- ukaželjni
- ukaželni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v
- ukaželni
ukaželjen uklanjati ukleniti ukloniti ukončati ukoreniniti ukoreninjen ukraden ukrasti ukreniti ukrep ukrivljen ukrotenje ukrotiti ukvarjati ukvartiranje uleči ulekniti uležan uležati Uli ulica uliti ulj uljnjak ulla ulomek ulomkov ulomljen uloviti uložiti Ulrik ultra ultramarin um uma umakniti umazan umazati umdrehungsaxa umdrehungsaxe umediti umedljen umen umerjen umesiti umesten umesti umestiti umešati umeščati umeščenje umetelen umeten umeti umetnica umetnija umetnik umetnina umetniški umetno umetnost umevati umeven umevno umikati umirajoč umirati umiriti umisel umisliti umislivši umit umiti umivanje umivati umkippen umljiv umljivo umno umnost umolkniti umor umoriti umorjen umorjenec umorstvo umovanje umreti umrjoč umrl umwandlungsprodukt un una unausloschliche unbestimmten unča und unde une uneben Unec ungarese ungerad ungezügelte Unglert unheils uničevati uničiti uniforma unio unitis univ. univerza Unkel unmessbar unnd uns untere untersalpetersaure unterschweflige unterschwefligsaures Untervalden unterwalden unu unus unzählbar up upadati upajoč upanje upasti upati upehan upen upenjati upepeliti uperivši upihati upirati upnik upodobiti upodobljajoč upodobljen upogniti upognjen upokojen upokojiti upokončiti upor uporaba uporabiti uporabivši uporabljaje uporabljajoč uporabljati uporabljiv uporen upotiti upotrebiti upotrebovan upotrebovanje upper uprava upravljanje upravljati upreti uprt ura urad uraden uradnija uradnik uradovati Ural uran Uran uranov uraščenje uravnan uravnati uravnava uravnavati uraza Urban urbar urbas uredba urediti urednik uredništvo uredovan uredoven Ureh urejati urejen
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dragi prijatli, stari in mladi, možki in ženske, de boste ukaželni in dobrovoljni v kmetijsko šolo stopíli, ktera se bo v |
| Viljem Tell (1862): | raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roko, ktera je tolikrat nedolžnost rešila, in tudi še ranjeno ukleniti! O to je preveč! « — Zopet obmolkne, žalost ji glas zamori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Na kmetih pa je bila največa sramota, konja ali vola ukleniti in se kam peljati. Cerkev in dom sta bila edina |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mestu in v pravi zaporednosti, in da se pri tem uklone običaju. Kakor državna vlada nitna namena, da bi državljane storila |
| Občno vzgojeslovje (1887): | šolo vstopivšega, je red, in otrok se tistemu tem raji uklone, ker neprestano izkuša, da vsak pregrešek zoper red škoduje njegovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mu gospodarstvo izročiti, se s ponižnostjo in veseljem Vaši besedi uklonem. In ni bilo napčno ne, de sim s svojim svétam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da bi se nezmérna večína Slovanov kteremu teh treh narečij vkloníla , bodi si tudi, da duh velike gomote téla vlada in |
| Robinson mlajši (1849): | teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvojiti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini, lepše in čversteje raste in večji pridelk donaša. Saj že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v debelim in mokrotnim ſvetu da ſizer vezhji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi semlji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se „ne derží dolgo”. Če se je v človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posna. Sgodna ſétev ima doſti zhaſa ſe pred simo dôbro vkoreniniti; po simi kerpkeji preterpí, in na ſpomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | preplitvo saorana, sató, kér ſe shito nemore sadoſti globoko vkoreniniti, ter ſe jame bilka ſuſhiti in rijaveti. Dobro vdelaj njive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ali dokler ne bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne |
| Revček Andrejček (1891): | kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde ad |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | zigani ſo mesa Matizheka imenuvali. Shush. Si bil od ziganov vkraden? |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. Ne drugazhi , vaſha Gnada! — Na meni je veliku leshęzhe |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na zęſti je bil najden. Matizh. Sgublén, Goſpod shlahtni , inu vkraden ſim bil, zhe ozhejo vędit. Baron. Sgublén , inu vkraden ? Matizh. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane rezhi bosh vedou zhei bojo: noi saboliesni mitelne je skushano |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ko sami sase imeli shribane inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' mano hozheua mojga Ranziga skoppat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit, ter ludje bodo menili de je ta pravi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | nekaj povem. V začetku sem vam rekel, de je jagnje ukradeno, in roko ste mi dali, de tega nikomur ne bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zdravnik — požrešni mački enaki, ki kosec vročiga mesa iz lonca vkrade in ga pri ti priči požrè, čeravno jo hudo pêče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 |
| Robinson mlajši (1849): | pošepetal, da bi se, kar more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se |
| Revček Andrejček (1891): | cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si malopridnež, kolikor te je |
| Maria Stuart (1861): | Remi, Ki strele mečejo na ta otok, V zaupanje se vkradel njihovo, Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhkarlát; ino tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me oropali; pokoj, dobro imé, premoženje — vse ste vi meni ukradli, meni mlademu ptujcu. ” „O ti zanikarni nesramnež, ti! ” zavpila je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | se stepli Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci |
| Revček Andrejček (1891): | kaj pa je s klobukom? Andrejček. Aha! — Jeklenu so klobuk ukradli. He, he! Grešnik. Na mah, ko sem ga pograbil, odleti |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | rednice mladiga Bertranda, ki ga je še otroka iz grada ukrasti pomagala, in dozdaj še zmiraj začuvana bila. Arto, ki ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1862): | Glej, kume, jaz sem mislil nocoj tebi tvojo debelo svinjo ukrasti, pa vlažim v svinjak — za Božjo voljo! zgrabim svinjo za |
| Gozdovnik (1898): | so izkušali prelezti vozove, ali pa pod njimi se notri ukrasti. Beli tega ne puščajo. Tako se je unel hud boj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj |
| Rudninoslovje (1867): | ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode. |
| Tiun - Lin (1891): | da ga je samo bojazen pred Tiun-Linom pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se |
| Rudninoslovje (1867): | so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i sicer ali ven ali notri, i tako pločast kristal |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Poſt. Napremislena serblivoſt je teh narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perd silo hudobnega radovęda, inu Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 Tu ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſim ſvoje ſlaſti premágala , nerodno poshelenje dobro jeſti in piti vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne |
| Gozdovnik (1898): | vi pač veste, zakaj in vrhu tega ste ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim |
| Zoologija (1875): | tudi pauksi (Urax) in jaku (Penelope), ki se oba dasta ukrotiti. Tinamu (Crypturus) nadomešča v Braziliji našo jarebico. Znamenita je tudi |
| Zoologija (1875): | tudi zebre zmerom ž njimi pobegnejo. Vsi poskusi, te živali ukrotiti, bili so dosle brez vspeha. Osel (Equus asinus) v ponižni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jestvine misliti, in si pomagati kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve |
| Revček Andrejček (1891): | je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa še veseli moramo biti, da |
| Tine in Jerica (1852): | povedali. Jerica Samo materi sim bila jez povedala. Mart. Pri vkvartirjanju ni drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla Erlavskiga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni trinogi, ne porajtajo vezh na obenu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi naſ neſrezhni ljudjé nadlégovali ! Sméſ. (Kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogíbalo, takó de me je, ko sim se bil ravno vlegel, zlo pozibalo. Precej drugi dan sim vse zidovje in ozidje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. — |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat vlegla. |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je kričal Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo |
| Stelja in gnoj (1875): | kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupih posuši in uleže. Tudi koprivje okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o toploto ogrêje. 16. Zhe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže. Ako se pa dušnik odprè, se pozimi takó hitro izhladijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in začne vodo proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kadar pijó, vtaknejo gobec do nosnic v vodo. Malokrat se vležejo in večidel slonijo z životam na steni ali s persmi |
| Robinson mlajši (1849): | je je véter med drevjem ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra- |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim gnojem pognojé, de bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro |
| Rudninoslovje (1867): | kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti. Na Solnogradskem so nalašč mlini, da |
| Viljem Tell (1862): | s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni glas Je to! Srcé ti |
| Viljem Tell (1862): | Da ne bi tako! Vmrlo domovini Je tvoje srce. Uli! Uli! Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen za |
| Viljem Tell (1862): | motri). Da ne bi tako! Vmrlo domovini Je tvoje srce. Uli! Uli! Več Te ne poznadem! V svili se bahaš, Napuhnjen |
| Viljem Tell (1862): | in s kmeti Sedevati na sodnih stolih? Atinghausen. Ah! O Uli! Uli! Zapeljivosti Nastavljal si ušesa! Njeni glas Je to! Srcé |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek ulic in splašena konja s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vſako po nje shegi h'ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Grunte ta pervikrat, te ſuhe pa v' druge preorati; is vulz, zeſt, blatu na kupe ſpravlati, te perenzhaſtne Nive s'brano |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí in serce |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da od zgorej noter svitloba dohaja. Med pogovori se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | potem gredó in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 9. uro grozen hrup postal: neznan pes je namreč po ulicah letal, ljudi in pse popadal. Pet ljudi je do krivaviga |
| Divica Orleanska (1848): | glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem kér lepa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora vsak v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje |
| Maria Stuart (1861): | prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer. Koj potem Okelli. Mortimer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | osnanijo, ali pa piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v Şalendrovih ulizih Nr. 195 bliso Brega; tudi natiſkovávez goſp. Josheſ Blasnik v |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bó prepiral, ne vpil, tudi ne bó obedèn ſliſhal na vulizah njegóv glaſs. 20. En ſtèrti tèrſt ne bó on slomil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vprežena konja se ko blisk zavijeta s kočijo v stranske ulice, pa v tem jima pride en kmet s svojim vozom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi si luže in mlakine zasuli in pot popravili; ulice so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po vaséh in okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in peskom nasipljete in lepo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po ulicah. Nekega popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne |
| Ultra! (1867): | tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v |
| Deborah (1883): | tebe svojo dušo. Deborah (kriči). Jožef! Jožef (solze se mu ulijo). |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru |
| Genovefa (1841): | dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok ſols vlil: „Ti tedaj,” je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa |
| Genovefa (1841): | jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala. Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita. Enkrat se zgodi, de gré Pavliha s svojo materjo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in uljnjak pustita |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povést. Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka, kjer je bilo razun mnozih uljev tudi nékaj praznih. Zleze |
| Zlata Vas (1848): | poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani, zraven pa dobro zavarovani uljnjaki. Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in memo gredé eden druziga |
| Sacrum promptuarium (1695): | contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej |
| Sacrum promptuarium (1695): | pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 3. Kakó je ulomke množiti in deliti. § 99. Ulomek pomnožimo s celim številom, ako z njim števec pomnožimo ali |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le treba decimalni ulomek od decimalne točke proti levi in proti desni na razdelke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mešano število (gemischte Zahl); n. pr § 89. Ako pomnožimo ulomek z njegovim imenovalcem, dobimo števec za produkt. a/b.b = a. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2.) Čisto perijoden decimalen ulomek pretvoriš na navadnega, ako vzameš za števec perijodo, za imenovalec |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m delavcev potrebuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števca dvakrat toliko decimalk odrezati, kolikor jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m delavcev potrebuje le ulomek dnij. N. pr. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 90. Vsak kvocijent moremo smatrati za ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. enačbe. 2.) Ako je izračunati kvadratni koren navadnega ulomka, ondaj izračunaj kvadratni koren njegovega števca in imenovalca; ali pa |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomek pretvoriš na navaden ulomek, ako ga v obliki navadnega ulomka napišeš ter tega, ako mogoče, okrajšaš. N. pr. enačbi. 2. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | jih ima dani decimalni ulomek. Število decimalk v kvadratu decimalnega ulomka je tedaj vsikdar sodo. 2.) Sestavini, kateri dá druga in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 38.* Za koliko je produkt ulomkov ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt ulomkov |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega števila in pravega ulomka, zovemo mešano število (gemischte Zahl); n. pr § 89. Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1.) Iz enačba je razvidno, da je računati kvadrat decimalnega ulomka prav takó kakor kvadrat celega dekadnega števila, le treba v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | M + log N + log P. N. pr. enačbe. 2.) Logaritem ulomka (kvocijenta) je jednak logaritmu števca, zmanjšanemu za logaritem imenovalca. Dokaz |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potem tó-le obliko: enačbi. § 196. 1.) Kvadratni koren decimalnega ulomka je prav takó računati kakor kvadratni koren celega števila: le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno iz celega števila in pravega ulomka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njeno številko postavimo točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | blago prodalo? (Pod sto. ) 31. Pretvori té-le čisto perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi sestavljeni, z oklepaji združeni izrazi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 1, katerih števec je tedaj manjši od imenovalca, imenujemo prave ulomke (echte Brüche), vse druge neprave ulomke (unechte Brüche). Število, sestavljeno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomke na navadne: ulomki. 32. Pretvori té-le mešano perijodne decimalne ulomke na navadne: ulomki. 33. Menica za 2929 mark, izplačna 3 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in večji od 1, ako je a > b. N. pr. Ulomke, katerih vrednost je manjša od 1, katerih števec je tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | točko; tedaj je § 105. Pretvarjajoč decimalne ulomke na navadne ulomke razločuj té-le slučaje: 1.) Končen decimalen ulomek pretvoriš na navaden |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Perijodne decimalne ulomke imamo dvoje: čisto perijodne (rein periodisch), t. j. take, pri |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | IV. Naloge v ponavljanje. 1 . * a) 5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | decimalko v račun. N. pr. b) Število razdelimo z decimalnim ulomkom, ako pretvorimo, pomnoživši dividend in divizor s primerno potenco števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Ako je razdeliti decimalen ulomek z decimalnim ulomkom, ondaj pripiši k dividendu in divizorji na desni toliko ničel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 38.* Za koliko je produkt ulomkov ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ulomka manjši nego vsak faktor? 39. Za koliko je produkt ulomkov ulomki manjši nego njih vsota? 40. 1 kg cukra velja |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | I. O navadnih ulomkih. 1. Občna svojstva ulomkov. § 88. Ako razdelimo jednoto na b jednakih delov, jednaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za ulomek, in obratno vsak ulomek za kvocijent; dividend je ulomkov števec, divizor pa imenovalec. a : b = a/b. Dokaz. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dokaz Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta izrek, uporabljajoč § |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | tudi storità po njegovim izgledi. Po tem se usêdejo na ulómljeno deblo, de se malo oddáhnejo. Ko se spočíjejo, jo Rikard |
| Biblia (1584): | on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho vèrgal, sa volo Erodiade, njegoviga Brata |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Tudi to je kri tvojega očeta, jaz sama sem jo ulovila iz smertne rane, ko je svoje življenje dal za svojega |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in spusti cvetlici. »Tu imaš svoje oči«, reče jej smrt. »Vlovila sem jih v jezeru, kaj lepo so se svetile, nisem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | željno ne hrepene po njih, kakor so kristijanje, da bi vlovili in pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se |
| Zeleni listi (1896): | Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še drug ptičnik, v katerem je |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | saporedi prasen damu pride, in she ne miſli vezh kaj vloviti. Sadnizh v' enim veſelji damu per dirja, na veſ glaſ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in hipoma zgine cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti |
| Robinson mlajši (1849): | skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi si lopate ino lehkič tude drugo po- |
| Viljem Tell (1862): | Verner Staufaher, Konrad Hun, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Ulrik Kovač, Jošt Selják. Kmetje z Urnskega. Valter Firšt, Viljem Tell |
| Viljem Tell (1862): | cesarski namestnik v Švicu in Uriju. Verner, baron Atinghausen, praporšček. Ulrik Rudenc, njegov bratranec. Kmetje iz Švica. Verner Staufaher, Konrad Hun |
| Viljem Tell (1862): | stopijo Staufaher, Ito Reding, Ivan Nazidovec, Juri Nadvornik, Konrad Hun, Ulrik Kovač, Jošt Seljak in še trije drugi kmetje, vsi v |
| Ultra! (1867): | imeniten Kranjec je bajè rekel, da so vsi mladi Slovenci — ultra. Zalka. To nam gotovo Vilko razjasni. Ali enajst je že |
| Ultra! (1867): | rajnim Preširnom dobra prijatelja — in ostanem tudi dober Kranjec — ali ultra nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da |
| Ultra! (1867): | dober Kranjec — ali ultra nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda |
| Ultra! (1867): | Stric ti bode menda čudno svetoval, ko zvé, da si ultra! Bog pomagaj, že gre! Peti nastop. Kotílek. Prejšnji. Kotílek (med |
| Ultra! (1867): | nikdar ne bodem. Zalka. Za Boga! Ultra? ! Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda vpravo pomenja, in tudi |
| Ultra! (1867): | nas ves svet krstil tako, kakor stric mene, namreč — za ultra! (Igrališče se zagrne). |
| Kemija (1869): | U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi te majhene meruvze tega svejta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Rezhe mu: „Ker to proſiſh; glej, tako modroſt ino tak um ti bom dal, de tebi enaziga kralja ni bi- |
| Zlata Vas (1848): | bi si Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter |
| Zlata Vas (1850): | Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih um zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan! ” Znojemski |
| Oče naš (1885): | je. Ni ubožen otrok. Dobro slovi, ima dobro srce, bister um. Ako je mož tako bogat, zakaj naji hoče ubožna narediti |
| Oče naš (1885): | je imel vést, da ima samo dobre namene in bistrejši um, ni mogel lahko trpeti, da bi mu bil kdo njegovih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal. Najpotrebneje je torej, da se zabrani laž |
| Pozhétki gramatike (1811): | slogov govor ſhkripIe po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in vum shali. Boileau je shé davno lépo méro perporózhal. (* Dvanajſta Stava |
| Pozhétki gramatike (1811): | snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma Klutaſt vdar dévajo na dû |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga |
| Robinson mlajši (1849): | tvojem, kakor bi ti rad, bi se jas imel svojega uma odpovedati ino bi ne bil vreden, Slovenec imenovan biti. Po |
| Roza Jelodvorska (1855): | so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam spozná in se takó visoko do Stvarnika povzdigne, je v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | venec vsiga stvarjenja pri nas je pa človek, previden z umam, s kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred |
| Robinson mlajši (1849): | je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino vlastnima rokama pomagati mora. Tu pozna dete, kakega premišljanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim umam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in |
| Viljem Tell (1862): | imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner Staufaher pristopi. ) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga |
| Valenštajn (1866): | ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti odkritosrčen bil, Do tega ne bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | j. ali ima v sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z |
| Deborah (1883): | Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se umakne). O znam te, znam! O, oče, Ana, sem na moje |
| Gozdovnik (1898): | naznanim pozneje. « Sedejo k mizi. Po večerji se don Estevan umakne s pristavnikom v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni |
| Valenštajn (1866): | Zdaj ima ta-le sam ukazovati. (Deverú i Makdonald se spoštljivo umekneta; vsi tiho odidejo, le Butlar, Oktavij i Gordon ostanejo. ) Oktavij |
| Valenštajn (1866): | tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta. ) Kaj? Butlar. Ohrani hišo Avstrijsko! Deveru. Al zvestobe Fridolancu Prisegli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je ondi veliko ljudi ſtekati sazhelo, ſe je tako naglo umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pobrali le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | bila židane volje, ko se je staro leto že dolgo umaknilo mlademu. — Novo leto se je začelo z trdo zimo. Snega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | in sostavil je mini- sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan |
| Genovefa (1841): | je ”minula, léto je priſhlo, ki ſe je sopet simi vmaknilo, in takó je ſhlô dalje, bres de bi ſe bilo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe bojí tje iti, ker ſo bili Ninivljani neisrezheno hudobni. Umakniti ſe hozhe Bogu, dobi ajdovſko barko, plazha vosnino, ſtopi va-njo |
| Čas je zlato (1864): | Lenče se noče umakniti, stoji kot priraščen. »Le prašajte,« reče, »gosp. predsednika, ako mi |
| Valenštajn (1866): | Zajame je pehota razvrščena, Nej bilo jim mogoče dalje, ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof |
| Sacrum promptuarium (1695): | glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh puſtj en umasan lonz, shena ga sagleda, ter moshu ga na glavi resbye |
| Roza Jelodvorska (1855): | je bila kakor pav; ali o delovnikih je bila tako vmazana, kakor bi se bila vedno v gnojnici kopala. Za nobeno |
| Kemija (1869): | skrkne in plava z drugimi neraztopnimi stvarmi na vrhu kakor vmazana pena, ki se sproti posnema. Ko se je potem tekočina |
| Zlata Vas (1848): | vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan pomival, ti ta drugi, inu zhe bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi |
| Zlata Vas (1848): | Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni bílo; moč in zdravje je vsim |
| Sacrum promptuarium (1695): | pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in na pol odperte in takó |
| Roza Jelodvorska (1855): | prosi za zamero, da je njeno lepo belo roko tako omazal. Začuden Rozo samo viditi in tako pozno na večer, pravi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je kak stekel človek vgriznil ali s slinami in penami omazal; ali ker se ga je bil sicer kako na ravnost |
| Astronomija (1869): | rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe, 249. Oseka, Ebbe, 296. Ostergrenze, velikonočni mejnik 295. Ostern, velika |
| Astronomija (1869): | Trigonometriške tabele, trig. Tafeln, 245. Tipcho de Brache, 307. U. Umdrehungsaxe, os vrtenja, 249. Unmessbar, nemérljiv, 242. Uran, 306, 327. Uranija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vmeſ isgnoji. Liſtnat gnoj ſe v semlji tako naglo ne vmedí, kakor ſlamnat; satorej pa mora proſtor sa enako mero perdelanja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | potrebujejo, ga v velike kupe nalo- shijo, de ſe dobro vmedi, in ſperſteni; potem kupe po njivah rastroſijo. 4. Praprot je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sa ſlamo nar bolji ſtelja, v gnoju ſe hitro vmedi. 5. Şuſhik je vezhdel le sa kurjavo, vender ga per |
| Robinson mlajši (1849): | k brégu priplula, ravno ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena, sta na zemljo izstôpila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to ſtoriti. Fajmoſhter. Moj dober Luka! ta le ptujiz je umen, poſhten in prebriſan mosh; poleg tega tudi dober goſpodar. Rasun |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi vbogate |
| Zlata Vas (1848): | Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prestopu iz starega v novo leto in vsak dober in umen človek pri začetku novega leta se rad še enkrat nazaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je pred malo leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne |
| Pozhétki gramatike (1811): | ti pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage, otrok je vumen: de imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo |
| Pozhétki gramatike (1811): | imenvavmga najdem, praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen? Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est, je. Le |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dober gospodár in njegova hiša raste. K temu pomaga njegova umna žena in vsa družina. Kar dober gospodár v zunanjih večih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | delu, kako je dobro in prav. Kar bolj pa je umna rednost poglavitna reč pri delu in pri gospodarstvu, brez ktere |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zelenike, beró tudi vsako posebe, in posebe hranijo. To je umna tergatev in pametno ravnanje z grojzdjem. g) Od naprave vina |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | mero živini in ljudém, ali pa z njegovo vednostjo njegova umna žena. i) Dober gospodár ne dela dolgov razun v sili |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | da le vi dovolite. Ako bi jo vidili, kako je umna, kako je pametna, mlada in berhka je, in tudi revna |
| Domen (1864): | mraza, ko je na pol tekel za hitro stopajočim Domnom. „Umna deklica! " klatil je dalje berač. „Ako ti Bog sreče dá |
| Razne dela (1870): | vsih sedaj. Diva tam živí mogočna, Kakor prav'jo, silna, ročna, Umna, mlada, lil'je cvet, Kdor jo vidi, koj je vnet. Primeta |
| Razne dela (1870): | Pantosa tik, Timetej, Klitios in Lampos, Modri Antenor junak, Ukalegon, umna obadva; Bili naj starji so ti, naj modriši vsiga naroda |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | Belica: bila je bolj bela nego sneg, ob jednem pa umna, spretna, živa, vesela, ognjevita, krepka in obilna. Oduševljen jo prime |
| Kuharske Bukve (1799): | premojſtríti; al kaj je is tiga vſtalo? oni ſo snajdeli umne męſhanja, al nevarne sa sdravje; ped savitemi inu komaj saſtoplívemi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar bolj poštene in umne možé si zbirate, in to je prav. Kolikanj bolj pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša, in umne in pridne gospodarje za njih trud lepo obdaruje. Pridela se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | plemena ne dajo ne dobrega sadú, ne dobrega vina brez umnega ravnanja in pravega kraja, ker imamo poterjeno skušnjo, da ne |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | véje, ali véja terkne, ali pa z dolgim omelom omede. Umnega čbelarja pamet in skušnja učí, kako gre v tacih raznih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in veči dobiček dá, ker skušnja in pamet umnega, rečem, umnega kmetovavca naj bolj učí, kako naj se to ali uno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | manjši meri pa so ne ne neprecenljive zdravila v rokah umnega, zučenega zdravnika, ampak tudi za mnogo drugo rabo, za obertništvo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | od narejencev, in od orodja pri rojih, in od potlejšnjega umnega ravnanja z roji. 1. Od znamnja rojev. a) Kadar ste |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pridnostjo lepa obilnost in vesel blagostan zadobiti? Te bukve od umnega kmetovanja in gospodarstva, ki jih zdaj našim slovenskim kmetovavcem podam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | vroči hiši. Na lepo snažnost povsod glej. 5. Dnevni red umnega in dobrega gospodarja. Vsak umen človek vé, da brez pametnega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | neskerbnost za novo zaredbo lesa v izsekanih gojzdih, in zanemarjenje umnega oskerbovanja gojzdov. Vse to in drugo pomaga les in gojzde |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | tu. Daleč, daleč zre okó in ne zapazi niti sledú umnega kmetijstva, a kaj kmetijstva, niti človeka ne, ki bi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe unajne in notrajne konjſke bolésni odpravljajo, zhe nimate pomozhi umniga sdravnika sa shivino, in drusiga ne morete ſtoriti, kakor po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shé gotovo vranzhni priſad, naj ſe, (— zhe ne more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | storil. « Tudi zdravnik je poterdil té beséde in ni mogel umniga ravnanja Petroviga pri oživljevanju gospoda Jeličnika dovolj prehvaliti. Gospa bi |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | S pomočjo umniga ranocélnika in s oskerbno postréžbo, ktero je Pavl v grofovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši od jazbica , ki po tleh hruške pobira in se jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim učilnicam za vseli slovo dati, in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | goſpodar. Rasun ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več ne, ali še manj od kmeta razumé. Slovence k umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Vertovca. Namen naših „Novic” ni le samo Slovence k bolj umnimu kmetijstvu buditi, ampak jih tudi po visokejim spoznanji k Stvarniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | mlin in pa 2 žagi, pa le pridnim pomočnikam in umnimu gasilnimu vodstvu tukajšne duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | U. Starši tudi skerbno za zdravje otrok pazijo, in vsak umni človek se ogiblje vsiga, kar bi mu zdravje podkopálo ; vunder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 3 gold. vredno”. Vganjka. (Iz dveh besed. ) Žlahtno poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno tvoji umni buči, Junaške, elegije alj pravljice? Teh nej ampak natanjko mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nevedni kmetje, ki brez pomislika zemljo obdeljujejo, ampak oní so umni kmetovavci postali, ki véjo, zakaj to tako in ne drugači |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih odgovorili; ali kaj je pomagalo ? — — nobeden se ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa pokazal, ako otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tukaj smo dodali popis manjšega koristnega drevja; — izberejo si tedaj umni kmetovavci lahko drevje ali germovje, ktero je njihovim potrebam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S to pomózhjo , sa ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa je potreba za Dunajski véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih vertov so v stanu, s pridno otrebo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | večih — kjer je koli za-nje prostor — nanizane, pa tudi z umnimi stvarmi,-ki so na nižjih ali mende večkrat visočejih stopnjah |
| Najdenček (1860): | mojo roko in me je milo gledal s svojimi zvestimi umnimi očmi, kakor če bi se bil hotel za večerjo zahvaliti |
| Najdenček (1860): | spoznal, da si ne morem sam juhe prinesti. S svojimi umnimi očmi je kakor prašaje gledal. Na vrata sim pokazal in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno, če bi posestniki take bolj stare konje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nas, Ki jih zanemarjal je prejšni čas. In sreča za umno mladost je zdaj to. Da šole povsod so odperte za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pride. Navadnega in večjega drevja popisujejo in priporočajo lepe bukve „umno kmetovanje” na 307. strani in dalje; od hitro rastečega drevja |
| Fizika (1869): | srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni pas, in za tem mrzli pas, kterih medsebojne meje bomo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ako občuti neprijetne posledice svojega dejanja in nehanja, tedaj je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodaj. Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo dęvati, rastepi tri rumenake, notri med tę dobro vmęſhaj en koſ ſroviga maſla, muſkatzvęta inu ſoka od lemón; potle |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſpezi v' obodi. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. V' ſklędi vmęſhaj dobro poldrugo unzho ſroviga maſla, potle vbì notri 14 rumenakov |
| Kuharske Bukve (1799): | enmalo meſne shupe Poſębej rasbęli obilno ſhpeha, al maſla, vmęſhaj bęle moke, inn sabęli sęle, tudi ga oſoli. Puſti sęle |
| Kuharske Bukve (1799): | rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno, vmęſhaj notri; savęshi poſodo s' mehurjam, puſti tri tędne na ſonzi |
| Kuharske Bukve (1799): | tim rastepi belák od jajz na pęne, inu tudi notri vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe |
| Kuharske Bukve (1799): | zvęta, 16 dobro rastepenih jajz, to vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro vmęſhaj; v' to deni ribanga kruha, ſhkaplęta, ſhtupe, inu ſoli; vſe |
| Sveti večer (1866): | Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem. Sumljiva se mi je stvar zdela; nisem hotel torej precej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja JANEZA KERST. NOVAKA v čast vodstva Ljubljanske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in srebern natis. 10. Gosp, J. Fancoj (sin), kukalnikar in umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imé naj v lepi vélki oltar naſh rojak in ſlovézhi umetalni sobrasnikar, Matevsh Langus, podobo Matere Boshje zhiſtiga ſpozhetja po ſvoji |
| Zoologija (1875): | pevci in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda |
| Genovefa (1841): | nekoliko rasveſeliti hôtli. Ta je pripravil velíko obéd in kak uméten ſtrunar je mogel sabrenkati in tolashne péſmi péti. Drugi je |
| Genovefa (1841): | Bóg! ” je rékel ſantizhek; „ta je pazh prav dóber in uméten! ” in Genovefa ſe je ſmehIjala savoljo té nedolshne proſtoſti. „Pazh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zoperniz pride. Glejte to ſo ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Teržiču umeten mojster svojiga rokodélstva, so nam lično farbani višnjevi pavolniki (Cottone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de je umeten mojster tega rokodelstva. — (Dalje sledí. ) Oznanilo obertniske razstave na Dunaju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so bili lepo izdelani. Od tega časa, kar je neki umeten rokodelec na Krajnskim mašino , imenovane kolesčike strugati, iznajdel, se veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | manjkalo, ki se bodo oslepariti dali. — Visoke časti je zares umeten in pošten zdravitelj vreden: če pa zdravnik brez vse vesti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vljiti. Včasi je treba, tudi živinčetu pušati, kar pa le umeten zdravitelj zamore razsoditi, brez ktériga v takih okoljšinah ne morete |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolji ſredſtva soper mole; savoljo tega je, ni davnej neki umeten kmetovavez na Franzoskim take shitnize napraviti ſvetoval, ktére ſe kakor |
| Fizika (1869): | ne vé za gotovo, kdo in kdaj jih je izumil. Umetna kolesja, posebno v zvezdarske namene, nahajajo se najpoprej po samostanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit |
| Kemija (1869): | kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo, umetne spojine so pa večidel prahovi kake posebne barve (glej § |
| Mineralogija in geognozija (1871): | redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato |
| Gozdovnik (1898): | telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela. Glava mu je bila pokrita z nekakim turbanom, skozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bog v vert poſtavil, de bi semljo obdeloval. Od pridniga umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe ilovni bolj perléga. Umetni kmet, ki bo kolikaj premiſhljeval, bo to shé preſoditi vedil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vse gré hitreje spod rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh; zhe ne, bodo doſtikrat veliko dnarja isdali, od |
| Zlata Vas (1848): | veliko sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam jo to povod sledečemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | misel, poterjena v narodnih pesmih, ki jih vsako slovensko déte ume. Le poslušajmo: Kdor če pa vedit' Kaj je ljubezen? Mene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Kteri Slovenec — vpraša g. pisatelj in jaz ž njim — ne ume tega? ” Pa vendar je „vjamemo”, „povém” in „vzamemo” po pameti |
| Revček Andrejček (1891): | da le samo mene ljubite! Zvitorog. To se že tako umeje. Franica. Prav lepo vas prosim! Zvitorog. No, naj bo! (Bere |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer govoriš zmiraj resnico, a zdaj si |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | je delala, niti kože, iz kterih sem jih delal. Vsaj umejete, gospod, da usnjata mošnja vselej denarje bolj hrani, kakor svilnata |
| Revček Andrejček (1891): | spaka? spaka? No, vi me še ne bodete tako nazivali; umejete li, vi že še ne! Grešnik (ne izpustivši Andrejčka iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime perpravljate, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je poprej manjkalo, in omikani kmetovavci te besede zdej tudi umejo. Po vsim tem se je tedej — Bog naj bo zahvaljen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | gospodov izvoliti, kteri pervič dobro po nemško pisati in govoriti umejo; drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in |
| Zlata Vas (1850): | so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako veliko |
| Robinson mlajši (1849): | da bi si s suhega debla dve dérvi utél — vsékel. Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti |
| Valenštajn (1866): | Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi” mu je bilo vse |
| Ferdinand (1884): | se je šalil z drugimi ter jih za bebca imel. Umel pa je to jako dobro. |
| Ferdinand (1884): | čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar je rekel poveljnik te ladije onemu možu, kateri je |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | kateri je prelomil dano besedo“, je odgovoril naš znanec. „Dobro! umel si tedaj tudi, kako obsojam prelomitev dane besede jaz in |
| Zlata Vas (1848): | prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je kozarček žganja hotel iméti, potem nad ženo, ko |
| Zlata Vas (1848): | je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli, kemikarji so bili. Ravno takó so kemikarji bili, ki so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ki niso spisa Navratilovega in C ovega v Novicah dobro umeli, so menili, da hočeta le-ta gospoda rabo doveršivnikov po vseh |
| Ferdinand (1884): | vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo |
| Gozdovnik (1898): | Mehiki in pri Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | od nji se je ptič zamôgel pésmice naučiti, desiravno ne umém, kakó! O Rikard, kakó si vender ptiča dobil? “ |
| Ferdinand (1884): | se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le |
| Zlata Vas (1850): | njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe, ti umeš zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to |
| Robinson mlajši (1849): | Po tem takem boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak |
| Valenštajn (1866): | Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to |
| Zeleni listi (1896): | ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V našem telesu prebiva um. Zato |
| Zeleni listi (1896): | Lovro, »še tako lahkega računa ne znate. Zakaj? Ker ne umete mislili. In zakaj ne umete misliti? Ker nimate uma. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvet je to? Naſ eden sna morde kaj taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | že zlato pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom umeti slovanski jezik! (Konec sledi. ) Novičar iz mnogih krajev. Po pismu |
| Valenštajn (1866): | Maks. Jaz ne bi denes te umeti smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor mogel umeti, kako da bi se ljudje v eni družini tako sovražili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi, ſe mu v nji morebiti po volji tudi vmedlo ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov igralo. Večkrat smo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | so bile ravno od Adama do Noeta marsiktere rokodelstva in umetnije v povzdigo prijetnišiga življenja znajdene, so se bile mendevender ob |
| Kemija (1869): | malec imenujemo alabaster, ki se izdeluje za različne lepoče in umetnije, ker je tako mehak, da ga je moči skoro z |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | novim stanišu slovesno besedo (Concert), pri kteri je tudi slavni umetnik Eller, izverstna umetnica Michelli in več druzih dobro znanih rodoljubov |
| Valenštajn (1866): | rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj. Da |
| Sveti večer (1866): | mi je misel, terdno misel vdihnil, da naj Toneta za umetnika naredim. Njegova dela, ki jih je doslej naredil, so mi |
| Sveti večer (1866): | in jaz ne bom pred nehal, da iz njega storim umetnika. ” Tone je veselja skoraj skakal. Ko se je pa do |
| Ferdinand (1884): | ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da ž |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dorfmeister v dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev |
| Kemija (1869): | in delajo raznovrstne posode, iz cinka vlivajo spominke in druge umetnine. Cinek je tudi sostavina medi ali mesinga, bronza, novega srebra |
| Kemija (1869): | iz ktere so sosebno stari narodi izdelovali razno orodje in umetnine, obstoji iz 85 do 97 delov bakra in iz 15 |
| Kemija (1869): | ploče za ognjišča, razna posoda, pa tudi spominki in druge umetnine. Na prelomu je to železo zrnasto, trdo in sosebno krhko |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih otokov. Fabij, gospodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki) ne znajo umetno lošati ali lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zastora) vidil ne boš, ki je iz volne sotkana in umetno prepisana. Zakonska se spleta v dve kiti, ki po persih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in rok«»yi (ošpetelj), ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan iz živega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pod Betlehemom, ki nam ga je hlapec za sveti večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkupej priſhlo, ſo pod milim nebam leſeno poſlópje napravili, ga vmetno snotrej in svunej olépſhali in ſtreho s zinkam pokrili. Ştraſhen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu lanſkiga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel she po vſih imenitniſhih natiſkarijah. — Zhe bi kdo to vmetno isdelano natiſkavnizo shelel viditi, naj jo gre k natiſkavzu goſp |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | namreč bukve v roke vzame in jih nekoliko prebira). Svojo umetnost je v več krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | lakirati, kér večidel preveč mazila in loša namažejo; nar veči umetnost lepiga lakiranja pa v tem obstojí, de se z mervico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kmetijskih bukev — je ena nar potrebniših vednost na svetu. Vsaka umetnost pa ima svoje postave: kmetovanje tudi svoje; zoper te postave |
| Zlata Vas (1850): | zlato delati; vsa vas vé to. Uči tudi mene to umetnost. Če se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa z nežnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec za 3 gold. kupi |
| Zlata Vas (1848): | in masla narediti, to je bilo prav res umetno! Te umetnosti se je Ožbè v neki vasi učil, ko je na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku. |
| Valenštajn (1866): | tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v zgodovini |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prosil kneza, naj bi mu dovolil, da pokaže nekatere svoje umetnosti, kakoršne še nihče ni vidil. Ko knez v njegovo prošnjo |
| Zeleni listi (1896): | polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa je nalašč |
| Zeleni listi (1896): | je ljubi Bog ustvaril, najpopolniše telo. Začne kazati torej svoje umetnosti. Najpoprej spleza hitro kot blisk vrh strelovoda; na to se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih letah tako rasſhirile, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh krajnſki pevez, Goſpod Vodnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo méro perpravniga polja. sraven tega pa tudi dar uzhenoſti, umetnoſti in drusih perpomozhkov vezh, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pripravne in voljne, v čudadelnim drevesu, to je, v lepih umetnostih se izobraziti; tode pota k njemu ne véjo in zató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za-njo ! Okra. Mesca Kozoperska 1846. Misli v krasnih ali lepih umetnostih **) (Vvod za naše krasoslovje ***) U prídnosti ti čbéla kós zna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi |
| Najdenček (1860): | visoka gora Svetega Bernarda. Pot gré po vozki, težavno z umétnostjo nadelani césti čez hribe. Na tej gori leži, 7500 čevljev |
| Sveti večer (1866): | všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se spregovori: „Ti si torej, kakor vidim, tudi mal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | zdi, kot bi bila nek notranji čut, notranje oko, katero umeva predstave ter vidi, kako celó starejše predstave, pojavljajoče se v |
| Genovefa (1841): | je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is |
| Astronomija (1869): | a3b3, kolikokrat je oa4 veča od oa3 itd. To lahko umevno resnico pa porabimo sedaj ne le pri merjenji navpičnih daljav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | velikih narodov markantno pred oči stavil z zgovorno in lahko umevno svojo besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | tudi se govori z navadno hitrostjo. Samo ob sebi je umevno, da je pri tem gluhonemcu vse jedno, se li govori |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega govoril. „V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tem je takó omagala, de že ni môgla več beséde umévno izreči; kar le z glavo je zmajevala blebetáje, in hudó |
| Revček Andrejček (1891): | je na odru polumrak, kateri se pa vedno večji temi umika, tako da je popolnoma noč, ko Andrejček nastopi. Prvi prizor |
| Revček Andrejček (1891): | pokazal, (zapreti mu s prstom), kaj da norec vse zna! (Umika se proti ozadju. ) Jerica (kliče za njim). Anže, Anže, oj |
| Viljem Tell (1862): | klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku |
| Zlatorog (1886): | podobno kačam, tam rogóvju; Tam, kjer bukve in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom |
| Genovefa (1841): | laſjé sakrivali; goloroka in bôſa — vſa premrasena in bleda kakor umerajózha je bíla. „Kdo ſi? ” je rékel grôf, nemalo preſtraſhen nasáj |
| Tine in Jerica (1852): | narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče — umirajoče matere Jerica umerje. Zadnji dan velikonočnih praznikov popoldne so prišli |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zadnji z Bogam sta slišala Častimir in Roza od svoje umirajoče. V Bogu je sladko zaspála. Stermó gledata oče in hči |
| Oče naš (1885): | oni pridejo po mene, kadar je treba otroke krstiti ali umirajoče tolažiti; tukaj imajo sveto mašo, tukaj prejemajo svete zakramente“. Zdaj |
| Genovefa (1841): | in téh môjih ſols in môjih poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu |
| Trtna uš (1881): | mu ni dobro pognojilo. Naposled se ves trs posuši. Kakor umirajočega človeka, tako zapustijo tudi trtne uši trs še poprej, kakor |
| Ferdinand (1884): | novih obodov z nožem. Njegovo obličje je bilo bledo kakor umirajočega; kri pa mu je tekla iz treh ran ter močila |
| Tine in Jerica (1852): | Med tem je Urša umirajočiga tolažila, in si vse perzadjala, ga vsaj k obžalovanju grehov |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | nar manjši krivice ne bo storil. “ Spolnite zdej té beséde umirajòčiga. I kaj čèm počéti, če ob vso svojo lastino pridem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali o ſtrah inu grosa! Kaj sagledam jeſt okuli tiga vmęrajozhiga greſhnika, kaj vidi on ſam s' ſvojmi ozhmy? kaj sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ |
| Gozdovnik (1898): | žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá |
| Gozdovnik (1898): | dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu |
| Oče naš (1854): | reči; pa ne zgubljaj časa. Hiti k svoji ženi, ktera umera. Zavoljo nje sim šel v nevarnost svojega življenja. Teci k |
| Najdenček (1860): | Glasneje je bilo pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka |
| Najdenček (1860): | pogovarjanje: „Oh! Nežka” je rekla gospa jokaje, ”uméra! moj Mignonček umera. Nežka, jez ne bom smerti svojega ljubčka preživela! ” „Žlahtna gospa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa, pade bersh pred-nj, ino ga milo próſi: „Moja hzhi umira! Pojdi k' meni na dóm, de deneſh roke na-njo, shivela |
| Genovefa (1841): | na ſvôjo mater, ki sdaj s tém krishem v rokah umira! Skleni vſelej, poboshno in dôbro, zhiſto in nedolsnno shivéti, ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zibki nadahnila. De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v |
| Maria Stuart (1861): | Kako bi Imeti mogla take sanje ona, Ki tu zazidana umira živa, Do ktere ne predre tolažni glas, In ne odmev |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Kaj pa je? Kdo kliče? Janko. Andrej — — pojdi sèm, pojdi! Umira! Hlapec. Kdo, mlinar? in tukaj? (Oba pristopita ter Črnotu pomagata |
| Mlinar in njegova hči (1867): | levo. ) Pomagajte! Pomagajte! — Kako je sèm prišel? V rokah mi umira! (Najde vreči z denarjem. ) Denar? Bog nebeški! Denar je hotel |
| Gozdovnik (1898): | podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira v boju, a ne pod suvaji bivola. « |
| Ta male katechismus (1768): | bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej |
| Gozdovnik (1898): | je treba polne počitne ure. Je-li ste videli, kako je umirala! « »Ne. Čas mi je bil prepičlo odmerjen, moral sem brž |
| Robinson mlajši (1849): | bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se |
| Maria Stuart (1861): | veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa, sveta želja Pred Bogom je v potrebi to |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so se uže umirili, da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove |
| Viljem Tell (1862): | Staufaher. Umirite se! Vse močí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo |
| Viljem Tell (1862): | Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod! Umirite srcé! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen. Kdo |
| Robinson mlajši (1849): | ga vsaki den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | 8. Vmisli si peklenska muha, In raj v kotli žganje kuha: Z |
| Roza Jelodvorska (1855): | storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne bo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni |
| Zlata Vas (1848): | in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vanam lapam zimre daboda doro pokaian is shegnaniem kadivam: noi omito inu doro pomatano perpravi na miso shegnano vodo noi sveto |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vino inu 3 shemle noi jidi vano shauberno ispo dabo omito noi pomatano poſtavi ano shauberno miso nasried ispe usemi kadivo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſokrovzo ali kervjó. Ga je kaj sadélo, naj ſi bersh vmije lize, roke, in kamor ga je kaj sadélo; zhe ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje. “ Umil ſe je, ino gobe ſo minile. Kar vernil k' preroku |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj |
| Zlata Vas (1850): | je mogel poprej k vodnjaku iti, si obraz in roke umit. Kdor ni imel las čedno sčesanih, ga je domu nazaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | njene duše. « Vilovec je šel zdaj vun svoje objokano obličje umit; potem je postlal Petru pod ispo posteljo in potem, ko |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mora vselej, kedar od bolnega psa pride, z žajfnico dobro omiti in osnažiti. |
| Zlata Vas (1850): | dolgo z nesčesanimi lasmi, polnimi prahú ali perja; se pozabijo umiti, kadar se vmažejo, in mislijo, de se to ženi lepo |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | zgodaj, poklical svojo ženo in vse otroke, velel jim je, umiti in sčesati se in jih praznično obleči. On sam pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je tudi koristno. Garjovi psi se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | z merzlo vodo zmivaš. Kedar pa izpustik po kopanju ali vmivanju noče zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zginiti, raztopi 1 lot žveplovih jeter v bokalu vode, in omivaj psa z leto vodo, dokler se izpustik popolnoma ne zgubi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zvečer v štali noge ne odergujejo s slamo ino ne omivajo. Leto bolezin, ako je mogoče ozdraviti, osnaži noge s kartačo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Jógri preſtópajo tó isrozhenje tih ſtariſhih? Sakaj ony ſi ne vmyvajo ſvojh rók, kadar krùh jèdó. 3. On pak je odgovóril |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Peter k'njemu: nigdar nekol naboſh ti meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | meni nog umyvov. JEsus je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Judesh, katirimu je Chriſtus ſvoju premosheine savupou, katirimu je noge vmivou, katiriga je preſerzhnu kuſhnou, inu sa ſvoiga perjatla imenovou, ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tem, kader je maihinu poprei Chriſtus nemu negove greſhne noge vmivou, en maihinu poprei s' ſvojim ſvetim reſhnim Teleſſam shpishou, inu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | skasou, ti ſi ſe h'negovim nogam ponishou, inu tiſte vmivou, ſi nega s' tvojim ſvetim Reſhnim teleſsam shpishou, inu s' |
| Zlata Vas (1848): | de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ktere konj dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba, posebno v pervih dneh, z merzlo vodo pridno omivati, da se vnetju in oteklini v okom pride, in da |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupe je treba garjeve mesta z nasvetovanim mazilom mazati in omivati, kakor je bilo zgorej rečeno. Ako so garje zastarane, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazi, jo treba trikrat na dan z mjilo in žganjem omivati. Dobro je tudi jo večkrat z merzlo vodo pomočiti. Ako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | übergehen, 68. Prehnit, 42. Prehodno gorovje, Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O predragi slovenski bratec! z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani |
| Genovefa (1841): | zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne bo hvalil. Pinja nove naredbe, zhe je le prav úmno po zherteshu narejena in zhe gladko tezhe , ſe mora pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Obvaroval boš pa les vse te škode, če ga boš umno sušil. V gojzdu se les ne more popolnama posušiti, kér |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ampak tudi v več krajih se je začel svet bolj umno obdelovati memo poprej; ter ne le več grajšin, ampak tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ki svoje polje z dobrim gnojem prav gnojé, in ga umno obdelujejo, ne le ne peša, ampak se zmiraj bolj boljša |
| Maria Stuart (1861): | Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in strahoma ji v besedo seže |
| Maria Stuart (1861): | v besedo seže). Ne moja! Bog obvaruj me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | več verže. Kakor je pri vsakim delu in opravilu prave umnosti in vednosti treba, takó mora tudi kmetovavec prebrisane glave biti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja |
| Divica Orleanska (1848): | Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojih blishnih is tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | časih! Gosp. Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekla, da ni nič res, in je ugnala s svojo umnostjo v kozji rog nekega gospoda, ki je imel samo jezik |
| Robinson mlajši (1849): | zadosti pak si je uže izkusil, da človek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati ne sme, če le k delu hot — voljo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | tem sim ga nekoljko vtolažil, saj na videž. — En čas pomolkne ter se otožniga lica na stol zopet vsede; kmalo pa |
| Zlatorog (1886): | velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul |
| Razne dela (1870): | in ljudoljubja tudi Pri druzih žertvah meča svojiga? Zakaj je umolknil, ko mladenč je nježni, Vališki vitez, prosil za življenje? Hinavsko |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | na Gorenjskem pri Kranji. Po tem kratkem branji je mrlič umolknil, ker v črnih bukvah ni bila nobena skrivnost več zabelježena |
| Postillion d'amour (1887): | jemal slovó od fantov, chianti nas je razgrel. Res, kar umolknil je potem, nervoznost mu ni pustila več iz ust besede |
| Lisjakova hči (1892): | Tudi trgovec iz Ljubljane se je smijal, ali zdajci je umolknil in ostrmel. Njega oči so se ujele na odru s |
| Jara gospoda (1893): | je hotel še več. »Kje ste bili zadnja leta, odkar —?« Umolknil je nehoté. »Od kdaj? « »No — odkar ste se ločili od |
| Hudi časi (1894): | razstreljati. Kako sem prepričan o tem, to bodete videli danes. « Umolknil je in se vtopil v svoje misli. Zdelo se mu |
| Usoda ka-li (1895): | večerni hlad. V tem je pa že oni na cesti umolknil, in tiho in mirno je bilo zopet po samotni cesti |
| Vinjete (1899): | od hrepenenja bi padale solze iz tvojih oči ...« Marko je umolknil. Gospa Koprivnikova je vzdihnila in njen obrazek se je zdel |
| Vinjete (1899): | imej kakšnih neumnih misli, tu ni ničesar záte. « Danijel je umolknil. A takoj v trenotku, ko jo je ugledal vrh stopnic |
| Na stricovem domu (1860): | njenih ust, še le ko sem vidil, da je popolnoma umolknila, sem jo htel poprašati bolj natanjko za to in uno |
| Rokovnjači (1881): | nekaj strašnega in od tedaj svojega Ferdinanda nisem več videla. « Umolknila je pri teh besedah ter obraz zakrila z rokama. Tudi |
| Gospod Janez (1884): | ona ter sela v naslanjač v Iopi; »včerajšnji izlet menda — —« Umolknila je, ker se Peter ni ganil s svojega mesta pred |
| Iz arhiva (1890): | pač mislili? – Še otrok se nisem bala pajkov, a danes ...« Umolknila je in povesila oči na dróbno nožico, katero je gizdavo |
| Strte peruti (1894): | običaji. — Sedela sva nekega večera s Sternom drug pri drugem. Umolknila sva, in on je vzel album z mize ter pregledaval |
| Materino srce (1896): | bi to vedela! To ni nič! Nič, nič ...« Zopet je umolknila, in pozneje mu ni dala nobenega odgovora. — »Irma, ti si |
| Gojko Knafeljc (1899): | načrte za bodočnost, si zrla v oči, za hipec semtertja umolknila, a vedno in vedno se poljubovala … Ločiti se je bilo |
| Gojko Knafeljc (1899): | raztreseno je odgovarjal svoji sosedi, dokler ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga muči. Weber je razumel, da |
| Vinjete (1899): | Potrkal je z nožem na kozarec; vsa družba je hipoma umolknila. Gradar je vstal ter se odkašljal; njegove oči so gledale |
| Divica Orleanska (1848): | Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tri ure. Vſi Jesuſovi saſmehovavzi ſo ſe preſtraſhili, ino ſo umólknili. Tudi Jesuſ je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' |
| Gozdovnik (1898): | baš zato, zato, ker je bil bližnji sorodnik materi, je umor dvakrat zločinski in moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | ako je djanje k le tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | njegova ali druzega človeka smert prišla, se zakrivi s hudodelstvom umora, če je tudi ti izid samo zavoljo osebne lastnosti poškodovanega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kaznuje s težko ječo od 1 do 5 let. Od umora. Kdor zoper človeka, z namenom ga usmertiti, tako ravna, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | ga gre tožit in 17. decembra je sodnija Laha, dvojnega umora krivega, in pa babo v preiskavo zaprla. — (Ljudska igra „Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 3. jan. — Domači časniki so prinesli natančniše okolščine tistega strašnega umora (25. dec. 1. 1.), o katerem sem Vam pisal zadnji |
| Ferdinand (1884): | je veselilo Alfonza, da Ferdinand ne sumniči njega, — svojega strica, — umora. Tudi Antonu je bilo jako ljubo, da ga Ferdinand več |
| Gozdovnik (1898): | dolina« pa je tvoja last, ki ti jo le po umoru tvojega krušnega očeta preporno delajo. Ako češ zlatišče imeti, sva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | hiſh. 28. Inu ne bójte ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí. Pa nizh ſe ne bojte! Jas ſim ſvet premagal; le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in na poti ostane. Koliko starih konj pa tudi stradanje umorí, kér se jim potrébna piča krati! — Kje je usmiljenje, kje |
| Maria Stuart (1861): | sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine strah. Potem pa naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v uni če tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | me je začel pretepavati in mi je žugal, da me umori. Vendar hvala Bogu! za silo sem se že seznanila s |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imate bati: bojte ſe tega, katiri po tem, kader she umory, ima tudi oblaſt v' pekl urezhi. Toku vam jeſt povęm |
| Kratkozhasne uganke (1788): | kaj ſnâm. Vam sluſnem jeſt dobru; al mene moja kunsht umory. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | navesne verh prasniga. Nato ſe napravi vogin okoli, katere kebre vmori ino jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | kdor pa sam sebe vgonobi, ni več nedolžen. On ne vmori le sebe; temuč še po smerti svojim zapušenim mir, veselje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | to veſt rani. naſrezhnu je tiſtu saſtopit, katiru to duſho vmory. Vedeu je tiſti mladenzh, katiriga je Chriſtus per timu meſtu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſtopnoſt to duſho vmory. Na hudu obernejo ſvojo saſtopnoſt, katiri ſe na golufijo, na |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lę en ſam ſmertni gręh ſturili, sakaj en ſmertni gręh vmory duſho, inu krisha Jęsuſa Chriſtuſa. Akù bi ſe takú otrokam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegove pòſle! Pa ne bojte ſe jih, kteri le teló umoré, duſhe pa ne morejo umoriti; bojte ſe le tiſtiga, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrél, ker imajo vrasho, de zopernize shivali vſterlé in tako umoré, i. t. d. Némez to bolésin imenuje Milzbrand. Nar vezhkrat |
| Valenštajn (1866): | tega Bog! (Teče ven,) Prvi služabnik. Bežite! Bežite! Vse nas umore! Drugi Služabnik (nese srebrno posodo). Tu doli! Vojaki so posedli |
| Zoologija (1875): | Vsi pajki so roparji, ki vrebajo na žuželke, jih pograbé, umoré in izsesajo. V pod. 197 vidimo pajkova usta jako povečana |
| Ferdinand (1884): | dni v temno ječo ali pa v ječi na tihem umore, kar v takratnih razmerah ni bilo nič nenavadnega na Španjskem |
| Biblia (1584): | predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred |
| Genovefa (1841): | lépe in vábne sdijo, ktere pa, zhe jih kdo vshíje, vmoríjo. Jà, hudobno je vezhkrat bolj vidljívo in ſe bolj lepo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri |
| Genovefa (1841): | shêna — kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je njega umoril, Za greh je bil prodan, In kakor je govoril, Je |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril. |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Janko. In za tega voljo sem je jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to |
| Gozdovnik (1898): | zdelo prav«, svari Fabij. Mene je ugrabil, mater mi je umoril, to je res. Vendar vidim v njem še brata mojega |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se |
| Biblia (1584): | de ti njo imaſh. Inu on bi bil rad njega vmuril, ali ſe je folka bal. Sakaj ony ſo njega sa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni v svoje stanovanje, ne |
| Genovefa (1841): | bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe ſazhne jokat, rekozh: bodo Jagry prishli ter mene bodo umorili, zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sapluvan, inu potęm , kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti |
| Genovefa (1841): | Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po krivim satóshil |
| Gozdovnik (1898): | de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico donno Luiso. Mi vas bodemo sodili; ostali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni od vſih sa mojga imęna |
| Genovefa (1841): | kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali ſo morde tvôje truplo v téj votlini sakopali |
| Biblia (1584): | inu ſo dèrshali en ſvit zhes njega, koku bi ga vmurili. Kadar je pak Iesus tu svejdil, ſe je od unod |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | „Kaj? tudi tvojiga očeta je pijančvanje vmorilo”? ga plašno Mina pobara, ino silna groza jo sprejide. Dolgo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Juda tedaj rezhe ſvojim bratam: „Kák dobizhek imamo, zhe brata umorimò? Bolje ga je prodati. ˛Sej je vender le naſh brat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi mu jo puſtili bolj na tanjko pogledati, preden jo umorimo. Zhudno ſe mi sdi, de moj ſtari zhbelar ſhe matizo |
| Genovefa (1841): | proſèzh vajne koléna objemam. Ako ſim vaju lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej |
| Genovefa (1841): | déte umoriti ? Kaj ſe je pa pregreſhilo? Koga je rasshalílo? Umorita mene, ſej rada umerjem! Gléjta tu moj goli vrat! Lé |
| Genovefa (1841): | lé kdaj rasshalila, umorita me! Ako ſim ſe kaj pregreſhila, umorita me! Pa ſej véſta, de ſim nekrivizhna. O gotovo ſe |
| Valenštajn (1866): | Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O, Jezu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno navajen ni, ino več ko |
| Genovefa (1841): | trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti. Volk mu je branil in ga opominjal, tudi Gola ne |
| Genovefa (1841): | Bog! O, Bog! O Genovefa! — in têbe, têbe ſim môgel umoriti! Têbe in ſvôjiga ſinú! O, jes naj neſrézhnejſhi smed vſih |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | razbojnika in morivca. Viteza Teobalda z vso družino vred mislita umoriti, njegov grad obropati in požgati. “ Déček je bil takó oslabljen |
| Ferdinand (1884): | gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo pa je oni neznani gospod z |
| Ferdinand (1884): | imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja |
| Gozdovnik (1898): | ustane Tiburcio in tiho stopi za nju. Ni ju hotel umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre |
| Gozdovnik (1898): | grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da |
| Biblia (1584): | NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ny pèrpuſhenu njó imęti. 5. Inu kęr ga je hotèl vmoriti, ſe je bal pred mnóshizo: Sakaj ony ſo njega kakòr |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe pred tęmi, katęri telú vmorę, duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho |
| Genovefa (1841): | sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú bolj kakor ljudém pokorna bila. Jelita |
| Maria Stuart (1861): | sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi sveta s to sleparijo! Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju |
| Gozdovnik (1898): | Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl |
| Biblia (1584): | veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrpęti od Ştariſhih, inu Piſsarjov, inu Vikſhih tih Farjov, inu vmorjen biti, inu na trętji dan supet gori vſtati. |
| Maria Stuart (1861): | Kraljica! Prekleta roka! Vragova prederznost! Mortimer. Kraljica! ktera? Paulet. Naša! Umorjena Na londonskih je ulicah! (Leti v grad. ) Osmi nastop. Mortimer |
| Maria Stuart (1861): | Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki |
| Genovefa (1841): | de je bila Genovefa s ſvôjim otrôkam ſkrivno v gojsdu vmorjena, kakor je bil grôſ ukasal. Dobrimu grôfu ſe ni drugazhe |
| Genovefa (1841): | She ne véjo, de ſhe shivivà. Miſlijo, de ſva obá vmorjena. Oni miſlijo, de ſim naj bolj hudobna mati, ki ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa majhne krajzerje |
| Gozdovnik (1898): | rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čudil, da tako mala stvarca, kakor je košček palice, grozovitno umorstvo odkriti more. Večkrat strašne hudobije Kakšna majhna reč odkrije. 74. |
| Gozdovnik (1898): | dokazovala, da sta se bojevala, in da se je doprineslo umorstvo. « »Ubijalec je hotel skrivnost pač le za-sé imeti. « »Tako je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav razrešena |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | sheniti: lih toku, kader ſheni nje moſh umerje, ſe potęm naſme v' ſvojiga rankiga ſhlahti da petiga rodu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost in vraža stori, de je človek sebi in drugim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med |
| Roza Jelodvorska (1855): | se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi in umerje, kot pa v zalim gradu. In to je poslednič vender |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | stekel pes ali kaka druga stekla živad vgrizne. Na vodobojnosti umerje sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto jeseni, Se ti na njivi hleb zorí; In kdar umrè jesenski grom , Tekoč ti nograd zajde v dom. Al véš |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | v svojem življenji vganjal. Pa kakor je živel, tako tudi umre. Pred svojo smertjo je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal |
| Ferdinand (1884): | in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje, da umrje deček, nego da se usmrtite vi. Hočem vas slušati. « »Prisezi |
| Ferdinand (1884): | bližnje smrti. I no, saj ni vedno zdravnik kriv, če umrje bolnik. Proti smrti ni še zrastlo zdravilo pod solncem. Težko |
| Oče naš (1885): | fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v grehu in ne pride k Bogu in svetnikom, temuč |
| Oče naš (1885): | začéla! O Jezus in Marija! pomisli, Ménart, če nama fantek umrje brez svetega krsta. Kako bi bilo žalostno, če umrje v |
| Pozhétki gramatike (1811): | son avis, tako je ménil; ainsi mourut ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik. 4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Şhiſhki na Jami, ime ſeboj perneſe v leti 1730, vmerje 1774, ſtar oſemdeſét in pet let. Je rad delal in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivé, ino pomni, koliko ſo savoljo tebe preſtali. Kedar ti umerjejo, jih sraven mene pokòplji. “ „Boga imej pred ozhmi vſe ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Mu ſvéte piſma próſte smóte vſáke, Poſtáne maſhnik, v perſih umerjejo Nekdájni úpi; med ſvoje rojáke Şlovénze gre, in dálej zhes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | „Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo |
| Blagomir puščavnik (1853): | svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa, dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in |
| Oče naš (1885): | se hoče, da bo le moj fantek krščen – potem rada umrjem“. „Ej, Barba, ne boj se toliko; ali se tako slabo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dni lehko ſtreshe, vam vſim pa obilno pomaga. Rad sdaj vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa naj ſtarji brat rezhe kralju: „Umerjemo raji, kakor de bi boshjo poſtavo ſvojih ozhakov prelomili. “ Kralj |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſvét'. Bi sa glavo ſe prijeli, Naglo ſpet shelél' umrét'. bi ſe vender bres vſiga pomiſhljevanja navada opuſtila , ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bogu v' dar dala. Otrozi! tudi vi miſlite: „Bolje je umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ |
| Genovefa (1841): | in nekoliko shé na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina |
| Divica Orleanska (1848): | Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v |
| Divica Orleanska (1848): | so Francozke tužne žene lile jih do zdaj. Montgomerí. Nežalovan umreti v tujim grenko je! Jovana. |
| Stric Tomaž (1853): | mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter |
| Sveti večer (1866): | je strašno! Moj Bog, daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor |
| Mlinar in njegova hči (1867): | cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti. Janko. Ali se pa tudi res tako zgodi? Luka. Ali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O kako je škoda, da nisem še |
| Oče naš (1885): | nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi ne mogel za svojega Gospoda in Zveličarja |
| Biblia (1584): | poſhtovati: Kateri pak Ozheta inu Mater kolne, ta ima ſmèrti vmréti. Vy pak vuzhite: Kateri kuli pravi k'ozhetu inu k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mater: inu tá kir Ozhęta, ali mater kólne, imá ſmèrti vmręti. 5. Vy pak pravite: Katęri koli bó rékàl ozhętu, ali |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja bi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi te bovnik tvdei shniem inv potam kierje te bovnik vmrieti jemov je vidov an ansidlar velko hvdizhov ponja Dvsho jeti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti berad utekov kader beti mogou: ti bosh jo odstravha vmrieti morov: paubashjei gnadi je use dergazhi: noi vse doro pravi |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. lejt, kadar je imela vumrejti leto lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam |
| Genovefa (1841): | Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres |
| Divica Orleanska (1848): | stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si zgubljen! Montgomerí (pred njo na kolena pade. ) Nikar moriti |
| Oče naš (1854): | največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo. Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri |
| Oče naš (1885): | največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo! Silno žalostni časi so zdaj za tiste, kteri |
| Genovefa (1841): | je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne |
| Genovefa (1841): | mati! O mati! Ne umrite ſhe ne! Proſim vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kai she en Katholshki Kristian vervat more: de Duſha na vmerje, to potrebshno te gnade Boshie, inu to doushnost s'tisto |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Chriſtus, kadar je enkrat od mertvih gori vſtal, vezh ne vmerjé, ſmert ne bó dalej vezh zhes njega goſpodarila. Rimlan. VI. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kadar je enkrat od ſmèrti gori vſtal, ûizh vezh ne vmerjé, de vy tèdaj kakôr ſtè enkrat s' Chriſtuſam gori vſtali |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa hočeš vse to boljše vedeti, ko tvoja gospá? Če umerješ ali če te bodo do smerti stepli, in če potem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Ne, ne! Samo po ljubej tetki si mi sporočila, da umerješ, ako ga ne dobil. Nikar ne umri, ljuba moja jarčka |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | že bili v tej deželi. Elimelek umerje. Deset lét pozneje umerjeta tudi sinova, pa oženila sta se bila per Moabljankah. Noema |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Rimu, ker sta v Rimu imela več upanja, da kmalo umerjeta za Kristusa. Prišlo je pisanje od papeža, da naj gré |
| Robinson mlajši (1849): | sebi prišel. Vsi. Ah! to je prav, da le ni umerel! Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda |
| Robinson mlajši (1849): | poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse |
| Robinson mlajši (1849): | obživel; vsej veš kako smo jednor tude mislili, da je umerel, ino je vemdar živ bil. Oča. Na Robinsona so kakor |
| Robinson mlajši (1849): | vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je drugoč obživel; vsej veš kako |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt prejel: sakaj Chriſtus je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteriga niſo mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Sévskim tisti strah, ki pravijo, de poméni, de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan; pravijo, de bo umerl, rok |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | odpusti Svojimu otroku. — Jezus Kristus je za grešnike na križu umerl; odpusti mi zavolj Jezusa Kristusa! |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse svoje serce. Le pri Tebi |
| Avguštin Océpek (1860): | potem večkrat take slabosti obhajale, da je mislil, da bo umerl. Za gradom in ob cesarskem grabnu bi marsikak gorat vedel |
| Zlato pa sir (1860): | zlatarjem. Mož je bogat, veliko mi bo pripisal, kmalu bo umerl, jaz pa kot bogata udova bom imela visocih ženinov na |
| Domen (1864): | bi jaz možiti se s Tihovim Matijem — zdaj je že umerl, ti ga nisi poznal — o da bi se bila, nekterih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pripovedala, kar nas je Jezus Kristus učil, ki je res umerl za nas; Njegove besede, kot besede nepremotljivega Boga, naj so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na 2. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je biv Herodesh umeruv, polej! tedej ſe je Angel tega Goſpuda Joshefu v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | rojen is Marie Divize. 4. Terpov pod Ponziam Pilatusham , krishan, umeruv, inu v'grob poloshen. 5. Doli je ſhov pred pekov |
| Ferdinand (1884): | sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič Ferdinand. Njegova otožnost je prikipela |
| Ferdinand (1884): | je dobil tri rane, za katerimi je v malo dnéh umrl. Ko grof Alfonz zvé to žalostno novico, pretrese ga jako |
| Oče naš (1885): | je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton |
| Oče naš (1885): | njega zatajil, kteri je za mene križ nosil, trpel in umrl? Za očeta in mater bi mogel umréti, zakaj bi tudi |
| Oče naš (1885): | oznanil, da je Mêljard brez žene in otroka, brez oporoke umrl. Za to pripade Bezinska grajščina z vsem, kar je, gospodu |
| Gozdovnik (1898): | obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican |
| Gozdovnik (1898): | je. « »Veste li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po |
| Gozdovnik (1898): | zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je |
| Robinson mlajši (1849): | ino za se ni nič več vedel. Če je popravici vmerel, ali je le v medlobah bil, še se ni moglo |
| Sacrum promptuarium (1695): | mosh, sazhne vpiti: Nehai, nehai shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdavnaj, kar je 40. mil od tód en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | v' nebeſih perſhu, je sa tebe terpeu, inu sa tebe vmeru tvoi Odreſhenik, tvoi nar vezhi lublenik. O kai je ta |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | je tega spomin , De je sa grehe naſhé Na krishu vmeru Bog ſyn. 3. Ti naſhe grehe sbriſhi JESUS! skus tvojo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | s'Nebeſs. Nar vezhi je terpleine Prestau, no sa naſs vmeru, Inu v'vezhnu shiuleine Nam vſem ta pot odperu. 7. |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dau, K'dir nar vezhi terpleine Prestau , no sa naſs vmeru, No vſem v'vezhnu shiuleine Veſeli pot odperu. 2. JESUS |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkodvati kaker an tak mosh, kateri je prad 32 lietamë vmërv inv pepir gratov tv pomai mene Bveg Ozha † Bveg sin |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kakv antak mosh karieri je shje pred 32 stemi lietami vmerv inv pepiev gratov tv pomai mene Bveg te S. mosh |
| Sacrum promptuarium (1695): | taku malu je kuhala, de skoraj od lakoti bi bil vumerl. Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | te ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl: na tu pride shena damu, gleda po pishatah, yh nevidi |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi leta vumerl, vam dam beſsedo, de vaſs bom vſela. Ali kakor una |
| Genovefa (1841): | li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj |
| Genovefa (1841): | Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zato ji je móglo prav biti, ako bi mati kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Frančiški Kaban pravila, da je tisti dan, ko je mati umerla, na njeno povelje iz apoteke Bankalaritove iz Marburga mišice prinesla |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | očetovimu pravimu bratu; povej mu, de sva jez in oče umerla in kako ti je zdaj. Dober mož je stric. Gotovo |
| Stric Tomaž (1853): | je počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in na pridigi vselej ponoviti. — Kmalo za jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji |
| Zlatorog (1886): | še nisem videl Barbe. »Pa vender ni mi v tem umrla že? « |
| Gozdovnik (1898): | pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem |
| Sacrum promptuarium (1695): | tej Boſhj Veſhi nenaideio, dokler pravi S. Paulus, de ſe umerle. Nam quæ in delicijs eſt: vivens mortua eſt. Temuzh tem |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpet is vojſke damo priſhel, ſo mu she bili ſtariſhi odmerli, ino mu niſo drúgiga sapuſtili, kakor ſtaro bajtizo (kozho), pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | mi ime Poſhtenovizh dali. Deſet let je she, kar ſo odmerli, alj ſpomin ino ſlava njihova ne bota vmerla. Moja hvala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj mirni umerli kakor Joshef. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor slišimo, létos že več volov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Ostrogoni (Gran) in Ogerski Primas,) žlahtni gosp. Jožef Kopacsy, so umerli 18. dan pretečeniga mesca. To škofijstvo ima nar veči dohodke |
| Zlata Vas (1848): | ga vpraša Ožbè. Mlinar mu odgovorí: „Kar so tvoj oče umerli, ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | so pri dobrim očetu, kér so tako mirno in zadovoljno umerli. Arto mora v vojsko iti. |
| Roza Jelodvorska (1855): | Morebiti so tebi, ljubo dete, v kratkim oče ali mati umerli, de tako milo jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so |
| Roza Jelodvorska (1855): | jokaš? « — Jokajoča Roza komaj odgovori: »Mati so mi že zdavnej umerli, oče še živé; ali godi se jim prav slabo«. »No |
| Revček Andrejček (1891): | pa večni Bog obvaruj, da bi moj oče pred menoj umrli, midva brez njihovega dovoljenja ne bodeva nikdar mož in žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vselj alj saj na dolgo časa. De so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Na Koróſhkim jih je pa v letu 1842 — 525 menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri 10,729 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi lahko daljezh shive poſhiljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5470 shenſkih; po véri 10,729 katóljſhkih, 6 lutranarjev, 2 ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | posledna igra njegoviga velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki |
| Zoologija (1875): | 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se je ogenj. V starih časih so tako žgali trupla umrlih bogatinov zavita v tako tkanino, da se njih pepel ni |
| Ferdinand (1884): | sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu soproge. Ko je pa Ferdinand omenil |
| Kemija (1869): | manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de |
| Pozhétki gramatike (1811): | à moi, moi; mi, nameſt meni. Le maître me donnera un livre, to je donnera à moi: Vuzhenik mi bo dal |
| Pozhétki gramatike (1811): | liza. Edinje. Tu ali toi, ti Le maître te donnera un livre, to je, donnera à toi, vuzhenik ti bo dal |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir |
| Sacrum promptuarium (1695): | nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice cura te ipſum. Vari naſs |
| Kemija (1869): | 408. Tinktur, razmok. Tinta, Tinte, 424, 469. Tinta neizbrisna, unausloschliche Tinte, 437. Tinta simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | načinu na str. 115): „man kann von dem Gebrauche einer unbestimmten tempuslosen — auf den Gebrauch einer bestimmten, das tempusangebenden Aussageform keinen |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mandelnov s šestimi beljaki dobro zmešaj, potem pa s tremi unčami drobno stolčeniga cukra, ob kterim se je limona odergnila, nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobi. Limonova pa mandelnova torta. Mešaj osemnajst rumenjakov s tremi unčami cukra eno uro do rahliga, potem tri ali štiri limone |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Mehki loki (pegni). Zreži med en funt moke tri unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra s pol maselcam vode, de žolcast postane, deni slive |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka, to |
| Kuharske Bukve (1799): | vmęſhaj; sadnizh vmęſi notri per peſtęh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, ſhe enmalo męſhaj, inu prezej pęzh deni v' obodi |
| Kuharske Bukve (1799): | nepresręleh marelz, inu zheſ pol preręshi, koſtí versi prozh. Tri unzhe preſjaniga zukra inu en polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure |
| Kuharske Bukve (1799): | v' proſtorno koso, poloshi notri hlębze, inu jih savrì; pol unzhe ſroviga maſla rasbęli, inu jih polì; potle pokrì, daj sherjavze |
| Kuharske Bukve (1799): | inu istlazhene ſredíze bęliga kruha; potle męſhaj prav rahlo pol unzhe putra, vbì notri en zęlo jajze inu dva rumenaka, sręsane |
| Kuharske Bukve (1799): | bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami tri unzhe zukra, ga puſti vręti na poldrugim maſelzi vode, dokler sazhne |
| Kuharske Bukve (1799): | preshmi ſkusi ſito; potle vsami lemonove sholze eno libro, tri unzhe zukra v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | lupkam sręsanim. Odvagaj na eno libro kútin tri unzhe zukra, perſtavi zuker s' enem shlizami vode od kuhaneh kútin |
| Kuharske Bukve (1799): | ogni, de ſe raspuſtí, potle deni hladít: poſębej meſhaj pol unzhe putra v' rahlo, notri vbì dva zęla jajza inu deſęt |
| Kuharske Bukve (1799): | de ſe vſiri. Potle odzędi ſiradko. Męſhaj v' ſklędi pol unzhe ſroviga maſla na prav rahlo, permęſhaj dva zęla jajza, dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je doſti. Po tém ſe med 12 bokalov ſmetane 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne začne. Goževa polivka per divjašini. Kuhaj prav mehko eno unčo goževih hrušic (hečepeč), iz kterih so se peške in kosmato |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno toliko olušenih in drobno stolčenih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla, pa pol funta lepe moke z valjarjem dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram in peci ga počasi. Drobljiva torta. Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | smetene; naj dobro zavrejo. Zelena polivka. Razreži prav drobno eno unčo kapar, eno limono in eno periše špinače, potem srovo maslo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Domači suhar. K temu vzemi eno unčo moke, eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj še eno uro. Zdej pa |
| Kuharske Bukve (1799): | V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo |
| Kuharske Bukve (1799): | na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito |
| Kuharske Bukve (1799): | namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt |
| Kuharske Bukve (1799): | nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt |
| Kuharske Bukve (1799): | moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Für das Solar-Jahr 1846, na pervi strani pod nadpisam : Erläuterungen und Abonnements-Bedingungen §. 1. a) für die Expedition von jeder einzelnen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | krajcarja več tirjati. Takó govori Dunajsko oznanilo : „Preis-Tarif der Zeitungen und Journale bei der k. k. Hofpostmats-Haupt-Zeitungs-Expedition in Wien. Für das |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | schwarz, nur durchleuchtet von den zuckenden Strahlen des Blitzes, Grauen und Entsetzen überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji nahajamo boginjo ljubezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des Himmels und der Erde muesste in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | natürlich, dass sie mit der Idee des Sturmgottes alles Schreckliche und Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen |
| Sacrum promptuarium (1695): | Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris |
| Pozhétki gramatike (1811): | le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta preſéshnóſt ſe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Nephelin, 45. Neprenikujoč, Wasser nicht durchlassend, 147. Neptunismus, 150. Neraven, uneben. Nerineenkalk , Nerinejski apnenec, 124. Neusilber, novo srebro, 56. Nickelantimonglanz, niklo-antimonovi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ali prestrojiven. Umbra gl. kölnische Erde. Umkippen, prekucniti se, 82. Uneben, neraven. Ungleichartig, raznolično, 68. Urgebirge oder Grundgebirge, pragorje ali temeljno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se z njim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vred hahlá v Postojnsko jamo, in z drugim imenom ko Unec prihaja na dan poleg Planine; ondi privzema vode, ki pritekajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se te imena tako glasijo: tate, oče, maika, mati; čer |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katera tedaj niso z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pulsus. Dr. A. Weber ⁶) piše od njega važne besede: „Die ungezügelte Wuth des Sturmes, sein Sausen und Brausen, sein Aufwühlen des |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v Blaku, za plošaste tablice in mize. 23. Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo. Sam Unglert jih je okoli sto prodal, kteri so prav dobre robe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Grausige verbanden und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet |
| Fizika (1869): | kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in reče se takrat: Sile si držé ravnotežje, ali, telo |
| Fizika (1869): | nas tlači od vseh strani, in se tako poravnava in uničuje sam, deloma pa zato ne, ker razpenjavost zraku noter v |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | izdelovanja žganja in drugih alkoholičnih pijač. Na ta način se uničuje velika množina najpotrebnejših živil. Dr. Bode je v svojem spisu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | kaj človeškiga obleči. De taki narodi, ki se sami vzajemno vničujejo, se ne morejo zlo množiti, je lahko verjeti. Divjost človeštvo |
| Kemija (1869): | ravno tako kakor se pri soštevanji pozitivne in negativne vrednote vničujejo. Zato osnova po kislini pordečeno modro barvo spet povrne. Ravno |
| Kemija (1869): | in osnove, spajajoče se v soli, si medsobno slabé in vničujejo lastnosti, zato so soli neutralne in zato tudi kažejo malo |
| Gozdovnik (1898): | knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče ga ne more zagrabiti! « »Apač ga |
| Fizika (1869): | Na polih zbrane protivne elektrike se, ko se srečajo, medsebojno uničijo, in morala bi se, kakor pri izpraznjenej Lejdenskej steklenici, izgubiti |
| Gozdovnik (1898): | drugi možje, kakor oni podkupljivi hlapci pravice, ki poštenega čuvaja uničijo, da pokrijejo hudodelstvo grofovsko. « Nadaljevanje v II. zvezku. |
| Gozdovnik (1898): | če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | ta stranka tudi zadnje dni preteklega meseca v zbornici gosposki vničila vso dosedanjo veljavo, ves dosedanji nimbus lojalitete tako, da je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | je kraljevala toliko let v Avstriji, je koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje jezero je ležalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast! — Kdo si |
| Stric Tomaž (1853): | in tako ves spomin na uno kakor z mahlejem vničiti. Dozdaj tih in miren oddaljen od svetnih veselic, hoče zanaprej |
| Valenštajn (1866): | Da izvršite voljo carjevo? Povejte ga! Podreti hočem ga, Ne vničiti. Gordon. O Bog, kar mora biti, To vidim tako dobro |
| Revček Andrejček (1891): | Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen. Nosán (na pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih |
| Zoologija (1875): | A. cygnea) in manjšo račjo brezzobko (A. anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je |
| Zoologija (1875): | Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri |
| Zoologija (1875): | zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zveste nas! Ko skalnat breg valovju bomo stali, In „Viribus unitis” piš pregnali. J. Koseski. Novičar iz Ljubljane. Presvitli Cesar so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | stik edínosti, De svetu tak očitno znamnje dade , Kam „Viribus unitis” priti znade. Po klicu tim se verlo breg obnaša, Mogočni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | liste da, Do Tebe pak zvestobo vsim naroči, In „Viribus unitis” jo zvedoči. In tak Ti dans veselo blagor vriska, Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po letih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in časopisov; še več |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | čita iz Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi ali akademiji moremo mi Slovenci pisati? ” Al, gospôda! Saksonski Lužičani |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vidijo pri basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit |
| Astronomija (1869): | Nebenwinkel, sokot, 233. Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj |
| Astronomija (1869): | 245. Tipcho de Brache, 307. U. Umdrehungsaxe, os vrtenja, 249. Unmessbar, nemérljiv, 242. Uran, 306, 327. Uranija, 302. Utrinki, Sternschnuppen, 311 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Anfang War das Wort unnd das Wort War bei Gott unnd Gott War das Wort i. t. d. Iz mnogih okoljšin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | muesste in den hohen Bergesthälern (v Kašmiru? ), in welchen wir uns die arischen Inden in jener alten Zeit zu denken haben |
| Astronomija (1869): | 322. Črta, Linie, 233. Culmination, vrhovišče, 257. — obere, gornje 257 — untere, spodnje 257. D Dafna, 302. Dalja nadglaviščina , Zenitabstand, 263. |
| Astronomija (1869): | Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291. Constante, stalnica, nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar |
| Kemija (1869): | Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung. Ultramarin, 421. Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Kemija (1869): | Nakislina fosforova, unterphosphorige Säure, 381. klorova, unterchlorige Säure, 377. žveplena, unterschweflige Säure, 373. |
| Kemija (1869): | z 1 ekv. kisleca, ta se spojina imenuje: žveplena nakislina (unterschweflige Säure) Vsakdo bo tukaj hitro zapazil, kako skače kislečeva množina |
| Kemija (1869): | salpetersaures, solitarnokisli natron, 408. Natron solitarnokisli, salpetersaures Natron, 408. Natron unterschwefligsaures, žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli |
| Kemija (1869): | žveplenonakisli natron, 408. Natron žveplenokisli, schwefelsaures Natron, 408. Natron žveplenonakisli, unterschwefligsaures Natron, 408. Nelkenol, nageljnovo olje, 487. Neorganski, unorganisch. Netilnica, Zundmaschine |
| Kemija (1869): | 12 gld., čistega pa 15 — 16 gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec in srebreni klorec |
| Viljem Tell (1862): | Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj |
| Oče naš (1885): | V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in je |
| Sacrum promptuarium (1695): | fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | und ihn als den Herrn und Urheber jeglichen Unheils ansahen; unzählbar waren ja diese luftigen Heerschaaren, schwarz, nur durchleuchtet von den |
| Stric Tomaž (1853): | in se potem pri njem večno veseliti. Molitev in nepremakljivi up mu dajeta moč, da je v tem peklenskem kraji zamogel |
| Valenštajn (1866): | ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod vsakim solncem lehko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Prejel sem vsled naročila od N. Finka v Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 410 gl. na M. Turka v dan 10. julija, na up pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v Kamniku 600 gl. v gotovini ter mu prodal na up: 100 kg Java-kave po 180, 100 kg cukra po 47 |
| Tiun - Lin (1891): | zgodilo samo po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali |
| Lohengrin (1898): | Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi |
| Valenštajn (1866): | Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj slovo, I skusi, kako začneš novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pevec. Začetek prelep ne zastajaj nikar, In marni trud ne upadaj nikdar! O! budi slovenski rod zmiraj več Beseda, ki pel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ga je nam s tem slovenskem oznanilom napravil, očitno zahvalimo, upajoči, da bo se to odzdaj večkrat zgodilo. A. Strajnšak. Iz |
| Ta male katechismus (1768): | on mogl sturiti? On be mogl ſraven dijanja te vire, upanja, inu lubeſne tudi popolnema grevengo zhes uſſe svoje grehe obuditi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mogli ne on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bog daj, da bi res bilo! — pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne dotikaj se nobene! veli jej smrt. Ti praviš, da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Z Bogom! da, da, z Bogom! pa ne za vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem |
| Sacrum promptuarium (1695): | satoraj hozhem tebe v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga |
| Ta male katechismus (1768): | Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti, katiri ali nada, kar je obetal, ali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nevarnoſti iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh |
| Divica Orleanska (1848): | Peti nastop. Lahir. Prejšni. Karol (mu gré nasproti. ) Mi upanje, alj mi obúp doneseš, Lahir! Povej na kratko, kaj me |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo. Vendar čas je prišel, da ti povem, kdo sem |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Zdaj je vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako |
| Oče naš (1885): | živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “ |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako upanje v sebi goji, enkrat v nebesa priti. |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je uničiti. — Že so bili na zadnjem griču; sinje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od hlapzhuvanja te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi lęjtmi, ali jeſt ſe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo, je zamišljen že tako deleč odjezdil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino gorezhi v' molitvi. Goſpod je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po nji, pa zdaj v upanji! |
| Oče naš (1885): | smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal, ino tako le prepeval: „Kdor |
| Valenštajn (1866): | še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naraša, vli župo precej v župno skledo, de pene ne vpadejo. Župa iz slabe moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga |
| Zoologija (1875): | takem jako zračen organ, in ako iz živali vzeta tudi vpadejo, tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga je zaupal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojiga Boga. Jona je veſ preſtraſhen, pa ſi vender ne upa moliti, ker je imel nepokojno veſt. Nar na dno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost uma. (Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uzhitelj piſarije is Duneja, Joshef Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar orjak! — Upa nag |
| Čas je zlato (1864): | dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in upa zastonj. Kraljevič potuje po Angleškem, Francoskem in Laškem ter mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti Bernard, o |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' |
| Divica Orleanska (1848): | Jovana. Na spol ne upaj moj! Ne kliči ženske me! Kot netelesni duhi, ki ne |
| Mlinar in njegova hči (1867): | stopi nekoliko stopinj proti Janku). Izroči gospodu svoje poti in upaj nanj — on bo — (jok jej zapre besedo, in s zastorom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Sonce se je povernilo, toda veliko bližej zemlje ko prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh shaliga ſtoriti. Le saterdijo jima, de ne vezh od |
| Genovefa (1841): | ſo bili nedolshni in de vam odpuſtijo. V nebeſih vaſ upajo sopet viditi, kér to na sêmlji ni bilo vezh mogozhe |
| Tine in Jerica (1852): | clo svatovšino za pečjo obhajati. Naj se perkažejo če se upajo. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ferari se klatijo roparske drhali, tako, da si mestjani ne upajo na deželo. Ženitva kneza Lazara. Národna serbska. Poslovenil M. V. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | zbegano in tako prestrašeno, da se k ranim mašam ne upajo. Za onim pobijalcem pa se čuje le en glas: „Česar |
| Gozdovnik (1898): | Mož je bil pač eden onih angležkih posebnežev, ki si upajo, zanašajoči se na moč njihne vlade, s svojo otožnostjo (slabovoljnostjo |
| Gozdovnik (1898): | radi bi imeli naše oglavine, pa si prav še ne upajo,« pripomni Pepo, zdehljaj od dolgega časa pritajivši. »Santa Laureta, meni |
| Valenštajn (1866): | licem na Teklo ozira. ) Ne, teta Trčkina! ne pričakujte. Ne upajte ničesar! Nejsem prišel. Da tu ostanem, po slovo sem prišel |
| Genovefa (1841): | te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je |
| Zlata Vas (1848): | Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano pred očmí. Upal je še, de se bo Ožbè tudi branil župan biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | z Lamo Babo. Kadar si kot mali fantič ponoči nisem upal iz hiše, so mi ljuba mati rekli: „Glej, da te |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje |
| Sveti večer (1866): | sicer, da bom med vami mirno svoje stare dni preživel — upal sem, da boste vsi, kakor ste zdaj krog mene zbrani |
| Deborah (1883): | nemaš več zaupanja do mene? Jožef. Jaz ne bi tebi upal? Ali ne vem, kako dobro misliš? Ana. Vedno in vselej |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | tu in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je |
| Tiun - Lin (1891): | tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi |
| Gozdovnik (1898): | je bilo ne vsakdanje hrabrosti, ker si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe perkásati vupal ni. Podá ſe k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj |
| Tine in Jerica (1852): | mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri vsakimu blisku se je pretresla. Vselej smo |
| Roza Jelodvorska (1855): | razodeti, de mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je hotel videti svojo hčer. V jutro |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | tiho čudeč se gledala, ker ni vedela, ali bi si upala stopiti v ta lepi kraj ali bežala. Ker je bila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele |
| Zlata Vas (1850): | bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil. Kadar je |
| Zlata Vas (1850): | celo uro molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči, da bi si upali jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor je bilo vse njegovo življenje narobe, tako je |
| Biblia (1584): | Sodbo ispelà do obladanja. Inu Ajdje bodo na njegovu Ime vupali. Tedaj je bil edèn k'njemu pèrpelan, kateri je bil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | isvèrshe h' premaganju. 21. Inu v' njegóvim imęni bódo nevęrniki vupali. 22. Tèdaj je bil k' njemu pèrpelan en obſędeni, katęri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe dobrotljivim goſpodam, poſébno duhovnim goſpodam, sdaj ozhitno sahvalim, ſi upam bukve sloshiti, ki ſe bodo povſód, kjér ſe naſh jesik |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | prideš k meni, mojo dušo poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | o Jezus! se popolnama izročim. — V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam, kteriga čez vse ljubim. Po tem se Oče naš moli |
| Viljem Tell (1862): | ogibljem vsake ceste se; Na prag nobene koče si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se |
| Ultra! (1867): | kar jih prepeljavajo fijakarji po Ljubljani, — bil bi gotovo zamudil. Upam da me ta strašna naglost vsem opraviči. Zalka. Nama ni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | svoje više dušne zmožnosti. Vstajamo tako zgodaj, da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nekoliko korakov in djal: „Tu čez se pa že ne upam, ker se mi rado v glavi zverti. ” Stari pa reče |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe, |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | moja vęjſt nizh naprej ne męzhe, taku ſe troſhtam, inu vupam moje isvelizhanje od letę miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | per preroku od njega piſano: kaj lahko od njega vſe upamo? Ino pa gotovo, pràv on je tiſti, ker ſe nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte; upamo pa, de jo bodo v kratkim naredili. Ker nimate perloshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo miloſt' Tvôje, Vérno upamo ga vredni bit' , Daj, de ſi uſmiljenje tud' ſvôje Bitje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v kratkih sostavkih od časa do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naželi. Sploh se smemo še dosti dobre letine nadjati. Vina upamo veliko pridelati, ako se tertna bolezen ne bo razširila huje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso v' stanu tebe ſhaloſtnega sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se |
| Divica Orleanska (1848): | britke solze plaka, de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči |
| Divica Orleanska (1848): | de bi vernil se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v njenih besedah je bila prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | i taka prei da bosh sazheu shebrati: te dnarje katere vpash dobiti: je morash obernit na 3 kraje h' pruomi bogu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti mena sadesezhi sakar jas prosim. K'TRVIOMU alti tu vpash dershati oblubi inu rezi jas oblubim h' zbeſti tei pra. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skoraj kar nevedoma meni naklonilo. ” „Nesramnež! ” zavpije Fabíola „da si upate od nje tukaj govoriti; tudi ni res, kar blebetate od |
| Ta male katechismus (1768): | inu vezhnu ſhivlenje, Is koga se uzhemo to viſho prov upat, inu moliti? Is gospudne molitve, katira se ozhenash imenuje, katiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zastonj vse prošnje njegovih prijatlov. Otetbe za njega kar več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po |
| Divica Orleanska (1848): | Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so prejšne poznali, ne verjeli, da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar gnoj gost in bel postaja, in smerad zgubi: je upati, da se bo nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po |
| Čas je zlato (1864): | neki tudi manjkalo? Vsaj je dosegel, česar si ni nikoli upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe |
| Mlinar in njegova hči (1867): | vselej. Upanja svojega ne izgubim. Ne! Upati hočem do smrti; upati hočem vsemu svetu vkljub! Kako bi sicer mogel le en |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje mineralog lože sodi o zemlji |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | dny. S' fliſam, in' dolshnoſtam ſe shesdat' Bogú : vęzhno ſręzho vupat' : To je k'myrnimu shivlenju pôt. Goſpod! to pôt mé |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | S' fliſam, in' dolshnoſtmi ſe zhes dat' Bogu: vęzhno ſrezho vupat': To je k' mirnimu shivlenju pôt: Goſpod! to pôt me |
| Maria Stuart (1861): | Vem, da prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in ko se je napil, čutil je, da je jako upehan in lačen. Pa druzega ni bilo jesti, kakor nekaj kruha |
| Deborah (1883): | Gospod učitelj, hitite, hitite! Četrti prizor. Prejšnji. Učitelj. Učitelj. Ves upehan sem. Krojač. Od kod pa ste prišli? Učitelj. Imenitna ovadba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki se je za 644 mil. 666.000 gold. akcij podpisalo |
| Robinson mlajši (1849): | to dobro nadejo pokrépčana sta še se z vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni strani k ostrovu, ko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po tem bo |
| Robinson mlajši (1849): | prišla na pogodno vodo ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na ravnost plavila k ostrovu, ko jima je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar za njim. Oficir je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo |
| Zlatorog (1886): | In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja |
| Zlatorog (1886): | se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se razglèd odpíra Na pogórja |
| Valenštajn (1866): | vse bilo! Groznega Bi on nikdar ne storil bil koraka. Upiral bi se na možé krepostne, Zločinom v mrežo padel bi |
| Gozdovnik (1898): | in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga je bil pripravil in pa |
| Gozdovnik (1898): | vidi iz utisov puškinih kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del |
| Tiun - Lin (1891): | vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega stola |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenovano stran pa oni, za katere postane oseba ali stvar upnik. § 6. Da iz knjig ni le razvidno, koliko je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zaznamenujemo v knjigovodstvu z »debet« ali »ima dati« (debet, Soll), upnika pa s »credit« ali »ima dobiti« (credit, Haben). Koga za |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kaj v dolg zapisati (ihn debitieren, ihn belasten); koga za upnika zapisati, pravi se tudi: mu kaj na korist (v imetek |
| Valenštajn (1866): | Ilo. Telesom je i dušoj tvoj, kar si Poplačal zopet upnike njegove. Valenštajn. Kaj pa Kolalto pravi? Ali sta Na strani |
| Ferdinand (1884): | zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v osmih dneh me upniki lahko zapodé sè soprogo in otroci iz tega gradú. Od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim žuga jih na kant djati, — da zamorejo pri |
| Zoologija (1875): | hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti jih za tvorbo svojih novih delov |
| Astronomija (1869): | izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi |
| Botanika (1875): | Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča živna moč ga porabi v napravo rastlinskih in živalskih teles |
| Valenštajn (1866): | To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem polji precej, dej, da vidim |
| Zeleni listi (1896): | kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče ga |
| Zeleni listi (1896): | bolje zapomniš moje prepovedi«. Pri teh besedah prime oče Milana, upogne mu glavo ter mu našteje šest gorkih. Nepremično je stal |
| Zoologija (1875): | in debel, kapičast, valjast, od strani ali odzgor stisnen, raven, vpognjen ali le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih |
| Kemija (1869): | izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v krogljice razširjena |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda, to |
| Genovefa (1841): | tako hudo — hudo rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je šel Peter dam, in viditi, de je volján in vpokojen, so tudi mati iz njegovih priprosto pobožnih pogovorov svojiga maliga |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | da in dušo povzdigne, je tudi Peter precej volján in vpokojen cerkev zapustil. Misel, de je sicer svojiga ljubiga očeta zgubil |
| Robinson mlajši (1849): | prospešno bilo? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi, ljubeznivi, močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapusti svojo žertvo in gré h Korvinu, da ga popolnoma upokoji s tem, da mu obljubi pozvedeti stanovanje učenika Kasijana, do |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tolkel? ” Korvin razkačen kviško plane, pa z enim pogledom ga upokoji Fulvij, rekoč: „Kasijan, Kasijan — o to je izversten učenik; kje |
| Oče naš (1885): | domú. Zaman se je to pot Nace prizadeval, da ga vpokoji. Večerjala sta skupaj in Mêljard je zoper svojo navado veliko |
| Blagomir puščavnik (1853): | nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na dan tuhtal |
| Oče naš (1854): | da je svoje omamljeno, od žalosti in gnusenja pobito serce vpokojil. Z vso močjo svoje ljubezni je Martona tolažil, kteri ga |
| Gozdovnik (1898): | omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi |
| Fizika (1869): | da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata največo vodilnost |
| Valenštajn (1866): | v kterih vse mirno spi — Vse nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno |
| Fizika (1869): | se ustavljajo prevodu električnega toka z več kakor milijonkrat večim uporom, kakor baker. Ali, ako se na konca dveh dratov privežete |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a + m) + (b — m), a + b = (a – m) + (b + m). Uporaba pri računanji na pamet. N. pr. 37 + 45 = 40 + 42 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | III. Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa smatraj za razmerska števila jednostavnega družbenega računa in le-téga uporabi potem v razrešitev naloge. Naloge. 1 . * 175 gl. treba med |
| Občno vzgojeslovje (1887): | izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ali imenovalec razdelimo. Dokaz Drugi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov imenovalec s celim številom razdelen. Dokaži ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Takisto dokažeš tudi 2.) Prvi način je môči le tedaj uporabiti, kadar je ulomkov števec s celim številom razdelen. Dokaži ta |
| Zoologija (1875): | vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Pri nalogi, katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | diskont nad sto (Hoffmann-ov način). V resnici pa se navadno uporablja ne takó natančni, a pripravnejši Carpsow-ov način, kateremu je podstava |
| Občno vzgojeslovje (1887): | odlikujejo po svoji jednostavnosti. Razen tega se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda |
| Občno vzgojeslovje (1887): | razumna, ako izbira vedno svrhi primerna sredstva ter ista prav uporablja. Izbirajoč in uporabljajoč vzgojna sredstva se je ozirati na sledeče |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini, katere smo navedli v § 203. za razrešitev |
| Zoologija (1875): | s poprečnimi hrustančastimi pločicami na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kmalu lahko končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | po 10 trt (rudečo Zastavico na Riparijo) in sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | na 50 cm. ; pri zelenem požlahtnjevanji pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2. Kakó je jednačbe uporabljati v razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične zakone v razrešitev nalog, izražujoč odnošaje med znanimi in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba, da jih je móči lehko in natančno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje |
| Revček Andrejček (1891): | No in ali ima katere? Jeklen (britko). Ima jih ima! Upórna je postala mrha! Ana. Lepi Rustan? Domen. Hm — kaj hočete |
| Zlatorog (1886): | v travi spomladánje sveži Zaleskéče ključek mu spomládni, In z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita po novem svetu naprej, jame Hafed opazovati, da |
| Gozdovnik (1898): | sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil vsako priložnost, da sem služil našemu Gospodu z besedami in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar je bilo nesnano in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Eocene Group T. Crètacé; (Turonien, Neocomien, etc. ) Cretaceous Group (Chalkmarl, upper and lower Green Sand) T. Jurassique; (Corallien, Batholien, Liasien, etc. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Corallien, Batholien, Liasien, etc. ) Wealden, Lower and upper Oolitic Group Upper and lower Lias T. Triassique; (Salfanien, Conchylien, Grès bigarré etc. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | nasvetu dr. Bleiweisa sklenil, vlado prositi, da naj se politična uprava prestroji. Govor Hermanov se je glasil tako-le: Kot člen odseka |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | enaka, da tako ne gré naprej in da se politična uprava presukati mora. Zavolj tega pa bode vsakemu, ki reči ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | bralci, da tudi drugod ne gré tako naprej, da politična uprava mora se sploh prestrojiti. Govor je tem bolj zanimiv, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | obilo sadú. — Kolikor razmere poljskega kraljestva zahtevajo posebnega postavodavstva in uprave, rada bode vlada pomagala, da se tem željam na ustavnem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih politične uprave in o dotičnih razmerah govoriti. Te pravice po- služil se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | malo ; vsaj pa po tem, da preuredbo namerava vse politične uprave od zdolej do zgorej, mi daje priliko, o vseh oddelkih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | krajno policijstvo, katero je zraven druzega policijstva kot oddelka politične uprave država vedno sama opravljala in sicer do leta 1850 po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | matere Slovenije po izneverjenih sinovih njenih. O potrebi prestrojenja politične uprave in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | državnega denarja, je z novim letom vlada vzela v svojo upravo. Iz Zagreba. — Nj. veličanstvo je potrdilo novo izvolitev preč. kanonika |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgoji. Ker ta formalna razlika ne vpliva bistveno na notranjo upravo vzgoje, treba se ni ozirati nanjo. 42. Domača vzgoja. Prvotna |
| Ultra! (1867): | Ljudmila. Da, da ultra. Ne vem sicer, kaj ta beseda vpravo pomenja, in tudi moj gospod brat bi mi to težko |
| Ultra! (1867): | prišel? Zalka. Da, da, mili oče, ali ima — ima — ali vpravo on nima — Kotílek. Nu, kaj ima in kaj nima? Na |
| Pozhétki gramatike (1811): | Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu |
| Pozhétki gramatike (1811): | praſhan, je rékel, de ta slog je kratek. Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati |
| Pozhétki gramatike (1811): | misa okrogla i. t. d. Per timu ni druge ne vprave ne vodivnize, rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti |
| Pozhétki gramatike (1811): | popiſanih. Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | po ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo |
| Pozhétki gramatike (1811): | rasun ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno |
| Pozhétki gramatike (1811): | Nevprávni Glágoli. Nevpravne imenujemo, ktiri ne gredo vedno po ſploh vpravi ali po vprégah. Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt, méra, conservation, ohránenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh Boga, aimé de Dieu, Bogu lub |
| Pozhétki gramatike (1811): | aime....quoi? Kaj? O. L'étude: sa to je tudi étude vpravlanje ali vprávlan padesh glagol aime. Ako Vſaki dati tako vadiſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali podbſébik, ki vpravla glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al |
| Pozhétki gramatike (1811): | ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla |
| Pozhétki gramatike (1811): | obligeante poſtréshliv zhlovek, poſtréshliva shena: obligeant tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader |
| Pozhétki gramatike (1811): | vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take |
| Pozhétki gramatike (1811): | vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava |
| Pozhétki gramatike (1811): | padeshu: drugo vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja |
| Pozhétki gramatike (1811): | vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſe je kainov sarod namnóshil. Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se, je |
| Pozhétki gramatike (1811): | à la guerre, roden ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam |
| Lohengrin (1898): | te zvestó! Ne zmaga, tebe čaka zlo! Miroslav (ostro motreč upre oči na Lohengrina, ljuto). Ha, mrtev raje, ko plah! — Kák |
| Lohengrin (1898): | hiti k Lohengrinu). Lohengrin (vzdignivšise). Miroslav Ortruda (mrki pogled ostro uprši na Lohengrina) Kralj, možje in žene. (v največjem navdušenju) Zbor |
| Lohengrin (1898): | preveč zaupam ti! Lohengrin (pogled ostro in z bajno silo uprši na Ortrudo, ki pred njim ostrmi). Strahotna žena ti, oddalji |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal |
| Ivan Slavelj (1876): | rojstvene koče. Še je stala tu, ali čas se je uprl vanjo s težko svojo roko. Nagnjena je bila prej na |
| Grogov Matijče (1881): | po licu. V prijateljski ljubezni sem mu prihitel na pomoč, uprl se v desko ter je odtrgal velik kos, da je |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | križ za to rabo ni zdel dovolj krepak. Potem je uprl oči v povodnega moža in ga začel držeč se z |
| Veliki grof (1885): | mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje oči v Ladislava, ki se je bled in prestrašen |
| Dóra (1885): | eden trenotek odprl je še oči in jih žalostne na-me uprl. Njegov život se je pri tem stresel, prsa so se |
| 4000 (1891): | kar je vikarija Luko takó užalilo, da se je očitno uprl višjemu pastirju svojemu. Na trgu sv. Jakopa je zasadil v |
| Lisjakova hči (1892): | in glasno menila in smijala. On je črne svoje oči uprl v njo, kakor bi jo hotel prebosti, ona pa je |
| Gojko Knafeljc (1899): | se je videla samo njih belina. Hipoma pa se je uprl v roke, se sklonil napol z životom naprej ter odprl |
| Vinjete (1899): | izginili. Brat in sestra sta odšla. Starec je odprl oči, uprl se s komolci ob blazino in se s trudom dvignil |
| Obljubljena (1881): | razpelom z olkovim zelenjem okinčanim, naslonila se je zaupljivo ná-nj, uprla svoj veselja moker pogled v njegove oči in dejala: »Oče |
| Ponkerčêv oča (1882): | ker ona ga je že bolj zanimala, nego zajec. Zdaj uprla je tudi deklica pogled svoj v lovca. Zarudela je malo |
| Gospod Janez (1884): | Včeraj ste bili v kopeli! « dejala je in za trenutek uprla pogled v Vrana, kateri ni umaknil svojih oči z njenega |
| 4000 (1891): | se vikarij Luka menda ni mogel popolnoma opravičiti, se mu uprla je kohorta ‘starih devic’, z vihrajočim praporom prekoračila Gradaščico in |
| Pegam in Lambergar (1891): | da bi opozorili še svetovalce, Ungnada in škofa Urha: a uprla sta se Lambergar in Hohenwart. Cesar je ogrnil siv plašč |
| Gospa s pristave (1894): | pa od nikoder ji ni sijalo upanje. Da bi se uprla in s tem grofa prisilila odstopiti, to ni kazalo, zakaj |
| Pod streho (1897): | stas je bil v slikoviti noši še divnejši. Roza je uprla daljnogled vanjo in jo gledala dolgo in nepremično; natanko jo |
| Trojka (1897): | vrata belo krilo; vstopila je živahno mlada deklica in bistro uprla črne oči v gosta. Lovro je skočil po koncu in |
| Mara Rendića (1897): | ali me imaš kaj rada? « Dekle mu ni nič odgovorilo. Uprla je oči v tla, z levo roko pa, katero je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | iz rok cerkve; zoper to se je po svoji dolžnosti uperlo 24 piemonteških škofov in vsi Savojski. — Na Angleškim bojo volitve |
| Čas je zlato (1864): | poprašuje za vzrok in zvé, de se je zemljomercem delo uperlo tako, de ne morejo naprej. Hitro pustí on svojo samokolnico |
| Genovefa (1841): | s selenim liſtjem potréſena. Vſih ozhi ſo bile v Genovefo vperte, vſi ſo slo sheléli, ſvôjo novo goſpodinjo viditi. Ko ſo |
| Genovefa (1841): | go v njéno s-hujſhano podobo vperte — in dolgo ni mógel pregovoriti. Poſlednjizh ſe mil je potok |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | veselje, osramotenje, blagost in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvoje narozhje ga vsame, ino glaſ s' ozheſam v' nebo vpertim sashene rekozh: „Sdaj pa, Goſpod, lozhi v' miru ſvojiga ſlushabnika |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | ter si obraz zakrije ino se vsede. Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano |
| Fizika (1869): | rdečega papirja na belo podlogo, in naj gledamo va-njo z vprtimi očmi nekoliko časa, in obrnimo potem oči proti belemu zidu |
| Fizika (1869): | križ v oknu proti jasnemu nebu nekoliko časa gledamo z vprtimi očmi in ako potem ali oči zapremo ali pa pogledamo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Pustni krofi. En funt lepe moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor krivo misliti. Več ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da si ne upam povedati kedaj, potem imamo skoz nekaj ur razne duhovne vaje. Kar ostane dneva, porabi ga vsak po |
| Astronomija (1869): | vidimo dan na dan na morskem pobrežji, da voda šest ur dolgo priteka proti suhemu, da zaliva plitvo pobrežje zmirom bolj |
| Fizika (1869): | potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se od popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná |
| Astronomija (1869): | v 24 urah na vsakem kraji dvakrat, vselej čez 12 ur, in da se takrat, kedar n. pr. nastopi plima pri |
| Astronomija (1869): | pa ta preteče, morje, kakor osramoteno po praznem navalu, šest ur dolgo zopet odstopa, potem se pa začne z nova vzdigovati |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhí v' nebo oberne, ino sazhne moliti: „Ozhe! priſhla je ura. Dodélal ſim delo, ktero ſi mi ukasal. Toraj povelizhaj me |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kak hud čuvajsk, ki se je iz verige odtergal. — (Huda ura) je 24. kimovca okoli Marburga razgrajala. Pri sv. Jožefu blizo |
| Zlata Vas (1848): | V silni žalosti je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in |
| Zlata Vas (1850): | hišo, kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta ura odbila, Ožbé vsaciga, ki je prišel, molče v . hišo pelje |
| Zlata Vas (1850): | molčé in trepetaje stali in si komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko poslednjikrat udari, se na naglama vrata |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | poslednji pot, de mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert |
| Oče naš (1854): | zadene dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | satézhe, in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v gobec dana, de ju povžije, mu bosta v 36 urah život odperla, de bo kaj. To zdravilo veljá le kakih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče koló, drugi pa |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Gerard je šel povelje svojiga brata spolnit. V dveh urah je že prišel vitez, se k Artu podal, in mu |
| Fizika (1869): | stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko se pri urah na valj zobovi ležečega kolesa vjemajo sè zarezami votle nepokojeve |
| Fizika (1869): | prvi izpeljal misel, rabiti nihalo in spiralko za ravnala pri urah. |
| Zoologija (1875): | petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | km zadaj za B, ter dohiti poštni vlak v 3 urah. Po koliko km preteče brzovlak v 1 uri? 54. Dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | praša Fabiola Nežo, ko ste se prijateljsko objele. „Pred nekaj urami so me semkaj pripeljali. ” „Ali je mar Fulvij tako bedast |
| Tiun - Lin (1891): | naš, nego kitajski, sličen onemu, ki se je pred nekoliko urami poveznil na morji. V njem je sedelo šest Kitajcev, dva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe |
| Divica Orleanska (1848): | sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in mešaj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | besede v spominju: »Čujte, ker ne véste ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem |
| Fizika (1869): | ure pripisuje se navadno Norinberščanu Petru Hele-tu (1500), in njegove ure imenovali so zavolj njihove podobe Norinberška jajca. Gotovo je pa |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo, logar |
| Gozdovnik (1898): | pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so bile proste in polajšane po navadi in po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zanêse zamašik iz strélnice na slamnato streho, in v pol uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgubilo Viſoko zhaſten Goſpod Baron Erberg v Dolu (Luſtthal)2 ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali |
| Kuharske Bukve (1799): | dobro s' kuhalnizo; ako imaſh doſti zhaſa, puſti ene dvę ure tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od |
| Biblia (1584): | kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu je |
| Biblia (1584): | koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite |
| Genovefa (1841): | njéno dolino obdajalo in shé véke v viharju in hudi uri nepremakljívo ſtalo, ſpremiſhljevala, ſe je Jesuſovih beſéd ſpómnila: „Kdór mojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo |
| Fizika (1869): | vtiske na papir, ki s pomočjo kolesja, kakoršno je v uri, drsa med valjarjema i in b, in to vselej, kader |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pesmico : Ne plaši se! če burja hraste vije; Po hudi uri lepše solnce sije; ’Zročuj Bogu v nadlogi vsaki se! |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupaj? 57. Koliko časa mine od jednega sestanka kazalcev na uri do druzega? 58. Koliko minut čez 4 bode minutni kazalec |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem vboſim; sakaj zhe pak sdaj bote neuſmileni, ob taiſti urri vam ſe bo godilu, kakor unj neuſmileni bogati Lesizi, katero |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ute vinshzhi grad sa davouze: kateri so pershli ob sheſtei vuri noi ob osmei: inu ob adneſtei vuri: noi so usi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bogu dopadou. H' pervomi morash sjutra prad sunzan ob petei vuri sazheti od sedmaeh do sedmeh do osmeh mei ti uro |
| Kuharske Bukve (1799): | zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim bershejſhi opomniti hitimo , ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik vina posheli! — V Kani je Jesuſ vinze poſvetil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de bi jih njih dolshnóſt opominjala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje v Boga in se ne peča |
| Ultra! (1867): | Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno se odpelje brzovlak v isto mer |
| Zeleni listi (1896): | še nisi nikdar razžalila«. »No, tedaj vam povem! — Pred eno uro napravili ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj zhe pak |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote bugali, inu sa volo Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve |
| Sacrum promptuarium (1695): | shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno urro bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine |
| Sacrum promptuarium (1695): | Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' |
| Ljubljanske slike (1879): | poznajo. Takrat je on „mi“, to je vsa kancelija, ves urad skup in utegne biti prav tako milostljiv ali osoren z |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | zadruga iz svoje volje 181 gld. najemščine, ker pa okrožni urad ni bil s tem zadovoljen, razpisati je moral magistrat novo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | višji uradi zboljšati denarno stanje mestne blagajnice, ukazal je okrožni urad 21. dné oktobra 1769. leta, naj da mesto po dražbi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | stražnike svoje, ker brez njih vendar ne more biti. Okrožni urad je odgovoril, naj se daje toliko časa, da dospe odlok |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | mestni dohodki. Da se odpravijo, ti neredi, izdal je okrožni urad gori omenjeni ukaz. Ob jednem se je pristojbina od vage |
| Domačija nad vse! (1889): | bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da je |
| 4000 (1891): | na to, da si tujec, bi te bil obsodil ta urad vsaj na dvanajst let v ‘kazemate’ na Gólavec. Tvoj imetek |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | sicer ubogal, kar se mu je ukazalo, vendar naj okrožni urad pomisli: 1.) da brodarjenju veščih kmetov od neveščih ni ločiti |
| Čolnarji in brodniki na Ljublj... (1895): | izgubo v zaslužku nadomestiti z vzvišano vozno ceno. A okrožni urad jih je poklical na odgovor, jim ukazal ostati pri stari |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | je bilo in je še zdaj samo nemški po vseh uradih, po vseh duhovskih, deželskih in vojaških gosposkah, po zbornih sodovih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | po okrajnih glavarstvih, od leta 1854 do 1864 po okrajnih uradih. Politične gosposke so v tem obziru skrbeti morale za javno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri uradi (v kancelijah) svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | ceni se ravna cena žita, ki ga pošiljajo trgovci cesarskemu uradu v Idrijo. Ob jednem se je obrnil tudi magistrat do |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila tako stara, da se magistrat, pozvan po ukrožnem uradu ni mogel izkazati, kateri dežélni knez mu jo je podaril |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | bil v največji zadregi. Tako, kakor poprej, poročal je okrožnemu uradu, ni mogel čiščenja več oskrbovati, in sicer zato ne, ker |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | magistrat natančen račun do leta 1747. vicedomu, pozneje pa okrožnemu uradu. O troških se je ohranil le jeden račun in sicer |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno? V uradu nasledniku izročiti poslovanje pravilno? Posloviti se pri sorodnikih in znancih |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | Mrtev! « ponovil je sedaj skoro takó, kakor bi bil v úradu, in otrkaval prah s kolén, ker je bil pokleknil na |
| Domačija nad vse! (1889): | z bengaličnimi ognji, rudečimi in modrimi, naznanja prihod svoj telegrafskemu uradu. Urad je nató brž brzojavil iz Nju-Jorka v Haver, da |
| Od pluga do krone (1891): | in srečno živim, morda bolje, nego bi bil kje v uradu ali na graščini. Kaj hočem? Za nogo, katero sem daroval |
| Slučaji usode (1897): | s tujim denarjem, kateri je brž ko ne poneveril svojemu uradu. Preiskava razjasni to temno zadevo. Baron N. je zapustil mlado |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | in slovstvu, od kar so neustrašeno svoj govor povzdignili za uraden jezik. In ker so južnim Slovanom okolnosti po priméri mnogo |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | moglo govoriti s trdimi Slovenci? Pa tudi ustni pogovor ni uraden jezik, in sicer za to ne, ker uradniki nikoli slovenskega |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na Šleskim razumeli, bi imel le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | rečém, kakoršne so zares. Pritegnilo se je tukaj, da je uradni jezik nemški jezik, in opirali so se na ministersko naredbo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Naposled prebledí in razodene resnico, da je namreč vedel, da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se večidel rade zgotovijo, da le nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | stopiti, šel je kar v dvorano in sporočil kakor navadno uradsko reč o smerti Nežini; posebno je še omenil mermranja in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se bo moralo po njih v vsih razglasih in pri vradijah tako ravnati”. Iz Tersta se bere v „Triest. Zeit. ”, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo vsakemu, da sedaj, ko še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve natanjko razložiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja |
| Tiun - Lin (1891): | do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov? Zahtevam |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik (peomtar), in Peter, ki je znal lepo in ročno pisati |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | ker je vidil, de bi vtégnil Peter enkrat vgoden deržavni vradnik biti. Ali vidili smo že, de je tudi veliko ljudí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | dopisujejo v njegovem jeziku, ker le po tej poti more vradnik vse ljudém tako dopovedati, kakor je treba. Napačna in vzajemni |
| Cvet in sad (1877): | in pozabivši svoje grofovske rodovine, v zakon vzela nekega višjega uradnika z navadnim neplemenitim imenom: Retelj. S tem važnim korakom, storjenim |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | bili Aretino, Poggio inScala. Gosposka je znala ceniti nadarjenega mladega uradnika, kajti ne le da je svojo službo opravljal, skoro vse |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | mnogo kedó bogastva nakopičil, kaže se tako nesebičnega in zvestega uradnika, da celó lastno premoženje žertvuje ter naposled, ko ga nesreča |
| Ljubljanske slike (1879): | ker ima država dosti denarja. Penzijonist se naredi iz državnega uradnika raznih strok in iz vojaškega častnika. Vzroki za tako spremembo |
| Roka in srce (1883): | bode tudi najbrž enako ostalo. Bila je edini otrok nizkega uradnika. Uživala je najnežnejšo ljubezen svojih roditeljev. Bila je zató razvajen |
| Šaljivi Slovenec (1884): | prišla nestala poroka. »Dva franka,« dobila je odgovor od dotičnega uradnika (ondi je namreč uvedena civilna poroka). — »Toliko tedaj to velja |
| Roman starega samca (1895): | gospema. Bili sta njegova svakinja, vdova njegovega polubrata, nekega višjega uradnika, in nje hči. Jaz se uljudno poklonim tujima damama in |
| Najmlajši mojster (1896): | bom skrival? Pravi, da bi se zglasil pri magistratu za uradnika. Ne vem, kdo ji je to vtepel v glavo. « Kapelan |
| Slučaji usode (1897): | ker se mi moje poslovanje označi z naslovom c. k. uradnika, postaja mi moje delo v čast in slavo. Drugače pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj |
| Divica Orleanska (1848): | vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko |
| Ferdinand (1884): | do njega. Ravno radi tega so ga pa drugi grofovi uradniki in služabniki kot tujca črtili in zavidali. Vzročili so mu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se 30. p. m. v „Triester Zeitung” piše: „Vsi cesarski vradniki so že prisege na vstavo odvezani, in so novo prisegli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih sto, vradniki od 400 do 800 fl. pa 10 fl. od vsacih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naprej dovolili poboljšek zavolj velike dragine, in sicer tako, da vradniki do 400 fl. bojo dobili 15 fl. namečka za vsacih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Skušnja učí. Kako potrebna je popolna znanost slovenskiga jezika našim uradnikam (Beamten), se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno vlada s temi določili ni nič |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta Svoj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | postav, pri kterih se je tudi ljudstvo vdeležilo, de, kdor vradnikov ne spoštuje, sam sebe in ljudstva ne spoštuje, ki se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zavoljo ktere so na svoje mesto postavljene. Od teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vediti, v našem slovenskem jeziku pisalo! ” Pravična želja! Grašinskomu gospodu uradniku pa se v Novícah za to veselje, ki ga je |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | bili pripravljeni, ko je odločeni čas minol, in od tedaj uradujejo do današnjega dne v maternem jeziku. Hrvatje in Slovenci so |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | V tej naredbi je vedno le govorjenje, naj sodstva slovenski uradujejo samo, če je mogoče; sodba, ali je mogoče ali ne |
| Kemija (1869): | platina prihajala, dokler je niso tekočega stoletja našli tudi na Uralu. Platina se zmerom nahaja samočista; bela je in nagiblje malo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | platina, t. j. srebrolika. Kasneje so je mnogo dobili na Uralu, kjer se nahaja po naplavnih ležiščih, večidel v obrušenem serpentinovem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tako zvane hiacintove barve. Glavna nahajališča imenovanih biserov so v Uralu, v izhodnji Indiji, Ceylon, Brasilija. Prideti hočemo še olivin ali |
| Kemija (1869): | Umwandlungsprodukte, prestvorine. Untersalpetersaure, duščeva okislina. Utež, Gewicht; utežni del, Gewichtstheil. Uran, 345. |
| Astronomija (1869): | 6047 milj debeli, in za 4594 milj od Saturna oddaljeni. Urana je našel Herschel l. 1781. dne 13. marca. Golo oko |
| Astronomija (1869): | Le Verrier je že davno našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora kako telo blizo |
| Astronomija (1869): | manj razsvitluje kot zemljo. Dandanes za gotovo le dve luni Uranovi poznamo, pa brž ko ne jih ima več, morda 4. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okoli svoje osi vrté v tisti kraj kakor solnce, samo Uranovi trabanti ne. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pobulshali. Jeſt sem rajshe othla ta perva nahdati, koker da uraſhenja te lubesne se beſſediti. 2. En modre lube myr, inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | akoravno občine niso bile zato niti pripravljene, niti izurjene in uravnane, vsi pomočki za taka opravila pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | onih premen, katere izvirajo iz dejanja in katere so tako uravnane, da se zadovolji hotenju. Da se vrši dejanje ali čin |
| Zoologija (1875): | ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto število pet ponavlja se na njih tudi pri |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi moraš prinesti dotico, pa še veliko dotico, da |
| Stelja in gnoj (1875): | od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi |
| Gozdovnik (1898): | Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje uravnati po okolnostih, zdaj še tako oddaljenih, da jih ni mogel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | njih voziti. Lepa kapela in dobro oskerbljena lekarnica kinčate notrajno vravnavo. Da ne govorim od koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da postaneš njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se mu lehko brez uraze in uime po slovničkih pravilih iz novih slovanskih narečij dodáva |
| Luteranci (1883): | pa tajiš in se umikaš! " Zijal je od strmenja mešetar Urban Kos, ko mu je zastavil Goriček tako uganjko, in molčal |
| Luteranci (1883): | okoliščina, da je umrl baš v istem času ljubljanski škof Urban Tekstor, ki je bil sicer izvrsten pridigar, a v dejanji |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | mine domača slovesnost, kajti s tem motite vso odlično družbo«. Urban Lipovec hitro odvrne, da ima z g. Rudolfom Tankim nekaj |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | sobe. Vse obmolči. Zali lovec jim je sicer znan, nadlogar Urban Lipovec je to; a ta razburjenost, ki se mu bere |
| Spletke (1894): | ropotati po veži in okrog oglov. »E-hè, e-hè«, pokimal je Urban, kakor bi se mu že svetilo v glavi; vendar je |
| Spletke (1894): | povej, saj smo sami. « »Nerad govorim«, udal se je naposled Urban Krpa, „ in vam še jedenkrat zatrdim, da ne želim nikomur |
| Spletke (1894): | jedenkrat natočila brinovca; »še rajši ti bodo kaj navrgli, češ, Urban je pošten, ker nas varuje skrivnih sovražnikov. Pa če bi |
| Spletke (1894): | jaz se nikogar ne bojim. « »Jaz grem pa s teboj, Urban«, odločil se je Stopca in odšel s Krpo. Ob dveh |
| Spletke (1894): | in hvalili Tiščinovo premetenost. »Sedaj smo končali«, izpregovoril je naposled Urban Krpa, ter segel po svoji malhi. »Jutri bodo pa zidarji |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | namazati, de se ga pràv napijó. Vari se pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se |
| Zoologija (1875): | avertebrata). Razen tega pa razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda |
| Zoologija (1875): | v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo utegnilo dosta biti, da le enmalo poznamo to novo vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni |
| Razne dela (1870): | zavetni v pristan široko šumečiga morja, Plahte zavije v povoj, uredi na krovu vse lično, Jambor učversti okrog, pripogne ga kar |
| Marjetica (1877): | skačejo plameni visoko proti nebu, odide Srakar, da naloži in uredi panjače. Marjetica pa se stisne k ognju, steguje vanj premrli |
| Rokovnjači (1881): | vlada nam misli pomagati, precej ko najpotrebnejše druge upravne stvari uredi. Počakajmo in potrpimo morda še nekaj mesecev, če smo morali |
| Viženčar (1881): | baronom po planinah, vzame jermenje in vrvi lovcu iz rok, uredi jih sam, kakor se mu dozdeva prav, potem pa zgrabi |
| Zvezdana (1883): | in sto rok se je gibalo, da se popravi in uredi, kar se ni storilo prej. Tu se je delala in |
| Luteranci (1883): | pri volji izdati ga. Zaradi toga vrže šivanje pod klop, uredi nekoliko svoje orožje, skrivaje pa utakne svoj nož krivec, s |
| Vanda (1888): | je kar takoj prevzel ter pregledal, kako si na njem uredí svoj dom. Na vrhu mlina so bile prostorne sobe, katere |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | zadrego so ga Kranjci spravili, in naj sploh vse potrebno uredi, zlasti pa spiše oporoko. Zvečer pred onim dnevom, ko se |
| Kmetska smrt (1890): | kaj – ko bi po može poslal? Dobro je, če človek uredi, kar je treba. « Starec se je ozrl z medlim očesom |
| Lohengrin (1898): | zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj mi, vredi naju boj! (Vsi se povrnejo v prejšnje postavke pri sodu |
| Blagomir puščavnik (1853): | jezero, noben noče zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | se nadaljujejo in dovršé dela za civilno in kazensko pravo, vredijo sodnije in državne pravdnije, ter ustanovi upravna sodni j a. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853 *) razločil |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in travo zaljšajo? Kdo je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kron premogel, bilo bi mi pomagano, da bi svoje gospodarstvo vredil in si daleč od hudobnega soseda ustanovil novo kmetijo. Bogate |
| Občno vzgojeslovje (1887): | v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu. |
| Tine in Jerica (1852): | potjo je Liza 1000 reči omenila, kako bodo zdaj vse vredili. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Weiss, Mohs, Rose, Naumann in Hausmann so kristalografijo še bolj vredili. Sedaj radi rabijo sledeči Naumannov sistem. *) Pregled kristalnih sistemov. A. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je koren odpraviti. V ta namen treba le jednačbo takó urediti, da stoji koren, katerega hočemo odpraviti, sam na jedni strani |
| Občno vzgojeslovje (1887): | človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov |
| Tine in Jerica (1852): | Kakor jo je Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti |
| Fizika (1869): | v prirodo. Takrat so se morale pred vsem države osnovati, vrediti in ohraniti, in komaj so se te začele opomagati in |
| Fizika (1869): | v starodavnih časih. Takrat je bilo toliko treba pridobiti in vrediti, da je le malokdaj kteri posamezni imel toliko časa, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani izvrstni pisatelj Todor Stefanovic Vilovski, izdal je |
| Zeleni listi (1896): | za mladino. USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV« Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge klavne živine na znanje dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | NOVICE kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | saboto pridejo prihodnje „Novice” že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Današnjemu listu je priložena posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | osoljeno olje gori na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi dober kup; vrednik „Novic” je te dní kupil za poskušnjo en zavitek ohrovta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | deželne vladne jezike iz Dunaja pošiljale, bojo nek Dunajski gosp. vredniki v svojih opravilih ostali. — Na Dunaji so ljudje toliko starih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | vsi dekani na Slovenskem, 2) vsi predsedniki čitalnic, 3) vsi vredniki slovenskih časnikov in 4) drugi imenitni domorodci, na pr. Dav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Melkschafe, — ovce sterple gelte Schafe, ovce jerušice junge Schafe. Pogovori vredništva. Gosp. Podgrivarskimu: Radi bi po Vaši prošnji naznanili kako s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V jabolku pa troje zlatih kamnov, Obiležje Milici deklini. Pogovori vredništva. Gosp. J. P. v Gr.: Spis bomo vzeli. Odgovorni vrednik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Tadanji junaški doberški fajmošter so se zvali Franc Perkan. Pogovori vredništva. Gosp. dr. R. v G: Česar ste želeli, smo Vam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bo v moji moči — zaupanje in mir svetu dati”. Pogovori vredništva. Gosp. Jak. Saj. v Kl: Prejeli vse in oddali. — Gosp. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | prišlo na beraško palico in je sindik izgubil službo. Listnica vredništva. Gosp. α + β = 50. — Gosp. B. Rog. v Celji: Le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | dve vrsti: v vrsto ustavovercev in vrsto federalistov, tako-le: Listnica vredništva. Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktermu mi to le odgovorimo: Nepriſtranoſt (Unpartheilichkeit) je perva vódba vredniſhtva „Noviz. ” Po temu vodilu ſe bojo vſelej reſnize rasglaſile, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo potrebno, naſhe ravnanje enkrat bravzam rasloshiti, de bodo vodilo vredniſhtva svedili, ktero je in smiraj bo: vſim bravzam vſtrezhi, kolikor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent. Pogovori vredniſhtva. Sopet ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po Šneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih. Vredništvo. Pozdrav iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kedaj tudi dobro in natanjčno delo v slovenskim jeziku pričakovati. Vredništvo. Poslavljenje. Presvitli Cesar so mnogospoštovaniga gospoda Antona Slomšeka, korarja, vikšiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bolj poredkama slišijo po Krajnskim. Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsaciga domorodca, kterimu je na omiki prostiga ljudstva kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | boste jenjali takih lažnjivih sostavkov po Novícah pretresovati. — Prosim zadnjič vredništvo, de naj bi mi imé pisatelja — r povedalo, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naročilo „rabe glagolske” do 15. januarja prihodnjega leta. Ker tudi vredništvo „Novic” prejema naročila na ono gosp. Navratilovo delo, si tisti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz raznih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gremo”, kar bo gotovo vſak moder in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to, ki je bil od vezh ſtrani tega ſtoriti naproſhen. Vredniſhtvo Karniolije ſe je she vezhkrat preprizhati snalo, de naſ perloga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tako”! Novo pinjo, ktéro mije z. k. kmetijſka drushba is Vredniſhtvo. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko naſhih bravzov je, ki po njih she davnej hrepené ! — Vredniſhtvo. Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzov rezheno, preden jim imenovani podúk vinoréje v roke podamo. Vredniſhtvo. Danaſhnimu liſtu je pervi del vinoréje perdjan. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo, de niſo njih popravki reſnizhni; tode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | raskazhil, nam je shal, ker ni tako hudo miſljen, kakor vredniſhtvo meni. Vſaka rezh ſe puſti raslizhno rasloshiti. Pazh niſo „ſoſeſkini |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | na svitlo prise! drugi zvezek „arkiva za povestnicu jugoslavensku” pod vredništvom g. Ivana Kukuljeviča. K temu zvezku, ki obseže zbirko listin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | dokaj zajcov poginilo. — Najnovejši vezek češkega, vsacih 5 tednov pod vredništvom gospoda Belak-a izhajočega časnika „Posel z Pratiy” je v prepoved |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | obštutu zemedêlstvu. Tako zove se nov list, ki je pod vredništvom gosp. Leopolda Kosilkova v Vingi na Ogerskem jel izhajati za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prikrajšano, je vunder naprejplačevanje že stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je toliko ſpiſkov sa naſhe novize nabralo, de je vredniſhtvu nemogozhe, vſakimu goſpodu piſatlu poſebej odgovor dati. Torej naj bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bomo vſe radi ſkasali, in povedali. Tudi obljubim, de bomo vredniſhtvu teh Noviz v Ljubljano enako pinjo poſlali , kér jo bo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | duhovnim bratam k novimu létu. De so v dobrim duhu vredovani časopisi ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno |
| Viljem Tell (1862): | bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti Uredovne. — Le urno z nama — v ječo! Melhtal. O, to je |
| Domen (1864): | dostavi drugi. „Boste vidili, kaj še napravi", rekel je berač Ureh s Kostela in zarežal se, obesil mavho čez pleča in |
| Domen (1864): | kaka vdeta pleva ali osina, ki je pričala, da je Ureh poslednjo noč v svislih v slamo zarit prespal, bila mu |
| Domen (1864): | In še kaj druzega izve, kdor ima dve ušesi, kakor Ureh s Kostela, če so ravno le beračevi. Pa kako je |
| Domen (1864): | povernil hudo s hudim. Na poseben način je praznoval berač Ureh to veselo novico. Slišavši Jožkovo poročilo, skočil je po koncu |
| Domen (1864): | tožila in prosila v svojo mer. „Odpri, Domen! " kričal je Ureh s Kostela, zakaj on je bil in nihče drugi. Domen |
| Veliki grof (1885): | ta in v kratkem se je razkropilo vse krdelo. Grof Ureh pa je prišel v palačo, polno Eizingerjevih vojakov in sovražnih |
| Veliki grof (1885): | Meni ali pa Celjanu bije zadnja ura! " kričal je sivi Ureh Eizinger in zbiral svoje privržence. Iz vseh stránij so dohajala |
| Gospa s pristave (1894): | junaki iz vseh pokrajin avstrijskih: Grof Herman Celjski, Volk Turjaški, Ureh Ravbar, Lambergar, Ostrovrhar in mnogo drugih junakov, pravi cvet viteštva |
| Gospa s pristave (1894): | jo branili avstrijski vitezi, pa ni je bilo môči rešiti. Ureh iz Arburga jo vzdigne, pa že isti trenutek ga zadene |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzbuja in razvija že prav izbrana igra; pouk pa jo ureja, uri in bistri. Domišljija služi pouku v marsikaterem oziru, sosebno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila 10. N. pr. 6547 = 6000 + 500 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družbe, od leta 1835 do 1839 ustvaril ploden in lepo vredjen vert **), kteri je razdeljen v vert za zelenjad itd. in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | § 210. O odnošajih med znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno |
| Fizika (1869): | Kitajci in Egipčanje, ki so že zgodej imeli precej dobro vredjene države, so prvi, pri kterih nahajamo veliko število umetnij in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | vse, kar mu je treba, kajti še danes niso popolno vredjene take naprave , pri katerih bi tudi tak gospodar v potrebi |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v njega kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vredbo. Vsi, ki hodijo na borso, so po novi postavi vredjeni v dve versti in odrajtujejo potem 20 ali 50 fl. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko |