

odlozhik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vadili odlózhik tih ponishnih, de bodo od tih vikſhih sanizhovani. Modroſt je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tebe dragu koſhtalu. Şkerby, nepokoj, trud inu shaloſt bó tvoj odlózhik. V' teshavi bóſh ti tvoje otroke rodil. Vy ſe sazhudite

▶ odločen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	tacih vmes bilo, ki so „se nadejali slišati o kakem odločnem koraku”. — Za predsednika je bil zopet izvoljen gosp. dr. Jan.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	svoje roke vzel. Kdor „se je nadejal slišati v kakem odločnem koraku v tej stvari”, je bil pač „am Holzweg”, kajti

odločnim

Milko Vogrin (1883):	srce olajšale. „Davno že opazujem,“ povzame zdaj Olga z bolj odločnim glasom, „da me želi baron Robert snubiti. To sem že
Milko Vogrin (1883):	skrbnega očeta. Zakaj on je, če tudi ne rad, verjel odločnim, zanesljivim besedam ogerskega magnata, tembolj ker so se one na
Na obáli (1891):	prepričan, da me ne bodeš imel zlepa,« pravi Jelica z odločnim glasom. »Vse je trdilo, da si že daleč od tod
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	mu je zdaj nesramna. Zato ji odgovori s trdim in odločnim glasom: „To že še zveš; zdaj pa pojdeš s tema-le
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	navdalo, ko je videl Mušiča v strahu. Zato nadaljuje z odločnim glasom: „Nič drugega ne mislim, kakor da grem jutri v
Roman starega samca (1895):	sobi, da čuvam, svetujem in pomagam. « »Gospod grajščak,« rečem z odločnim glasom, »prosim, da se moja želja nemudoma izpolni. Jaz sem
Slučaji usode (1897):	poslušam svoje slutnje in nagibe, odvrne Malvina hlastno in z odločnim glasom, ki se je pa komaj priboril izza trepetajočih ustnic
Slučaji usode (1897):	sem tista zapuščena soproga, pristavi Malvina s priklonjeno glavo, a odločnim glasom. Otmar to začuvši, odskoči in pogleda na njo, kot
Stari dolg (1897):	sveti zakon, pa smo prijatelji. « Zadnje besede je govorila z odločnim glasom, udarila s pestjo po mizi, in tudi z nogo

▶ odločen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločen

Oče naš (1854):	rečéh kmetijstva popolnama obdélati. Že je bil čas za odhod odločen. Pa Bog je drugače sklenil.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je kopito porezano in mertev rog od dile in strele odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovač dobro prevdari, ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	sv. Marka, drugi pravijo, da celó od prvaka sv. aposteljnov odločen za pastirja v Oglej, je od tam na vso moč
Aritmetika za učiteljišča (1885):	trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega, da vsak čas natanko vedó, kakó
Aritmetika za učiteljišča (1885):	O dnevniku. § 9. Dnevnik je v to odločen, da se vánj najprej jasno in natančno zapisujejo vsi oni

odlozhen
Genovefa (1841): ne bil vtégnil rasuméti, kér ſi doſlèj od vſiga ſvéta odlozhen v téj puſhavi raſtel. — Sdaj, ko shé véſh, de je

odločena

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	kakih 100 pôl. Na prvi razdelek tega dela je predplača odločena na 6 gold. 50 kr., na drugi razdelek pa podpisek
Čas je zlato (1864):	okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval in se ni bukev dotaknil. Zjutrej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že ostro jeklo konec storilo. Kaj pa, ali je že odločena njena osoda? In kako je z nasledki? ” „Osoda je gotova

odlozhena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in sa-ſe shivi. Tudi pri nekterih raſtljinah
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	snano. — Şo druge raſtljine, pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu

odločene

Blagomir puščavnik (1853):	na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih ne ostraši le enkrat
Oče naš (1854):	in unanjih dežel obiskati. Dve léti ste bile za to odločene in Nace bi bil imel priložnost dobiti, se v vsih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kateri pripeti, ali pa istovrstne skupaj v oddelke za to odločene. Knjigo, v katero se zapisujejo najprej vsi oni poslovni dogodki
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	statuta učiteljišč se omenja pouk v gospodinjstvu, dasi zanj niso odločene posebne ure, ker se ima gradivo obravnavati pri posameznih predmetih

odločenem

Čas je zlato (1864):	preteklo. Enega dné po poldanskem počitku se hoče spet na odločenem mestu samokolnice lotiti, kar vidi, de je na kolnici (železni
Fizika (1869):	meri, ampak tudi dolgost pota, ki ga telo prehodi v odločenem času. Črte dajejo tedaj prav dobro podobo sil. Enake sile
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je lahko plačal svoj dolg. Pripravil je denarje in v odločenem dnevu vstal je zjutraj zgodaj, poklical svojo ženo in vse

odločenim
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji nar več pridelka dobílo, de se bo rast pospešila

odločeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zopet dobro ovito ruto en trenutek in vzemi gotovo odločeni model preč. Bela žolca, drugačna. Skuhaj telečjo nogo v enim
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	izgubé službo, hitro so bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sklenil svoje roke in glasno molil: „Danes, danes je odločeni dan Tvojega prihoda, preljubeznjivi Izveličar, nikar dalje ne odlašaj! Dovolj
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	sobe pogastoma, ker pomisli, da je gosenci že od narave odločeni kraj v čistem zračji i pomisli dalje da se čisti

odlozheni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſe s' velikim ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku

odločenih

odločenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako ravno bi le po 10 goldinarjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga

odlozhenih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	One ſe neprenéhama vertijo v nam nesnanih od Bogá njim odlozhenih krogih. Vſak vé, de vſaka ſhe lako velika rézh, dalej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jim obéti , Jih osnanvàt pojdí v ſlovénſke méſta. Kar dní odlózhenih mi bó na ſvéti, Bogú in têbi bóm oſtála svéſta

odločeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	privezali na drevo, pred njega pa so se vstopili na odločeno mesto izbrani strelci. Pervi zamorec nategne
Mineralogija in geognozija (1871):	skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi. Lahko si razložimo, kako

odlozheno
Branja, inu evangeliumi (1777): inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k' njemu njegovi Jogri: Zhe je

▶ odločenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ločitev; kontekst

odločenju

odlozheinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſho potrebshno skerbeli, temuzh le to skerb zhes nas Boshjimu odlozheinu zhes dali, obiuniſhi bomo oskerbleni. Bog ſe bo zhes nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta lubesen pa h' ſtanovitnoſti, ta ſtrah te ſmerti h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu

▶ odločenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odločitev; kontekst

odločenje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je na vsih licih očitno

▶ odločevaje prislov, deležje(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ločevaje; kontekst

odločevaje
- odločvaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): rastljin, korenik, ali žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od

▶ odločevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločevanja
Občno vzgojeslovje (1887): si razširi kroge predstav, a uči se ob jednem razumnega odločevanja in sestavljanja. Na ta način postane nazorni pouk (sosebno zemljepisni
odločevanje
Občno vzgojeslovje (1887): in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje domišljije vodi polagoma k snovanji pojmov in sôdov

▶ odločevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločuje

Rudninoslovje (1867):	njega se dobiva arsenik, a iz neke srebrovnate zvrstí se odločuje srebro. 5. Pirit 2) ali rumeni železnati kršec (Schwefelkies) kristalizuje
Občno vzgojeslovje (1887):	v tem, da človek posluša razloge in protirazloge ter se odločuje za one, kateri so najtehtnejši. V tem pogledu je duševna
Občno vzgojeslovje (1887):	ali zahteve, nepristransk, posluša njih razloge in protirazloge ter se odločuje za ono, kar misli, da je najpriličneje. S pametnim preudarkom

odločujejo
Botanika (1875): 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki narejajo potem nove vrvce. Glive, kakor pečenka

▶ odločilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločilna

Občno vzgojeslovje (1887):	poželenje v ožjem smislu in mrzost. Poželenje hoče, da se odločilna predstava pojavi v zavesti v popolni jasnosti, t.j. da se
Občno vzgojeslovje (1887):	ono, česar še nima; mrzost pa teži po tem, da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj

odločilni

odločilni
Občno vzgojeslovje (1887): odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti

odločni

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	In posamezni, naj je imeniten ali siromak, vsak ima svoj odločni dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imeniten za vse njegovo naslednje življenje, to je razsodni ali odločni dan, ki večidel spremeni vse naslednje. Ravno taka je v

▶ odločilno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odločilno
Občno vzgojeslovje (1887): tudi nravstvene pojme vspešno pojasniti le z nazorom. Vzgled vpliva odločilno na hotenje in ravnanje otroško tudi zaradi tega, ker je

▶ odločiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odloči

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred
Gozdovnik (1898):	radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na vsaki način. « Bilo je še dosti

odlozhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe

odločijo
- odločijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): svoje soseščane pogovoriti, da vam v ta namen pripravno zemljiše odločijo, v kterim se bojo njih otroci eno nar koristniših kmetijskih
- odlozhijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): red is semlje iskopajo, nove dreveſza s koreninizami od ſtariga odlozhijo, in vſe raspoſadé. 3. Od poshlahtnjenja murv. Vſaka murva, ktera

odločil

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič kaj zadovoljna in
Valenštajn (1866):	kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan? Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal
Zeleni listi (1896):	s strahom na to. A, hvala Bogu, danes sem se odločil«. »No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to
Gozdovnik (1898):	lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil
Gozdovnik (1898):	Spača. Kanadčan ga je ostro opazoval. Še preden se je odločil don Estevan, posveti se iz Kanadčanove puške in gotova krogla
Gozdovnik (1898):	bi bežal. Le iznenadenje je bilo krivo, da se je odločil za ta nespametni korak, s kterim je izdal vso namero

odlozhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): pa niſte na ſvétovo ſtran, ker ſim vaſ od ſvetá odlozhil, vas bo ſvet ſovrashil. Pómnite beſedo, ktero ſim vam djal
odlozhiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): sa ſvoiga nameſtnika isvoliu, inu te kluzhe tih Nebeſs dati odlozhiu. Ta je, katiri je tebe ſebi enakiga ſturiu, kader je

odločila

Pastirski list (1852):	nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	svojim mestu tako obstati, kakor mu ga je Božja modrost odločila. Človek, ki ne vidi eno ped delječ, ne porajta vsiga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njej — kaj, ko bi bila te dragocenosti za kaj višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli
Mineralogija in geognozija (1871):	moč prevladala ob kraji te plinove leče ter zunanji del odločila v podobi oboda. Ta pas dalje se vrteč po prejšnji
Zeleni listi (1896):	in mraza. Danes pa, ko je zopet zadnji krajcar pošel, odločila sem se, prodati tudi to ljubo živalico, edino veselje mojih
Gozdovnik (1898):	našel svojo smrt. « »In ta pravica,« prideva Dormiljon, »mu je odločila pasti prvemu v boju, ki ga je sam zasnoval. « Zdaj

odločili

Oče naš (1854):	popravili in vjetnikom, kakor je bilo mogoče, vsakemu svoje opravila odločili. Ta odbor je terjal od gosposke v Palmi duhovna, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa tudi menim, da tega dneva, kterega so domoljubi Andriju odločili na slavo, in kterega se tolika slavna gospôda udeležuje, ne
Botanika (1875):	n. pr. male pravilne kristale, ki so se iz kapljine odločili, ali pa okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (močec
Gozdovnik (1898):	mene samega, in odkar so me ti Angleži od njega odločili, nimam druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je

odlozhili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpet po teh opomnizah pomniti jeli. Bolj prevshitek ſo mu odlozhili ino bres odloga zhiſto plazhvali. Vſe to ſo ſtorile potozhnize
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poterdili. Sa vaſ, ljubi kmetji! ſmo vézhji del tega liſta odlozhili, v kterim snati shelimo vaſ poduzhiti , kar je od perviga

odločimo
Gozdovnik (1898): ki se po sledu konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z

▶ odločiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ločiti; SSKJ

odloči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči. Ko omeso na popir vlivaš, ti je urnosti treba, de

odločijo

Botanika (1875):	trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z
Botanika (1875):	pa brstki, kakoršne imajo mahovi jetrenjaki. Ti organi se kar odločijo od svoje rastline ter se izrasto v novo rastlinico.

odločiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako je prasič kozé dobil, se mora od zdravih odločiti, sicer bojo vsi po kozéh zboleli. Bolnega je treba prehlajenja
Kemija (1869):	se dá svinec, živo srebro in tudi vodenec od kisleca odločiti in mesto njega z žveplom spojiti. Potem dobimo take spojine
Kemija (1869):	Nemškemu kemiku Sertürner ju se je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli
Fizika (1869):	slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak

▶ odločiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmakniti; kontekst

odločil
- odlozhiu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): je tudi tamkei sa en luzhai delezh od ſvojih Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na

▶ odločivši prislov, deležje ↘ goo300k

odločivših
Botanika (1875): imajo na nitke razraščeno steljko, mycelium imenovano, rasto iz njenih odločivših se koscev. Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati

▶ odločno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odločnejeprislov, splošni, primernik
- odločneje
  Lohengrin (1898): bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj, Odkod je moja

odločnoprislov, splošni, nedoločeno

odločno

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	smo že, da Remigij ni na vsa vprašanja dečkova prav odločno odgovoril; marsikaj je zamolčal, da je deček sam premišljal, a
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo
Občno vzgojeslovje (1887):	pravi razsodek, obudi in poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega
Revček Andrejček (1891):	miru s Pavletom! Jaz že vem, zakaj da sem taka! (Odločno. ) In jaz mislim, da tako, kakor je sedaj, mora prav
Tiun - Lin (1891):	drugemu pa sem nastavil svoj nož. Odbežali so kakor zajci. Odločno moje vedenje imelo je pa vsaj ta dober nasledek, da

▶ odlog samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlog

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj
Divica Orleanska (1848):	Karol. Odlog je kratek, Svetovavec. Zdaj pod stražo smo Sovražno tukaj; prosimo

odloga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med
Genovefa (1841):	Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje, kakor vſi drugi pomozhki. De
Robinson mlajši (1849):	gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako
Oče naš (1885):	za-njo zahvalili. Štefan jima je svetoval, naj potujeta dalje brez odloga; zakaj nihče ni mogel vedeti, kaj bi ta žalostni prigodek
Oče naš (1885):	Kdor ima od rajncega še kaj terjati, naj se brez odloga oglasi. — Pri teh besedah je gledal Marton ojstro in nepokojno
Oče naš (1885):	domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod napravil. Njegova sinova sta imela do
Oče naš (1885):	je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker bi ga nihče lahko

odlogu
Divica Orleanska (1848): tukaj; prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan

▶ odlomek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlomek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en odlomek za pokušnjo, da vidijo, kako je prof. Netoliczka obdeloval svoj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	to in spolnimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih

▶ odlomiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlomi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih uſt kruha odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl

▶ odlomljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlomljeni
- odlomljenej
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tičnico vred z drevesa. Senica uide, a Lovre si na odlomljenej veji roko do kervavega rani. Marica reče: „Oj moj ubogi

▶ odložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odloženo
Tiun - Lin (1891): ni bilo prelite. Toda zasledovanje ni bilo opuščeno, nego samo odloženo. Tiun-Lin se je posvetoval s svojimi podpoveljniki, vsled tega je

▶ odložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odloži

Maria Stuart (1861):	To dade nam odlog. Na vašo službo Kervavo se zanaša, odloži Se sodba ino nam ostane čas — Mortimer (nepoterpežljivo). Ne, nam
Sveti večer (1866):	zebe, da komaj govoriš, in lačen in truden si gotovo. Odloži culo in sedi; prinesla ti bom gorke juhe in kar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naj se varuje svojih čeravno malih, vendar nevarnih napak, da odloži lehkomišljenost, ktera se je večkrat pokazala na njem in da
Revček Andrejček (1891):	ali se je neumni krčmar v mesto odpeljal, ali ne. (Odloži puško in gre k durim na desno. ) Franica (pride od
Revček Andrejček (1891):	križu, kjer poklekne). Andrejček (hoče naprej, ugleda Franico, zase). Franica! (Odloži svoj koš ter Franici pot ž njim zastavi, katera k
Revček Andrejček (1891):	si dá prav veliko opraviti. ) Pavel me je semkaj poslal. (Odloži palico. ) Stotisočkrat te pozdravlja in ti poroča (imenitno, tajno), da
Revček Andrejček (1891):	sredi odide). Franica. Na Andrejček, napij in najej se; koš odloži in usedi se! Andrejček. (Imenitno, na pol glasno, ter si
Revček Andrejček (1891):	več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi lastnimi strunami ga bom zvezal — tega zverinskega tatú
Revček Andrejček (1891):	in ti poroča (imenitno, tajno), da tvojo sestro nesreča zalezuje. (Odloži koš in se k mizi usede. ) Franica (prestrašena). Ano? (Usede

odložijo
- odlože
  Gozdovnik (1898): plečih, da je to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po
- odložijo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ko oni iz vinograda pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj

odložil

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Prav je” in začne šivati. Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in je hotel viditi, kaj bo Pavliha
Sveti večer (1866):	oče in vi ljuba mati! vse vam bom natanko povedal. ” Odložil je plašč in še nekaj stolov pristavil. Veseli starši so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Prvo je bilo, ko sem prišel na brod, da sem odložil svojo prtljago na varen kraj; potem pa sem hitel, poiskati
Gozdovnik (1898):	se okrene, ko ustopi pobrežni stražnik. »Čemu puške nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo

odložila

Mlada leta (1875):	torej malo roko, pokazala smejaje se celo vrsto snežnobelih zob, odložila knjigo, iz katere je čitala, ter rekla: »A, to je
Pomladanski vetrovi (1881):	na vrtu spomladne cvetice zalivala, a svojega soproga ugledavši, posodo odložila in s prostrtimi rokami in veselja bliščečim obličjem mu nasproti
Gospod Janez (1884):	sedite vendar,« opomni Helena, katera je bila v sosedni sobici odložila plašček in klobuk. Kmalu se je vnel razgovor in, ko
Očetov greh (1894):	In ta tretji se je oglasil: devetdesetletna babica na peči. Odložila je dolgo slamnato kito in sklenila koščene roke. »Poslušajta, zaradi
Obljuba (1894):	skrivnost, vselej jo je izpreletela neumevna tesnoba, da je brž odložila izpoved na ugodnejše čase. Tudi Gašper je bil mož beseda
Spletke (1894):	odpela obramnice, na katerih je nosila beraško vrečico, ter jo odložila na stopnice, vodeče pod streho. Potem pa je sedla na
Pod streho (1897):	sebe veliko ruto, tradicijonalno ogrinjalo tržaških delavk, druga pa je odložila temno, lahko mantiljo ter mali klobuček, in obe sta sedli
Kotanjska elita (1898):	mokrih oči ter zalila semtertja poteze posameznih črk. Ko je odložila pero, je prijela list ter ga vnovič prebrala; slovel je
Kvišku (1899):	si je že snemala mehke rokavice in jih pod lipo odložila z belo, tanko roko, dolgih, prav aristokratskih prstov na mizo

odložili
Gozdovnik (1898): delati kupčij, ker se je bilo naglo stemnilo; trgovanje so odložili na drugi dan. Preiskali so prinešena živila, napravili obed, postavili

odložite

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vedeli ko drugi ljudje, ki so boljši od njih. Kalpurnij! odložite knjigo in povejte vi nam, ali je to mogoče, kar
Gozdovnik (1898):	glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite
Gozdovnik (1898):	To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na

odložiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	okoljšine (punt v nekterih rimskih deželah) so sv. očeta primorale odložiti konsistorij noter do tistega časa, da se bo kongres v
Ultra! (1867):	včeraj prišli. Oče so nekaj oboleli in morali smo popotovanje odložiti do denes. Je li Vilko že prišel? Ljudmila. Ni ga

▶ odluščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odlušči
- odluši
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato

▶ odmakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmakne

Vetrogončič (1860):	kočija izmed drevja. Janez plane izpod lipe, letí ji naproti, odmakne kočijaža namestnika s prestola, požene sam konje, zavije skozi vrata
Dragojila (1864):	divanom je pa skriven vhod v podzemski hram. Miljevič ga odmakne, in ko oba navzdol stopita, zasklompnejo duri za njima. Po
Slovenske večernice (1865):	hitro nam pokaže kak kraj, tako naglo nam ga zopet odmakne. Zlasti teržič Divin (Duino), ki derzovito stojí nad visokimi pečinami
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	Da bi se ne zdel nesramen ali silen, se hitro odmakne, pa tujec, ki je navadno le malo govoril, se takrat
Marjetica (1877):	kolovratu in tiplje predivo in prejo na vretenu. Med tem odmakne Marjetica miznico in vzame iz nje pol hleba rumenega ječmenčkovega
Rastlinske svatbe (1877):	in izsiplje nanjo svoj cvetni prah. Ko se je izpraznil, odmakne se zopet od grebena, ter se verne v svoj prejšnji
Slike iz rudarskega življenja (1888):	je pod njim delal Tinec. Oprezno stori še nekoliko korakov, odmakne malo od stene robovje in stopa nazaj po rovu skozi
Lisjakova hči (1892):	bode že bolje,« tolaži ga Klo tilda in se nekoliko odmakne v ložo, da bi je ne videl vsakdo. Drugič se
Očetov greh (1894):	Lukec, semkaj sedi! « veli nato pomenljivo in se na pol odmakne s parobka. Oni sluša in deje samo radoveden: »Kaj bode

odmaknejo

Botanika (1875):	sosebno olja, smole, guma, vsled česar se one stanice narazen odmaknejo ter med sabo narejajo prostore, napolnjene ali z oljem, smolo
Gozdovnik (1898):	grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali pa naj odmaknejo, kamor jih volja. « Kar hitro sta izginola za piramido Baraha

odmaknila

Oče naš (1854):	enkrat in poterka z železom na sténo. Skala se je odmaknila in vratica so se odperle, ktere je mah in beršlen
Astronomija (1869):	ker se zemlja okrog svoje osi vrti), marveč se bo odmaknila od njega proti večeru, v poldnevnik bodo pa sčasoma druge

odmaknili
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): v gorki izbi; hvala Bogu, da smo se plohi enkrat odmaknili. Vendar povem vam, da mi je še prijetniša vaša družba
odmakniti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sem jeſt virjella, inu od te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja

▶ odmanjkanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

odmanjkanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v

▶ odmanjkati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

izostati, manjkati; [sskj]

odmanjkajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): primeri, de, ko do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v

▶ odmenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmenjen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtariga sakona. ſtran. 10. Abrahamovo dóbro ſerze . . . . . 14 11. Isak odménjen v' dar . . . . . . 17 12. Isak vsame Rebèko . . . . . . . 18 13. Esav
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	11. Isak odménjen v' dar. Eno leto po tem je Abraham reſ dobil
Tine in Jerica (1852):	Tine. Zakon je v nebesih odmenjen. Jerica. Pa na zemlji večkrat vse drugač sklenjen. Peti del
Sveti večer (1866):	mu bile po volji, sklene je kupiti. Dan je bil odmenjen, kedaj se bodo prodajale. Pa knez ni mogel tak dolgo

▶ odmerjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmerjen

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Samo ne vemo kdaj. Pa kadar se izide Za svet odmerjen čas, Pove nam, de spet pride Očitno sodit nas. 4.
Gozdovnik (1898):	videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž zopet naprej. Dala se je prav lepo

▶ odmev samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmev

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí. Ako bi bil ti prijazne besede v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače

odmeva

Arabela (1885):	z vami izgubom; v vašem srci ne bode itak našla odmeva,« pretrga si profesor z nekim zaničevanjem svoj govor ter seže
Kvišku (1899):	bila družba, s katero je občeval, v njegovem srcu brez odmeva. Ukresala se mu je neznatna iskrica globoko na dnu srca

odmevu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	7. Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp
Gozdovnik (1898):	in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju je

▶ odmevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmeva

Kelmorajn (1864):	Obilno sadonosno drevje dela hladno senco, in po poletnih jutrih odmeva milo sladko žvergolenje veselih tičic od gaja do gaja; pastirček
Dragojila (1864):	krik bojevavcev in jok derhali se razlega po logih in odmeva od gričev. Pa to še ni najgrozniše. Sovražnikova moč preseže
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	eno, in krog gradu se silen krik vzdigne, da stoterno odmeva po bližnjih hribih. Mudijski in kmetje so že do zidovja
Svetinova Metka (1868):	polnega srca! Molčé, zamaknena ga poslušata in njegova pesem jima odmeva v srečnih prsih. Zdajci poči puška blizu v gozdu, in
Marjetica (1877):	pa je doma le na deželi, sredi tihe doline in odmeva le v nepopačenih prsih. Marjetica druga leta bližajoče se jeseni
Nevera (1878):	To so bile visoke besede še višega modrijana; plosk jim odmeva iz vseh kotov lepe sobe. Zdaj se vzdigne majhen, seden
Vinko (1884):	živeli! « in »slava! « povzdiguje slovesno veselost, da se razlega in odmeva daleč na okoli. Pri jezeru se ustavijo rodoljubni popotniki in
Domačija nad vse! (1889):	topa naznanita čas njenega odhoda. Gromoviti hurá! in z Bogom! odmeva po zraku od radovedne množice na pristanišču. Parobrod se med
Očetov greh (1894):	pod Lepim hribom zalaja lisjak, in njega zamolkli glas dolgočasno odmeva od nasprotnih brd. Triindvajset let je minilo po teh dogodkih

odmevajo

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	svarilo: Bežite, dokler ne bo prepozno; kajti ob Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu

odmeval

Zlato pa sir (1860):	oglušil me je brezkončni grom, ki se je od gorá odmeval kakor neznano, nepretergano rujovenje. Od bliska sem pa pred sebó
Domen (1864):	svojega sinova in zavoljo sebe. Preklet je oče tebi podoben! " Odmeval je njen glas po razprostranih dvoriščih. „Nori! " vpil je Sova
Pomladanski vetrovi (1881):	gričih ljubko žgolenje krilatih pevcev, tam je že marsikrat strahovito odmeval bojni krik in strelni grom. — V strmem klanci nad Višnjo
Roka in srce (1883):	poslušala Leonora nekaj časa prijazni glas zvonov, kterih jek je odmeval po tihi dolini do temnega gozda pod goró. Kolikokrat je
Usoda ka-li (1895):	stala Grudnovka in Poljak, in od njiju je sem gori odmeval od časa do časa zvonek smeh. »Ljubitelj lepih umetnostij« je
Lepi Tonček (1895):	in vlekla na uho njegov glas, ki je sedaj trdo odmeval od cerkvenih sten, sedaj ječal, da jo je bolelo srcé
Dušne borbe (1896):	tlom, kakor prej; njegov preje hripavi, tanki glas je sedaj odmeval čvrsto in krepko; njegovo prej medlo, udrto oko je gledalo
Slučaji usode (1897):	tega glasù ni se nikoli naveličal, in ta glas je odmeval v njegovi duši vedno tako pokojno in milo. Saj se
Slučaji usode (1897):	grla zaupila na pomoč. Nje obupni klic je zadonel in odmeval v nočni tišini, kakor bučanje pretečega groma. Temu klicu se

odmevali

Ivan Slavelj (1876):	kipečo zarjo. In odpre se ji srce glasovom, ki so odmevali po gaju in cvetje čudne sreče ji je preplelo dušo
Pomladanski vetrovi (1881):	domačo slogo in ljubav do domovine. Burni „živio"-klici so odmevali proti nebu, čuli so se vzbudni pozdravi na domovino in
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prihod spasiteljev tamošnji raji izpod turškega jarma, ter so mogočno odmevali Savski bregovi. Prisotna princa čestitata drug drugemu roko si podavši
Obljuba (1894):	je bil zrak poln njih ljubkih glasov in da so odmevali tudi v prsih mlade deklice, zamaknjene v delo. Začela je
Usoda ka-li (1895):	nad sabo. Srečevale nismo nikogar, le težki vojakovi koraki so odmevali po tem kratkem, skrivnostnem koridoru. Še par stopinj, in pred
V krvi (1896):	gozdu, kadar vrši skozi vrhove lahen veter. Drsajoči koraki so odmevali po belem tlaku, vmes pa se je čulo tiho smejanje
V krvi (1896):	Smehi, vzkliki, kriki, glasno govorjenje, trkanje kupic in nazdravki so odmevali po prostorih. Tudi dr. Karol Pajk je prišel s svojimi
Kotanjska elita (1898):	da jo dohitiva! « In res, že od daleč so nizdolu odmevali nekateri glasovi; gospoda Štipka »torej« jima je zadonel vsaki hip
Vinjete (1899):	vrata, da se je stresel strop in na stopnicah so odmevali trdi, hitri koraki. V sosednji sobi je kričal nekdo s

odmevalo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	si? “ Jurče zavpije: „Ti si neumnež! “ in — „ti si neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj
Gozdovnik (1898):	ga sabo pripeljali. Postavijo tudi poljsko kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom, da je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s

▶ odmikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmikajo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę

▶ odmiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izmiti, očistiti; Pleteršnik

odmij

odmi

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zročujemu O Bog, skoz njega sveto kri Vse grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	grehe nam odmi Vse nam — od — mi, Vse grehe nam odmi! Gloria. Čast bodi na visokosti Bogu na vekomej In mir

▶ odmor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmoru
Deborah (1883): v strani. Luna sveti, vendar ni je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej

▶ odmreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmrlo
- odmerlo
  Blagomir puščavnik (1853): okrajšal. Na tem svetu nimava nič več. Vse nama je odmerlo na zemlji, od kar ni mojega Miroslava in tvojega očka

▶ odmrl pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odmrlih
Mineralogija in geognozija (1871): ampak tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več

▶ odnašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnaša
- odnaſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam odnaſha. Dr. Bleiweiſ. Vinſke terte hvala. Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je

▶ odnašati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nanašati se; [sskj]

odnašajo
Občno vzgojeslovje (1887): in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na naše osebno razmerje in življenje. Vsakokratno zvezo predstav more

▶ odnehati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnehajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): škofijsko (bogoslovsko) duhovšnico vzamejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in tega ne storé, kar bi storiti môgli in mógli
odnehali
- odnehale
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam škoda za

▶ odnesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnese

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	čase plazimo po bregu, se izmakne snežnata plahta, in mi odnese ženo in dva sinčeka v globoki brezden, da ju nisem
Botanika (1875):	poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz votlih steblov marsikterih rastlin, in on tudi
Gozdovnik (1898):	tolmači Pepo. »Na to me zgrabi neki mož in me odnese. Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel

odneſse
Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu, samerka de enu manka, mosha klizhe, inu

odnesejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ljudje največ raznih opravkov in tako gredoč vendar kako pismo odnesejo in prinesejo. Dotični poštar tega in unega pozdravlja s hribovci
Gozdovnik (1898):	se mi kar zavrtava pred očmi. Naj-li ti ljudje res odnesejo vse zlato, sennor Fabij? « »Nikakor. Gledajoči ga, naj se upijanijo

odnesel

Blagomir puščavnik (1853):	pripomogla. ” — Nato pripoveduje, kako mu je sokol podobo iz okna odnesel, kamor jo je bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako
Viljem Tell (1862):	Melhtal. Tam za gorami. Jaz nisem kriv, da je odnesel zdrave Očí, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	a ene je pa víla bolezen vendar prav hudo. Jaz odnesel sem tudi tabart zdravo kožo, to je, zdrav sem ostal
Gozdovnik (1898):	je pričalo, po kteri poti je hudodelec ulomil, vse dragocenosti odnesel. Na balustradi viseča motozna lestev je izpolnjevala podobo, ki se
Gozdovnik (1898):	hitro dotekli, in če jo je v temni noči kteri odnesel, gotovo mu je drugi dan svetil k smrti.
Gozdovnik (1898):	da je otok izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče. Odprava don Estevana de Arečiza se je
Gozdovnik (1898):	sam s trte zvil, v to porabil, da je pete odnesel. Kam bi jo bil neki potegnil, kaj mislite, sennor Oročej

odneſil
Sacrum promptuarium (1695): shnimi godilu, kadar shena saſtopi, de jaſtrop vſe pishata je odneſil, popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni

odnesla

Zeleni listi (1896):	je nima, nego ona. Skrivaj si jo je vzela in odnesla. Fej, to je grdó !« Ne da bi bila kaj drugega
Gozdovnik (1898):	konjem, a razbojnika od todi proč ter sta jo tako odnesla. Šestorica Apačev, ostavših za čuvaje pri konjih, sedela je molčeča

odnesti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč otéti jih. Domačih ljudí ni bilo pri domi, kaj odnesti; le sosed, že postaran mož, perhropí, se pod plamenam v
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	veliko vbožnih ljudi priti, ino vsakiga velik zvezik pod ramo odnesti. Gotovo je hotel Moric pri svojim veselju tudi vboge sosede
Robinson mlajši (1849):	plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima
Robinson mlajši (1849):	Aj smel je je iz korablja vzeti, ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli je bil dolžen

od nesti(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): bilo; ino kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti? Dragotin. Jaz vem, kar bi bil učinil. Oča. A

▶ odnošaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odnos; SSKJ

odnošaje
Aritmetika za učiteljišča (1885): Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in neznanimi števili z jednačbami ter iz teh

odnošaji

Občno vzgojeslovje (1887):	za časa odločevanja delujejo nanj vnanji in v organizmu utemeljeni odnošaji tako silno, da niti prav razmišljevati ne more o primernosti
Občno vzgojeslovje (1887):	in dejanje, red ali nered v domači hiši, stan roditeljev, odnošaji k ljudem in k človeški družbi, — to vse se prime

odnošajih
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma

▶ odobriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odobriti
Ferdinand (1884): nasvet zdel jako moder. Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel

▶ od on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

od njega
- odniega
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim
od njih
- odnieh
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu

▶ odondod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

od tam; [sskj]

odondod

od ondod(združena oblika)

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rokami jęſti, ne ognuſsi zhlovęka. 21. Inu kadar je Jęsus od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe je, kadar je Jęsus letę pèrglihe dokonzhal, je ſhàl od ondód. 54. Inu kadar je priſhàl v' ſvoj kraj, jih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je bil jęnjal Jęsus narozhati ſvojim dvanajſt Jógram, je on od ondód dalej ſhàl vuzhit, inu osnanuvat v' njih męſtih. 2.
Od pluga do krone (1891):	platnom podložene. Krojač mu jih je pomeril le do kolena; od ondod so mu pokrivale meča višnjeve nogovice; kvedrasti čevlji, z
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	pa obrnili nad Novo mesto in črez Cirknico v Postojno. Od ondod so vdrli črez; Kras v Vipavsko dolino proti Gorici
Gospa s pristave (1894):	s svojim oddelkom nazaj čez mejo na avstrijsko zemljo in od ondod začel obravnavati s Švicarji zaradi vojvoda in drugih padlih
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	planili v Medjimurje, kjer so se v Čakovcu utaborili in od ondod na dve strani ropat hodili. Jedna četa je plenila
Roman starega samca (1895):	Rešitev iz tega neprijetnega položaja je prišla nenadoma in sicer od ondod, od koder sem je najmenj pričakoval. »Mama, ne vnemajte
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	pripeljem eno z dežnikom? ! « »Kaj? — Ti meni? — Ti suha jerhovina! Od ondod, ti štorklja ti štorkljasta! « je pihal razkačeni Abdul Slovožok

od ondot(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in oljnatiga gnoja duh je goſenzam sopern in jih odganja od ondot, kjer repa raſte, de je ne poſhkodjejo. *) — Koliko ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	že pred Kristusovim rojstvom na Laško prinesli, ki so se od ondot počasi po vsi Europi zaplodile in se povsod takó
Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854):	zibel človeškega rodu; nar stareji pesmi junaške so celi čas od ondot donele in v sedanjim casu so se spet omladile
Razne dela (1870):	našiga Lamprina hoja pripeljati imela, kjer komaj' tri dobre lučaje od ondot je bil tistiga časa strašen cesarski zverinjak. Po prejeti
Žalost in veselje (1870):	Aleša zapreti v temno sobo. Skozi majhino linico je videl od ondot Aleš, kako so se še vedno prikazovale radovedne glave
Žalost in veselje (1870):	je ravno dal znamenje "Lastavico" napasti, ko nakrat zagermé topovi od ondot in dve tolovajski ladiji zajamete vodó; potem pa se
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	smo na bratski hrvaški zemlji. Peljemo se do Zagreba in od ondot do Siska. Na tjà došle vlije se velika ploha
Iz življenja mlade umetnice (1890):	kmalu doktor tù, a čakala nisem, še prav hitela sem od ondot. Dné 12. svečana leta 1885. »Blagor njim, ki so

od unad(združena oblika)
Ta male katechismus (1768): Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne dan

odunod

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu te mertve. 8. Jeſt
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi te shive, inu mertve. 8. Jeſt virijem

▶ odonod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

od tam; SSKJ

odonod
Robinson mlajši (1849): neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê

▶ odpad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpada
Kmetijske in rokodelske novice (1843): semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe

▶ odpadati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpadati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da so večidel 10. dan bele hraste, ki 12. dan odpadati začnó. Včasih osipce nazaj v truplo vdarijo , in huda driska
Zoologija (1875):	tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih lusk, spodaj se pa delajo nove

▶ odpadek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpadek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se ta! Učitelj. Veliko že tudi drugač je od prej

odpadke

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kermi, ktera se kozličam pri vsaki hiši lahko daje, štejem odpadke od salate, zeljove ploče, korenovo zeliše, zeleno grahovo stročje, glogove
Zoologija (1875):	ognjusijo vsakovrstni živež in poleg tega prebrbajo in žró najnegnjusniše odpadke po gnojiščih, zahodih in smradnih jarkih. Poloté se celo živih

odpadki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar
Stelja in gnoj (1875):	je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna rastlinska šara s planin, pašnikov in
Stelja in gnoj (1875):	živino. Dalje bi se dalo še za steljo rabiti: 1. odpadki od šôte, ali pa tudi slaba, prstena šôta sama, 2.
Stelja in gnoj (1875):	razno ločje in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10.
Stelja in gnoj (1875):	pa apnenik, 11. prst, 12. plevél in vsakatere smeti in odpadki, 13, celó razdrobljeno staro zidovje, 14. pred vsem drugim pa

odpadkov

Zoologija (1875):	kokoš (Catheturus), ki znese svoja jajca v velik, od rastlinskih odpadkov navrhovaten kup, a iz razkrojitve teh stvari nastavša toplina godi
Trtna uš (1881):	je pogosto primešalo lesnega pepela, plinovega apna, klorovega apna, in odpadkov iz milarnic, pogosto grobanje. Pomlajeni trs namreč veliko menje trpi

▶ odpadnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odpadnica
- odpadnjenka
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): nocoj zatega voljo silni Perun tako tepe, ker spet nova odpadnjenka je serce mogočnega božanstva razdražila. ” „Ne govori tako — Marka opominja

▶ odpadnik samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpadniki

odpadnici

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Moja gospôda! posebno odpadnici so, ki v tem oziru delajo velike zmešnjave; ki sodijo
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	druzega ne priča, nego da vedo sami za svojo nepoštenost; odpadnici, ki zmirom na pomoč kličejo nemško izobraženost, ki v njenem

▶ odpahniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odriniti, odsuniti; [sskj]

odpahniti
Roza Jelodvorska (1855): je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog je ravno zdaj

▶ odpasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpade

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zhíftim, v vézhnim bo plaméni, Sdaj , in ki mi odpáde trúpla pésa ; V sakóni vùnder bráni ſad mi njéni Vshiváti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pozno obleti, huda zima sledi. — Pred ko v Kozopersku listje odpade, rodovitneji bo prihodno leto. — Konec Kozoperska dež, rodovitno leto. — Mnogo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nje, ktera tudi nekaj kože odje. Ako razjedena koža ne odpade sama od sebe, jo je treba z ojstrim nožom odrezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rano je treba z razbeljenim železom žgati, in kedar krasta odpade, enkrat na dan s živim apnom poštupati, da se rana
Sveti večer (1866):	angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj popolnoma, če le človek na zemlji svoj namen
Stelja in gnoj (1875):	vzrokov, ki se stavijo za silno množino stelje, tedaj čisto odpade. §. 18. Hlev z jaslimi.
Zoologija (1875):	je do 70 črevljev dolg velikan, a od te dolgosti odpade tretjina na glavo, v kateri se nahaja neko tekočno olje
Botanika (1875):	Fuchsiji, lepo škrlatno rudečo. Mnogokrat ni čaše ali pa kmali odpade; n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa
Botanika (1875):	n. pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če

odpadejo

Zoologija (1875):	Opilio) z jako dolzimi in tencimi nogami, ki mu lehko odpadejo in odpale še nekoliko časa gibljejo. Matija dela prelaz k
Botanika (1875):	začetek (zarodek) debla in cveta pred zimskim mrazom, in ki odpadejo, ko so dosegle ta namen. 3. Stebelni listi, ńajnavadnija in

odpadla
- odpala
  Zoologija (1875): rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet v mravljišče. Mravljinske ličinke so bele, brezglave
odpadli
Ta male katechismus (1768): ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl

▶ od paverščen predlog + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k

praznoveren (pavera = praznoverje); Pleteršnik

od paverščnih
- odpavershzhah
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga

▶ odpehati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

odgnati; kontekst

odpehati
- odpahati
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji. Ko

▶ odpeljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpeljan
Stric Tomaž (1853): ravnal. Zvedivši tedaj mladeneč, da je bil Tomaž ravno kar odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja

▶ odpeljati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpeljal
Ljubite svoje sovražnike! (1899): voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske
odpeljala
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga strička, z njegovimi vred odpeljala, ino potlej pade ogenj ino goreče žveplo spod neba na

odpeljali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	plačani vsaki dan po 3 fl. — al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	premoženje pripravil, in so mu odvetniki poslednjo kravo iz hleva odpeljali. Druzega mu ni ostalo, kakor bolna žena in šestero otrok

odpeljalo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na naglo 4 kompanije ponoči na železnici se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so

odpeljati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zdaj ni bilo nič več spraviti iz njega, ga dam odpeljati zopet v zapor, kamor gré ves pobit in tarnajoč za
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ki mu nalága viteza takoj prijeti in v meško jetnišnico odpeljati. Tožen je vitez, da je kraljev priverženec in sovražnik svobode

odpelje

odpele
Branja, inu evangeliumi (1777): enu deklę, ali udovo zhes nje, ali njenih ſtarſhov volo odpele is tega zila, inu konza, de bi njo potler usel
odpelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da

odpelje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer iz mesta A, katero je za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	50. Ob 7ih zjutraj se odpelje z Dunaja po zahodni železnici poštni vlak, ob 9ih zjutraj

odpeljejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is
odpeljeta
Viljem Tell (1862): to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi

▶ odpeljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

voziti; kontekst

odpeljevati
- odpeljavati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo

▶ odpiraje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odpiraje
Gozdovnik (1898): kaj spiš! pa tukaj ?« Pobrežni stražnik globoko vzdihne, počasi oči odpiraje. »Tukaj sem, gospod stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da

▶ odpirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpira

odpera
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d.

odpira

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vidimo tik pod nami globoko Ovčjo dolino, za njo se odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim
Zoologija (1875):	iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki in
Zlatorog (1886):	Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja silnega vrhóve, Glej, tam zdajci postojí mladénič. Da

odpirajo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprej povsod. Kar samo ne gré, se pospeši od drugod; Odpirajo že se zakladi pri nas, Ki jih zanemarjal je prejšni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev
Zoologija (1875):	zračne cevčice, ki se ob truplu na obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi
Gozdovnik (1898):	to je pač res. Še vidim njene ustnice, kako se odpirajo, da ga izrekó in zdaj ga slišim tako razločno, kakor

odpiral

Na Žerinjah (1876):	Hotela je sesti tu, ker se je s tega mesta odpiral krasen razgled v dolino. — A precej začuje za soboj trdo
Gospod Janez (1884):	sta na klop pod košatim orehom, od koder se je odpiral diven razgled na široko, v dolini pod njima tekočo reko
Iz arhiva (1890):	dogodka. Namenila sta se na vrh hriba, odkoder se je odpiral lep razgled na Lesnice. Stopala sta po mehkem mahovju in
Od pluga do krone (1891):	in Golovcem svet najvišji. Jako lep razgled se mu je odpiral pred sabo na Prule, dalje po strugi ljubljaničini, ki se
Lisjakova hči (1892):	in mu vrgel nekoliko drobiža; drugi pa je tudi že odpiral mošnjo, ali ker je bil nekoliko vinjen in dobre volje
Najmlajši mojster (1896):	novi sodi bi čepeli v mestni dvorani, mestni pisar bi odpiral pipe, in ne bi metal gosjih peres po papirju. Vicedomski
Trojka (1897):	konjih, psih in dekletih. »Papa, tarok? « pozdravil je Edvard in odpiral miznico s kartami. »Spat pojdi! « odzdravil je gospod Majer. »Takoj
Zadnji gospod Kamenski (1898):	z nami! « Vrata zaškripljejo, toda komaj je Matijec — ta je odpiral — močni hrastov zapah odrinil, že ga zgrabi za goltanec močna
Vinjete (1899):	je našel kravjo deklo, oni mestno vlačugo. Svet pa je odpiral usta, čudil se in padal pred njo na kolena ... Kako

odpirala

odperale
Oče naš (1854): odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta zdvignili, njegove zaklade zropali

odpirala

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves rod ljubila, za vse Slavene molita; Oj sveti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ciril i Metod! slavenska dva apostola. Slavene podučavala, nebesa jim odpirala; Oj sveti Ciril i Metod! nebesa jim odpirala. Slavenski ves

odpirat

Marjetica (1877):	je pala med molitvijo na tla ter gre vežne duri odpirat.
Blagodejna zvezdica (1881):	pozneje potrka nekdo na vrata Oskarjeve sobe. Ko pride sluga odpirat, vstopi Bruno. S tihim glasom takoj slugi ukaže, da naj
Luteranci (1883):	sobo. "Stobe je," dejal je potem nekako skrivnostno gospodar in odpirat je tekel vežne duri. Zasopljena in v temen plašč zavita
Žrtva ljubosumnosti (1884):	domá? Odpri, Branko, odpri! " Čakajóč pa, da jej pride kdo odpirat, govori sama sebój: „Zakaj me le ni počakal, da bi
Žrtva ljubosumnosti (1884):	Vido, menéč, da se bode vsaj vzbudila ter jej prišla odpirat. Napósled se odtvori okno, in neznana roka jej podá ključ
Žrtva ljubosumnosti (1884):	mu je le lak mudilo nocój? ! " Ali nikdo no pride odpirat, in tedaj premišljuje Jera, kako lepo je bilo nocój pri
Testament (1887):	globoko, a potem vendar skočil naglo raz postelj ter šel odpirat duri. A te so bile zaklenjene. Miklavž je bil moža
Lepi Tonček (1895):	ko potrka ob jednajstih Marjetica na duri, gre ji hipoma odpirat. Oh, kako se prestraši vse premočene in premrazene hčerke, ki
Vrt, vrt! (1899):	bili so ravno pri drugi desetinki rožnega venca. Potem gre odpirat, in v sobo stopi kmalu na to Košček, pa kakšen

odpirata
- odpirate
  Zoologija (1875): zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in odpirate. Na sklepu so večkrat še vzajemni zobci in jamice, ki

▶ odpis samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpisom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	1. str. 60.) SI. c. k. deželna vlada je z odpisom od 26. marcija 1871., 1. št. 2071, Matici dala prošeno

▶ odpisek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odpis; Pleteršnik

odpiski
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki

▶ odplavati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odplava

Viljem Tell (1862):	naše! Kmetje (stopijo krog Tella). Tolažba zadnja z vami nam odplava! Lajthold (bližaje se). Tell, smiliš se mi — ali moram biti
Pripovedke za mladino (1887):	zopet nazaj položi in ga pokrije, ter zopet kot raca odplava po vodi. Tako se prikaže dve noči, tretjo pa pravi

▶ odpluti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odplul
Ljubite svoje sovražnike! (1899): ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov čoln od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik

▶ odpočitati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obračunati; kontekst

odpočitati
Robinson mlajši (1849): bi keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel

▶ odpočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpočije
- opozhije
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali poboljſhati ſe da peſhéna semlja tako : 1. de
odpočiti
- odpozhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſtopila ; ni bilo mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila

▶ odpoditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpodila
Genovefa (1841): pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha
odpodili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): biči in palicami nad nje, da bi je odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri tem
odpoditi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov na vertih odpoditi. Urno, kaj je noviga? ( ˛Shola s a ſIamo pleſti ) Na

▶ odposlati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odposlal
Gozdovnik (1898): smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s Sokolovimočesom na Bivolotoku. Najpredniši vojak
odposlala
Aritmetika za učiteljišča (1885): na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej, ko se je pismo prepisalo

odpošlje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	mislil. Katero število je to? 22. Iz nekega mesta se odpošlje kurir, kateri potrebuje za vsacih 54 km po 5 ur
Tiun - Lin (1891):	prebivalcev, kadar bodo videli, da smo se izkrcali. Hinko torej odpošlje s čolnom nekoliko mož na ogled, ki se kmalu vrnejo
Gozdovnik (1898):	ena ni napravila najmanjšega kvara. Še več tacih pozdravov se odpošlje, a z enakim uspehom. Po noči napravljena ograja se je

▶ odpotiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odstraniti, odpraviti; Pleteršnik

odpoti
- odpotovaj
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hribam na plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja

▶ odpotovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpotoval

Aritmetika za učiteljišča (1885):	prvega dohitel? Na pamet. Prvi kurir je 2 dni prej odpotoval nego drugi ter v tem času prehodil 2krat 49 = 98
Aritmetika za učiteljišča (1885):	52. Za kurirjem, kateri je pred 6 dnevi iz A odpotoval, in kateri prehodi po 48 km na dan, pošlje se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6.) Za kurirjem, kateri je pred 2 dnevoma iz A odpotoval, in kateri prehodi vsak dan po 49 kilometrov, pošlje se

odpotovati

Veliki grof (1885):	prijaznejša ž njim. Bližal se je dan, ko je imel odpotovati s Petacijem in s Klaro proti jugu, in pozno v
Dóra (1885):	brala sem mu iz očij. O poldveh je imel Lojz odpotovati in ž njim tudi Minka. Oba sta se učila v
Arabela (1885):	zaroči s Samuelom. On mora jutre namesto mene po opravkih odpotovati. Mogoče, da ga dva meseca ne bode nazaj. Za naše
Beatin dnevnik (1887):	si tega misliti ne morem, dejal sem, da skôraj odpotujete. « »Odpotovati, zakaj li? Tù, v domovji hočem čakati sreče. « »Prav pravite
Vanda (1888):	res radovedna, kaj mi boste povedali. « »Nadporočnik Borovski mora neutegoma odpotovati. Premestili so ga v Verono. « »V Verono! « čudi se gospa
Križ na poti (1891):	odpovedati njemu, in to je provzročilo, da je sklenil Hugon odpotovati na jug, kjer se mu morda posreči ... niti domisliti si
Na obáli (1891):	morje. In zdaj si še tu, Ivan, in ne smeš odpotovati, ali vsaj ne brez mene. Ako me res ljubiš, Ivan
Slučaji usode (1897):	bi prašala za materino mnenje, takoj spravljati svoje reči ter odpotovati. A z lažjo na srcu ni hotela ostaviti domovine, niti
Slučaji usode (1897):	Malvina je pospravljala svoje reči, ker je drugi dan imela odpotovati, in mati se jej je bila pridružila, da jej pomaga

▶ odpoved samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpovedi

Stric Tomaž (1853):	zastran tega nikomur ne piše, da bi natančniši vzroke te odpovedi zvedil. Hitro sklene si koj drugo poiskati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	na prvo mesto predsednika. — V ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe

▶ odpovedati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpove

Stric Tomaž (1853):	okolišine pretehtati. Sčasoma se ji čeravno zelo nerad tudi on odpove, in še čerkice zastran tega nikomur ne piše, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	tirati pred konzuljski sodni stol in da se opraviči in odpové novi veri. Trdovratneže so kaznovali na smrt. V Trstu kakor

odpovedal

Sacrum promptuarium (1695):	letu nevejdla, satoraj tudi Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy odpovedal: Ta Naveſta letu vſe dobru sgrunta s' tiga fazonetelna, inu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne bo bati, da bi se jim njih dolg mahoma odpovedal (aufkündigen), bojo marsikaj lože poravnali in zboljšali pri svojem gruntu

odpovedala

Krivica za krivico (1859):	in sramoval se je, ko je Mahinka z gnjusobo se odpovedala njemu, kterega je celi svet čertil. Kanali potem naznani Fedor
Mačeha (1883):	bila čutila toliko krepke, da bi se bila v trenotji odpovedala Bodanskemu, kakor se mu sedaj odpovém. Takrat bi mi bilo
Cyclamen (1883):	nego jeziki, klepetulje so jo vzele. Gospodična Filipina Vrtačnikova je odpovedala; ona ne bo igrala stare vdove, ker je danes od
Dóra (1885):	po glavi. Moja žena je brž danes enej naših dekel odpovedala. Dela dovolj, a tudi jesti dovolj; to pa to! Mlinarica
Grajski pisár (1889):	odpustil, in zopet jo je poklical na bleščeči svoj dvor. Odpovedala se je zmotam in isto tako je nje služabnica preklicala
Iz življenja mlade umetnice (1890):	katero drugo. Dné 30. malega travna leta 1885. Reza je odpovedala službo pri sosedovih, nas je prišla pozdravit in šla je
Najmlajši mojster (1896):	mu kapelan besedo. »In tako je! Ni dosti, da je odpovedala pekarski obrt brez mojega in očetovega dovoljenja, sedaj hoče, da
Slučaji usode (1897):	človeških ne. Ko bi bila imela sredstev, bi se bila odpovedala takoj sicer ugodni, ker bogato plačevani službi; a kam naj
Kotanjska elita (1898):	še sin Ivan, in od takrat se je še bolj odpovedala svetu nego prej ... Tisti dan po čitalniški veselici je sedela

odpovedati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj Syn! ſakaj ſa taiſte jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	naſs uzhy , de ſe imamo uſſi hudobii, inu poſvejtnem shellam odpovedati , de mi ſtresnu, pravizhinu, inu bogabojezhe shivemo na letemu ſvejtu
Robinson mlajši (1849):	kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po tem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imel živinski somenj biti, se morajo po postavi vsi somnji odpovedati. 11. Oštarijam, kodar ptuja živina ostaja, naj župani ojstro prepovedo
Valenštajn (1866):	za sleparijo si imé Podpisati, podpisom se dolžnostim, Prisegi svojej odpovedati. Maks (vstane). Oktavij! Oktavij. Sêdi! Sin moj, še veliko Ti
Deborah (1883):	in ljubeznjivo; ali se boš mogel zarad nje nam vsem odpovedati? – Jožef. Moj Bog!

odpoveš

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	neznaš Serbije osrečiti. Narod Te po nas moli, da se odpoveš knežtvu; ostati pa moreš v deželi kakor Ti je drago
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se ne bo nič žalega zgodilo. Narod pričakuje, da se odpoveš vladarstvu; ne mudi se, in skaži se domoljuba. ” Knez se
Revček Andrejček (1891):	Pavle, da boš vedel — in dokler mi sam službe ne odpoveš, ne bodem te gonil od hiše. (Dá mu roko. ) Tu

▶ odpovedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpovedovala
- odpovedovale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): njenemu posojilu perva stopnja prepustila, Posojila se dolžnikom ne bojo odpovedovale (nicht gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje

▶ odprava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odprava

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili. V. Odprava izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali
Gozdovnik (1898):	mnogo časa izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši

odprave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izrejencov. Kakor pravica prejeme, tako stojí tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razlagali, kér se bo tukej vselej le na občni prid
Gozdovnik (1898):	strelila. »Stojte, Kučilo, če ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo

odpravi

Gozdovnik (1898):	s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim
Gozdovnik (1898):	stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate odpravi, ki jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli

odpravo

Gozdovnik (1898):	konjskih kopitih lahko izda. Ako se odločimo, da pojdemo za odpravo v Apačevino imeli bomo opraviti z dvojnim sovražnikom. No, potlej
Gozdovnik (1898):	odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas

▶ odpraviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravi

Fizika (1869):	Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način odpravi zrak popolnoma, ali skorej popolnoma, iz posode, v kterej je
Botanika (1875):	odkisujoče, t. j. ona izloči iz njega kislec in ga odpravi iz sebe skoz svoje listje; kar ostane, to pa porabi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	neznanka in jedna jednačba menj, iz teh novih jednačeb se odpravi zopet druga neznanka in to se ponavlja, dokler ne dobimo
Občno vzgojeslovje (1887):	nahaja okoli otroka, pravo in posnemanja vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni
Pripovedke za mladino (1887):	vas bodem tu čakal, da boste gotove? ” S tem se odpravi, žabe pa za njim upijejo: „Kva, kva, kva, kva,” da

odpravijo
Zoologija (1875): sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo.

odpravil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gobe odpravil! “ Kedar Naman to své, ſe pélje do Eliseja, ino vsame
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne
Gozdovnik (1898):	sledu, da pridejo od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset

odpravila

Nevera (1878):	bi se po svetu godile čudne komedije, ko bi se odpravila vera. « »Res je tako, kakor ti praviš, ko bi vsi
Pomladanski vetrovi (1881):	uničil vse nade. Koliko žalosti za ubogo ženo! Zaliko je odpravila spat, sama pa se je sklonila nad posteljico svojega deteta
Pomladanski vetrovi (1881):	se je že dolgo časa zastonj prizadevala, da bi mu odpravila to nelepo navado. Albin Rojár — kteremu so pa ljudje sploh
Od pluga do krone (1891):	te je kdaj ,stara baba' snubila, katero si s košem odpravila. Jaz ga rešim, če ga le kdo, razven Bogá! » «Ti
Jara gospoda (1893):	mladi gospodar se je oženil, in nova gospodinja me je odpravila z dóma. Služit sem šla s tem, kar sem znala
Na krivih potih (1893):	skrijeva se v goščavi, in nikdo naju ne zapazi! « In odpravila sta se zopet dalje. Ivan se ni mogel prečuditi, s
Strte peruti (1894):	je imela malo in že večjih deklic. Kadar jih je odpravila, čakala jo je prijetna družba nje tovarišice, s katero sta
Prve hiše (1896):	je Meta dostikrat doma skuhala, pomolzla in z otroki živino odpravila. Petičnikova dekla pa je vozila za oboje, za Petičnikove in
Trojka (1897):	se nič ne bilo zgodilo. Gospa je hitro pregledala položaj, odpravila Edvarda in dekli in jela tiho oštevati moža in barona

odpravlja
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo

odpravili

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar
Viljem Tell (1862):	Al mene, vašega poslanca so Zavrnoli na svetovavce, ti pa Odpravili so s prazno me tolažbo: „Zdaj cesar ne utegne misliti
Oče naš (1885):	obravnati, sem že na svojo stran dobil. Vas smo koj odpravili. Preiskali smo vsa njegova pisma in našli smo tudi po

odpravim

Bore mladost (1862):	zgubim morebiti obé. " "Prinesi tedaj, kar je treba, da te odpravim. " Globoko se Gregor priklone, in urno prinese peró in papir
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	bila vzela, prosim vas, bogastvo pri teh malih obrestih! " Jaz odpravim zoperno starko in jamem vse, kar sem zvedel, sestavljati si
Izza mladih let (1882):	pove, da imajo tri medvede obsledene in da čakajo mene. Odpravim ga rekoč, da takoj nikakor ne morem oditi, da prej
Od pluga do krone (1891):	kar se je dalo. Neko poletno noč me zmaga spanec. Odpravim se nekoliko od topov, kjer je stala poštena ograja. Ondu
Spletke (1894):	zato vas je pa to zadelo. No, pa to že odpravim. Rovnico in kako sekirico mi prinesite, da malo pregledam. To
Roman starega samca (1895):	svojo staro kuharico na jeden mesec, zaklenem hišo ter se odpravim z nadepolnim srcem na pot. Posestvo je bilo tri ure
Roman starega samca (1895):	bila že noč, ali ni še bilo pozno; torej se odpravim pogledat h grajščakinji. Ko stopim v nje sobo, mi hiti
Kotanjska elita (1898):	Toda za vami pridem — morda črez kaki dve uri, ko odpravim vse. Tudi jaz bi si rad še enkrat ogledal vaše
Gojko Knafeljc (1899):	vami v »hotel! «« je dejal nato. »A takoj jutri se odpravim k staremu Grahorju ter zasnubim! « »Bravo, tako je prav«, mu

odpravimo

Čas je zlato (1864):	zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi
Deborah (1883):	nemaš več providnosti? (Grom. ) Učitelj. Čez mejo na Češko vas odpravimo. Žena (veselo). Kaj ste rekli, na Češko? Učitelj. In popotnine

odpraviš
Valenštajn (1866): Valenštajn. Kaj je? Grofinja. Pozneje ti povem; Zdaj skusi, da odpraviš Vrangljina. (Hišnik odide). Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi

odpraviti

Zoologija (1875):	trihin najnadležniši. Dostikrat so celo opasni, ker se dadó težko odpraviti. Razvijajo se pa tako:
Ferdinand (1884):	zdravnika Ambroža. »Tega mazača moram pa, kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani in potem oba jednačbina dela s
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nahaja v jednačbi neznanka pod korenjim znakom, môči je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji
Oče naš (1885):	ki nima duhovnega več, ki služabnike božje preganja in hoče odpraviti našo sveto vero. Jaz ne morem te žalosti dalje prestajati
Občno vzgojeslovje (1887):	se hitreje. A nasledki gluhosti se ne dadó nikdar popolnem odpraviti. Gluhonemca sili že potreba, da si prisvoji nekak znakovni in
Zeleni listi (1896):	Mati se je sicer branila, toda sodnik se ni dal odpraviti. Šel je zraven.

▶ odpravljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): še 12 krajc., za celo leto pa 24 krajc. za odpravljanje Novic. Razun tega pa nobena c. k. pošta nima pravice

▶ odpravljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravljajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomozhke povédal, s kterimi ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne

odpravljati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati, §. 6. Od nekterih prigodkov po porodu. §. 7. Od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara

▶ odpravljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravljen

Čas je zlato (1864):	Lenče jim čversto pomaga. Čez 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel

odpravljeni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): poplačanih dolgov za Mininim očetam. Vsi nja dolžniki so bili odpravljeni, de nobeden ni smèl toti dan nesrečniga Kumita v hudoben

▶ odpravnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravniki
Gozdovnik (1898): njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se vrnejo odpravniki kož. Sokoljeoko je dal od sledov toliko zamesti, kolikor se

▶ odpravništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpravništvu
- odpravilstvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo pri odpravilstvu velke c. k. pošte v Ljubljani oglasili, ktero nam je

▶ odpreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpre

Sacrum promptuarium (1695):	tudi nje ozha krajl Maurus kaj nesesh? odgovorj ona, gartroshe: odpre fazonetel, inu nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo, de ljudjé lehko ozébejo, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mesta prisope in čez ta hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim
Divica Orleanska (1848):	blizo viditi ti nisi grozna mar, In licu milimu se odpre serca čut. O, po krotkosti rahli spola tvojiga, Usmili mladosti
Zlata Vas (1850):	v Zlato Vas. Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stoji harmica (šranga). Pri nji se nam Rabeljska dolina popolnoma odprè. Divje lepa je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva
Viljem Tell (1862):	skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu
Deborah (1883):	v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre vrata odpre. Deborah (poluglasno). Si ti, moj Jožef? Lovre. Kdo je tu

odprejo

Kuharske Bukve (1799):	s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle narędi poſębej en preshganje na
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh
Zlata Vas (1850):	dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo. Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim peram na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kerčil, in pervi na „železne vrata” poterkal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor , v naših „Novicah” vsem slovenskim bratom
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti nepokorni otrok! “ zavpijejo, „ali me si

odpro
Zeleni listi (1896): še drug ptičnik, v katerem je imela slavca. Vratica se odpró in — frr! — ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so

odprem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zdajci k oknu ter reče: „Nikar ne terkajte, nobenemu ne odprem; hišni gospodar mi je obljubil, de bom sam tukaj, ker
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zapahnila, potem golobček ne more vun, dokler mu jaz ne odprem. ” „Ne stori tega,” pravi mati; „uči se raji od golobčeka
Deborah (1883):	roke. ) Amen! Amen! Kdor koli je! Pogledam lehko, vratca Skrivaj odprem, nikdo ne bo me videl, (Tava proti cerkvi, posluša, odpre

odpremo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	listu „Novic” stan kmetijstva v celem našem cesarstvu in jim odpremo pogled v velikost zemljiš, število hiš in družin, množino domače
Viljem Tell (1862):	Umirite se! Vse močí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo. Hedviga. Kaj morete brez njega? Dokler bil Je Tell svoboden

odpreš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z mlačno vodo ali z mlačnim mlekom omakovati

odpreta

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kakor po sréči dva žalostna skupej, de si svoje serca odpreta, svoje nadloge potožita in se potolažiti moreta. Tako pride tolažba
Blagomir puščavnik (1853):	koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter, se nizko prikloni in pokaže perstan

odpreti

Biblia (1584):	dopolnilu, kar je govorjenu ſkusi Preroka, kir pravi: Ieſt hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napravljala, takó de je bilo treba večkrat zató okna zdolaj odpréti, de sim jez več gorkote gori dobil. Ta napaka me
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sapa je v kučah, kér so okna zabite, de se odpreti ne dajo, za toliko bolj škodljiva, kolikor več ljudí v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je prebivavnico vsak dan pomesti, vsak dan okna nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ta beséda je iz ravno tiste korenine izrastla kakor beséda odpreti. Rók pomeni na Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni
Divica Orleanska (1848):	jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama prej Premisliti kar žensko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zapreti in še le ob 6. zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	das tempusangebenden Aussageform keinen vollgiltigen Schluss ziehen” utegnejo marsikomu oči odpreti. Kar se je slavnemu Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to

odpri

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	selenimi vejami saplêſti, de ſolnze prevezh v hlev ne ſije, odpri okna in vrata in poſtavi kak ſhkaf vode v hlev
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ocverta šuka. Šuki luske ostergaj, potem jo odpri, operi, pa je ne razplati; zreži jo na štiri perste

odprite

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste
Oče naš (1885):	Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še

odprl

odperel
Robinson mlajši (1849): je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh

odperl

Ta male katechismus (1768):	tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl.
Ta male katechismus (1768):	tu ſhellu te smerte premagal, se tem virnem nebeshku Kraylestvu odperl. Kader sè ti tu ſhellu te smerte premagal, se tem
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš, mu boš še bolj život odperl. 5) Piti mu daj hladne vode, kar je poželí, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v krasoti tistega nebeškega solnca, ki blišči naše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za obe roki. „Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki

odperu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati kluzhna odperu, ni nezh taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je na krishu sa naſs umeru, De nam je Nebeſe odperu. 3. Popreit pa ta vezhir je biu On s'jogri
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. Ta vuk v'serzu obdershi Ti verni Kristian, Druge
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist'

odprl

Zeleni listi (1896):	je rahlo potrkal na vrata, kakor se spodobi. Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v
Gozdovnik (1898):	umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. «

odprla

odperla

Sacrum promptuarium (1695):	ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je bila ſvojo hisho odperla katera je bila polna shita, de petlery po ſvoj voli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih 10 ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov

odperle
Divica Orleanska (1848): se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V

odprla

Viljem Tell (1862):	nama bile srečno in veselo; Zaprta, srečna ta dolina naj Odprla nama bi nebeški raj! Berta. Sedaj si tak, kakoršnega mi
Fizika (1869):	zasledoval, vodila je do brezkončne vrste skušenj in resnic, in odprla popolnoma novo obsežno polje fiziki.
Pripovedke za mladino (1887):	Ako hočeš resnico povedati in priznati, da si prepovedana vrata odprla, odpreti ti hočem usta in zopet dati glas, ako ostaneš
Pripovedke za mladino (1887):	da more odgovoriti, toda ostane trdovratna ter pravi. „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica Marija jej vzame dete iz naročja
Pripovedke za mladino (1887):	tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi: „Ne, nisem odprla prepovedanih vrat,” in Devica jej vzame dete iz naročja in
Pripovedke za mladino (1887):	k nji, rekoč: „Ako hočeš priznati, da si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem otroka nazaj, ako ostaneš pa v pregrehi
Tiun - Lin (1891):	prišel noben služabnik. Vrata so bila od zunaj zapahnena. Pa odprla so se mi končno vender le.

odprle
- odperle
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): merzliga studenca napíla. Oj ! de bi se kmetovavcam enkrat očí odperle, in de bi spoznali, de majčkini vzroki večkrat ponovljeni zamorejo
- odprle
  Izidor, pobožni kmet (1887): te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži

odprli

odperli

Genovefa (1841):	davno mertvo miſlili, tak bliso, kolikor je bilo mogózhe, viditi. Odperli ſo tedaj noſilo, ktéro ſta dva mesgà nêſla, de ſo
Genovefa (1841):	ſhe dalje terpéli! ” Vzhaſih je ljudí koj, ko ſo vrata odperli, ſtermo poglédal, ſe je po tem ſtraſhno poſmejal in djal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljudſtvo ſe je sopet v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in stanovnikam za majhno plačilo pot do sadu domače literature odperli. Potreba branja se je očitno pokazala na Českim, Moravskim, gornjim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zadosti vode ni moglo privírati, so pretêklo zimo drugi vrelec odperli, in per ti priložnosti na stari rimski vodnjak zadéli, v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	so se hotli v šoli siliti; al preden so šolo odperli, je prišla od policije prepoved, da tudi tù ne smejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	se v podporo kmetijstva posebne kmetijske zaloge ustanovile, bi ne odperli samo kmetijstvu lepšo prihodnost, temoč tudi bogastvo cele deržave bi

odprli

Verske bajke na Dolenjskem (1881):	zaklenili. Zastonj je trkal in jih prosil, da bi mu odprli in ga spet sprejeli za svojega kralja. Hudiči so mu
Cyclamen (1883):	jej tudi v mrzli uri dali slovo ter novi ljubezni odprli dušek, katera ono izključuje; bodimo tudi še tako srečni, naj
Testament (1887):	in čakal, kaj bo iz tega. »Če so te zaprli, odprli ti bodo gotovo! « je dejal in kmalu bi bil vnovič
Zádruga (1890):	so ta dan prnjavorski gospodarji, prav kakor stari Sloveni, gostoljubno odprli vrata doma svojega, in dobro jim je došel vsakdo, ki
Pegam in Lambergar (1891):	se je zanesti nanje? Ali ne bodo v brezvestni zvedavosti odprli lista, in ko zvedo strašno skrivnost, skušali okoristiti se in
Pegam in Lambergar (1891):	strani na oklopnike in razpršili jih v trenotji. Cesarju so odprli pot in razvrstili se, da so mu zaslonili hrbet in
Lisjakova hči (1892):	praznikih so prišli angleški jahači in so ob Latermanovem drevoredu odprli nekakšen cirkus, kamor so sleharn večer privabili toliko ljudij, da
Roman starega samca (1895):	hčerko. « »Da ste sedaj, v takó važnem in usodnem času odprli svojo hišo dolgotrajni gostoljubnosti, nikakor ni bilo prav,« opomnim v
Kvišku (1899):	bila Margita več otrok. Ti meseci v zakonu so ji odprli marsikatero stran svetske filozofije, odgrnill marsikak pajčolan, ki je visel

odprlo

odperlo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dalo; iſhite, ino boſte naſhli; terkajte, ino ſe vam bo odperlo. “
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično

odperlu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar je S. Paul v' timu pervimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi JEsus kerſten, inu ke je molil, ſe je nebu odperlu: inu Sveti Duh je v'eni teleſni podobi, ko-

odpro

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njim, jih prime, ino rezhe: „Vſtanite, nikár ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti Duh je s' viſhkiga priſhel v' podobi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	potolažil. Zdaj, ko njega doma ni bilo, se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je
Oče naš (1854):	čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale
Viljem Tell (1862):	smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh
Izidor, pobožni kmet (1887):	kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar se odpro duri in nekaj sosedov in sorodnikov je prišlo Izidorju srečo
Gozdovnik (1898):	ne se zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

odprti
Tiun - Lin (1891): se ne približuje kdo. Zdaj zapah lahno zaškrta, duri se odprti, in pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé

▶ odprt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odprt
- odpert
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): treba po prostem zraku prepeljavati. Med tem časom naj hlev odpert stoji, da nezdravi soparji iz njega izpuhtijo.
- odprt
  Viljem Tell (1862): reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je

odprta

odperta

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni: eni, in to je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi stermeli nad uspehom. Meja je bila že leta 1852 odperta, in naši vinorejci so hitro svoje vino procej drago pospešili

odperte

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kérnu je imel svoj prestol. Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost

odprta

Valenštajn (1866):	Valenštajn. Da imam še izvolije — da mi Še ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi
Valenštajn (1866):	Silo moram Al rabiti, al pa trpeti. Tako Je to. Odprta druga pot mi nej.
Gozdovnik (1898):	pred mano stala ter me klicala po imenu. Soba je odprta, vzame me naročaj in me nese vun. Stojiva tako visoko
Gozdovnik (1898):	ste nas z veliko hvaležnostjo. Hazienda del Venado vam stoji odprta vsaki čas in za vsako pomoč. To le dobro znajte

odprte

odperte

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za njo; In kar je Vodnik od sebe le pel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne bo in ne spal, ampak vedno bo imel oči odperte na to , kar svet novega na dan prinaša, da poskusi

odprte
Revček Andrejček (1891): Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s silo odprte sè škafom na glavo poveznenim iz gospodarskega poslopja, konečno obstoji

odprtega
- odpertega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): notranjske strani, in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo
odprtem
Viljem Tell (1862): pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra

odprti

odperti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi ſo tę kryvave rane naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zapertih dumplah, v štepihih ali studencih, ki niso bili dolgo odperti. Ni davno, kar se je v nekim mesti na Nemškim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nič ne da; Jemlje vsak kar le kdor hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih

odprtej
Fizika (1869): vré voda že pri 90° C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo

odprtih

odpertih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor Štefan gleda krasoto odpertih nebés. Njegovo serce je zaslišalo nebeške glasove — zdaj je utihnila

odprtih

Ljubljanske slike (1879):	štacuna je godlja vseh prijetnih in neprijetnih dišav in navlečena odprtih zabojev, kakor da bi bili nalašč nastavljeni kupovalcem pod nos
Pomladanski vetrovi (1881):	dalje pehala, gledala in zijala. Le malo prodajalnic je bilo odprtih, gostilničarji so prav previdno tržili z jedjo in pijačo, okoli
Postillion d'amour (1887):	XI. Jang'tz'. Potovati dandanes po kitajskih deželah, razven mest, odprtih evropski trgovini po državnih pogodbah, ni Bog vé kaj, kadar
Beatin dnevnik (1887):	dr. Kosec razgovarjajoč se, jaz sedeča s svojim delom pri odprtih vratih in pazèč od tamkaj na dvojki, ki sta se
Jara gospoda (1893):	je,« reče trpko. Pavel se ne zgane, pisar pa obsedi odprtih ust in pozabi pisati dalje. Strmèč pogleda sodnika, ali morda
Najmlajši mojster (1896):	da je prijatelj Matije Žlebnika. Celó poslušal je poprej pri odprtih vratih sprednje sobe in slišal marsikaj, kar mu je srce
Zunaj (1896):	širni potoki svetlih isker na križe in kamene, in preko odprtih grobov veje burneje in burneje dušeč veter, zdihuje ob zidovju
Zunaj (1896):	so se ljudje jeli ustavljati. Tudi ob vhodih in po odprtih oknih so se zbirali radovedni gledalci in poslušalci. Otrokom pa
Zadnji gospod Kamenski (1898):	pisar začel izprasevati Martina, poslušale so pa od daleč pri odprtih dverih. »Nihče drugi, mogočni gospod pisar, kakor grajščak Friderik, in

odprtim

odpertim

Tine in Jerica (1852):	ni dovolj posušeno. Moko iz taciga zernja shrani na kakim odpertim (zračnim) kraju, in jo na peči dobro presuši, predin jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v kuhinjo in hoče luč prižgati. Ko pa volka z odpertim gobcem zagleda, se ga tako vstraši, de ji luč z

odprtimi

odpertimi

Sveti večer (1866):	Tonček je še vedno stal med odpertimi vratmi, derže z eno roko za kljuko, v drugi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Cecilijo sedeti pri nogah nebeškega Ženina, ko smehljaje in z odpertimi očmi sipi je šopek cvetlic doli na glavo spokornikovo — ko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Nek mladi človek se je tako plašno odmikal in z odpertimi ustmi zerl v kristijana, kakor bi bil stal pred živo

odprtimi
Zoologija (1875): ter so zato večidel v zraku. Drugi se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo

odprto

odperto

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prava ljubezin. ” — In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno
Blagomir puščavnik (1853):	vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga

odprto

Občno vzgojeslovje (1887):	da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne
Občno vzgojeslovje (1887):	Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo
Gozdovnik (1898):	ko se vdrugo oglasi glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še

▶ odprtina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odprtina

Fizika (1869):	močno na eno stran. Podobno orodje je slušalo, čegar široka odprtina nabira zvočne valove in jih v uho vodi. V. Toplota
Gozdovnik (1898):	tleh ležé kuril prav pri otoku. Vzdigne puško. Veter potegne, odprtina se zopet naredi, strel poči, in mnogoglasno upitje je kazalo

odprtinah
Botanika (1875): odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da imajo zrna cvetnega praha še drugo, z
odprtine
Botanika (1875): in ki na nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah
odprtini
Ljubite svoje sovražnike! (1899): prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg
odprtino
Fizika (1869): 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo (pod 131.), ktere odprtino zapira pah (bat) p, ki se va-njo tako dobro prilega

▶ odpustek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpustek
- odpuſtek
  Genovefa (1841): ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala
odpustke
- odpusteke
  Ta male katechismus (1768): v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS.

odpustkov

odpustekov

Ta male katechismus (1768):	Moli 3. Ozhenashe, inu 3. Ave Marie de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek
Ta male katechismus (1768):	m äny odpustekov, kader vi vashe 'mlade otroke v' viri poduzhete. Napustite se

odpustkov

Valenštajn (1866):	mogla bo deva veliko Povedati, ker mnogo nama da Zató odpustkov. Četrti strežaj. Na uho bom vlekel Za stolom Ilovim, kar
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da mi boš skazal to veliko milost, da se udeležim odpustkov. Darujem ti vse, kar sem storil za pridobitev tega zaklada

odpuſtekov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugi Cirqvi svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony ſa usakebart posebej is Rimske Apoſtolske darovitnoſte 60. dny odpuſtekov. Kratke ſapopadèk teh regelz, inu poſtav te tolkajn gnad polne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po naurnem taiſte ſamudy, ali vonspuſty, namore teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu

▶ odpustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuste
- opuſte
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu nepoſajen , al sa naprej bodo

odpusti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	serce popolnama vtolaži ino v korist nesrečniga Hasana gane. Sultan odpusti, pri ti priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in
Oče naš (1854):	prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti; „odpusti mi, da se tako nezmerno svoji bridkosti prepustim; sej vse
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa!
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mehkužniga življenja, zavolj moje nesramnosti to terpiš. Odpusti, o Jezus! odpusti mi mojo hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga
Roza Jelodvorska (1855):	uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej
Deborah (1883):	guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog
Ferdinand (1884):	tudi več! Bil sem zaslepljen, bil sem ob pamet; oj, odpusti mi, ljubi Ferdinand, ki si sedaj nebeški angeljček, — kar sem
Ferdinand (1884):	le sedaj kot soproga Alvareca všeč in po volji. Cesar odpusti Alfonza, Ferdinanda in soprogo z besedami: »Z Bogom! Ostanemo vam

odpuſti

Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo
Genovefa (1841):	ſo ga pripeljali, je ſhe enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne

odpuſty
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſvojim ſovrashnikam eno pravo saſtavo ſvoje lubęsni inu ſprave, jim odpuſty vſe

odpvſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jes tabe prosim skvs to velko shpotlivoſt tvoiega serza oh odpvſti mene vse moje nazhiſte grieshe inv dianje inv bodi mojei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka preterpov oh odpvſti mene vse moje vidiozhe inv navidizhe shkodlive besiede, skateremi sim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapvshzhenje noi grenko bolazhino tvojah pra S. S. Glidov oh odpvſti mene vse moje svabo sadershenje kier sim jas tv doro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier si ti takv navsmilano Savol mene shgan biv oh odpvſti menei kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves tvojo velko poterpeshlivoſt vsmilise zhries mojo nazhedno dvshizo noi odpvſti mene vse moje nazhedne besiede noi nazhiſte misli: vkaterah sim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves to velko nasrazheno bolazhino vsmili se zhries mene inv odpvſti mene vse moje nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	milise zhries mene inv odpvſti mena kar sim se jas zhries te 7. nagvavne grieshe

odpustijo

odpuſtijo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pobóljſhala, sa to ji ſhtrafo, ktiro ſo ji bili sashúgali, odpuſtijo, ter vidijo, de nje sdaj potreba ni. Sa reſ je
Genovefa (1841):	vam dajo véditi, de ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji

odpustil

ispuſtil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize, inu je priſhàl v' hiſho: inu njegóvi Jógri ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar je bil tę mnóshize ispuſtil, je on na gorro ſhal ſam molit. Kadar ſe je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje

odpustil

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	mu za bogato darilo in ga prosi, da bi mu odpustil njegov pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje jutro sta zapustila oče

odpuſlu
Praemium sa male otrozhizhke (1810): grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe

odpuſtil

Abecedika ali Plateltof (1789):	imam: tok savupam, ti boſh meni lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jokaj! ſej jeſt le govorim, vidiſh! — jeſt ſim tęj vshę odpuſtil — — ti ſi vunder le moja Mizka — — Shol bi meni bilu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ker ni nobeden imel ſ' zhém plazhati, je obéma dolg odpuſtil. Kaj méniſh, kteri tih dveh ga bo bolj ljubil? “ ˛Simon
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	porſhnjo ſe ga je goſpod uſmílil, ino mu veſ dolg odpuſtil. Od goſpoda gredé ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mu rezhe: „Hudobni hlapez! veſ tvoj dolg sim ti odpuſtil ino isbriſal, ker ſi me proſil. Ali bi ne bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne bo odpuſtil. “
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Jas bi rekel, komur je vezh odpuſtil. “ Jesuſ je djal:„ Pràv ſi rasſodil. “ Farisej ſhe ni védil
Genovefa (1841):	je po ſerzhni proſhnji ſvôje pobóshne goſpé ſmertno kasen (ſhtraſingo) odpuſtil. Pa od vêzhne jézhe ga reſhiti ni bilo v grôfovi

odpustila

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Alj niste slišali, kako odkritoserčno in popolnoma Vam je Hirlanda odpustila? Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno
Maria Stuart (1861):	hudega Duhá. Oprali djanje ste z večletnim Kesanjem in terpljenjem. Odpustila Je cerkev vam, ki veže in odpušča, Nebeški raj odperla
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Kaznujte me po zasluženji, samo odpustite mi! ” Grofica ji je odpustila, vendar ji reče: „Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila
Deborah (1883):	je ne vidita). Ana (priteče). Deborah? Jožef. Bila je in odpustila! (Poklekne, molek pritisne na ustnice. Ana odvede dete in položi

odpuſtila
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bom vuzhil làgát. Goſpá. Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O

odpustili
- odpustili
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): smela tega storiti. Nò, morebiti da mi bojo starši vendar odpustili mojo dobroserčnost, a Bog nas lehko tudi drugače za to
- odpuſtili
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim
- odpuſtli
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu

odpustim

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	on tako hotel , zgodi se njegova volja. Vsim iz serca odpustim, ki so krivi moje smerti, in prosim Boga za usmiljenje
Blagomir puščavnik (1853):	ne vedela, da boš jutre drugači govoril, ti nikoli ne odpustim. Sokolar ostane tukaj v izbi. Tukaj je gorkejši in postljala
Oče naš (1854):	zdaj! Še le potem, ko boš vse zvedel, izgovori besede: „Odpustim Vama! “ Kar sva v tisti gostovnici nepravičnega, sovražnega čez Mêljarda
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Glej Marjeta, zakaj si zanemarila moja naročila? Jaz ti sicer odpustim, ker vidim tvojo dušno bolest; vendar dobro pomni, kaj stori
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in molil zanje, hočem poskusiti, da ti z njegovo pomočjo odpustim. “

odpuſtim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti
Genovefa (1841):	enkrat Genovefino piſmo prebrál. Beſéde: „Odpuſti mu, kakor mu jes odpuſtim; — savolj mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno

odpustiš

Tine in Jerica (1852):	bo odtegnil. Ali koga sovražiš? Jerica. Jez ne. Tine. Ali odpustiš vsim, ki so naji razžalili? Jerica. Rada. Tine. Tedaj bo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	V dan sodbe! Mi grešniki! De nam zaneseš! De nam odpustiš! De nas k pravi pokori pripelješ! De svojo sveto cerkev

odpuſtish

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	stosheine tebe proſſimo, de nam ti naſho lenobo, inu vtraglivoſt odpuſtish. Naſhe ſerze ſo doſtikret saſpane v' tvoji ſlushbi, ſo vtraglive
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe poniſhnu proſem, de ti meni vſe moje grehe miloſftvu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshelil (kader ſim N
Abecedika ali Plateltof (1789):	tebe ponishnu proſem, de ti meni uſſe moje grehe miloſtnu odpuſtish, s'katirimi ſim jeſt tebe dans reshalil (kader ſim NN.

odpuſtiſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo-

odpustite

Robinson mlajši (1849):	ino nad njima te besede: „Bog vas blagoslavljaj! ” ino dole: „Odpustite nehvaležnemu sinovi. ” Potem je vroče poljubil izrezani imeni, inu ju
Robinson mlajši (1849):	naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče! o moja preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvaležnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno razžalostil
Roza Jelodvorska (1855):	skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno
Roza Jelodvorska (1855):	ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. «
Maria Stuart (1861):	In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita me Walsingham in Burleigh
Gozdovnik (1898):	Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene

odpuſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa ljudem njih ſpodtik ne odpuſtitè, vam pa tudi vaſh ozhe v' nebeſih vaſhih grehov ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od slega“. „Zhe ljudém njih ſpodtike odpuſtitè, vam bo tudi nebeſhki Ozhe vaſhe grehe odpuſtil; zhe pa
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſakterimu vaſ ſtoril, zhe vſak ſvojimu bratu is ſerza ne odpuſtitè.

odpustiti

ispuſtiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): oſtali, inu nimajo kaj jęſti: inu jeſt jih nózhem tàſh ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó

odpustit'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna grehe odpustit'. Rezhi le eno beſedo , Tak naſha Duſha sdrava bo. 4.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ofer svete Maſhe O Bog! sa grehe naſhe Tiste nam odpustit'. Ta kry, inu Meſo Tvoiga Synu je to

odpustiti

Ta male katechismus (1768):	nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni odpustiti, kar so se drugi zhes nas pregreshili. Kaj pak v'
Ta male katechismus (1768):	Kr vizo volnu terpeti. VI. Tem, katiri nas isſhallejo, radi odpustiti. VII. ſa ſvelizhanje svojega bliſhnega moliti. S' katiro miro boste
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Duſhe vſeh. Trosht shalostnim ſerzam dat' , Krivizo volnu prestati. ' Surashnikam odpustiti, Da gnado Boshio dobiti. 10. K'dir ozhe she vezh
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Ako so pa slabi ljudje tako usmiljeni, in tako velikodušno odpustiti zamorejo; kaj ne bo Bog, narmilostivši, narboljši oče odpustil? Kaj
Oče naš (1854):	v Tvojim sercu ni jeze in da mi hočeš res odpustiti. Oh, ali smem upati, da boš tudi mojemu nesrečnemu sinu
Oče naš (1854):	Ker sim jo jez prosil, je pripravljena Ti zavoljo Jezusa odpustiti ona, s ktero si deset lét neusmiljeno ravnal, kteri si
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mi hočemo z druzimi ljudmi prav dobri biti, hočemo vsim odpustiti, ki so nam kej hudiga storili, ali nam bodo kdej
Oče naš (1885):	veliko bolečino in težavo na postelji vsedel. „Kako mi moreš odpustiti? Ali veš, kaj sem ti storil? Ali poznaš vso velikost
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Gospod Flint je kleče govoril: „Gospod O'Niel, ali mi morete odpustiti? Prosim vas v imenu Križanega, katerega sem oni dan zasramoval

odpuſtiti

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Ti ozheſh , de bi jeſt tebi odpuſtila, inu ti drugim odpuſtiti nezheſh. Vidiſh , kok ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' Jesuſu ſtopil, ino mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo
Genovefa (1841):	ſmém ſvôjih ozhi k têbi povsdigniti! O, ali mi moreſh odpuſtiti? ” Genovefa mu je s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim

▶ odpuščanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščanja

odpušanja
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim

odpuščanja

Sveti večer (1866):	Stari gospod Zelenko je sam do kneza potoval ter prosil odpuščanja. Knez odgovori: „Po postavi bi moral gospodič v ječo, pomilostiti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	božjo nad seboj, ki me je pripeljala do pokore in odpuščanja. ” „Tako se zgodi zmeraj,” končala je Fabiola. Zgled našega Gospoda
Mlinar in njegova hči (1867):	ne morem videti. Senco njeno sem videl ter jo vsega odpuščanja prosil in jej rekel: z Bogom! Črnot (ne mogoč dalje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fabij je tako gerbančil obraz, kakor bi hotel svoje goste odpuščanja prositi, ker je je pripeljal v tako slabo druščino. Kalpurnij
Deborah (1883):	in kliče: »oče«, zdaj mu lehko roke ljubi ter ga odpuščanja prosi; prepozno je! Nisem zavidal mu pogleda v svarilen vzgled

od puščanja(združena oblika)
Ultra! (1867): Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo

odpuščenja

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	znabiti prašal, kako človek, ki veruje vse to, pride do odpuščenja grehov? Zgodi se v kerstu, ko je človek prerojen v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Spreoberni se, brezbožnik, dokler je še čas in prosi Boga odpuščenja v imenu križanega Jezusa, kterega si doslej preganjal! ” Vse je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	utolažiti. Vergla se je k nogam grofice ter milo prosila odpuščenja. „Oh”, djala je, „rada dam svoje življenje, rada dam zadnjo
Ferdinand (1884):	lesketale v očeh. Hotel sem se izgovarjati ter jo prositi odpuščenja. Ali plemenito in jezno me pogleda ter reče: »Poberi se

odpuſhanja
Genovefa (1841): ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa uſmiljenje sahvalila, ktéro je nad
odpuſhenja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): greſhil! Moja pregreha je tako velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi

odpuščanje

odpushanje

Ta male katechismus (1768):	Ezeh. 18. Inu ta majhene, odpustlive greh, katiremu se Iohka odpushanje ſadoby, inu bres katirega tudi ti pravizhni namorejo dolgu ſhiveti
Ta male katechismus (1768):	Duha. 9. Eno sveto katholsko zirkuv, gmajno teh svetnikov. 10. Odpushanje teh grehov. 11. Goriustajanje tega meſſá. 13. Jnu tu vezhnu
Ta male katechismus (1768):	v' ti pèti: Inu odpusti nam nashe dolge? Prosemo ſa odpushanje nasheh grehov, inu spoſnamo, de smo v' glih viſhi perpravleni
Ta male katechismus (1768):	Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12. Kaj pak ta desete: Odpushanje teh grehov? Ta ponuja gnado boſhjo, katira je uſſem greshnekam
Ta male katechismus (1768):	volo gorivofral, inu ke se tudi skus vofer S. Mashe odpushanje, inu ſmajnshanje svojeh grehov ſadoby, kader se greshnek prov spokory
Ta male katechismus (1768):	je toku mogozhna, de se skus taisto bres spovde ſna odpushanje svojeh grehov ſadobiti. Aku ti tedej popolnema grevenga obudish, na
Ta male katechismus (1768):	se po S. Kerstu teshku pregreshili, v' katiremu ti greshniki odpushanje svojeh grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader je moj Syn, njemu paradish oblubil. 2. Ta narlepshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	leti zhaſtiti Bratovshni S. Joſhefa. POPOLNEMA ODPUSTEK. Tu je : popolnema odpushanje uſſe pokure, inu shirafènge, s' katiro be imel kedu, ali

odpušanje
Divica Orleanska (1848): Zahvala vsim, ki so za mene bili, Ki proti meni, odpušanje vsim; Bog milost mi je skazal, in beseda Kraljeva moja
odpuščanje
Gozdovnik (1898): da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili bodo odpuščanje. « »Knezi travane ne občijo z možmi, kterih hrbet so videli

odpuščenje

Oče naš (1885):	Zaupajte se duhovnu in iščite pri njem pomoči, tolažbe in odpuščenje svojih grehov“. „K tebi, Ménart, me žene zbujena vest. Tebi
Oče naš (1885):	in obljubil mu je tudi v Nacetovem in Barbinem imenu odpuščenje. – Pri tem se je Ménart še bolj k bolniku pripognil

odpušenje

Robinson mlajši (1849):	ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	sveta ločili, po prošnjah vsih Tvojih svetnikov od Tvoje dobrote odpušenje v sili svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu

odpuſhaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	delamo, kie ſmo: kai ſmemo savupat od Boga sadobiti? ali odpuſhaine naſhih grehu? ali to gnado tiga pobulſhaina? ali ta ſakdaini
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negovim Boshjim sapovedam super poſtavlu, inu tulkain velikih grehu doperneſlu, odpuſhaine sproſila. Ti vpyeſh s' tiga verta Gethſemani, inu jes ſliſhim
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu odpuſhaine , Tega meſa gor vstajaine, No tu vezhnu shiuleine. Ena inu

odpuſhanje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene

odpuſhenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktera bo sa vaſ ino sa njih veliko prelita v' odpuſhenje grehov. To ſtoríte, kolikorkrat boſte délali, meni v' ſpominj. “ Ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtoríte, ino ſlehern ſe daj kerſtiti v' ime Jesuſovo, v' odpuſhenje grehov; potlej boſte tudi ví prejeli ſvetiga Duha. Ta obljuba

odpuſzhajne
Sacrum promptuarium (1695): je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus

odpuščanju

odpuſhanju

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh ęrehov. Letu ſturſſe , kolkerkrat bote vi pyli, k' mojimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju teh grehov. Letu ſturite , kolkerkrat bote vi pyli, kInu v'

▶ odpuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščajo
- odpuſhajo
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę

odpuščam

Valenštajn (1866):	veliko boljše delal nejsi. Oktavij. Sin moj, ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče
Gozdovnik (1898):	Kar je učinil meni in moji materi tudi njemu to odpuščam. Toda on je tudi morilec Marka Areljana in zavoljo tega

odpuščamo

odpuſhamo

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	5. Proshna. Odpuſti nam naſhe Dougé, koker mi odpuſhamo naſhim doushnikam. Pr. Imamo pa mi dugóve pred Bogam ? Od.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſh vſakdanji kruh; odpuſti nam naſhe dolgé, kakor tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi

odpuščati

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	greha, pa da bi bila vedoč grešila, ne vem. Njemu odpuščati, kterega ste vi omenili, mi ni bilo treba, ker ga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čas. „ Novacijan je učil, da cerkev ne more vseh grehov odpuščati ter da so nekteri preveliki, da bi je Bog odpustil
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	teh pregreh so rekli Novacijanje, da jih cerkev ne more odpuščati, ali ona je ljubeznjiva mati, ki ima naročje vedno odperto
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zastonj tvoje trpljenje in tvoja smrt. Ti, ki imaš oblast odpuščati grehe, očisti me vsakega grešnega madeža, da bom mogel stopiti

▶ odpuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odpuščen

odpushen

Ta male katechismus (1768):	toku bode njemu tudi ta na tako viſho poſablene greh odpushen. Kader se pak en takè potlej na ta spoſablene greh
Ta male katechismus (1768):	svejt pernesemo, inu nam bode v' Kristusu skus S. Kerst odpushen. Kaj je lestne greh? Kar se govory, stury, ali poſhelly

odpuščeni

odpusheni

Ta male katechismus (1768):	ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S. Kerstu sturil. Kaj je
Ta male katechismus (1768):	na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti

odpuſheni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe odpuſtili, ſo jim odpuſheni, ino kterim jih boſte sadershali, ſo jim sadershani. ” Ko je

odpuščeno

odpuſhenu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu odpuſhenu ne v' letim ſvęjti, ne v' prihodnim. 33. Ali ſturite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú tiga zhlovęka, bó njemu odpuſhenu: katęri bó pak govoril supèr ſvętiga Duhá, ne bó njemu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu katęri kòli bó eno beſsędo rękàl supèr Şynú
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron. Is ſerza rad; Jeſt vidim , de mojo sadershánje

odpuſzhenu

Biblia (1584):	bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo
Biblia (1584):	odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu, ni na letim, ni na unim Svejtu. Ali saſsadite dobru
Biblia (1584):	Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu bo odpuſzhenu: Kateri pak kaj govory supèr ſvetiga Duha, timu nebó odpuſzhenu
Biblia (1584):	Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri

▶ odrajtati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrajta

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	letela, ino on je tak poſhten, de njo ſpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte

odrajtal
Zlata Vas (1848): Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel od

odrajtali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo shé vſi Krajnjzi, ſoſédne grajſhine in kmetje ſvoj dél odrajtali ? ˛Shkóda, ſilna ſhkóda. bi bilo, zhe bi ſe savolj téga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je mogozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zadela, povračilo zapadli. Tisti, kteri letašnjiga plačila še do zdaj odrajtali niso, naj ga prinesejo ali pošljejo v Ljubljano v imenovano
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po postavah po pretečenim Sušcu, če bi

odrajtamo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne dobivajo, mi tega niſmo krivi; vſelaj jih na tanko odrajtamo. Zhe ſe komu kaj taziga priméri, naj ſe pri blishni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tako znese to 40 centov moke; in če vse troškove odrajtamo, de bi cent moke samo 2 goldinarja vergel: tako bi

odrajtati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati, se zvé za krajnsko deželo v Ljubljani pri gosp. Jožefu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gekündigt), vendar imajo vsako leto kak donesek za poplačanje dolgá odrajtati. Z zanikernimi dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji

▶ odrajtovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrajtovali
Zlata Vas (1848): soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani so
odrajtovati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se s to pertožbo
odrajtuje
Kmetijske in rokodelske novice (1847): 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena hranilnica (Sparrkasse) v Zagrebi se je začela 1.

odrajtujejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. letnega plačila, da smejo na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	blagoslovi, da so premožniši, in tako tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj poprava potov in lepšanje vasi duši in

▶ odrajtovilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dajatev; Pleteršnik

odrajtovilo
- odrajtvilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije

▶ odrasel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasel

odrasel
Zoologija (1875): so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo apno in fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo

odraſhen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vaſ posnala vezh. Bili ſte lizhen ſtrelzhek, sdaj pa ſte odraſhen verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhlovekam preden odraſte. Naj bo otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen,

odrasla
- odraſhena
  Genovefa (1841): malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe

odrasle

odraſhene

Genovefa (1841):	ktériga je pila, kasal; pripovédoval jim je Genovefino sgodbo, in odraſhene in mlade je opominjal, ſe po njénim lépim isgledu ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To ſe da
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo. 2. Pobeli vſe odraſhene dreveſa s apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje uzhé, de ſtavljene

odrasli
- odrašeni
  Zlata Vas (1848): Ko so to odrašeni mladenči iz vasí vidili, jih je jélo mikati, ob nedeljah

odraslih

Sveti večer (1866):	Bog vas ohrani nedolžne in dobre! ” — „Joj”, oberne se do odraslih, „veselje naše grené pogostoma skerbi in nadloge, hrepenenje po posvetni
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	je le težko rešiti, če se pa pokaže bolezen pri odraslih pomaga so jim še lehko toliko, da dospejo do vpredenja
Občno vzgojeslovje (1887):	je njegovo poželenje še nestalno in neredno; naprave in uredbe odraslih moglo bi vsak hip motiti in otroškemu blagru samemu škodovati

odraſhenih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri nji opraviti en moshak in pet shenſkih, ali pa odraſhenih otrok, ki na shivino pasijo, ſnopje pripravlajo, v maſhino pokladajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta: pri paſhnih zhredah je tréba velikiga ſhtevila majhnih in odraſhenih paſtirjev, kterim bi ſoſeſke ſizer drugo koriſtniſhi delo dale; po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mazhjiga rèpa (Thimothäusgras) funt po 30 krajzerjev. Tudi imam nekoliko odraſhenih murv s viſokim dèblam in shlahtnim perjam po 15 krajzerjev
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in bi bili vunder h kakſhnimu pridu ; bi bili per odraſhenih ljudeh, in bi ſe modroſti uzhili: tam na paſhi pa

odraslim

odraſhenim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim ſtarejſhim ljudem kose v drugizh ſtaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſzhaſama smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potrebno, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ravno otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi odraſhenim zhes kake leta sopet ſt avijo ; sato, ker ſkuſhnje osnanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ljubljanſkih ſhol; do ſedaj ſo jih okoli 500 otrokam in odraſhenim v Ljubljani poſtavili. Kmetijske opravila v méſezu Maliſerpanu. V temu

▶ odraslek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasleke

odrastelke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olušeniga kostanja, de se dobro skuha. Špargelnov ohrovt (sprosenkol). Mehke odrastelke debelejih peres osnaži, operi, v slani vodi kuhaj in odcedi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke v srovo maslo potresi, z mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe.

▶ odrasti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrasli
- odrastli
  Ferdinand (1884): česa naj potem živimo. Meni je obupati! Otroci bodo kmalo odrastli; treba bode poslati dečke na visoke šole, kar stane mnogo

odraste

Stric Tomaž (1853):	spekel. “ „Vam verjamem. Ali opraviti je veliko, preden tako otroče odraste. “ „E, kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober
Sveti večer (1866):	svet pride, da mora mnogo prestati, mnogo terpeti, dokler ne odraste in da potem v kratkem kakor roža vene in zvene

odrastel
- odraſtel
  Genovefa (1841): zvêſti jélo. Boleſlav, njéni ljubi otrôk, je med tém pràv odraſtel in je bil sdaj prav ljubesnjiv fantizh, ki je shé
- odraſtil
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz (jager) bil. Pridno, prav sveſto
odrastla
- odraſtla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino ti karbodi ſhe dovoliti ne ſmèm. Mozhno ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh

▶ odraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odraščen

odrašen

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	4 leta star biti, ker je v leti starosti že odrašen in k plodenju že goden. Zraven tega mora pa tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	konja vendar ne smeš poprej vpregati, kakor da je popolnoma odrašen in dovolj močan za težko delo.

odraščene

odrašene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene ljudí lepiga zaderžanja proti živini vadijo. Pred vsimi drugimi družtvi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De, Ti si naš naj bolji prijatel! Za otroke in odrašene, za vse ljudi si Ti umerl. — Kdor Tebe posluša, kdor

odraščeni
- odraščeni
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in djanji. Pravijo: otrokam da ljubi Bog srečo v spanji — odraščeni se morajo pa truditi za njo. Tù se pravi: Te
- odraſheni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prime , zhe ſe jim kri po pravi méri odvsame (poſtavim odraſheni goveji shivini 6 do 8 mérz ali maſelzov). Pa ſhkodljiva
odraščenih
- odrašenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim

▶ odreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrečejo

odreko

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da ti odrekó tvojo pravico. ” — „Potlej sem zgubljen! Druzega pota ni, da bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ki državi hočejo podvezati žile obstanka s tem, da vladi odrekó pobiranje državnih dohodkov, in na ta način se drznila skruniti

odreči

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	na vprašanje: ako se smé upati, nje roko dobiti, ni odreči mogla. Hirlanda mu dalje razodene, de ona v svojih sadanjih
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	do svoje gospe imel, de ji nobene prošnje ni mogel odreči, zato je bila s prošnjo gospe tudi vsaka krivica prestrežena
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pravico do njega, terdo pridobljeno pravico! Nikakor mi ne morejo odreči! ” „Le mirno, moj mladi prijatelj! le mirno. Misliva si, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	seboj. ” „Naj tedaj bo, no, saj tebi ne morem ničesar odreči; pa kaj bove barantali — le jutri koga k meni

odrekel

Oče naš (1885):	bi z svojimi stariši pri mrliči smel čuti in moliti, odrekel z jezo in zaničevanjem, da se je bilo bati najhujega
Gozdovnik (1898):	Konja popustiti? To je, kakor bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne

odrekla
Lohengrin (1898): bode brata prosta, Da bó kot vladarica čez Brabant Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj

odrekli

Blagomir puščavnik (1853):	Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi tega odrekli ne boste, za kar vas prosim. — Tam na uni strani
Roza Jelodvorska (1855):	se povabiti, ker sim prepričan, de mi tega ne boste odrekli.

odreklo
Tiun - Lin (1891): katero ste mu dolžni in katere mu plačati nočete; kajti odreklo se mu je vsako drugo zadoščenje. Utekli ste in še

▶ odrediti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odredim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tudi s tem, da sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako

odrediti

Fizika (1869):	zamoremo meriti ali, z drugimi besedami, težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla steklena krogla, (Pod. 100.
Fizika (1869):	vzbujena z dotikanjem. Beschleunigen, pospešiti, pospeševati. Beschleunigung, pospeh. Bestimmen, določiti, odrediti. Beugung, ogib. Beugen, ogibati. Beutel in der Mühle, mikec, sito

▶ odreja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzgoja; [sskj]

odreja
Roza Jelodvorska (1855): I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe

▶ odrekanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrekanja
- odrečenja
  Divica Orleanska (1848): Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

▶ odrekati glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrekal

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pruti mojim beſsędam vpęral, inu tęmiſtim ſkusi ſvoje hudobriu djanje odrękal. Kadar ſim v' leto Faro priſhàl, ſim neſhat pyanze, sapravlenze
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bóm njemu, kàr sdaj próſsi, doli vdani, jeſt mu bóm odrekal,

▶ odrešenik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrešenik

Oče naš (1854):	je in njegov Sin nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	iz groba vstal. O de bi enkrat s Teboj, moj Odrešenik, k večnimu življenju vstal! Amen.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	služili, in z očišenim sercam dopadli. O Bog! Stvarnik in Odrešenik vsih vernih, dodeli dušam Svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	križem zaznamvaj, ter rêci: Bog Oče v nebésih †, Bog Sin †, Odrešenik svetá, Bog sveti Duh †, požegnaj mene, moje starše, moje prijatle
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	siromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog, nikar se ne mudi. Čast bodi Očetu i.t.d.
Občno vzgojeslovje (1887):	svojih otrok. Imenoval jih je jaslice, ker je tudi naš Odrešenik, največji prijatelj otrok in siromakov, ležal v jaslicah. 2. Čuvališča
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	moral za te umreti, nočem te zatajiti. Verujem, da moj Odrešenik živi in bom poslednji dan vstal iz zemlje in gledal
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	se nas! Kriste, sliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus

odreſhenik

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leta tvoja preſvęta kry sgublena. Ali ne perpuſti, o vſmileni Odreſhenik, de bi ſe edèn od mojih poſluſhavzov, ena od tęh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta, o kakú
Genovefa (1841):	pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni do mene na krishu umerl, to

odrešenika

odreshenika
Sacrum promptuarium (1695): inu na mejſti erdizhih slatou ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer

odrešenika

Stric Tomaž (1853):	pameti! Ne poznajo dobrotljivega Boga, ki jih je vstvaril, ne Odrešenika, ki jih je odrešil, in tudi zanje svojo drago kri
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	presvéta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	silnem preganjanji neusmiljenih rimskih cesarjev svojo kri prelivali za svojega Odrešenika! Berite tedaj od teh junakov, opazujte je v njih djanji
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Prizadevajte si tedaj našega božjega Odrešenika prav spoznati in njegove svete nauke natanko spolnovati; pa vas
Oče naš (1885):	Niso vsi,“ mu odgovori oče. „Ne verujejo vsi v Jezusa, Odrešenika svetá. Mnogo jih je, kteri nič ne véjo o njem

odreſhenika

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne bil od lubęsni inu hvalęshnoſti v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Duha gnan va-nj. ˛Simeon sagleda Jesuſa, ino bersh ſposna prihodnjiga Odreſhenika nad njim. V' ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imelo konza. Tako je she David vidil v' duhu boshjiga odreſheníka veſoljniga ſvetá, ino je njegovo velizhaſtvo v' peſmih prepéval. Nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je pred

odrešeniku

odreſheniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hitimo mi tiſto pobrati, de skus naſho vtraglivoſt naſhimu shaloſtnimu Odreſheniku novo shaloſt na napravimo, de ſe on na bo s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hvaleshnoſti, inu naſhe ſerze h' eni pravi lubesni pruti naſhimu Odreſheniku. Kyr pa mi tebe, o vſmileni Odreſhenik! na timu ſveitu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tædere, stoshiti, ozhe nasnaine dati, koker debi ſe bilu naſhimu Odreſheniku stoshilu sa nas terpeti. Katiru pa od naſhiga nar lubesniviſhiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhimu taku dobrotlivimu, taku gnadlivimu, taku lubesnivimu, inu taku uſmilenimu Odreſheniku! inu aku je v' timu enu veliku skasaine ene nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Odreſheniku, napuſtimo oben dan tiga ſvetiga poſta pretezhi, debi mi na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Leta je ta ſmerti vredna nahvaleshnoſt teh ludy pruti ſvoimu Odreſheniku, de ony na njega posabio, inu nega sapuſtijo. Videlu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu Odreſheniku ni obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nagnil, ino umerl. — — — Hvala, molitev ino vezhna zhaſt bodi naſhimu Odreſheniku! On je sa naſ vſe terpel, ſvojo kri prelil, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil. Toraj je ſerzhno hrepenel po Israelſkim veſelji, po Odreſheniku ſvetá. ˛Sveti Duh, ki je bil v' njem, mu je

▶ odrešenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrešenja

odreshenja

Ta male katechismus (1768):	pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti
Ta male katechismus (1768):	na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai se povernil

odrešenja

Blagomir puščavnik (1853):	zgodi volja božja! Poterpeti hočeva in čakati na božji klic odrešenja. Žalovala pa bova v Gospodu, dokler se cvetje najnega živlenja
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ktero so angeli pri hlevu, v kterim si bil rojen, odrešenja potrebnim ljudem oznanovali, tudi moje serce napolnilo, in de neskončno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga Fabíola! ” odgovorila je Miriam „modrejši

odreſheina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ta nar drasheſhi kry Synu Boshjiga ena saſtava naſhiga odreſheina, bomo tudi nar vezhi skerb imeli tiſto vkuppobrati, inu sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	on tudi tu nar vezhi, inu nar tesheſhi opravilu naſhiga odreſheina taku skerbnu sazheu, koker debi nezh drusiga opravit, inu na

odreſhenja

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):

noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi

odrešenje

odrešenje
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na svoje odrešenje nič več mislila ni; zato so jo le z velikim

odreſheine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' vſim tiſtimu, kar je on po tim sa naſhu odreſheine terpeu, inu preſtau, skus Boshio mozh prevarvan. Tukei ozhmo mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar mainſhi rezhy bres nega ſturiti namoremo? Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biti, ozhmo na Chriſtuſa, na negovu terpleine, inu na naſhu odreſheine posabiti? bodi delezh od nas ena taku velika vtraglivoſt sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obena druga rezh taku mozhnu per ſerzu bila, koker naſhu odreſheine, tatu je pa on tudi tu nar vezhi, inu nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſpodobnſhi, debi mi Chriſtuſovu terpleine, katiru je nam perneſslu naſhu odreſheine, inu perparulu naſhu isvelizheine, premislili? ali mi tiſtu sa navreidniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila ena ſama nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi tiſta nikar ſamu sa naſhu, temuzh sa taushent ſveitu odreſheine preobiunu sadoſti bila. Saturei sakai ſi ti nikar eno ſamo

odreſhenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	leſtno kry enkrat v' to ſvetu noterſhov, ter je vezhnu odreſhenje neſhuv. Sakaj aku teh volov , inu koslov kry, inu ta
Branja, inu evangeliumi (1777):	je govorila od njega pruti uſſem, katiri ſo na Israelsku odreſhenje zhakali. Inu kader ſo ony bli uſſe po poſtavi tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekozh: hvalen bodi Bog Israel; sakaj on je vbiskov, inu odreſhenje ſturuv ſvojimu folku. Na dan Ss. Joanneſa inu Paula Marternikov
Abecedika ali Plateltof (1789):	k vezhi zhaſti Boshji, Marie Divize mojeh ſveteh Patronov, sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je perblisheval, ko je Jesuſ Kriſtuſ ozhitno imel uzhiti, in odreſhenje zhloveſhkiga rodú perzheti. Janes je imel ljudí na Odreſhenikov prihod
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Genovefa (1841):	po tém, ko ſe je Bogú ſhe enkrat sa zhudno odreſhenje sahvalila in le nekoliko ſhe s Drakovo vdovo in njenimi

odrešenju
- odreſhenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je
- odreſhenju
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju naſhiga trupla goriuseti bli, inu zhakamo , v' Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu

▶ odrešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odreši

odreſhi

Branja, inu evangeliumi (1777):	verjamemo. On je v'Boga savupal: nej ta njega sdej odreſhi, aku ozhe. Sakaj on je djal: Jeſt ſim Boshje Syn
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bog, naſh edyni Isvelizhar, sa tvojiga S. Imęna zhaſty volo, odreſhi naſs,

odrešil
- odreshil
  Ta male katechismus (1768): sluſhabnekam na pomuzh, katire se ti s' toku ſhlahtno kryvjo odreshil. Sturi, de bomo tvojem svetnikam v' vezhni zhasti pershteti. Tvoj
- odrešil
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Bertrand, „ker ljubi Bog je že vse dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim
- odreſhil
  Biblia (1584): Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe bo vſaj godilu, de bo Syn tiga

odrešiš

odreſhesh

Branja, inu evangeliumi (1777):	temuzh ſhe tudi od ſhtraſeng, katire ſi ſkus taiſte saſlushimo, odreſhesh. Bog! katiri boſh ſkus grehe reshalen , ſkus pokuro potolashen , pogledej
Kratkozhasne uganke (1788):	vonder od mesa rojenu. Nima nosa, ne ozhy, ne usęsh. Odręſhesh njemu glavo, inu njemu pyti dash, ter njega po eni

▶ odreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oderem
Gozdovnik (1898): Vi ste bili, ki ste —? Povejte nam! « »Potlej, kader pumo oderem; ne smem puščati, da bi se ohladila. Sennores, moje ime

oderi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa, de je mehak, ne prestariga zajca dobro operi in oderi, čedno s špeham natakni, potem z vrelim jesiham in kropam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih izleci in z nekoliko juho poli. Pečeno koštrunovo stegno. Oderi ga, kolikor se da, natakni ga s špeham, polivaj ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Obarjeni šilj. Iztrebljeniga skuhaj na slani vodi ter ga oderi. Potem eno unčo putra v kozi razbeli, perdeni malo drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose zreži, dobro operi

odrl
- oderl
  Sacrum promptuarium (1695): tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel shlishal

▶ odrevenel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrevenel
- odrevenet
  Robinson mlajši (1849): vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril — uglêdal, da dozdevani izdajec

▶ odreveneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrevenela
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): narisali smo jo mesca februarja 1891, potem, ko je normalno odrevenela. Pri poskusih z zeleno kopulacijo po leti 1890 smo morali

▶ odrezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrezano

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	še enkrat na jirharjev vert tje k vodi.. Viditi nalašč odrezano verv je zaškripal z zobmi in djal. O ti pošast
Blagomir puščavnik (1853):	tikoma skupaj. Po tem takem je bilo vse obiskovanje kakor odrezano. Tudi pobožni oče Blagomir mora v svoji samoti bivati, le

▶ odrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrezal

odresal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ham je pogovor odresal, ino rezhe: „Zhe Moseſa ino prerokov ne ſluſhajo, ne bodo

odrezal

Na stricovem domu (1860):	sanjalo. Enako menda poje labod svojo smertno pesem. Kot bi odrezal, je godba nehala; še enkrat potem so strune zabrenknile, pa
Izza mladih let (1882):	Kaj boš krota povprašavalo, ki se ga še mrtvega bojiš! « odrezal se je mlinar in šla sva skupaj dalje za vlakom
Dva adjunkta (1888):	adjunkt; »vsak — polovico! « pristavil je osorno. »To bi bil têpec! « odrezal se je sodni adjunkt. »Tožite me, če hočete! « »Ste li
Naši vaščanje (1891):	čopič. Zadovoljno se nasmiha, ko brusi nož, da bi hitreje odrezal grčo. Potegne po lesu, toda grča ne odleti. Potegne drugič
Gostačeva hči (1891):	v eno mér godrnja nad svojim gostačem. Naenkrat, kakor bi odrezal, omolkne Koren pa plaho pogleda okoli sebe. Soparen veterc je
Od pluga do krone (1891):	te briga moj top! ' «Vidite, takó sem se mu bil odrezal, in kakor se mi je zdelo, bil mu je odgovor
Zmota in povrat (1892):	je še to napačno ukrenil, ker je od doma šel,« odrezal se je Matevž na kratko in jo zavil v gozd
Prve hiše (1896):	so oče? « povpraša otroka. »Mislim, da so zgoraj v sobi«, odrezal se je ta in hitel trgati češnje. »Tam jih že
Stari dolg (1897):	si je bil, da tako dobro se ni že davno odrezal. »Pa ono tam gori? « vpraša Andrej boječe. »Pusti — uredim jaz

odrezali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel

odrezati

odresati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave odresati, v' laſhkim ojli na Sonze dijati, je dobru sa glide

odrezati

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poprej bilo. Tode poškodovanih véj se nikakor ne loti poléti odrezati, čeravno je toča že morebiti mesca rožnika drevó otolkla , kér
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira blato ali pesek za kopitom, iz

odreže

odreshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s

odreže

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	okoli sebe, če ga kdo razun Vsegavedočega ne vidi in odreže gerdoba verv in se hitro splazi v hišo. Že na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz sleherne zareze se eno jajce iztisne, ktero se potem odreže. Kri, ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in

odrežejo

odreshejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v semlji korenine narede in ſe drugo leto od debla odreshejo in preſade. Ravno to ſe sgodí, ako ſe viſhje na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Tudi ſe murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe

odrežejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov zdrav lés zrase in de se

odrežeta

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro, se mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se jajca posušita in se z mošnjo vred pod motozom odrežeta.

odrežeš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): že tudi stara skušnja učí: kader véjo pri deblu gladko odrežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne začne gnjiti

odreži

odreshi
Kuharske Bukve (1799): vode, puſti vręti; pol libre víſhin operi, pezle na pol odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte

odreži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah, odreži po strani, blizo spodnjega očesa zastavi ojster nožiček in zagojzdasto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zemljo od tertnega debla, ter ga, kjer je najbolj okroglo, odreži ali odžagaj, ali v zemlji ali koj nad zemljo; prevezi

▶ odrezek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrezek

Fizika (1869):	z enim koncem na pletilno iglo, ki jo zasadimo v odrezek krompirja, ter se postavi tako na peč. Zrak, ki se
Fizika (1869):	Krasnogled, Kaleidoskop, 134. Kratkovid, kurzsichtig, 146. Kreis, krog. Kreisabschnitt, krajec (odrezek) kroga. Kreisausschnitt, izrezek kroga. Kreisbewegung, krožno gibanje. Kreiselrad, turbina. Kreisförmig
Gozdovnik (1898):	nič tresla. No. zdaj vam je na ponudbo pa sočni odrezek bravine, če vam diši. Dobra je, ta pač,« začne Rdoles

▶ odrezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrezovati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kar je izcepljenega in mertvega; kotne zagojzde se ne smejo odrezovati ali izrezovati, sicer noga vso svojo moč zgubi. Temu nasproti
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	b) vezilo se ne more zarezati in ga ni treba odrezovati; c) cepiči so lahko krajši, ker zadostuje en sam internodium

▶ odrgniti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrgni

odergni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njih potegniti ne da, položi jih potem v hladno vodo, odergni kufreno ponev dobro s solijo in jesiham, deni breskve vanjo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	počasi peci. Cokoladna torta. Eno unčo mandelnov s pertičem dobro odergni ter jih s krivim nožem na drobno zreži. Potem jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	njim se žolce farbajo. Limonov sok. Iztlači sok več limon, odergni lupine na eni unči cukra, deni osterganje, drugi cuker in

▶ odrgnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP

odrgnjujejo
- odergujejo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): obsedi, in kedar se jim zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče

▶ odriniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrine

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in musika ga vſeſkosi is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih
Divica Orleanska (1848):	zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana

odrinejo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan sasna, odrinejo ſ' ſvojimi oſli proti domu. Komej ſo od meſta odſhli
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivesha sa po poti dati. Potlej otovórijo ſvoje òſle, in odrinejo domú. Doma povedó ozhetu vſe, kar ſe jim je permérilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	she popréj ſklenil déte na ſkrivnim poiſkati ino umoriti. Modri odrinejo v' Betlehem, kteri je bil le kake dvé uri od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za kratik čas po morji vòzil. Ko malo od primorja odrinejo, vstane velik vihar, kteri jih je v tako neznano deželo
Stric Tomaž (1853):	reči pripravijo in potem z božjo pomočjo v svobodno deželo odrinejo, kamor so zdravi in veseli v občno radovanje svojih sodeželanov
Blagomir puščavnik (1853):	k serčnosti budijo. Na to da vitez znaminje, da naj odrinejo. Vsa truma se ziblje iz dvoriša; — pred vratami ga počakajo

odrinemo

Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	obložil s svojim tovorom. Kratko se poslovimo pri Češnovarju in odrinemo. Boštjan je šel naprej, mislim zato, ker je vedil, da
Črtice iz življenja Šnakšnepsk... (1859):	mislila, ste našli, znabiti da enega zasledite. Jutri ob sedmih odrinemo. Prosim, ne pridite prepozno. « »Se bom pospešil, zdaj pa zdravi
Izza mladih let (1882):	jaz ž njim. Pri zajuterku že smo sklenili, da popoludne odrinemo na Pasuralm, in to se je tudi zgodilo. Veit in
Testament (1887):	semkaj. Sedaj bomo pa pisali — da ni nič! In potem odrinemo, danes vas je preveč, in mi vas ne smemo motiti
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	in stranske straže v tabor. Ko se čete vse zberó, odrinemo, okrepčavši se s toplo juho, dalje proti Banjiluki prav do
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ponôčnih dogodkih stopim na svoje mesto pri četrti stotniji. Hkratu odrinemo iz tabora, dobro vedóči, da se nam bode boriti s
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	prikaže več iz njega. Ob 1. uri tiho in hitro odrinemo iz Travnika ter mesto za hrbtom se napotimo po ozki
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vzdigne se vojaška četa in poséde vozove. Točno ob šestih odrinemo proti vzhodu. Bilo nas je pa skupaj le šest stotnij
Od pluga do krone (1891):	čas. ' Spotoma se nama pridruži še nekaj móž, in skupno odrinemo v gozd. Že smo si ogledali, kar smo hoteli, ko

odrineta
Blagomir puščavnik (1853): polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas, da jo odrineta. Še enkrat se oberne proti altarji: „O Gospod bodi nama

odrineva

Blagomir puščavnik (1853):	moraš vsemu svetu pokazati, kaj si se naučil. Jutre jo odrineva na cesarjev dvor. Svojega nar bolj iskrenega konjička ti bom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	imam namreč z vitezom mnogo opravka, toraj kar jutri zgodaj odrineva na Sokolovo. Mati in hčerka ste naročile, Vladimirove preserčno pozdraviti

odrinil

odrinel
Branja, inu evangeliumi (1777): je njega proſſuv, de bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je

odrinil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram Rillo v notrajnjo Afriko, véro Kristusovo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Drugi dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi
Tiun - Lin (1891):	Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki je odrinil od kraja, bržkone z namenom, da bi se nam približal

odrinila
Kmetijske in rokodelske novice (1844): iz Ljubljane skozi slavna vrata na teržaški cesti proti Terstu odrinila. Bog Jima daj še dolgo dolgo zdravje in srečo, koderkoli
odrinili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtraha okamneli. Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je
odrinilo
Zlata Vas (1848): Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice

odriniti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo pride , ali pa je treba
Ferdinand (1884):	soprogi, katero je trkanje zbudilo iz spanja: »Moram jo brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj
Ferdinand (1884):	brzo odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri

▶ odročen pridevnik, splošni, presežnik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najodročnejše
- nar odročniši(združena oblika)
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): solz prelito, se je Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na

▶ odrovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oder; kontekst

odrovje
Gozdovnik (1898): iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj pričakajo. Konje v ogradbi je bilo treba

▶ odrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odrti
- oderti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudém, ki ſo ali po lizu ali po rokah raneni, oderti ali drugazh poſhkodovani. Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa

▶ odrtija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oderuštvo; [sskj]

odrtija
- odertija
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak slabe letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha

odrtijo

odertijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Vojvodini so oprostene poštnine za pisma v županijskih opravilih. — Zoper odertijo ali vohernijo bo prišla nova ojstra postava ; dotistihmal ostanejo v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj težko jej je bilo, ko je zapazila goljufijo in odertijo v zadevah možaka, kterega je čislal ves svet za najbolj

odrtijo
Viljem Tell (1862): muditi. Še danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti

▶ odrtnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oderuh; [sskj]

odrtniki
- odertniki
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſo ſe vùn dali. Ali preglejte vaſhe ſerze, vy hudobni odertniki, preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt

odrtnikom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom v pesti. Reči smemo, da prav zatega del, ker nimamo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na noge stopa, — dá! mi celó želimo prav ostre postave

▶ od ruda predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

od rude

odrude

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da ti hude duhove pragnati samorash res an shaz alpa odrude: teſti den kader bodash hude duhove praganjov morjo tiſti zahni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash

▶ odsedati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odseda
Oče naš (1885): v novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo

▶ odsek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za noben nasvèt, ampak da je našel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pretrese vsa tri vprašanja in temeljito poroča odboru. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Razlag, Iv. Vil h ar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	končalo s sledečim nasvetom: „Naj sl. odbor izmed sebe izvoli odsek treh udov, kteri si smé privzeti izvedencev, da po omenjenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborove seje pretrese vsa tri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani odsek izvoli dr. Razlaga, Lésarja in Iv. Vilharja. — Glej „Novice” 1.1.

odseka

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	str. 289.) Dalj časa potem gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	A. Lésar. (Glej „Novice” 1. 1. str. 198.) V imenu odseka za osnovo lastne tiskarnice A. Lésar bere poročilo, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	sprejela ta postava. — Potem poroča vitez Gariboldi v imenu zdravstvenega odseka o predlogu dr. Bleiweisa zarad vpeljanja postave od 29. julija
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	glasoval edini baron Apfaltrern. — Dr. Bleiweis poroča v imenu zdravstvenega odseka o vladinem načrtu postave za organizacijo zdravstvenih služeb v občinah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v prihodnjem listu. Iz Ljubljane. — Ljubljanski mestni zbor priobčuje poročilo odseka za mestno posojilo, iz katerega se pač čudno osvetuje tista

odsekov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša , v kterih , se pripravljajoči na očitne

odseku

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	dobro vtemeljil, je bil kar brž v prevdarek izročen finančnemu odseku. Dr. vit. Savinschegg vtemeljuje svoj predlog zaradi živinske soli, dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	iz Loke v Trst; oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. — Dalje poroča dr. Costa v imenu deželnega odbora zarad tega

▶ odsekan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsekana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je tedaj dokazano; zato se ima ob glavo djati in odsekana glava v vodo vreči. V 4. letu vlade Tu-Diusove, 1.

odsekano

Ferdinand (1884):	drug prizor; na steni je podoba svetega Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze
Ferdinand (1884):	steni je podoba svetega Janeza Krstnika z odsekano glavo. Zapazivši odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo

▶ odsekati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsekaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	menka ni treba kože potegniti; le glavo in rep mu odsekaj in zreži ga na kose; to pa otrebljene z nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Škerjanci nad rošem pečeni. Škerjance čisto oskubi, glave odsekaj, čeve varno iz njih poberi, de se mast z njimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo in rep odsekaj, potem jo oderi, odpri, iztrebi, na štiri perste dolge kose

odsekal

Najdenček (1860):	mestom Kahiro ravno konju, kteremu je nék Egipčan desno uho odsékal, rano zavezati, ko francozk lovec visocega konja pripelje. Kako stm
Ferdinand (1884):	po nedolžnem ob glavo. Če pa se zvé moj zločin, odsekal bo tudi meni rabelj glavo,« misli sam pri sebi.

odſekal
Branja, inu evangeliumi (1777): tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus pak je

odsekati

odſekat
Sacrum promptuarium (1695): semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat

odſekati

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	isrováti, ga is koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó
Genovefa (1841):	je Golu piſal. Morivzi ſo she najéti. Glavo vam morajo odſékati. Gotovo je takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſo sato velikrat mogli okna sasidati, ſtebre po ſteni odſekati, loke po velbu odbiti, in druge ſtare lepotize po ſtebrih

▶ odsekov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsekov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	organizacijo zdravstvenih zadev 1870. leta. — Vladni svetovalec vitez Roth spodbija odsekov predlog in zagovarja načrtano vladno postavo. Al gospoda vitez Gariboldi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	člen odseka za občinske zadeve govoril in glasoval bodem za odsekov predlog. Ta predlog sicer ne prinaša veliko, pa tudi ne

▶ odsesti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

razjahati; Pleteršnik

odsede

Gozdovnik (1898):	in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj pa
Gozdovnik (1898):	zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave

▶ odsevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odseval
Tiun - Lin (1891): sva dospela do zadnjih vaških hiš, na katerih je tudi odseval požar in mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila

▶ odsihdob prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsihdob
- od sih_dob(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel hodilo, da je

▶ odsihmal prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsihmal

Zlata Vas (1848):	dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar jo je
Zlata Vas (1850):	Zlatnarska zavéza. Ožbé se ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji sosebno v njem prebival. Bog pozna tudi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tukaj pregovor spolnil: »Kjer je največ nadlóg, je najbliže Bog! « Odsihmal je materna bolézin huji in huji prihajala. Mati so to

odſihmal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktero ſi bodi. — Koliko mozh ino koliko ljubesen ima Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Herodiáda pa (tako je bilo tej nesveſti sheni ime) je odſihmal temu ſvetimu moshu po shivljenji ſtregla, ino knésa nagovarjala, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim

▶ odskočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odskoči

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pervo, kar je bilo storiti. ” Korvin pri teh besedah preplašen odskoči in začuden praša: „Ali res misliš, da so tvoje copernije
Gozdovnik (1898):	kodi je ta praska . nož mi zdrkne po licu. Mož odskoči z menoj! « »Vodo vidim... veliko vode… lačen sem . žejen tudi

▶ odslej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odslej

odsle

Stric Tomaž (1853):	pri sercu, žalost in veselje ž njimi delivši — ali moram odsle zana-
Astronomija (1869):	vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to zgodi, poldan. Odslé pa vidimo, da se solnce v mér druge puščice skozi
Astronomija (1869):	polutnik AQ, in tedaj imamo jesensko enakonočje ali jesenski aequinoctium. Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki
Kemija (1869):	moč iz telesa, razsujejo se tudi njegove sostavine, ki so odslé pokorne samo splošnim zakonom kemične sorodnosti. Oni sostavljeni molekuli ne

odslej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta. On bo skerbel, de se bo zamòglo
Blagomir puščavnik (1853):	nekdanjega sokolarja spozna. In ko mu Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Te vzdignem in prosim, stori s Svojo milostjo, de bom odslej vedno po poti Tvoje postave hodil in nikoli v greh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	solze lile za njegovimi ljubljenci v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že tudi drugač je od prej, Očitno to boljše pričuje odslej: Naš konjiček več ne pravi: „Lahko bil bi tud jez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bila debela mošnja zlatov. Kovač jo vzame, in je bil odslej bogat mož. Pravijo, da na starega leta dan lahko to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pregrešek. Kralj je pohvalil otročjo ljubezen dobrega sina, mu je odslej še več zaupal in ga kmalu še na višo častno

odſlej

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te zvetlize v’ ſpomin.
Genovefa (1841):	graſhinſtvam ſim sa Bógam ſvojimu hiſhniku tukaj isrózhil. On je odſléj goſpodár gradú in oſkerbnik môjih vlaſtin! In sdaj te Najvíkſhimu
Genovefa (1841):	leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava puſhavniza shivéla. Sima je ”minula, léto
Genovefa (1841):	je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje

▶ odsod prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

od tod; Pleteršnik

odsod
- odsod
  Robinson mlajši (1849): Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni mogel razmisliti. Zdaj
- odsog
  Robinson mlajši (1849): ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se vernov je pravil, da se

▶ odsojevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

odsoditi; kontekst

odsojuje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek sam svoje smerti. ampak preljubeznjivi Bog mu jo odloči

▶ odsončje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

odsončje

odsolnčje

Astronomija (1869):	dozdevni, scheinbaier. Oddaljen, entfernt, 242. Odsolnčinica, (zunajnica), äusserer Planet, 301. Odsolnčje, aphel. Sonnenferne, 276. Ognjena kepa, Feuerkugel, 311. Ognjišče, Brennpunkt, gorišče
Astronomija (1869):	302. Aldebaran, 272. Amphitrita, 302. Andromeda, 271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid

▶ odsreden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tak, ki prihaja iz sredine; kontekst

odsredna

Fizika (1869):	Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev
Fizika (1869):	Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft

▶ odstaviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstavi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem pa od ognja odstavi in perdeni žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi

odſtavi
Kuharske Bukve (1799): ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize

odstavijo
- odstave
  Valenštajn (1866): Tedaj smo izgubljeni! To vidim, da največe zlo nas čaka. Odstave ga i zopet bode vse, Ko bilo v Ratisboni je
odstavili
Izidor, pobožni kmet (1887): se mi sedaj posmehujejo, ker so me od krščanskega nauka odstavili. « »Ali pa veš, kaj se pravi iti k prvemu sv.
odstavim
- odſtavim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): hiſhi godi, Kar ſe na polju ſtori. Sadni ga slogov odſtavim, Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda

▶ odstavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstavljen
Zlata Vas (1848): se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil in v ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so

odstavljeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem
Blagomir puščavnik (1853):	obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne poboljšate. Na vaše mesto pride pobožni Tine

▶ odstop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstop
Divica Orleanska (1848): s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In žugajo z odídam

▶ odstopajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

odstopajočemu
- odstopivšimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po

▶ odstopati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstopa
Astronomija (1869): morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj
odstopam
Gozdovnik (1898): Ne morete pomiloščati ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ

▶ odstopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstopi

Divica Orleanska (1848):	mi ti verjemo. (Jovana se ne gane. Sorelka v grozi odstopi. )
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne

odſtopi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojega perpuſtè, koker de be myr s'tvojem bliſhnem kalil: odſtopi poprej od tvoje misle, de le zhaſt boſhja nezh ſraven
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	S. Chryſoſt. Cum mundus deeſt, Deus adeſt. Kader ta ſveit odſtopi, Bog perſtopi. Ta pravi pot to pomozh, gnade, inu dobrute

odstopijo

Blagomir puščavnik (1853):	že gre med množico iskat, skerbno klicaje: ”Miroslav! Miroslav! ” Ljudi odstopijo in ji naredé gaz. Zasliši se glas od druge strani
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Omoteni in osramoteni naj bodo kteri mi strežejo po življenju Odstopijo naj, in sram jih bodi kteri mi hočejo hudo. Obernejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Čehov, ki od svojega zgodovinskega prava ne za črtico ne odstopijo, so spet vsi zunaj, razen naših 5 narodnih poslancev. Nemški

odstopil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vojskovodja francozki Canrobert tako dolgo branil, da je nazadnje raje odstopil od višjega poveljstva, se je Pelissier 18. dan t. m.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ki bi po hribu prišli, stiskati in nadlegovati, pervi pot odstopil, usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v

odstopila
- ustopila
  Robinson mlajši (1849): naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne
odstopim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš … XIV. Jezusa v
odstopite
- odstopite
  Viljem Tell (1862): nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva
- odſtopite
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu

odstopiti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zmiraj veči zmešnjava, in — kakor časopisi pravijo — mislijo nadvojvoda Janez odstopiti in Frankobrod zapustiti. — V Terstu je bilo 19. dan grudna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zveste ravnati, in nikjer, tudi v nar manjši reči ne odstopiti od poti, ki jim je po vstavi predpisana. Cesar so
Ferdinand (1884):	kralj sam ne more teh postav samovoljno spremeniti ali pa odstopiti od njih. Kot nemški cesar hoče pa na drug način

odſtopiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh

▶ odstotek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstotek
Fizika (1869): Odstotek, Procent. Oersted, 176. Ogib, Beugung, 102. Ogibati, beugen. Ogljenčevo kisel
odstotka
Zoologija (1875): voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino
odstotke
Zoologija (1875): in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo

odstotkov

Mineralogija in geognozija (1871):	kamen), ki se dobi v Vetrovi, ima v sebi 86 odstotkov fosforokislega apna, zato so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit
Zoologija (1875):	kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do 1,03 in 97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi

▶ odstraniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstrani

Občno vzgojeslovje (1887):	zadovoljen z obstoječim stanjem predstav ter se trudi, da se odstrani to stanje. To se more doseči na dva načina, da
Občno vzgojeslovje (1887):	ne zabranimo vsakega gibanja. Nadzorovanje se voljno prenaša, ako se odstrani vse, kar bi kazalo nezaupnost, in ako vzgojitelj kaže svojo
Občno vzgojeslovje (1887):	da odločilna predstava povsem oslabi in potemni, t.j. da se odstrani nekaj, kar že obstoji in kar je neugodno. Poželenje se

odstranil

Gozdovnik (1898):	izvlekel dolgo mlado deblo iz zveriženega lesovja, veje od njega odstranil in s Fabijanovim lasom je bil deblu na vrh pritrdil
Gozdovnik (1898):	videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava

odstraniti

Kemija (1869):	zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s pranjem v vodi, vinskem cvetu, v kislinah in drugih
Občno vzgojeslovje (1887):	ter je z idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se
Gozdovnik (1898):	se kar najbrž poslužila nepričakovano danega dovoljenja, da se smeta odstraniti. Diaz se je imel boriti z nasprotujočimi si čustvi.

▶ odstranjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odstranjene
Zoologija (1875): pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene.

▶ odstriči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odstriže
- oſtrishe
  Sacrum promptuarium (1695): ny oſtal, katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug

▶ odsukati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsuče
- odſuzhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in ga ſtáre. Kader prediza v ſaboto vezher neha preſti, odſuzhe roko s perutnizami in s vretenam vred od naſlona, ſ-hrani

▶ odsvetovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsvetovane
- odſvetvane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo

▶ odsvetovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsvetovali

Najdenček (1860):	prijéti , pa, da si ravno so mi od vsih strani odsvétovali , sim postal živinsk zdravnik; zakaj dolžnost sim imel , živini svojo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	takoj Te-Vaturov rod in rešil ženo. — Toda vsi so mu odsvetovali drzno in gotovo brezuspešno početje.

odsvetuje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ta za kaj prosi, mu herbet pokaže, godernaje: „odlazi”. Zato odsvetuje vlada ondašnje naseljevanje. — Na poslednji somenj v Peštu so prišle

▶ odsvit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odsvitu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Pri rdečem odsvitu je bilo lahko spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je

▶ odščipniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odščipni
- odshipli
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): inu aku ſe bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta

▶ odškodovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odškodovana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Španjskega, kjer se ne more nobeno

▶ odštet pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odštetega
- odštetiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. Iz Radgone 29. Grudna 1845. Vi Želite

odšteto

Aritmetika za učiteljišča (1885):	18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim nejednačajem. Ako je a = b in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá nejednako s prvim nejednačajem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.) Jednako od nejednakega odšteto dá nejednako s prav tistim nejednačajem. Ako je a > b

▶ odšteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odštej
Aritmetika za učiteljišča (1885): koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej.
odšteje
Aritmetika za učiteljišča (1885): druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem njiju vsota. N. pr.

odštejemo

Aritmetika za učiteljišča (1885):	5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero koli število prištejemo in od druzega sumanda isto število odštejemo. V obče: a + b = (a + m) + (b — m), a + b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana
Aritmetika za učiteljišča (1885):	13 – (4 + 5) = (13 – 4) – 5; t. j.: Od števila odštejemo vsoto, ako sumande zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k subtrahendu

odšteješ
Aritmetika za učiteljišča (1885): a, dobiš prav toliko, kakor če od njegovega nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za

odštel

Aritmetika za učiteljišča (1885):	od števila 80, ostane ti še 20 več nego si odštel. Katero število je to? 45.* Dvema delavcema treba 665 m
Izidor, pobožni kmet (1887):	dal denar nazaj, ki mu ga je bil oni preveč odštel.

odšteti

Aritmetika za učiteljišča (1885):	od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a – (b + c). Iz druge jednačbe izvira tudi: Kadar je odšteti dve števili zaporedoma, odšteje se lahko tudi kar ob jednem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	suknu 428 gl. dobička? 19.* Od katerega števila treba 20 odšteti, da ti ostane še njega šestina? 20. Za katero število

▶ odštevanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odštevanje

Aritmetika za učiteljišča (1885):	pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne vrednosti.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila je prištevanje njega absolutne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Odštevanje dveh števil a in b je môči izvršiti na dvojen
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številni vrsti pridemo, je iskana diferenca. Iz tega pojasnila izvira: Odštevanje pozitivnega števila je odštevanje njega absolutne vrednosti; odštevanje negativnega števila

▶ odštevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odštevati
Aritmetika za učiteljišča (1885): zaporedoma odštejemo. Vsled tega je môči tudi vsoto od vsote odštevati. N. pr. (90 + 7) – (20 + 5) = (90 – 20) + (7 – 5

▶ odštevši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

odštevši

Aritmetika za učiteljišča (1885):	k1, tedaj a = mk, b = mk1. Drugo jednačbo od prve odštevši, dobimo a – b = mk – mk1, in odtod (a – b) : m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razdelno s številom b, ondaj imenujemo število r, katero dobimo, odštevši od dividenda a največji mnogokratnik divizorja b, ki ga ima

▶ od ta predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ IMP

od te

odte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Omanathon † od rah svetah besedi morja vihati ti hudi duhovi odte Jame alpa shaza zhier je saplentano! je skushano svo velko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dukatou prou dora svata odte uriednaſti karje Jesus Kviſtus tabei zhries dau! sakai jas sim

od teh

odtah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te bvkue sadvebov mash to ko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov doro svata? odtah dnar-

▶ odtajati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtaja

otaja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi snalo Krajnzam

▶ odteči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odteče
- odteče
  Stric Tomaž (1853): nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim pomaranč, orehov in
- odtezhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): dol biti ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar
odtečejo
- odtezhejo
  Kuharske Bukve (1799): lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo; poſtavi

odteči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	popači kakor popravi. Natura sama zdravi rane, ako le gnoj odteči zmore, in ako se rane snažijo. Kdor nima gosje masti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razširjene rane, v kterih se gnoj nabira, in iz kterih odteči ne more, je treba ali do dna razparati, ali jim

odtezhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 6. Ako je polje na taki ravnini, de mok nikakor odtezhi nemore, ſe ſaj nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj

odtekla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naredi od vſake ſtrani ſhe vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres

odteklo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvet viſi; odkod samok isvira? ali bi isviraliſhe po grabnih odteklo ali ne? Ko ſe samok na vezh vish ravna, odvrazhuj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boljšem vremenu še le po enem ali po dveh mescih odteklo. Veliko oralov zemlje je po takem ležalo prazno in nerodovitno

▶ odtegniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odtegne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra
Kemija (1869):	kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s siloma odtegne kislec, zato ga moremo hraniti samo v kamenem olji, sestavljenim

odtegneš
- odtegneſh
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): otla vganiti. Sej vęjſh, lubi moj — zhe mo ti roko odtęgneſh , je sgublen. Baron. Bog obari! Matizh. V' njegovih lęjtih marskatęri
odtegnil
Tine in Jerica (1852): poskusiti, ampak de bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija

odtegnili

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Duhá prejęti. Ony ſo ſe nar popręj od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali
Fizika (1869):	na drugo, pokaže se potem, ko smo ju spet narazen odtegnili, da je v cinku nabrana + elektrika, v bakru pa - elektrika

odtegnite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino

odtegniti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki
Blagomir puščavnik (1853):	nama ni dalje ostati. Hlapci sovražnega Brica naju gotovo iščejo. Odtegniti se jim morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran

▶ odtehmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

od takrat; [sskj]

odtehmal
- od teh_mal(združena oblika)
  Branja, inu evangeliumi (1777): Satu, katiri je mene tebi isdal, vekſhe greh ima. Inu od teh mal je Pilatush iskal, koku bi on njega ispuſtil

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 49 →

← ↑ →

Kuharske Bukve (1799):	kuhana, odli, deni s' enmalo tę shupe na ſklędo, sabęli, snaſh
Kuharske Bukve (1799):	ure v' mlazhni vodi, de ſol venpotęgne, mlazhno vodo vezhkrat odli inu

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 49 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —