Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besedne pojavnice, Stran 67

▶ obilen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najobilnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najobilniši
  Mineralogija in geognozija (1871): zvezde in morski ježi; mehkužci ali lupinavci so izmed vseh najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih
- narobilniši
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): padejo. Turšica je glava vsih žit. Ona donese ne le nar obilniši pridelk na zernji, temuč vse, kar od turšice pride

obilenpridevnik, splošni, nedoločeno

obilen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo raſtle prelepe dreveſa, polne prelepiga ſadja. Právimo mu raj. Obilen ſtudeniz, kteri ſe je v' ſhtiri bíſtre reke rastekal, ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetoſti nam Jesuſ s' malo beſedami tukaj popiſhe! Kako obilen ſtudeniz zhiſte ſrezhe nam odpre v' naſhim laſtnim ſerzu! Tak

obiln

Genovefa (1841):	plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft

obilnapridevnik, splošni, nedoločeno

obilna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neſrezha nè tako. Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ ozhitno ſtoril. Kako lepó ſvetita is njega njegova obilna dobrotljivoſt ino njegovo boshje velizhaſtvo! 15. Jesuſ v' tempeljnu. Velikonozhni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh. Nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v tistih nogradih, ki okoli hiš in po bregih leže, obilna, po polju je pa 6. dan Velkitravna slana grozdje zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok, zakaj mora takó široka biti, in de je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti, de se sadje ne izbuhne, in sok iz njega
Zoologija (1875):	po konci in hodé se težko zibljejo. Gosto perje in obilna tolšča, ki jo ima patagonski pingvin (Aptenodytes), je za prebivalce
Botanika (1875):	tudi prsti. Tedaj imajo tla, v kterih je dobra in obilna prst, vselej mnogo ogljenčeve kisline v sebi, in voda, ki
Zoologija (1875):	zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih stanovih počenši od priproste

obilnepridevnik, splošni, nedoločeno

obilne

Genovefa (1841):	vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in obilne ſolsé ſo ſe ji po lizih vlile. Dolgo je premiſhljevala
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah pečí doli pred dušik
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v

obilnegapridevnik, splošni, nedoločeno

obilnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki slovijo zavolj obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih

obilniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſerpana v Poſtojni pred zerkvijo prizho vezh blishnih duhovnov in obilniga sbraniga poboshniga ljudſtva shegnali, ktere poſebne zhaſti in ſilno veliziga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je sa kmeta prava slata jama; sakaj bres dobriga in obilniga gnoja ſe ne dajo ne rodovitne njive ne obilne shetve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nam bodo že vinoredniki oznanili. — Zelje pa le malo kje obilniga pridelka obéta. — Hvala bodi Bogu, de nas je tako milostljivo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nimamo se zdaj več hude lakote bati, dokler nam krompir obilniga živeža da. Naj bi se pač vsi tisti, ki se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér nič ali le malo gnoja potrebuje, in kér večidel obilniga sadú pernese. Ajda da po nekterih bolj pešenih njivah dvanajsterno

obilnejšapridevnik, splošni, primernik
- obilniša
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): letine zaporedoma več lét, bolezen krompirja, kuha žganja iz žita, obilniša potreba živežev, vojska in pa manjša cena papirnatega dnarja. Tako
- obilniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): lačna. Jutrajna rôsa je škodljivši od večerne, zató, kér je obilniši in bolj merzla. — Ravno takó škodljiva je tudi premerzla pijača

obilnejšepridevnik, splošni, primernik

obilniſhi

Genovefa (1841):	ſpasila, ſo jo neisrezhêno veſelile, in vſak dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſolnzu in na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke

obilnejšopridevnik, splošni, primernik
- obilnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte
- obilnišo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem , da smo z obilnišo klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, gré iz našega cesarstva
obilnempridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je vradnikam mestne županije odločil, čeravno

obilnipridevnik, splošni, nedoločeno

obilnej

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tmó, Prijazno solnce sreče vodi Sušit solze, ki še tekó. Obilnej lomi kruh mem lani, Kjer lica glada še medlé; Svoj
Fizika (1869):	pripomočke, kako bi se jej izvili njeni zakladi v bolj obilnej množini. Pa tudi drugi vzroki so pospešévali prirodoznanstvo. Iznajdba tiskarstva
Botanika (1875):	privlačiti in jo v sebi pridržati, in to v bolj obilnej meri, kakor kterakoli druga navadna sostavina tlá, razun ilovice. Zato
Botanika (1875):	raznih podob in prikazni, kterih nam rastlinstvo daje v tako obilnej meri. Zavoljo lažega pregleda razdelimo naše znanstvo na dva dela

obilni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k'
Genovefa (1841):	komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali so mi obilni dar za uboge, in so rekli: Le naj mi še
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naših starših knjigah tujine vse živo, so nam vémdar vselej obilni zaklad dobrega in pravega. Vsem Slovánom tukaj ves vnet povém
Divica Orleanska (1848):	Prežíviti se jutro s čim ti nimaš! Bogastva je pritók obilni zginul, Globok odstop grozí zakladam tvojim. Neplačani vojšaki godernjajo, In
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves
Zoologija (1875):	treba to pretolmačiti kakor potreben nasledek ondotnih podnebnih razmer. Pri obilni hrani človek tudi najhujši mraz pretrpi.
Zlatorog (1886):	namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi »Takó obílni, da če pride pónje »Voz sedemsto, ní moč jih razpeljáti

obilnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- obilnim
  Kemija (1869): se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša z obilnim bakrovim okisom, CuO. Zmes se napolni v stekleno cev, tako

obilnimipridevnik, splošni, nedoločeno

obilimi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem novo priime
Valenštajn (1866):	sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi

obilnimi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): popotvanje kaj ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in

obilnopridevnik, splošni, nedoločeno

obilno

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	lepó rastla. Po nekterih njivah je klasovje že rumenélo in obilno žetev obétalo; nektere s póznim lanam vsejane je višnjevo cvetje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ga zadeli izurjeni lovci, ki so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Stelja in gnoj (1875):	so te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo
Gozdovnik (1898):	Bizongriva, Komanč? « V resnici se je držalo govornikove glave tako obilno in gosto lasovje, padajoče dolu po plečih, da je to

obiunu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): videli, inu sposnali: Quam copioſa redemptio noſtra! Koku veliku, inu obiunu je naſhu odreſheine! ſuffecit; stilla, & profluxit unda. Sadoſti je bila

▶ obilje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obilju
- obilji
  Zoologija (1875): v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene v obilji, ter so zategadelj sosebno imenitne za geologijo. (Glej v mineralogiji

▶ obilno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najobilnejeprislov, splošni, presežnik
- najobilniše
  Mineralogija in geognozija (1871): geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži in
obilnejeprislov, splošni, primernik
- obilniše
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra
- obilniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): te bom modrimu vinogradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obilniši rodile: zakaj tvoja dobrotljiva roka nam dostikrat terpljenje pošilja, de
- obilniſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo

obilnoprislov, splošni, nedoločeno

obieuno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne noi mesne puazhvi obieuno: inu to misov morash ti prei jemeti, prei da-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te boje noi zerkvam noi savierne Dushe naita meshe brati obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou

obievno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shiuienje buerni: noi sa vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja

obilno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav nisek, pa tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je bila nogam zoperna, in kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v šolstvu pridobila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le 70 goldinarjev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lépo cvetè, kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zgubo našiga premoženja bi mati patolažli se, naj zvejo, kako obilno je knez me bil obdaroval. Pa nar bolj serce me
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naloga uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati. — To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje
Botanika (1875):	ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se

obilnu

Biblia (1584):	nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od tiga bo tudi tu vsetu
Sacrum promptuarium (1695):	kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem obilnu poverne: Satoraj bodite vſmlieni vy bogati pruti tem vboſim sa

obiunu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kry naſhiga ESUſa, katiro je on v' timu vertu taku obiunu, inu dobrotlivu sa nas preliu, inu nas ſram bodi, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kletviza snaiti. Tiſta nadoshna kry, katira s' negoviga zeliga shivota obiunu tezhe, h' nam vpye, debi mi s' tiga ſvetiga Chriſtuſouiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je ena kapla putu, ena ſama ſousa pruti tvoji taku obiunu sa nas preliti krivy? napremoshni ſmo mi to naisrezheno dobroto
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturou ſkus umivanje tega perrojenja, inu ponoulenja Svetiga Duha : katiriga obiunu je on zhes naſs islyv, ſkus JEsuſa Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	5. Lazhne , sheine te pravize , Obiunu naſitu bo Ta Gospod vezhne reſnize, Kader pridejo v'Nebo

obylnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): danu. 12. Sakaj katęrikoli imà, tęmu bó danu, inu bó obylnu imel: katęri pak nima, od tęga bó tudi tó vsętu

▶ obilnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obilnost

obilnost
Ferdinand (1884): do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni vse zlato, kar se sveti. Vrjemi mi, v

obilnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	noterpernesl. Polej! tu je bla pregreha mejſta Sodome: ofèrt, sitoſt, obilnoſt, inu namarnoſt. Lenu, inu namarnu bode umerl, katire je lenu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Temu pak, katiri premore uſſe rezhy ſturiti zhes uſſo vezhi obilnoſt, koker proſſimo, ali saſtopimo, po ti mozhi, katira noter v
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhloveka, nadella pravize Boshje. Sategavolo poloshite doli uſſo nazhiſtoſt, inu obilnoſt te hudobie, inu usemite gori to noter v'vaſs uſejano
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo ob dragini kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſedem nerodovítnih létin, ktere bodo sa rodovítnimi priſhle, ino njih obilnoſt pojédle. ˛Straſhna dragína bo vſo deshèlo ſtiſkala. Bog bo gotovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſédeshev premogozhne poſaja, Ino ponishne na njé povsdiguje; ˛Stradavzam daje obilnoſt, Bogatinze pa prasne odpravlja. Israela, ſvoj'ga ſlushabnika, je poprijél; Pomnil

obiunoſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sadobiu, kar je proſſiu, ampak debi to ſiunoſt, inu obiunoſt ſvoiga perhodniga terpleina skasou, katiru je taku veliku bilu, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveita kraleſtvi! te poſvetne kraleſtve ſi voshjo, inu shelijo to obiunoſt tiga slata, tu bogaſtvu tiga ſrebra, vehke ſhaze, mu vſo

obilnosti

Divica Orleanska (1848):	prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi za-nj odkup! V obilnosti živijo oče mi domá V prelepi zemlji vlaški, kjer med
Divica Orleanska (1848):	Lord ne govorí. Le živi govorijo, mertvi ne. Klicár. V obilnosti kreposti ino zdravja Moj vojvoda živi v pogubo vam. Jovana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih mleko je tako mastno, da od ene same
Stelja in gnoj (1875):	močno namešana. Vse take reči so po nekateríh krajih v obílnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. §. 11.

obilnoſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kakor vſi drugi. Vſi uni ſo le is obilnoſti v' dar dali, ona pa je vſe dala, kar je
Genovefa (1841):	hud na-me? Ali je ſposnal môjo nedolshnoſt? Oh, on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko

obylnoſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): kakú mórète vy dobru govoriti, kęr ſte hudy? Sakaj is obylnoſti tiga ſèrzá vuſta govorę. 35. En dóbèr zhlovèk is dobriga

▶ obilo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	povém, da mi Slovenci imámo gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Te darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še
Valenštajn (1866):	spalnico, da dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.
Kemija (1869):	sploh grenka sol imenovana, je raztopljena v morskej vodi, sosebno obilo pa v nekterih vrelcih n. pr. v Zaječici, Sedlici, Pilni
Mineralogija in geognozija (1871):	do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje
Oče naš (1885):	je rekla; „ali je mogoče, da naji je Bog tako obilo obdaril! Ménart pomisli, najini sinček je krščen — in toliko denarjev
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló manjkalo. Ménart, na
Pripovedke za mladino (1887):	kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače.

▶ obilost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obilost

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	potreba stelje, — kakor se pa živina kermi (futra), se ravná obilost in lastnost gnojá. Ako se hlev tako napravi, da se
Oče naš (1885):	maternih in očetovih rokah. — Kaj se je zdaj godilo, to obilost najčistejšega veselja in vtolaženega hrepenjenja ne more nihče popisati; samo

▶ Obir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Obiru

Rudninoslovje (1867):	Kranjskem. Lep školjkast mramor se nahaja v Plajbergu i na Obiru, a lep pisan mramor v Teržiči, v Idrii, pod Pečjo
Rudninoslovje (1867):	apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v Rablji i na Obiru na Koroškem , v Idrii i v Jelovici na Kranjskem. Lep

▶ obirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obira
Deborah (1883): ni prišlo samo ob sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal
obirajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): od nobene murve, zhe poshlahtnjena ni, perja sa zherve ne obirajo, in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode
obiral
Robinson mlajši (1849): delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med

obirati

obirat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	repi, inu h' selli gledat, aku ſo goſenze gori, tiſte obirat. , H' simſkimu ſhitu v' treke Praho orati. Rorouje sa ſode
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	KIMOVZA OPRAVILA. Na poli sęle, inu repo, aku ſo goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi

obirati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )
Robinson mlajši (1849):	pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obirati. Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kupčevi dolgovje

▶ obiskanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ Pleteršnik

obiskanja

obyskanja

Branja, inu evangeliumi (1777):	vaſhe dobre della vidijo , inu Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe
Branja, inu evangeliumi (1777):	verh kamena puſtili: satu , ke niſſi ſposnallu ta zhaſs tvojiga obyskanja. On pak je noter ſhov v'tempel, ter je sazhev

obiskanje

obyskaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvojo jeso, savershi tvojo lenobo, odsheni od ſebe tu ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navuka , inu druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh

obiskanju

obyskanju

Abecedika ali Plateltof (1789):	1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4.
Abecedika ali Plateltof (1789):	1. Katirega ſi ti Diviza spozhela. 2. Katirega ſi v' obyskanju k' Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4.
Abecedika ali Plateltof (1789):	1. Katirega ſi ti Diviza spozhęla. 2. Katirega ſi v'obyskanju k'Eliſabeti noſsila. 3. Katirega ſi ti Diviza rodila. 4.

▶ obiskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obiskal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki je barona in svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bil, pa perutice imel, bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	gosp. Laner, odbornik ravno te družbe. Iz Štajarskiga nas je obiskal glasoviti gosp. Hašnik, verli prijatel in pisatel naših Novic. Ko
Zlata Vas (1850):	malo čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel
Zlata Vas (1850):	vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zares povabilno pismo do Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je
Oče naš (1885):	nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo

obiſkal

Genovefa (1841):	dotakniti. ” Sa nekoliko dni je Boleſlav sopet s materjo gnjésdizhe obiſkal. Naméſti jajzhik ſo sdaj shé mladi ptízhki v njêm bili
Genovefa (1841):	v jézhi prebila. V tém dolgim zhaſu je ni jiihzhe obiſkal, kakor Golo, ki je ſvôje nemarne ponudbe bres prenehanja vganjal

obyskou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	is vſih, katire ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	britkuſt h' ſerzu ſhla, debt ſe zhes tebe vſmiliu, tebe obyskou, inu potroshtou. Lubi JEsus! ali ſe ſmemo mi h'timu

obiskala

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mestnimu strelišu napravili, ktériga sta tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti
Spisi Krištofa Šmida (1883):	sodnike. Še to ji niso dovolili, da bi bila soproga obiskala v ječi. Čuti je bilo celó, da bode k smerti

obiskale

Tine in Jerica (1852):	in vtolažiti. Terpljenja, ji enkrat reče, ki so naji dozdaj obiskale, so le temni oblaki, iz kterih koristni dež izvira. Tudi
Najdenček (1860):	ktere je majhin nizek oboj od mene ločil, so me obiskale, mi obraz in roke lizale. Milo so meketale, kakor če

obiskali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so tudi naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Cesarja, so na svojim popotvanji 30. dan Kimovca tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so jeli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V našim daljnim pogovoru so
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velki zbor obiskali in od poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ko se je razglasilo, de bojo Njih cesarska Visokost nas obiskali. Po tem nagovoru, v kterim se je gosp. vodja proti

obiskat

Sacrum promptuarium (1695):	taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu shivejne peleio, ter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se je France izučil in svoje leta dostál, pride očeta obiskat. Oče se prestraši, viditi, kakó je medel in bled. „Moj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu bilo, sta Arto in Hirlanda
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu
Oče naš (1885):	Nekega lepega večera spomladi je hotel Mêljard iti svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil

obiskavat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bolj razširja in krepkejše prihaja. — Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si

obiſkat

Pozhétki gramatike (1811):	venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo, pridi me popréd obiſkat. 3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog de
Genovefa (1841):	je prav dohro. Ravno ſim ſe bil pripravil, shaloſtne ſtarſhe obiſkat, kamor me tudi moj opravek klizhe. Skup zhemo tedaj iti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga grem obiſkat. Ali tukaj je bilo shaloſtno pogledati, prava podoba mertviſha, — komaj

obyskat

Sacrum promptuarium (1695):	s' hishe mati, mazhek samerka de nej matere doma, gre obyskat te mlade miſhi, ter ſazhne lubesniu yh gledat, maukat, inu
Sacrum promptuarium (1695):	imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto

obiskati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žlahto in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na znanje dal, ktero
Zlata Vas (1850):	oči odpre: »Ka — ka — kaj? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje
Zlata Vas (1850):	pa prašate po njem? « Ptujic reče: „Kraljevi sin ga hoče obiskati. « Tako reče in konja spodbode v Zlato Vas. Brencelj pa
Blagomir puščavnik (1853):	od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj goreče je želel, svojo
Roza Jelodvorska (1855):	iz gole ljubezni do svojiga očeta, de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	lastnega očeta, ktero so mešale materine solze. IV. Nevernikovo gospodarstvo. Obiskati hočemo zdaj drugo hišo, večo pa tudi krasneje zidano; stoji
Oče naš (1885):	Štefan je hotel še očeta Arkimbolda z Alojzijem in Ano obiskati; zakaj mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od

obiſkati
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot
obyskati
Ta male katechismus (1768): inu prosem, de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden

obyſkati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ręvnim pomagati? Ali ſe manka bolnikov, katęre bi ti snal obyſkati, shaloſtnih, katęre bi snal potróſhtati? smęſhánih andlov, katęre bi snal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſa, kęr ga hozhemo k' naſhimu premiſhluvanju ſpęt danàs tęjden obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta Sakrament

obišče

Blagomir puščavnik (1853):	celo s blazima gospama govoriti. Med tem, ko čuvaj jetnike obišče in gospodinja se pri hišnih opravilih mudi, se Milko s
Blagomir puščavnik (1853):	poslovit in ga poslednjega blagoslova prosit. Tudi Nikolaja in Rezo obišče. Oba jokata preserčno, ko se od nju poslovi. — Tretji jesenski
Blagomir puščavnik (1853):	oče Blagomir jo zdaj, ko s skale doli more, večkrat obišče. Nikoli ga pa nismo vidili tako veselega priti, kot ravno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel
Gozdovnik (1898):	se je k svoji ženi, da se pripravi, ter drugič obišče bonanso. Ženi je vse zaupal ter ji zapustil celo načrt
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	misijonske postaje Papakana ob izlivu Hokianga. Sklenil je, da vendar obišče očeta Servanta pred svojo vrnitvijo v kavrovo sotesko. Kako se

obiše
Kmetijske in rokodelske novice (1844): jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo nekaki kraji od te

obiſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetiga Duha rezhe Zaharija: „Hvaljen bodi Goſpod, Israelov Bog. De obiſhe ſvoj polk, ino déla njegovo odreſhenje. Podporo perpravlja svelizhanja nam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	grehov mu napovedat Po uſmiljeni miloſti naſhiga Bóga, Po kteri obiſhe naſ Odreſhenik, De jih rasſvetli, ki v' temi in ſmertini
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kod ta zhaſt ino ſrezha, de me mati mojiga Goſpoda obiſhe? O ſrezhna, ki ſi vérovala! Kar ti je Goſpod obljubil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Zagreba. Povedka. (Ohernika), ki je na ſmertni poſtelji leshal, obiſhe ſtar prijatel in ga vpraſha: „kakó ſe kaj v hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe

obiščejo
- obišejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno

obiščem

Bore mladost (1862):	me vedno k sebi vlekle s čarobno močjo; naj jih obiščem tudi nocoj v stari prijaznosti. Tam v zatišji med skalami
Slovenske večernice (1865):	svojo veliko žalost nisem več našel v življenji, da jih obiščem saj na grobu. — Memo cerkve sv. Jakopa gori vodi nas
Anton Janežič (1870):	se dá prepeljati v mesto. Ko ga jeseni leta 1868 obiščem, najdem ga še na postelji. Bil je zelo slab, tako
Mahmud (1870):	tačasnim vezirom. Prosil me je, da naj ga še mnogokrat obiščem in nasledek mojega obiskovanja je bil, da sem ga pripeljal
Usoda ka-li (1895):	že mnogo slišala o meni, ter upa, da jo gotovo obiščem v mestu. Pogovor je vodila sedaj le ona. Pripovedovala je
V krvi (1896):	jo ljubkujoče stiskala. »Da, hvala ti, dragec! O priliki te obiščem, da si ogledam vnovič Josipovo sliko. « »Skoro bode zvršena. « Notar
Najmlajši mojster (1896):	vrati ter sedaje začne: »Ne zamerite, spoštovana gospa, da vas obiščem. Kakor vam ni neznano, vložila sta črevljarski mojster Matija Žlebnik
Moja hoja na Triglav (1897):	prelazim hrib in dol, da vidim kaj novega ali pa obiščem nepozabne kraje, ki so mi hranili toliko spominov na neskaljeno
Kotanjska elita (1898):	dobre volje. »Jaz pojdem za nekoliko časa v mesto; tam obiščem dr. Lovrina, a zatem se zglasim v čitalnici. Ali greste

obišem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poznejši v Pečah, kamor so se prestavili, z dvema gospodama obišem. Pernesó nam dva bokala pijače, in velijo pokusiti jo, ktero
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga v hrastah, kakor Joba, pa tudi voljno

▶ obiskavajoč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

obiskavajočo
- objiskavajočo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): so šli k izpraševanju bogoslovskemu in so sprijemali gospôdo Jih objiskavajočo. V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne

▶ obiskovalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obiskovalci
Tiun - Lin (1891): vajen tacega prizora in rabuke. Naravno je, da je med obiskovalci sejmišča največ v Batavijo prišlih mornarjev kajti moštvo vsake ladije

▶ obiskovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obiskovanje

Blagomir puščavnik (1853):	bile skoraj tikoma skupaj. Po tem takem je bilo vse obiskovanje kakor odrezano. Tudi pobožni oče Blagomir mora v svoji samoti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	najvljudnišim obrazom tako-le nagovori: „Ni še sicer navadna ura za obiskovanje in zato se vam morda vsiljenec zdim, ali moje serce
Oče naš (1885):	vojski ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo tega hočem jaz namesto njega moliti in v
Oče naš (1885):	je šel na lov, ki mu je bolj dopadel, kakor obiskovanje cerkve in službe božje, ktere se je vedno ogibal. Na
Izidor, pobožni kmet (1887):	mož, kterega so hudobni povrh vsega še preganjali, pripravil na obiskovanje svojega Boga, ki dušo potrto in potlačeno vedno poživi in

obiskovanju
Kmetijske in rokodelske novice (1846): posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju šole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški šoli ali

▶ obiskovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obiskoval

obiskoval
Gozdovnik (1898): in dejanji. Lačne sem nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl

obiſkoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil
Genovefa (1841):	beſédize od téga povédal in je tudi ne v puſhavi obiſkoval. Kunez jo je sdaj

obiskovala
- obiſkovala
  Genovefa (1841): pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala
obiskovali
- objiſkovali
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pelja. Saverſhki goſpod ravno s nekimi ofizirji, ki ſo jih objiſkovali, kvartajo. Ivanek ſe vſakterimu goſpodu lepo perklone, ter piſmo podá
obiskovat
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): nad otroci vživala in brat Bonifaci jih je večkrat hodil obiskovat. Terta, in drevesca, ki jih je Bonifaci vsadil, so veselo
obiskovati
- obiskavati
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedo

obiskuje

obiskuje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): z vodó, zdaj z ognjem, z vojsko in kugo ljudstva obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo

obiſkuje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na sadne noshize pertiſne. Na eni poti is panja sleté obiſkuje zhebéliza le eniga plemena zvétje, in ſe vede, kakor de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popiſúje , Ki zélo léto je zvedla obéma: Kak Zhertomir oſrédik obiſkúje, Kak ôzha omladí med njíma dvéma, Ki ni, ko mêni

obiskujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): sv. Dragotina, na najpriličnejem kraji mesta. Prijatli spevoiger in plesa obiskujejo marljivo to gledišče, akoravno je ustopnina zlo visoka. Pa tudi

▶ obist samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obisti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obisti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro
Zoologija (1875):	800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to sta namreč dva polukrožna žlezasta organa, ležeča v
Zoologija (1875):	iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je

▶ obisten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obistna
Zoologija (1875): urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na svojem obtoku skozi obisti (ledvice), to

▶ obit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo

▶ obitelj samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

družina, rodbina; [sskj]

obitelj

Ferdinand (1884):	tudi Ferdinand, otroci pa so posnemali zgled svojih staršev. Vsa obitelj je klečala pred njim. »O, ne, ne! pred menoj ne
Občno vzgojeslovje (1887):	bodočem namenu gojenčevem. Tu je treba najprej določiti, kaj terjajo obitelj, država in cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri
Občno vzgojeslovje (1887):	cerkev od gojenčeve prihodnjosti. Te terjatve niso pri vseh jednake. Obitelj zahteva, da naj se otrok tako vzgoji, da bode mogel

obitelji
Občno vzgojeslovje (1887): samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še
obiteljih
Občno vzgojeslovje (1887): to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene
obiteljo
Ferdinand (1884): svojej milosti naklonjeni! « Alfonz je šel s Ferdinandom in njegovo obiteljo nemudoma na Šlezko, da vidi oni grad. Našel je lepšega

▶ obiteljski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

družinski; SSKJ

obiteljske
Občno vzgojeslovje (1887): tako vzgoji, da bode mogel v poznejšem življenji izhajati brez obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral

▶ obiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obide

Zlata Vas (1850):	mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	potu se je zedinilo razdeljeno premoženje v tvoji roki. ” Fulvija obide groza pri teh besedah, obraz si zakrije z rokami in

objide

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nję lepota je moje ſerze ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nję lepota je moje ſerzę ranila; al en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Goſpá. Al ręſs toku ſtraſhnu

obšel

obšel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Lenarta je kar mraz obšel pri teh besedah, zaostal je nekoliko korakov in djal: „Tu

obſhov

Branja, inu evangeliumi (1777):	je njega dal njegovi materi. Inu uſſe je en ſtrah obſhov, inu ſo zhaſtili Boga rekozhi: de en velik Prerok je
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Boga zhaſtiv. Inu en ſtrah je uſſe njeh ſoſeſede obſhov: inu po uſſih gorah Judęe ſo ſe te beſſede resglaſſile

obšla

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	oprode prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim

obſhla

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega voljo ſo jih dobri
Genovefa (1841):	Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga doma moram biti. Drugazhe bi ta shivál

▶ objadrati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objadrali
Tiun - Lin (1891): veter, dobro vreme in veliko vročino. Potem pa, ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu

▶ objaviti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objavijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice tudi gg. vredovalci drugih slovenskih časnikov, vsaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	na vse kriplje , da bi jo zatrli, in na kapitolju objavijo rimskega cesarja ukrep, da se ima novovernik tirati pred konzuljski

▶ objavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objavlja

Mineralogija in geognozija (1871):	tudi bakreni ali kupreni nikel, ki malokedaj kristalizuje, ampak se objavlja le bolj v brezličnih, kroglastih, grozdastih gmotah, kakor baker rdečega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	te pomislike ter pravi, da jih v imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že danes (2. nov. 1871.

▶ objedati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

opravljati, obrekovati; [sskj]

objeda
Branja, inu evangeliumi (1777): vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje

▶ objeden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objedenih
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): važnejši,“ pristavijo mati, „je pa nauk, ki stoji zapisan na objedenih listih. Zapomni si ga: Huda navada se lehko premaga, Če

▶ objem samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objem

Tihotapec (1855):	minute beže! reče Ivan, kakor bi bil kamniten za njeni objem. I Ana od neznane moči gnana, se spusti po lestvi
Dragotin (1864):	te vlečejo tvoje želje, tje, kjer te čaka sladki materin objem, pozdravi mi ljube prijatle, moli na očetovi gomili, al kedar
Mahmud (1870):	očetu krog vratú: »Moj oče, moj oče! « — Dolg je bil objem, — kakor da bi sinovo in očetovo srce si pripovedovalo trpljenje
Razne dela (1870):	vsa. Od tvojiga bo vnet pogleda, Železna past mu bo objem, Poljubka vkus clo raja sreda, Zamaknenje životu vsem. Z menoj
Razne dela (1870):	In z bliskavno radnim licam Se nasmeja govoricam, Radosti v objem se dá, Ziblje kraja ram obá, Tu popravi, tam podreca
Razne dela (1870):	burgunski vitezi približajo Dünoatu, Lahiru in verhepiškopu ter jih objamejo. Objem molčečih knezov terpi nekaj časa. ) Sovražiti, izdati sim vas mogel
Razne dela (1870):	te zgodbe unih dveh; Hipomena in Atalante dero, Za živ objem že stare dobe speh; Posledni bil bi tisti jabuk Tela
Razne dela (1870):	na večer odpravi druge proč, Izvoli to, nar lepši, v objem za tisto noč. Divica, čversto krepka, napadu se ne vda
Razne dela (1870):	Se množi, se bliža! — Na serce mu hitro v presladki objem. (hití z razširjenima rokama proti vhodu. Don Cezar ji stopi

objemu

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na most in zdaj je bil tudi Bôb v materinem objemu. Še le tu so si dovolili nekaj besedij v pozdrav
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Bog nas je čudovito zopet združil! “ je bila v njegovem objemu. — Pritisnil jo je na zvesto srce in rekel: „Marija, moja

▶ objemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objema

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmèrtniga gręha ne dęla. Ta hynavez męjni, de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de Jęsuſa Chriſtuſa objęma, inu on vèndèr lę ſam ſebe objęma. Vſi lety pridejo k' ſvętim Sakramentam; grędo k' ſpovèdi, njim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra
Spisi Krištofa Šmida (1883):	zaupala v nebeškega Očeta, ki vse ljudi z enako ljubeznijo objema. Otroka sta te nauke pazljivo poslušala in si jih v

objemlje
Viljem Tell (1862): in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell. Če je ne dražiš, kača te ne

objemajo
Mineralogija in geognozija (1871): premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča kadunjasto na pol objemajo viši hribi, zdi se nam potem, kakor da bi se

objemal

Dragotin (1864):	Kedaj, kedaj bom zopet zagledal svojo domovino, kedaj bom zopet objemal predrago svojo mamico? ! « — Sirota je bil, pred enim mescem so
Razne dela (1870):	poslužbo. Bistre zatisni očí Kronidove v spanje oterpno, Koj ker objemal me bo, in družil se z mano v ljubezni. V
Razne dela (1870):	nadlogi, Morde poročil ta bo, al saj te ko sužno objemal! Jaz pa do njega ne grem, to clo nespodobno bi
Razne dela (1870):	čigava ostane Helena? Tisti ki zmaga jo bo zaročnico svojo objemal, Drugi prisežemo pa vzajemno prijaznost i zvezo, K delu podamo
Cvet in sad (1877):	v strop zrl in nazaj položeno glavo z obema rokama objemal si. Leonu je bilo baš prav, da ga profesor ni
Slovenski svetec in učitelj (1886):	a suha, v beloplatnene breguše ali hlače zavita svoja kolena objemal, a pri vseh svojih govorih in odgovorih okoli stoječim in
Beatin dnevnik (1887):	moj! « predrznila sem se šepetati in on me je novič objemal in poljubljal kakor bi me hotel zadušiti ter izginil za
Gojko Knafeljc (1899):	kakor prvi dan. In ko jo je danes tako burno objemal in poljubljal, se ji je razrahljalo srce, in vzklilo je
Gojko Knafeljc (1899):	mogel raztolmačiti niti sam. Pustila mu je, da jo je objemal in poljuboval. – Počasi so se vračali gostje zopet v sobano

objemala

Genovefa (1841):	In obá, ôzhe in mati ſta dolgo jokala in jo objemala. Po tém ſta miliga ſantka sagledala in obá ob ênim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavi, Laske m' okervavi; V i ste me česala, Sladko objemala. K' mi nožice mije, Me ob mivnik bije; Vi ste

objemali

Blagomir puščavnik (1853):	posijalo, jo bote tukej na skali v tem cvetličnem šotoru objemali. ” — ”Kako? kaj?
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in mož, žena, oča, sin, mati, hči, vsi so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali in bratili; in zvonovi so veselo in slovesno peli in
Zeleni listi (1896):	videli svojega sina v taki časti! Kako prisrčno so ga objemali in poljubovali! Metod je sedaj eden najslavniših generalov. Njegov vladar

▶ objemši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

objemši

Robinson mlajši (1849):	sebe mu je okoli vratu padel, ino ga z vrôčnostjo objemši, je v misleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga je
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	družina prav izjokali, je potolažil žalostniga Petra in serčno ga objemši mu je rékel: »Nič ne maraj več, midva ti bova
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	po licih tekle; k svojim staršem se je nagnil in objemši jih jim je rekel. »Bog tega ne bo pripustil; še
Gozdovnik (1898):	sem ti tisočkrat povedal in pravil? On je, on! « Sledovnika objemši, pritisne ga nase, kakor bi ga hotel zdrobiti, nadaljuje Rdoles

▶ objest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objest

Maria Stuart (1861):	Saj bili sicer ste veseli, vi Ste mene tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja
Občno vzgojeslovje (1887):	navdušenost, ganenje ali genotje, srd (nevolja, jad), sram, kes, srčnost, objest (preširnost), malosrčnost, tesnosrčnost, zadrega, gnjev, zloba, razjarjenost, jeza i.t.d. 16.

▶ objesten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objestno
- objeſtno
  Sacrum promptuarium (1695): en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel taisto

▶ objeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objame

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	široko. Piš prituli zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de
Divica Orleanska (1848):	Urne konje imate. Burgún. K dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je
Divica Orleanska (1848):	ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati smo Vas hotli. – Urne konje
Divica Orleanska (1848):	priboríti. – Tvoj vitez gré – ohrani Bog te, Néža! Sorelka (ga objame. )
Blagomir puščavnik (1853):	Deček glasno joka; Bogomila z njim; vitez pa solze potajuje, objame in poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga
Valenštajn (1866):	tega se. (Tekla, zelo ganjena, steče k materi ter je objame jokajoč. )
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi
Deborah (1883):	sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem od
Ferdinand (1884):	ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega

objamejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vaſha Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam
objamem
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši svatovšnje
objameš
- objameſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor kókla

objameta

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hite naproti. Od veselja zaženeta jok oče ino mati, ino objameta ino kušujeta svojiga sina. Boga hvalijo zdaj vsi za srečni
Blagomir puščavnik (1853):	njivi pobirali, kak par snopov dati; s serčnim veseljem ga objameta, mu s stotero radostjo v prošnjo dovolita. — En drugikrat, ko
Roza Jelodvorska (1855):	po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med njima je minulo, in le
Revček Andrejček (1891):	navdušen usklikne). Franica! Franica (razpne roki). O ti moj Pavle! (Objameta se. ) (Godci godejo refrén Andrejčkove pesni. ) Zastor hitro pade.

objel

Genovefa (1841):	in ravno sdaj ſim ga namolsil. Po tém jo je objél in ihtijozh rékel: „O mati, o draga mati, o ko
Genovefa (1841):	ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno lé beſéde ponavljal: „O mati! O mati
Zlata Vas (1848):	pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in

objela

Genovefa (1841):	sopet viditi mogla! ” Sasnaminjala ga je ſhe s ſvêtim krishem objéla in kuſhnila, rekozh; „O Boleſlav! ko boſh sdaj med ljudí
Sveti večer (1866):	objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	na rokah in nogah. Tresoča se veselja in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu

objeli

Genovefa (1841):	ſkôraj v ſolsah vtopila. Zhaſtitljivi ôzhe ſo jo ſhe enkrat objeli, s ſolsami oblili ter djáli: „Idi tedaj, draga hzhí! Jes
Genovefa (1841):	mirno umerjêva! ” Po tem ſo jo mati s ſlabimi rokami objéli, in od joka in ihtênja ſo komaj té beſéde rêzhî

objemi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush. Tvojga
objet
Divica Orleanska (1848): čakati, de strašna prej Na mene plane, grem kolena ji objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka

objeti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje
Genovefa (1841):	védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó učeniga, de bi zamogel vse kemijske veje ali razdelke objeti: torej so mogli tudi kemikarji med seboj razkrojiti se, de
Blagomir puščavnik (1853):	Zakaj goreče je želel, svojo mater in svojega očeta kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino

▶ objokan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objokan

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko
Sveti večer (1866):	s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in otroka. „O moj Bog! ” reče stara mati jokaje

objokana

Zlata Vas (1848):	hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana.
Stric Tomaž (1853):	nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite me za božjo voljo, sicer mi je žalosti
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi ne dala, da bi prišla do svojega otroka! « veli objokana mati in še huje joka, joka tako dolgo, da ji

objokane
Ferdinand (1884): svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi
objokani
Roza Jelodvorska (1855): priložnost imate, hvaležnost, ktero ste njemu dolžni, očitno pokazati, ako objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite
objokanimi
Genovefa (1841): ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim

objokano

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez
Zlata Vas (1850):	mu reče: „Léto ji minulo, Ožbe, kar si me vidil objokano, in si me prašal, ti nisim povedala. Takrat je Brencelj

▶ objokati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objokajte
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam'
objokati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): nam odlog dan, s' sgręvanimi, ja kryvavimi ſolsami naſhe krivize objokati, tukaj tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti

▶ objokovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

objokovali

objokali

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoju terpleine smiſlili? inu tebe s' terpleinam oblosheniga obshaluvali, inu objokali? bodi delezh od nas ena taku velika nahvaleshnoſt! Ti ſi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku ſovrashtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	edini urshoh tigaiſtiga, to je, naſhe krivize s' grenkimi ſolsami objokali. Perpravimo ſe. Po tęm kadar je uaſh vjęti Odreſhenik po

objokovati

objokat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſt na mainſhi ſpravit, inu negovo ſmertno britkuſt obshalvati, inu objokat de ſe tudi on bo v' ti britkuſti naſhe ſmerti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhi skerb imeti, naſhu ſhiuleine pobolſhat, naſhe grehe obshaluvati, inu objokat. Kader naſh Bog sa volo naſhih grehu shaluje, koku bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pojdite kje doli v'Pekel leto vaſho nevumnoſt na vęzhnu objokat. Inu tukaj ſe bó s'grosovitnim hruſhanjam ta peklęnſki bręsèn

objokovati

Blagomir puščavnik (1853):	ne kali, kjer zamorem v tihi samoti rajncega ljubega očka objokovati noč in dan. O kdo bi bil pred dvema urama
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de noč in dan svojih in ptujih grehov obžalovati in objokovati nehal ne bom. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Té, in vse, kterih sim se deležniga storil, mi veliš objokovati. De, moj Jezus! grešil sim, in sim tudi druge v

objokujem
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.

objokujemo

objokamo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Petra, de mi naſhe grehe v' eni pravi pokuri milu objokamo, inu tu vezhnu isvelizheine sadobimo. Amen. De accuſatione Chriſti, in
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtimu na vmerjemo, temuzh de s'ſvetim Petram tiſtiga milu objokamo, spokorimo, mu per tebi supet v' gnado pridemo Amen.

▶ obkladati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obkladala
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): za to prosila in z raznimi spoštovanji in častmi ga obkladala. Kakor vsi hudobniki, je tudi Gerard zviti hlinjic bil, od

▶ obkračiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obdati; kontekst

obkračimo
Rudninoslovje (1867): središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se ta

▶ obkrajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obkrajni
Zoologija (1875): in križni ozel. Od simpatičnega živca razhajajo se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež

▶ obkrožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obkrožene
- okrožene
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno

▶ obla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obla

Astronomija (1869):	najdena srednja solnčna daljava je toraj 20,682.440 milj. Topovska (kanonska) obla, ki preteče vsako sekundo 1000 čevljev daljave, bi potrebovala za
Astronomija (1869):	DA = njen ravni vzhod (rectascensio) Nebeska obla stoji najprej na dveh stoglah, ki ste na oblinih tečajih
Astronomija (1869):	Neža, 303. Norden, sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium
Astronomija (1869):	25 Razdelitev zemlje. — Obla, ki teče na keglišču, ima razen teka do cilja še
Astronomija (1869):	na enkrat videti. Če si mislimo zemljo, da je popolna obla, brez hribov in dolin, z našega stališča, če je 10
Astronomija (1869):	napravljen iz médi in v njem se dá vrteti nebeska obla.
Astronomija (1869):	od oble za kake pol črte proč, tako da se obla vrti brez ovir okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih
Astronomija (1869):	s svetiljko (lampo), ki stoji tako visoko kakor obli. Mesečeva obla naj bo pri tem poskusu pobeljena, da se ostrejše vidi
Astronomija (1869):	nebesken globusu bi bila gotovo ta, da bi neka manjša obla, ktera bi predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi

oble

Astronomija (1869):	točki imenujemo os vrtenja ali z eno besedo o s oble. Pod. 22. Dokazano je, da se zemlja (v pod. 22.
Astronomija (1869):	dveh nasproti si ležečih toček oble. Črto, mišljeno skozi središče oble in te dve točki imenujemo os vrtenja ali z eno
Astronomija (1869):	večih ali manjših krogih okoli dveh nasproti si ležečih toček oble. Črto, mišljeno skozi središče oble in te dve točki imenujemo
Astronomija (1869):	obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble za kake pol črte proč, tako da se obla vrti
Astronomija (1869):	se ostrejše vidi meja sence. Ko jo zdaj od veče oble sem na raznih mestih njene poti gledamo, nam kaže prav
Astronomija (1869):	nam, da stojimo čisto mirno in nepremakljivo sredi votle nebeske oble, ktera se s svojimi zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so

oblo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na
Astronomija (1869):	premikujejo, ampak moramo si misliti prostor, kterega izpolnuje osolnčje kakor oblo. Ko bi si hoteli ta prostor vpodobiti, dalo bi se

▶ oblačen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblačnih

Tine in Jerica (1852):	Tudi sonce bo zopet zasijalo. Zmirej je več jasnih, kakor oblačnih dni. Dozdaj sva od Boga nezmerno več dobrot prejela. Meni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	in snega; v prvi polovici tega meseca ne bo toliko oblačnih dni kakor pretekli mesec; v drugi polovici pa bo huji

oblačno

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sneg. — Če gorkota oblakov ne stanjša in ne stopí, ostane oblačno, dokler gostih oblakov vetrovi ne prezenó ali pa gorkota ne
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	naglo vzdvigne. — Dalje dela gorkota na nebu ali jasno, ali oblačno, ali dež, ali rôso, ali točo, ali pa sneg. — Če
Jela (1859):	Naenkrat se nekoliko pred njima zasveti, drevje se zgubi, in oblačno obnebje Zagodin pred sabo zagleda. Berač obstoji in Zagodin stopi
Človek toliko velja, kar plača (1861):	drugem koncu vasí, kjer je edina luč svetila v tamno oblačno noč. Tam sedijo za mizo Reza, Krucman in župan v
Zvezdana (1883):	od Radovja proti Pasjaku. Več potov je postal, pogledal v oblačno nebo, zaklel, dvignol pest in govoril sam s seboj: »Dan
Pegam in Lambergar (1891):	ko ni bilo več čuti konjskih kopit. Nebo je bilo oblačno, in noč je postajala vedno temnejša. Spotikal se je Gregor
Usoda ka-li (1895):	bilo že mnogo; dan za dnevom je bilo mračno in oblačno. Silno gorak jug je pihal in bolestno stokal ob oknih
Zadnji gospod Kamenski (1898):	pota so bila polna samega blata in ilovice, in otožno oblačno nebo je viselo nad zemljo. Tam nad Kokro, kjer stoji
Vinjete (1899):	lega na mesto mrzličen hlad, v jutru je dolgočasno in oblačno. Kadar pogledam na morje, tja daleč v tiho daljavo, obide

▶ oblačilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblačil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov), ki ne prodá samó na Dunaji veliko blagá, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se ljudje zjutraj k službi bošji odprav ljajo, in svojih oblačil — Bog vé kje — z lučjo išejo Zdaj pa zdravi in
Robinson mlajši (1849):	kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	hišo, ino mu ponudi drazih daril, zlata, srebra ino lepih oblačil. Elizej pa reče : „Kakor živi Bog, vpričo kteriga stojim, kar
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	storili. 12. Peter si napravi s posébej zasluženimi denarji potrebnih oblačil in bukev. Antonovec je bil v pisarnici ondašne sodnije vradnik
Stric Tomaž (1853):	pismice, ga zloži in na mizo dene. Potem spravi nekaj oblačil za se in za otroka skupej, jih zveže in okoli
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Ali nisim svojih ali ptujih oblačil ali bukev prederzno tergal ali umazal? — Ali nisim nikoli kradel
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro

oblazhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar

oblačila

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi tista, ki si je perva platno vbelila, ali svoje oblačila z lugam sprala. Od vsih posvetnih učenost, ki zamorejo človeka
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do
Zlata Vas (1848):	polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli so mu oblačila in ga privezali na drevo, pred njega pa so se

oblazhila

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov. 9. Ali Kaj ſte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu ſo njega proſsili, de bi ſe lę kraja njegóviga oblazhila dotàknili. Inu katęrikoli ſo ſe ga dotàknili, ſo bily osdravleni
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale ti bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo bile bele kakor ſneg. Ino glej, dva mosha v'

oblačili
- oblazhili
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih

oblačilih

Tine in Jerica (1852):	so stali vsi posli, zunaj ene same dekle v prazničnih oblačilih pred vratmi, so Jerici iz serca srečo vošili, ter veliko
Tine in Jerica (1852):	po željah, drugim dopasti. Hči. Menite ničemurnost in ošabnost v oblačilih. Mat. Tudi, pa ne samo te. Sej po svojim stanu

oblazhilah
Branja, inu evangeliumi (1777): tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira ſta tudi djalla: vi Galilęjski moſhje
oblazhilih
Genovefa (1841): podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu

oblačilo

Robinson mlajši (1849):	se je sčasom lehko naučil, si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti; lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo
Tine in Jerica (1852):	goldinarjev posodila, in de ji hoče v zagotovilo svoje narlepši oblačilo zastaviti. Jerica se je zgovarjala, de ravno zdaj toliko dnarja
Stric Tomaž (1853):	da v spomin neki zlat, kterega je na vrat pod oblačilo v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič
Ultra! (1867):	kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime poštni sluga s

oblazhilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno toliko denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratov shene in otroke, Joshef da ſhe vſakimu dvoje prashnje oblazhílo, Benjaminu pa tri ſto ſrebernikov ino petéro prashnje oblazhilo. Ravno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je djal: „Jas ſim! “ Na to preterga véliki duhoven oblazhilo na ſebi, ino savpije: „Boga je klel! Ví vſi ſte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezh ljudi na semlji. Kdo bi ſizer narejal obuvalo ino oblazhilo; kje bi dobili prebivaliſhe, kruh ino drugi shivesh, ko bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu piti ponudijo. Ga pokuſi, pa ne pije. Sdaj mu oblazhilo s' rastepeniga shivota potegnejo, ter ga sa roke ino noge
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prijeli, mu ſlézhejo ſhkerlataſti plajſh, ino ga v' njegovo laſtno oblazhilo oblézhejo. Ino ſ' krishem na rami, ki ga bodo na-nj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jordanu, kamor ſo ljudje she bolj sahajali. Noſil je ojſtro oblazhilo is vebljudjih dlak, ino uſnjat paſ okoli ledja. Jedel je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marija, Boshja Mati in vſelej Deviza, je zhudesh bôshje vſigamogozhnoſti. — Oblazhilo Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba

oblazhilu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): bosh is boſhjemi sluſhabnekami bres uſſega konza nosil tu dolgu oblazhilu te naumerjezhnoſte, zhe se le bosh v'gvantu te gnade

oblačilom

oblačilam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	glavé u zrak molete, Vi snežnični stópi, Kriti z sivim oblačilam U gluhosti tópi? Sladkoglasne ptice, kam so Vaše pésmi mile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	samo koristno, ampak ona je koristnost povsod tudi z lepim oblačilam obdala. Poglejmo le cvet na travniku; koristnost njegovih barv nam

oblazhilam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): po smerte pred Bogam perkaſal. Takrat bosh ti obdan is oblazhilam te zhaſty, zhe bosh v'ſhivlenju ta gvant te gnade

oblačilu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti. I. V pervi polovici šestnajstiga stoletja je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem okinčano krono in
Divica Orleanska (1848):	sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo, verhepiškop
Divica Orleanska (1848):	Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo
Divica Orleanska (1848):	klicarja sledita. Za njima rajda dardarjev. Uradniki v dolgim pražnim oblačilu sledijo. Potem dva maršala z vladarsko palico, vojvoda Burgunski z

oblazhili

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pèr vaſs godile, taku bi ſe bilę nekàdaj v' shimnatim oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepiga ko mleko in kri, ki je v' slato piſanim oblazhili pred njim ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe

oblazhilu
Genovefa (1841): jo ravno jédel. Ko je fantèk grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je

▶ oblačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblači

Maria Stuart (1861):	jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti kervave. Naj ne slepi
Viljem Tell (1862):	ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí

oblazhi
Genovefa (1841): ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju tako lépo oblazhi, ali ne bo vaſ ſhe bólj, vi malovérniki? ” Nizh vezh

oblačila
Ferdinand (1884): ker sta imela najboljših jedi na izbiranje in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego

▶ oblačno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblačno
Razne dela (1870): jezí; černeliga žolča nalito Serce pritiska mu v stran, grebenči oblačno se čelo, Bliska mu žar iz očes, treptajo vsi členki

▶ oblagodariti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obdariti, nagraditi; [sskj]

oblagodari

Genovefa (1841):	na roke ga je vsél in kuſheval. In „Bog te oblagodari, ljubo , ſladko déte! ” je ponovila ſtara mati, ki je ſantka
Genovefa (1841):	naji vnuk — o pridi, pridi v naji roké! ” „Bog te oblagodari, môje déte! ” je rékel ſtari ozhe, in na roke ga

oblagodaril

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	verli mosh, ino kakor vidim, vaſ je Bog s' vſim oblagodaril. ”Sdaj ſhe le ſtreliz Rosaljko v' drugizh prav ſerzhno posdravi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bog tvoje prav opravljeno délo, ktero ſolnza in deshja potrebúje, oblagodaril. Spómni ſe ſ. Pavla, kteri nam pravi: Ne ta, ktéri

▶ oblagodarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

oblagodarjena

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla k' ram, ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marii: „O ti oblagodarjena med vſimi shenami! Od kod ta zhaſt ino ſrezha, de

▶ oblagriti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k

blagosloviti; kontekst

oblagri
Genovefa (1841): glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov

▶ oblak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblak

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal v' dolíno sraven rudézhiga morja. V' njej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jesar mosh jih je bilo bres shen in otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	eniga, ino Eliju eniga. “ Peter je ſhe govoril, kar jih oblak obſénzhi, is kteriga ſe glaſ oglaſi: „Ta je moj preljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči Bega silniga v oblak Sabo vzeti zemlje tlak, Zrase kviško več in veči Žar
Divica Orleanska (1848):	meni rah nasprot razpete. Kaj je z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Jutro napoči. Ino glej, bliska se, sliši se germeti. Temen oblak pokriva goró. Glasno trobenta buči. Prestraši se ljudstvo vse. Iz
Mineralogija in geognozija (1871):	potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne
Mineralogija in geognozija (1871):	skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak bele, bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni
Deborah (1883):	moremo enoliko ljubiti! Judov Bog, grozni, ostri, postavil je ognjén oblak mej sebe in svoje ljudstvo ter ga učil spoštovanja. Kristijanov

oblaka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	planilo v' morje sa njimi. Ali na enkrat ſe is oblaka uderó bliſki ino ſtrele na Egipzhane. Kola ino koleſa, vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Elementi vražen kvar. Iz oblaka Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vkanili so se vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih

oblake

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom
Blagomir puščavnik (1853):	skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó, vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	k meni in me pomoči prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko nje mož možnar nabija, se utrene iskra
Viljem Tell (1862):	vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s hladnimi
Gozdovnik (1898):	močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na

oblaki

Genovefa (1841):	sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske
Fizika (1869):	Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni

oblakih

oblacih

Maria Stuart (1861):	pragu mi je še Pripravljena nebeška sreča! Kakor Nebeščan na oblacih zlatih se Na zemljo spušča, kakor nekdaj je Apostelna iz
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	in kakor Mozes na gori je zginil Gruden v meglenih oblacih. Pravljica o letu je pri koncu. »To je vse prav

oblakih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Saj ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran

oblakov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pak so anglijanski žolnirji ogledovali kos ledu, ktéri je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so
Divica Orleanska (1848):	zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna

▶ oblast samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblast

oblaft
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla

oblast

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast. In kar napravi, kar storí
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži
Divica Orleanska (1848):	kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim v svojo oblast dobé, morajo vunder vse premagane kraje z veliko armado varovati
Stric Tomaž (1853):	m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé.
Viljem Tell (1862):	Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Tell bi bil to storil
Valenštajn (1866):	zdaj se mora, Ker zdaj je v mojih rokah še oblast. Ilo. Če je mogoče, predno v Beči strah Upade, predno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Skaver. „Saj so! Oni mislijo, da imajo njih duhovni čudovito oblast čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi
Oče naš (1885):	dve sto Švičanov zbralo, kteri so veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih

oblaſt

Biblia (1584):	je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv
Branja, inu evangeliumi (1777):	navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi jih isganjali, inu osdravlali vſako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ljubesen naſhel, ino vſe jetnike mu je dal pod oblaſt. Joshef dobi sdaj perloshnoſt veliko dobriga ſtoriti. Kmal po tém
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe

obvaſt

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skues muezh inu obvaſt ta gorei v' stajenja Jesusa Kriſtusa. 5. Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. Trojizo noi skues ta obvaſtna Boga kateri ima obvaſt unabesih noi nasemli skues ta jas taba sapoviem dase ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	peſtim volati daso duhovi damajo zhries posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. tabe sarotim noi s' bodram skues mvezh noi obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gobz inv jasëk inv nieh pamat noi shien mvezh inv obvaſt: al oni grado bel sado stojo bel lasho jas je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obvaſt ta vniebo hojenje Jesusa Kriſtusa inu skues niegovo edino obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospued Boga: inu obvaſt zhries use posvatno shaze sadobiva: jas tabei prosim v' jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	posvatne shaze guout? al obvaſt: pale skues boshjo guout noi obvaſt bojo tabei po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas

oblasti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni vredno govora. — To more le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	sužnja vedil razun unih dveh, ki sta ga v svoji oblasti imela. V šent Malu, zdaj prav imenitnim mestu, je bíl
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	višji kakor blago samo. Treba bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kterem je Angležem zato veliko ležeče, da ne ostane v oblasti Perzijanov, ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti oblake, ki prosto plavajo na nebu in vse rastline s
Občno vzgojeslovje (1887):	neukročeni nagon, nima moči nad strastjo. Strast sploh ne trpi oblasti nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj
Občno vzgojeslovje (1887):	poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v oblasti onega kroga predstav, kateri se odnaša na njegov strastni pohlep
Gozdovnik (1898):	Preden more Črnotič velikrat sto našteti, bodo bledoličniki v njegovi oblasti. « »Je-li morejo moji vojaki hoditi po vodi kakor po kopnem

oblaſte
Branja, inu evangeliumi (1777): oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene, kader bi tebi nabilu danu od sgorej doli

oblaſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Veliko boſh terpela ſ' ſvojimi otrózi. Moshu boſh v' oblaſti, ino on bo tvoj goſpod. “ Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta
Genovefa (1841):	rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne. Bog zhe tako iméti. ” „Bog

obvaſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rezhi, kateri si sam an stanoviten sazhetik bras conza, ukaterei obvaſti so use rezhi karje unabesih noi nasemli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Buegi inu per tam zhovieshzham mesijasi inu per vsei niegovei obvaſti noi mozhi? inu per nia shivlenji noi terplenji inu smerti

vlasti
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar zamore k

oblastjo
- oblastjo
  Občno vzgojeslovje (1887): predmetom. Pravo je javno, ako urejuje vzajemno razmerje med državno oblastjo in med državljani, in zasebno (privatno), ako urejuje vzajemno razmerje
- oblaſtjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v

▶ oblasten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblasten
Valenštajn (1866): Ljudem na sveti zlopovesten biti Vsak slaven mož i vsak oblasten duh, Verjelo bi se blodinji vsakdanjej, Ka nejma vere v

oblastni

obvaſtni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov an obvaſtni Bveg jetabe shegnov ti si ziv sviet an luzh inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim

oblastno

Kupčija in obrtnija (1872):	prodaj ponuja. Vsak, kdor hoče po hišah kupčevati, mora imeti oblastno dovoljenje za to. Pri nas imajo Kočevarji in Brici, na
Stari dolg (1897):	materi, dasi bi jo bil najrajši spravil izpred očij. Njeno oblastno vedenje, kakor da je že leta in leta ona gospodinja

▶ oblastnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblastnik

oblaſtnik

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga Ozheta! katiriga beſede ta prausetni deſheuski oblaſtnik Pilatus ni ſliſhet oteu, inu tudi veliku drugi ludje ſliſhet
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Quid eſt veritas? Kai je ta praviza? ti ſi en oblaſtnik eniga kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsuſa. JEsus pak je ſtav pred deshevskim Oblaſtnikam, inu deshevſki Oblaſtnik je njega upraſhal, inu je djal: Seli ti Judovſki Krayl
Branja, inu evangeliumi (1777):	Petnajſtimu lejtu Zeſſarſtva Tiberija Zeſſarja, kader je Ponzius Pilatuſh deshelſki Oblaſtnik v'Judęji biv, Herodeſh pak Glavar v'Galileji, inu Filip
Branja, inu evangeliumi (1777):	dati, inu potler ispuſtiti. K' temu prasniku pak je deshevski Oblaſtnik imov navado Judam eniga jetnika ispuſtiti, sa kogerkoli ſo ony

oblastnika

oblaſtnika

Branja, inu evangeliumi (1777):	popiſſov. Letu popiſſuvanje ſe je tu pervu godiluo d Cyrina Oblaſtnika v'Syrii. Inu uſſi ſo ſhli, de bi ſe k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	h' Pilatusu poſlan, inu sdaj pred ſódni ſtol letiga deshęlſkiga Oblaſtnika vſtavlen. Poglęjmo pèrvizh, kaj je bil Pilatus sa en zhlovek
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko meſto
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' njih

oblastnike
- oblastnike
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali, kar
- oblaſtnike
  Branja, inu evangeliumi (1777): vojskuvati nikar s' meſſam , inu kryvjo: ampak super Vajvode, inu oblaſtnike , super visharje tega ſvejta leteh tem super te hudobne duhove

oblastniki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	moj Radislav ! Nič ni na svetu takó žlahtnega, kakor slavni oblastniki in starešini (Behörden), ki se za srečo ljudstva in domovine
Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta

oblaſtniki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje; navajeni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni ſo moj ſpovednik, goſpod

oblastnikih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s
oblastnikom
- oblaſtnikam
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju njim

oblastniku

oblaſtniku

Branja, inu evangeliumi (1777):	Kajfesha v' ſodno hiſho, inu ſo ga Ponziu Pilatushu Deshevskimu Oblaſtniku zhes dali. Kader je she Judesh, katiri je njega bil
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na jutru sgudej , kader ſo JEsuſa k'Ponziu Pilatushu Desheushkimu Oblaſtniku perpellali, niſo ony ſhli noter v'ſodno hiſho, de bi

▶ oblastno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblastno

Kobiljekar (1878):	postal je pavom enak, ki so mu po dvorišču letali, oblastno razprostirali lepe repove in prav grdo kričali. Takrat pa je
Postillion d'amour (1887):	Pristavi k mizi stol in s kratkim »dovolite, gospodje«, séde oblastno nánj, ne da bi čakal povabila. Nastane nekaka tišina in
Testament (1887):	vsakega izmed vas v štrtinjak potopim,« se je smejal krčmar oblastno in migal z že praznim bokalom dekli, naj prinese drugega
Grajski pisár (1889):	vode in cepile drva. Ugledavši našega pisarja, je Mina takoj oblastno zavpila nanj: »Pod to streho pa res ni nič! Ni
4000 (1891):	nabonikov se prerije bledoličen mladenič pred gospoda vrhniškega in se oblastno postavi prédenj. »V knjigo se ne zapiše nič! « »Kdo si
Jara gospoda (1893):	dam! « »Saj ne bode takó hudo! « méni Pavel in séde oblastno s tlečo smodko v ustih na malo zofo v kotu
Očetov greh (1894):	poštnega rogu: »Trara, trara, trara-rara«, in težka rumena kočija je oblastno in ošabno pridrdrala sredi ceste. Ob času, ko se pričenja
Jarem pregrehe (1895):	jedno mer se prestopa, ker ga zebe. Oče pa hodi oblastno po hiši, napravljen praznično. »Polona, ali še nisi napravljena? « zakliče
Stari dolg (1897):	na prsih, oči nepremično uprte v žensko, ki je prav oblastno sedela pri mizi, ne da bi jo bila povabila gospodinja

▶ oblastvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblast; [sskj]

oblastva

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	z dobrim poukom in vzgojo mladine. Srečna misel je, združiti oblastva in učiteljstvo v boji zoper alkoholizem v namen, da se
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	boj, katerega naj šola vojuje proti alkoholizmu. 1. Deželna šolska oblastva naj izdajo ukaze z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti

oblastvom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	preuredbe občinskih zadev v pretres izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	Trunksucht«, katero je taisto poslalo deželnim šolskim oblastvom. Tudi mi smo istega mnenja, da naj se napake, katere

▶ oblat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblate
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in tri lote moke in vse dobro zmešaj. Zreži zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni

oblati

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cukram in janežem potresi in počasi rumenkasto zapeci. Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevimi drobtinami potresi, potem na pol z rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žemljevimi drobtinami potresene modle ter speci v pohlajeni peči. Mandelnovi oblati. Dobro zmešaj dva spenjena beljaka, eno unčo drobno stolčenih sladkih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če

▶ oblatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblatila
Kmetijske in rokodelske novice (1845): travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi
oblatiti
Revček Andrejček (1891): so mi lasje osiveli — radi Rustana si časti ne dam oblatiti. Domen. To je pa jako kočljiva stvar!

▶ oblažiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oplemenititi; [sskj]

oblažili
Deborah (1883): Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja beseda, ljubo dete

▶ oblečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblečen

oblečen
Zlata Vas (1848): postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko

oblezhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vé,) v' ſvetínjiſhi kadilo sashigati. Zaharija gré, po duhovſko oblézhen, s' slato kadilnizo v' rokah, sa sagrinjalo, ktero je ſvetínjiſhe
Genovefa (1841):	tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor êna ismed njih. Zhe tedaj Bog travo na polju
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga

oblečena

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izrezan prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je čedno oblečena, in ker je ravno iz kúhinje peršla, si otrè z
Maria Stuart (1861):	Bodite serčni! Sem gre! Šesti nastop. Prejšnji. Marija, belo, pražnje oblečena, za vratom ima verižico, na kteri visi Jagnje božje, za
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tako dobrem kraji, kakor sem jaz, in je prav slabo oblečena. Bila bi pač žalostna, ko bi vidila, da imam le
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dobrotniku prav nič ne zahvalijo. Samo Francika, revno pa čedno oblečena deklica, ki je še zmiraj stala na strani, gre zdaj

oblezhena
Ta male katechismus (1768): zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu

oblečene
- oblečene
  Blagomir puščavnik (1853): splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj
- oblezhene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa
oblečenega
- oblezheniga
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo v' hiſhah tih Krajlov

oblečeni

Divica Orleanska (1848):	Šesti nastop. Pervi pridejo piskarji in hubisti. Potem nastopijo belo oblečeni otroci z vejcami v rokah. Dva klicarja sledita. Za njima
Zlata Vas (1848):	na vertih so bili vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje

oblezheni

Branja, inu evangeliumi (1777):	Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k'
Genovefa (1841):	mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg
Genovefa (1841):	kako me veſelí! Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte

oblečenih

Bore mladost (1862):	so odmevali zvonovi samostanske cerkve od zelenih goric. Množica praznično oblečenih je vrela v cerkev; pridruži se jim Mirko in stopi
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	se odpró stranske duri in vun prihrumi krdelce na pol oblečenih hlapcev. Ljut boj se vname. Oskrbnik preplašen med svoje stopi
Pomladanski vetrovi (1881):	se zopet vrata odpró in v sobo stopi pet francosko oblečenih vojakov. Vstopivši veli prvi med vojaki s strogim glasom v
Hudi časi (1894):	francoskemu oblastvu. Po trgu se je šetala velika množica praznično oblečenih ljudij, ki so prišli poslušat godbo. Menili so se o
Gospa s pristave (1894):	in šalila, pride k njima v slovesnem sprevodu vrsta krasno oblečenih dečkov, in jeden ju povabi, naj gresta ž njimi. Dečki
Gospa s pristave (1894):	je bilo zbranih mnogo milanskih odličnjakov in velika vrsta bogato oblečenih milanskih gospej in gospic. Med vsemi se je odlikovala Virida
Pod streho (1897):	ti ne morem povedati. In koliko je bilo takih tako oblečenih, tudi stare, grde so bile, a na odru so se
Moja hoja na Triglav (1897):	nad vasjo, neso črno odeto krsto in velika množica praznično oblečenih faranov stopa počasi za njo. Mino, blago družico mojih detinskih
Kvišku (1899):	cigarete na beli pesek. Počasi pride proti njemu dvojica črno oblečenih dam. Starica, mati, se je naslanjala na roko krepke hčerke

oblečenimi
Roza Jelodvorska (1855): gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v Jelodvor. Glas od tega, kar se je v

oblečeno

Stric Tomaž (1853):	sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred
Roza Jelodvorska (1855):	le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči. Glej! iz gole ljubezni do svojiga očeta

▶ obleči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblecite

oblezhite
Branja, inu evangeliumi (1777): Bratje! bodite mozhni v' Goſpudu, inu v' mogozhnoſti njegove mozhy. Oblezhite ſe s'boshjim oloshjam de boſte mogli ſtati super uſſe

oblezite

Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtelah , inu v'nazhiſtoſti, nekar v' kregu, inu navoſhlivoſti: temuzh oblezite Goſpuda JESUSA Chriſtuſa.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k' ſvojim hlapzam: Hitru pèrneſíte tó narbólſhi oblazhilu, inu ga oblęzíte, inu dajte njemu en pèrſtan na njęgóvo rokó: Inu zhęvle

obleče

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sname kralj svoj perstan, ino ga Jožefu na roko natakne; obleče ga v drago belo tenčico, obesi mu zlato verigico ali
Stric Tomaž (1853):	tabo pobegnila, da naju terdi človek ne vzame. “ To govoreča obleče skerbna mati ljubeznjivega sinka, vedno mu migaje, da naj bo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jih ne posluša. Neko nedeljo popoldne se Sabinka lepo pražnje obleče in iz doma odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno
Pripovedke za mladino (1887):	ni pa nič druzega ko žveplo in smola; ako jo obleče, zažgala ga bo do kosti in mozga. ” Tretji vpraša : „Ali

oblezhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): is ktere ſi vset. “ — Bog ji ſhe s' shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem

oblečem
Ultra! (1867): ima denes izhod, kojega sem se hotel tudi jaz vdeležiti. Oblečem torej to oblačilo, in stopim na ulice, kar me prime
oblečete
Kmetijske in rokodelske novice (1848): Kmet bo zmirej kmet, če ga tudi v gosposko suknjo obléčete. Vam pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka

obleči

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti
Pripovedke za mladino (1887):	miruje, slednjič njena mati dovoli, napravi krasen kožuh, kateri mora obleči, ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in

oblezhi

Ta male katechismus (1768):	miloste? Sedem. I. Lakotne nasitit. II. ſhejne napojiti. III. Nage oblezhi. IV. Jetnike reshiti. V. Popotneke pod streho goriuſeti. VI. Bolne
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koku te bomo naſhęmili ? Ti moreſh en gvant od mene oblęzhi. Tonzhek. Vshę vęjm , Neshka. Goſpà. Jeſt ſe bojim, de mo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolj oponaſhajo ino saſramujejo, ga rezhe v' belo kraljévo oblazhilo oblezhi, ino taziga nasaj k' Pilatu poſhlje. ˛S' tiho poterpeshljivoſtjo je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	isgledi evangeljſkiga ozheta tudi on vkashe ſina po ſvojim ſtani oblezhi, ino de bi ſe ta prigodba ravno tak, ko ſe

oblegli
Robinson mlajši (1849): posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le

oblekel

oblejkel

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	redil. On vaſs je s'tim shlahtnim oblazhilam tę nedolshnoſti oblęjkèl, on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę nedolshnoſti, s' katęrim ſim tebe v' kopęli ſvętiga kèrſta oblęjkèl, daj rajtingo od tvoje vęre, katęro ſi meni perſęgel; rajtingo

oblekel

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	hudobnost, daj mi milost in bom slekel stariga človeka, ter oblekel noviga, ki je po Tebi vstvarjen. Križani Jezus, Smili Se
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa

oblekla
Genovefa (1841): ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko

oblekli

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pražnje napravi. “ Zgodilo se je to. Vsi so se snažno oblekli, kakor v dan velik ino svet. Tretji dan pride. Jutro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	al komaj so se odpeljali — tako se govorí — so jim oblekli rudeče hlače in jih meštrali po vojaško. Čudo bi to

▶ obledeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obledel
Tiun - Lin (1891): onikrat v noči, ko sem izrekel to ime, kako je obledel
obledela
Genovefa (1841): bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne ljubesnjive ozhí ſo ſe nehale ſvetiti in vderle ſo
obledelo
Zeleni listi (1896): trajala dolgo. Nevihta jej je pripognila obleko; solnce jej je obledelo barve; prah jej je razjedel listke. Slednjič pride popotnik ter

obledi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo. Nezavedno od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odgovori stražar, „sva pa oba v eni zanj ki. (Korvin obledí pri teh besedah, ker spozna, da je res). Vi si

▶ oblegan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblegan
- obležen
  Blagomir puščavnik (1853): svojimi trumami obdal, jaz sim bil s svojimi v gradu obležen. Poslal sim po naglo pomoč, k svojemu prijatlu Marvinskemu. Verli

▶ obleka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblek

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam

obleka

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 njih dolnja obléka. Verh tega perténiga oblačila pride zabunec, to je, bela suknja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna, akoravno pri vsih preprosta, ni vender
Divica Orleanska (1848):	tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je nasprot moléla suho roko, Ko de bi klicala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jo je komaj spoznal. — Vendar je bil vsak dvom izključen: obleka, glas, kretanje, vse mu je oznanjevalo, da se ne moti

obleke

Genovefa (1841):	kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam je obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin
Zlata Vas (1848):	vunder snažno oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	jim je potréba. Kdor si sam sebi ne more domá obléke in živeža pošteno prislužiti, kaj tak se bo hodil za
Oče naš (1854):	trudili. Skoraj bomo imeli mnogo cofanja, zéliš za zdravilo in obléke v Tuluzo poslati. Bog daj, da bi zdravilo našli za
Sveti večer (1866):	sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene ne. Po svojem stanu se mi je ravnati
Oče naš (1885):	trudili. Skoraj bomo imeli mnogo pukanja, zelišč za zdravilo in obleke poslati v Tuluzo. Bog daj, da bi zdravilo našli za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa so ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s

obleki

Genovefa (1841):	zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so
Blagomir puščavnik (1853):	mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v roki
Blagomir puščavnik (1853):	zdaj pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in
Roza Jelodvorska (1855):	s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	priobčile, je tudi med Slovenci znana, toda v nekoliko drugačni obleki. Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj
Ultra! (1867):	gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da se dá kaj pomagati. Kje je striček

obleko

Genovefa (1841):	ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko obléko sa simo dal. ” Poſhlatal jo je in rekel: „Kako je
Genovefa (1841):	v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo obléko. S mnógim, nedolshnim veſêljem ſta poſlednja pomlád in léto Genovefi
Genovefa (1841):	ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko dobili? ” — „Ljubi Bóg mi jo je dal! ” je odgovorila Genovefa
Genovefa (1841):	morem ne préſti in ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni
Genovefa (1841):	mu je mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati
Zlata Vas (1848):	tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varhu
Ultra! (1867):	puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo v Ljubljani ima denes izhod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popraševal. Med tem pogovorom je bil Fulvij slekel svojo lepo obleko in se v popotno preoblekel; vse je k sebi vtaknil

▶ obletavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obletavali
Oče naš (1854): se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se

▶ obleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obletnega

obletenskega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de otshejo, dokler njeh bo Buh ſhivel, uſſaku lejtu okuli obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa eno petizo dati, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike pomuzhe S. Joſhefa derſhy.

▶ obleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obletel
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bi k novimu letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali
obletela
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le dalej pravi: „Kakor drugi ljudje
obletelo
Genovefa (1841): na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam
obleti
Blagomir puščavnik (1853): ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj
obletijo
- oblete
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno leto veliko gosenic bojé. — Če drevje pozno

▶ ob leto predlog + samostalnik, občno_ime, srednji(večbesedno geslo) ↘ IMP

ob letu
- oblete
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): narediti namerzh navelzhi petek pa tu merkei da kader bodesh oblete te dnar usignov da sakobart ano S. mesho puazhou bodash

▶ obletovati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obletuje

Stelja in gnoj (1875):	smerečja, jelovja Itd. Tudi bodičevje od jelovine, smerečja itd., kolikor obletuje, dá pred obletenjem deblu veliko živečnosti nazaj, kar služi za
Zoologija (1875):	zelenkasta in črno lisasta jajca, katera z neprestanim krikom strahoma obletuje in ja s tem vedenjem prej izdá nego obvaruje. Jajca

▶ obležati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obležal

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nisim mislil, de bom proti koncu svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v snegu, de se je blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne bo, padel bo na glavo in v nadlogah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi

obležala
Gozdovnik (1898): tudi jezdeca. Padež je bil tako silovit, da sta padleca obležala kar omamljena. Ukljub nujnosti njiju položaja mogla sta se le

obležalo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	začel v Ljubljani sneg precej naletavati; vender ga ni nič obležalo. Novičar iz mnogih krajev. V deržavnim zakoniku stoji cesarski patent
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Francozov se pravi, da okoli 8000 je mertvih in ranjenih obležalo, koliko Angležev in koliko Rusov, se še ne vé. Pred
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se vlije po njem — nazaj pade — in na postelji je obležalo gerdo truplo.

obležati
Divica Orleanska (1848): splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno
obleži
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12

▶ oblica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblica

Fizika (1869):	Krivolja, Curve. Križanje, Interferenz, 101. Krog, Kreis. Krogast, kreisförmig. Kroglja, oblica, Kugel. Kronrad, palčno kolo. Krožen, kreisförmig. Krožnik čarodelni, Wunderscheibe, 149.
Fizika (1869):	Kubikinhalt, telesnina, vsebina. Kubikmass, kockovna mera kubična mera. Kugel, kroglja, oblica. Kuhanje, 117. Kühlapparat, hladilo. Kukalo čarodelno, Zauberlaterne, 144. Kurbel, ročica

▶ obliček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oblič; kontekst

obličke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zapuščena. Naj imenitniše fabrike mesta so naslednje: Fabrika za svinčene obličke, amerikanski mlin, za kterega se žito iz Odese in moka

▶ obličje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obličja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri
Viljem Tell (1862):	bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate
Mlinar in njegova hči (1867):	ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapustil in za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za Kristusa še nič storil, jutri že od obličja do obličja Ga gledal in iz Njegove roke prejel krono zveličanja? Glej

oblizhja

Branja, inu evangeliumi (1777):	mi ſkus en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	en kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov

obličje

obličije
Valenštajn (1866): drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general — Prišel sem — Valenštajn

obličje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterim se k Bogu povzdigne, izvoljen tudi enkrat pred Njegovo obličje priti. Kakor je na naši zemlji — ki je ena nar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sabo ne zbrišeš — v svoje svete stanovanja, in pred svoje obličje vzeti! — On je, ki zamore z besedico milijone svetov vstvariti
Divica Orleanska (1848):	sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje
Zlata Vas (1848):	oblečeni, ni je bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z
Oče naš (1854):	pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vé, kaka čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi
Oče naš (1885):	starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo
Oče naš (1885):	naše dete krščeno? “ in mirno je gledala v veselo, jasno obličje svojega moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji
Oče naš (1885):	dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in

obliezhje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoiga svetiga Duha daboda on shafov. ℟ inu bosh ponievov obliezhje te samle? MOLITVA. O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs

oblizhe

Sacrum promptuarium (1695):	namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu
Sacrum promptuarium (1695):	premiſlite de v' kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri

oblizhie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Procidit in faciem ſuam orans. Matth. 26. Je na ſvojo oblizhie na semlo padu, inu je molu. Glih koker naſhimu vſmilenimu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Jogru odlozhiu, Procidit in faciem ſuam orans. Je na ſvoju oblizhie na semlo doli padu, inu je moliu. Moliu je s'

oblizhje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe. Kakershna je una, taka se ta pred Boshjem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na tem ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvetu, de ga bomo ondi v' nebeſih gledali oblizhje v' oblizhje. Sdaj je Jesuſ ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sanizhevati, ker povém vam, njih angelji v' nebeſih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, kteri je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ
Genovefa (1841):	vunder, Goſpod, Tvoja volja naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nerodovitne kraje v bolj gorke, pitane in prijetne deshele preobernili. Oblizhje Ilirije ſe je pod njih vladſtvam prijátelno naſmehnilo in veliko

oblyzhie

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus, kader je sa naſs moliti sazheu, je na ſvoju oblyzhie na semlo padu, koku pa molimo mi, katiri ſmo povſod
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo doli padu, inu je moliu. O kai sa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'

obličjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pred ljudmi bom zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev

oblizhe

Sacrum promptuarium (1695):	ſe je jokala, inu kadar je vidila, de ozheſsa, inu oblizhe Chriſtuſavu je bilu polnu krivij, pade na ſvoje kolena, ter
Sacrum promptuarium (1695):	ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje Svetu oblizhe drukanu
Sacrum promptuarium (1695):	krivij, pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu

oblizhjam

Branja, inu evangeliumi (1777):	nadluge tvojega folka, temuzh ſi perſtopila k' ti nadlugi pred oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęriga je piſsanu: Pole jeſt póſhlem mojga Angela pred tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu, inu danas ſhe, mu rezhe, danas bodeſh ti

oblizhjem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe dva ino ſedemdeſet uzhenzov poſlal po Israelſkim pred ſvojim oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim
Genovefa (1841):	sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je bila ſizer preſtâla, pa
Genovefa (1841):	ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla

oblyzhiam

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bly. Taku pa, kyr mi s' prausetno glavo, s' povsdignenim oblyzhiam, s' povſod okuli gledeozhimi ozhmy, s' respreshenimi nogami, s' naſlonenmi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſhli. Mi Adamovi otrozi, kader greh ſturimo, ſe ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas

obličju

obličji
Zoologija (1875): V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni

obličju

Divica Orleanska (1848):	Mi pa prejeli smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja
Divica Orleanska (1848):	boste, Karol. Na potu slave sam pred vami pojdem, V obličju mesta, kjer me krona čaka, Si krono čem junaško priboríti

oblyzhiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na semli v' ſvoji ſveti krivy na ſvojmu Bosh imu oblyzhiu leshy?
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Tiga Stvarnika Nebeſs, inu semle na semli na negovimu Boshjimu oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit

▶ oblig. okrajšava ↘ goo300k, IMP

oblig.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5% 78½ „ Zajem od leta 1834 . . . 230½ „ „ „ 1839
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig. zemljiš. odkupa 5%
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5% 87 Zajem od leta 1834 ... 273 1839
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig. zemljiš. odkupa 5%

▶ obligacija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pravno razmerjen na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev, obveznost, obveza, obveznost, dolžnost; [sskj]

obligacij
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje

obligacijah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	kapitala? Da Matica nalaga svoj kapital v hranilnici in v obligacijah, ali to ni tudi nekaka spekulacija? Ali je družba sv.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	posebej (pr. Stück), a pri vseh državnih papirjih, zemljiščnih odveznih obligacijah, zastavnih pismih (Pfandbriefe) in večinoma tudi pri prioritetah v procentih

obligacije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig. 5% od leta 1851 B 94 „ Oblig.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.5% od leta 1851 B 90 Oblig.

▶ oblik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblika; kontekst

oblik
Kemija (1869): 388. Tvar, Stoff. Tvarina, Masse. Typenlehre, 460. Typus, tip, oblik. U. Uebermangansaure, manganova prekislina. Učinek, Wirkung. Učinek po dotiki, Contactwirkung

▶ oblika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblik

Zoologija (1875):	živečih živali. Vsakako moremo vzeti, da je dosle 250.000 živalskih oblik bilo opisanih kakor posebne vrste. Razvidno je, da v majhni
Zoologija (1875):	naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take
Gozdovnik (1898):	skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo, golenice od bagra, mokasine nenavadno umetnega dela

oblika

Mineralogija in geognozija (1871):	na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z 2 razdelna, zovemo liha (nepar) števila (ungerade Zahlen). Občna oblika lihim številom je 2m + 1 ali 2m – 1, kajti vsako

oblikah

Kemija (1869):	tudi glinica imenovan, se nahaja v rudninstvu v jako različnih oblikah, kakor smo to že videli pri ogljencu, kremenici in pri
Zoologija (1875):	dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah. Mešiček in nekoliko cevk zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a

oblike

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą
Mineralogija in geognozija (1871):	pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri
Zoologija (1875):	in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se
Zoologija (1875):	tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo
Zoologija (1875):	Sosebno znamenite so ploče (Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da
Zoologija (1875):	se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo

obliki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	čas („vjamemo” posebej preteklo — prihodni), — pravim po pameti, ne po obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim
Rudninoslovje (1867):	liki se med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta način dobiš za jedno in isto količino dva po obliki različna izraza, in ako izjednačiš, dobiš zahtevano jednačbo. Jednostavnejše naloge

obliko

Mineralogija in geognozija (1871):	je znotraj samo na sebi. Tedaj razločimo vnanjo in notranjo obliko kamenja. Notranja oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je
Zoologija (1875):	nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z zajedavci, ki so človeku
Občno vzgojeslovje (1887):	za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče vsem šolskim predmetom dati obliko srce ogrevajočega poučila, bilo bi táko poučevanje isto takó lehko

▶ oblikoslovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblikoslovje
Mineralogija in geognozija (1871): B. Oblikoslovje. Ako imamo pred seboj kamenje, dvoje lahko opazujemo na njem

▶ oblin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblino
Astronomija (1869): sever, polnoč, 255. O. Oberfläche, površje, oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno

▶ oblit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblita
Divica Orleanska (1848): Je pridobljena, osvojena z mečem, S kervjo gradjansko žlahtno je oblita; Iz nje pa mirno bode oljka klila. Zahvala vsim, ki

▶ obliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblij
- obli
  Kuharske Bukve (1799): oſoli, na rashen natakni, potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu

oblije

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe
Revček Andrejček (1891):	ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim te
Gozdovnik (1898):	v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.

oblijejo

oblijo

Sveti večer (1866):	govorili. ,Pa moj Bog', reče Tonček, in solzé mu lice oblijó, tako dobre matere ne dobom nikoli več. „Gledali so”, pripoveduje
Ferdinand (1884):	poslušal Ferdinandovo pripovedovanje jako pazljivo in sè sočutjem. Solze ga oblijó, ko sliši imenovati imena svojih umrlih otrôk in ljube mu

oblil
Ferdinand (1884): Bil je bled kakor mrlič in mrzel pot ga je oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno

oblila

Tihotapec (1855):	roparje, ki bežijo dneva luč. In res večkrat ga je oblila misel, ali niso roparji, ali saj tatje. Tode iz njih
Na stricovem domu (1860):	jo hotel predreti s svojimi očmi; Maričko je zdaj rudečica oblila, zdaj jo je bledica spreletela, njene oči so bile zalite
Kranjska nevesta (1864):	njenega obličja, bila bi vidila strežnica, da jo je rudečica oblila. „Tomaž, grofičev sluga. " „Oj za. Boga! " zavpila je deklica. „Je
Antonio Gleđević (1873):	usta, migali si z očmi in rokami, Gledjeviću pa je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so
Mešana gospôda (1881):	Justin zamaknen v slovnico ni zapazil, da je hčerko rudečica oblila. Odgovorila je bolj tiho in počasi: — Ata, razloček tiči morebiti
Iz arhiva (1890):	ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel jo je za
Gospa s pristave (1894):	dušo, njeno srce je dihalo prosteje, lahna rdečica ji je oblila obličje. Grof je bil zadovoljen, in ker sta se mudila
Mara Rendića (1897):	pripovedoval, in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji
Gojko Knafeljc (1899):	drugim zdaj, ko je vendar že v letih, ga je oblila zona. Stresel se je ter potegnil odejo črez kolena nekoliko

obliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): porodu še toliko živ, da so ga zamogli za silo obliti. Novičar iz raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima

▶ oblivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblival
Kmetijske in rokodelske novice (1843): terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes

▶ oblizovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblizuje
Zlatorog (1886): do dná, Pa naj je žejen ali ne In slastno oblizúje se. Gospodov iz sodnije baš Udvórnih malo le poznaš, A

▶ obližje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

okolica; SSKJ

obližju

obližji

Žalost in veselje (1870):	okrog ter djal: "kje pa sem? " "V duhovnikovej hiši, v obližji svojega žlahtnika Tomaža. Matevž, ali me več ne poznaš? " reče
Žalost in veselje (1870):	na svojega mlajšega tovarša, ki je pognal korenine v njegovem obližji. — Ali pa mu je že čisto oglodal časov zob razpočeno
Viženčar (1881):	mislita, da je odšel princ na kakovo drugo stališče v obližji, zaradi tega preiščeta trobéč in kličóč okolico, a zastonj. Vrneta
Pomladanski vetrovi (1881):	kteri je cesto od obeh stranij obdajal. Nikak šum v obližji ni dramil potnikov iz mirnega spanja, ne brigajoč se za
Luteranci (1883):	Ne boj se, nevarnosti ni! Mnogo je kužnih bolnikov v obližji. Sumljiv ni moj pot. Celó mestni stražnik se ni mnogo
Luteranci (1883):	v gozdnem zatišji, vstane velika črnolasa ženska, ki je v obližji sedela na deblu. Nató stopi h Gogali ter mu nekaj
Milko Vogrin (1883):	se je že do dobra okrepčalo. Lahko je hodil v obližji na kratke sprehode. Sploh pa se je smelo po vsem
Zvezdana (1883):	da ste grajski pisar in ta beznica zacestna krčma v obližji Pasjaka, dejal bi, da sem zašel v hudodelsko gnezdo med
Tiun - Lin (1891):	spustili mačka (sidro). Prihodnjega dné jadrali smo dalje vedno v obližji obali. Nismo jadrili še dobro uro, kar zapazimo čoln, ki

▶ obljuba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obljub

Divica Orleanska (1848):	Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub deržali nismo. Karol. Nar bolji trume cele vojske so, Ne
Zlata Vas (1848):	jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét
Zlata Vas (1848):	pit ne pridem. Pomagaj mi Ožbè, če ne, ne morem obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev

obljuba

Genovefa (1841):	Poſlédnjizh je rêkla: „Nak', raji zhem vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tóde ſliſhali ſmo, de je bil zhvizhek! Svunajna poveſt. (Zhudna obljuba nekiga Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima
Zlata Vas (1848):	kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne smem

obluba
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al

obljubah
- oblubah
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Kir Buh je vſsegamogozhn, dobrutlou jenu sveſt v' ſojih oblubah.

obljube

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v' boshje obljube, mirno ino veſélo. Veliko , veliko ſóls je bilo prelítih po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	časam ko meni, bi me že narberž bili izpolnjenja moje obljube opomnili. Kako de je pri nas z letvino, bi radi
Zlata Vas (1848):	laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa koga imam od vsega tega? Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici veruješ v moje copernije in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prihodnje veselje. ” „Boštjan! ” oglasi se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost

oblube

Ta male katechismus (1768):	uſſaki rèzhi napotrebnu pertikuvati: inu katire svoje Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nasamire eniga zhloveka s' Petram Chriſtuſa sataymo, inu od naſhe oblube nega nihdar sapuſtiti, odſtopimo. Ja kar kul greha ſturimo, kar
Branja, inu evangeliumi (1777):	je le en ſam. Tok je tedej poſtava super Boshje oblube? delezh od tega. Sakaj, aku bi bla poſtava dana, katira
Branja, inu evangeliumi (1777):	Bratje! Svetniki ſo ſkus viro Krayliſtva premagali, ſo pravizo dellali, oblube ſo daſegli, levam ſo gobze samaſhili, ſilo tega ogua ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	ima. Mi pak lubi Bratje! ſmo po Isaaku otrozi te oblube. Al raunu koker
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak
Branja, inu evangeliumi (1777):	aku je irbishna is poſtave , tok she ni vezh is oblube, Abrahamu pak je Bog ſkus oblubo ſhenkov. K'zhemu je

obljubi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): sem bil popolnoma prepričan, da je bom potreboval, ako svoji obljubi le še 14 dní zvest ostanem”. (Kako se pravlica od

obljubo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	perſtan s' opomnizój natekni, ino ne isſnemi ga, dokler niſi obljubo dopolnila, alj ſvoje delo ſtorila. Drusheja pa ſvoji prijatelzi Shofki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani kup. Vinska terta! ti boshji dar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Bramina). Svunajni zhaſopiſi pripovedujejo isgled poboshnoſti Indijanov, ktera nima para, obljubo nekiga Bramina namrezh, ktéri je hotel neko imenitno goro (Kómorin
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nobeniga otroka; tó ga je ſilno shalovalo, ter ſtori imenovano obljubo, zhe mu bo boginja le eniga ſina podarila. Rojen mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet pregledal! Prezgodna zrelost
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	goldinarjev k pomoči vašiga zidanja. ” V zlatnini so koj svojo obljubo spolnili. Od te pripovesti vnet sim pisal dobrotljivimu gospodu Prešernu
Blagomir puščavnik (1853):	nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan. Zakaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Dragi moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	gred in reče glasno: „Mogočni gospodje! Zanesem se v vašo obljubo in prosim tedaj, de, kadar, me bote res iz tega

oblubo
Sacrum promptuarium (1695): Ona prezei rezhe. Ah Bug hotel? Si roko daſta, inu oblubo na grobu tiga mertviga mosha ſturita, jo pele v' to

▶ obljubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obljubi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe takó le pripoveduje: Ni ga imel naſh popotnik
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti hočmo vračevati Vse
Divica Orleanska (1848):	Karol. Obljubi, Zastavi kar imaš, deržave pol – Düšatel. Zastojn! ne gré! Obljub
Zlata Vas (1848):	je bilo kaj. Temu dve stó goldinarjev plačíla na léto obljubi; zató bi si mogel pa luč, sukno in pomivavne cunje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne
Blagomir puščavnik (1853):	je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič

oblubi

Sacrum promptuarium (1695):	lubesniu yh gledat, maukat, inu vun s' gnesda klizat, ym oblubi, inu ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem tuam, ut ſis longæus ſuper terram
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ja. Matizh. Nikar doli ne hodi! Nęshka. Koker ozheſh. Matizh. Oblubi mi , de ne boſh doli hodila. Nęshka. Is ſerza rada

obljubijo

Stric Tomaž (1853):	jo gotovo, ako velike darila za njih glave naznanijo in obljubijo, kar gotovo ne priča dobrega serca, z ozirom na dobiček
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu obljubijo, da ga hočejo z vsem potrebnim oskerbljevati.

obljubil

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni nobeden pričijočih oglasil in ni ne krajcerja za njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala, je obljubil njenim željam vstreči, in kakor bo mogoče, vse oskerbovati. Zdej
Stric Tomaž (1853):	hotli prekupiti, vender ga nazadnje Halaj, ker je nar več obljubil, dobi. „Vzemite, kupite še mene, gospod! “ prosi objokana mati, „kupite
Oče naš (1854):	in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	staremu zapeljivcu očitati: „O zakaj sem poslušal tvoj zapeljivi glas! Obljubil si mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa
Ferdinand (1884):	dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila ponudba jako všeč. Obljubil je, da se hoče sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi
Oče naš (1885):	in po svoji sveti katoliški cerkvi vedno oznanuje! “ „Da,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem
Revček Andrejček (1891):	sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi mi sosed Franico obljubil?

oblubil

Biblia (1584):	Erodeshu dobru dopadlu. Satu je on njej s'eno priſsego oblubil, de bi hotil njej datj, kar bi kuli proſsila. Inu
Ta male katechismus (1768):	na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nada, kar je obetal, ali poſabe na tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	7. Sategavólo je on njęj s' eno pèrſęgo oblubil njęj dati, kar bi koli proſsila od njega. 8. Ona
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek. Jeſt ględam , zhe bo poſtela , katęro nama je Baron oblubil , doſti preſtora imęla. Nęshka. Kaj tukej bo ſtala? Matizhek. Tukej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	meni dobro naloshéni. Inu po tim — kè bi bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji

oblubiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gnad. Petite, & accipietis. Molite, inu proſſite, taku bote prejeli, je oblubiu ſam Chriſtus Joan. 16. de bode vaſhu veſelie popounima. Si
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader je on poprei ſvojo duſho sa ſvoiga Moiſtra poſtavit oblubiu, inu ſe sa perprauleniga resglaſsiu s'nym, v'jezho, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi nega isdau, na tihim, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth.

obljubila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sagledati, ter ji ſhele sdaj v’ miſel pade, kaj je obljubila. Shofka pa je sadoſti modra bila, v’ prizho drugih shenſtuv
Genovefa (1841):	Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi ne bilo pràv, ko bi ji ne
Robinson mlajši (1849):	je podal svojemu sobojevniku — zravnobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do poslednje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili v stisko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in merzla, da je ni kmalo ganiti. ” „Saj si mi obljubila, da mi s svojimi copernijami in pijačami nakloniš njeno serce
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zató pa bom ptička dobremu
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Baraguay d' Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se
Zeleni listi (1896):	premalo! « »Še preveč je. Dà, res, zakaj sem pač toliko obljubila! Gotovo bom imela pri njem izgubo«. »Dajte mi vsaj eno

oblubila

Sacrum promptuarium (1695):	sakaj nejſte poprei prishal, sakaj v' zherei ſim enimu drugimu oblubila, inu ſe troshtam de jutre bò ohzet; ali kadar bi
Sacrum promptuarium (1695):	je djala, de je vſhe enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti

obljubili

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo mu obljubili ga s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gosp. H. Kos, so nam zopet to novico oznanili in obljubili, večkrat kaj taciga pisati. (Zavarvanje živine. ) V Terstu se je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in
Stric Tomaž (1853):	ga od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z rokami. Potem stopi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	so rekli, „to je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se

oblubili

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh, predali? kolkukret nam je naſhe grehe odpuſtiu? kolkukret ſmo oblubili, de nozhmo vezh s' Chriſtuſovimi ſourashniki dershati? ſmo vunder supet
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	shęnena ! — Nęshka. Zhe pak Smrękarzo plazham! — ſej ſo mi doto oblubili — Baron. Jeſt , praviſh , ſim ti doto oblubil ? Nęshka. (ozhy k'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhi duſhi vmoriti ſkusi sapelanje k' novim gręham, katere ſte oblubili ne vezh ſturiti. Zhujte tędaj v'molitvi, inu varujte ſe

obljubilo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	de bi veselejši bilo od pretekliga! Léto 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spolnilo, Bog daj! de bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pisali splošno živinozdravništvo za kmetovavce po njegovem načertju, in je obljubilo 25 zlatov od Miroslava tistemu, kterega delo bo za nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	serčno veselilo, ako, bote spolnili, kar nam je pisemce Vaše obljubilo. „Novice” so že adresirane. Kursi na Dunaji 31. decembra 1859

obljubim

Genovefa (1841):	zhem tedaj botra, ozhéta in duhovna naméſtovati. — Sveto Ti tedaj obljubim — o Bóg! — ako bodeſh mene in môjiga otrôka toliko doshivéti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preiskávanja, ločenja, prebiranja, druženja, sloge, edinstva — resníce! K slédnjemu še obljubim, da bo v tem délu pravopis, kakor so mi naj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	sim hudiga storil! K Tebi povzdigujem svoje roké, in Ti obljubim, se gotovo vsiga hudiga varvati, in se gotovo poboljšati! — O

oblubem

Sacrum promptuarium (1695):	nebo vezh ushafala: On pravi, zhe hozhete mene vſeti, vam oblubem, de vam bom dober kakor ta pervi: Ona ga lubeſnju
Sacrum promptuarium (1695):	vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu dobru lejtu imeli, sakaj bo G. Bug

oblubim

Sacrum promptuarium (1695):	vſimite, inu ſvejſtu polek vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu
Sacrum promptuarium (1695):	inu zhe v' letega bodo fliſsnu gledali, inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim is hvalęshſti , jo — jih — jo — jih — Ni mogozhe brati — je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku: jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To

obljubimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lastniga jezika; Ne bód'mo domorodni lenci! — To ne! vsi terdno obljubímo: Domači jezik gladko znati, Rečí slovenske prej čmo brati. In
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zamogli, pa tudi tega — kakor smo že večkrat rekli — ne obljubimo, de bi smeli iz semena vselej le zdravih pridelkov pričakovati

oblubemo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſtojy ſgorej v' 5. poſtavi) ke szer kmalu, inu lohka oblubemo , de otshemo puſtiti edn ſa drugega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	permire, de na besedi, s' katiro mi edn drugemu kaj oblubemo, naobſtojemo. Toku se narpoprej ſgody per najemanju SS. Mash (koker

oblubimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tebe o Goſpud! taku naisrezhenu shaloſtniga vidimo, taku mi terdnu oblubimo obene nove shaloſti nihdar vezh tebi naloshiti. Per timu pa
Branja, inu evangeliumi (1777):	sa volo naſhih grehov pravizhnu poſhtrafani, tebi o miloſtvi Ozha oblubimo s'enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi

obljubiš
- obljubiſh
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njim ſtóri, kakor ſi s' opomnizami délala. Zhe komu kaj obljubiſh, alj kako poſebno opravilo imaſh, le perſtan s' opomnizój natekni
obljubita
Ljubite svoje sovražnike! (1899): tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje

obljubite

Stric Tomaž (1853):	le od smerti mi nikar ne govori“, jo prosi oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in
Maria Stuart (1861):	žive dni za njo bom žaloval; Al dans bom stanoviten. Obljubite Mi tudi vi, da bolečine boste Krotili — in če vsi

oblubite
Sacrum promptuarium (1695): kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete

obljubiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere v'
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila všeč. Mozes mora Jetru obljubiti, de ostane per njem, ino Jetro mu pa svojo hčer
Zlata Vas (1850):	z Brenceljnam vse poravnala in danes bi se imela žennu obljubiti. Jez pa sim. rekla, de se nečem možiti in sim
Blagomir puščavnik (1853):	prositi, se jima vzadnjič vda; tode brodnik Nikolaj mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem
Lohengrin (1898):	ščitim ti močnó, Da nič od tebe me ne odvrati, Obljúbiti mi moraš to: Nikdár me ne sprašávaj, Nikdár ne pozvedávaj

oblubit

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bil jeſt oblubil, njo vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	laſh , al sa ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre

▶ obljubivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

obljubivši
Oče naš (1885): očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto

▶ obljubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obljubljena

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zimpermanu, ki je bil veſ bogabojezh, je bila v' sakon obljubljena. Pa kakor uboga zhaſniga blaga, tako je bila bogata lepih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njegoviga kraljeſtva ne bo konza. “ Bogabojezha deviza, deſiravno she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe

obljubljene
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): pripóved govorila, in je mater vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti

obljubljenega

obljubljeniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji je ſtoril veſelje, de ga je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' tempeljnu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Grudna. Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete od tod obljubljeniga pisma; in ko bi Vam ne šlo ravno tako navpičlo

obljubljeni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

je po milostnem dovoljenju presvitlega našega knezoškofa za pokušnjo pridjan obljubljeni listek nemško — slovenskega slovnika, ki bo, na podlagi Vodnikovega rokopisa

obljubljenih
Divica Orleanska (1848): otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor

obljubljeno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo, she sdavnej obljubljeno deshelo. Junaſhko jih Josve pelje va-njo med zhudeshi ino snamnji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe lózhi pravizhni od tega ſvetá. 36. Israelzi gredó v' obljubljeno deshelo. Zhaſ ſe je perblishal, de Israelſko Ijudſtvo doſéshe lépo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na-njo udaril. Sa ta greh ga Bog ni puſtil v' obljubljeno deshelo. Neſkonzhno ſvetimu Bogu ſe ſtúdi nad vſakim ſhe tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naſ zhertijo, reſhil is rok; De bo ponovil naſhim ozhakam obljubljeno miloſt, ˛Spomnil ſe ſvoje ſvete savése, ˛Spolnil perſego, ktero je
Genovefa (1841):	Golam niſta ſvôjiga shivljênja ſveſta bila, in de ſta v obljubljeno deshêlo romala; de ſta ſe od ondi ſhe le undán
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	je ura njegove smerti. Tudi njemu ni dano priti v obljubljeno deželo. Enkrat le ni prav terdno v Boga zaupal, kedar
Sveta grofinja Genofefa (1857):	preſheſhtnika. „Ti nesveſtniza ti, ſe grosi, tako neſramno ſi tadej obljubljeno sveſtobo prelomila? O ti krivoperſeshna babulja, ki ſi ſe pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v G: Hvala lepa za poslano; prosimo po priliki za obljubljeno. ― Gosp. J. Išk. v Fr: Ker je treba o Vaši
Gozdovnik (1898):	osvobojenjem ujetnikovem, pa so utihnili, čuvši, koliko odkupilo je zanj obljubljeno.

▶ oblotočnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

valjasti črv; splet

oblotočniki
Zoologija (1875): za rabo, zato je tudi nihče ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez

▶ oblovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP

grušč,prod; izvirnik, nemško-slovenski slovar

oblovje

Mineralogija in geognozija (1871):	gorah, kojih groblje se pelje v doline in morje kot oblovje, prod in grez, razjedanje vode v morji, počasno vzdigovanje in
Mineralogija in geognozija (1871):	prav slaba; le-tó se potem imenuje redko kamenje, n. pr. oblovje, sviž, lapor itd. Zmes sama je po sestavi razločna, da

▶ obložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obložena

obloshena

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	spravit koker to s' greham oblosheno veſt. Ta s' greham obloshena veſt je. koker tu od vetru napihnenu murje, glih koker
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezh je, de ta s tulkam leshnivim, inu krivizhnim toshvainam obloshena nadoshnoſt taku terdu mouzhy. Mi pa nar dosneſhi ſmo sa

obložena
Valenštajn (1866): Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini
obložene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): s putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na

obložene
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v
obloženega
- oblosheniga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je bil koli ſhpotliv, ga
- obloženiga
  Roza Jelodvorska (1855): v pretečenih zlatih časih v okinčani korbici s tersnim perjem obloženiga v vašo sobo prinesti! « »Hvali Boga, ljuba hči! de mi

obloženi

Blagomir puščavnik (1853):	rog in konja spodbode. Zdaj se vlečejo z ropanim blagom obloženi vozovi za njim. Od obeh strani jahajo obroženi junaki. Za
Fizika (1869):	še porušila. Senéni voz se laže zvrne kakor s kamenjem obloženi. Živali in ljudje, ki gibajo z udi, premenjajo zatorej vsak
Gozdovnik (1898):	haziendi in prav v bližini so bili ljudje z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav

obloženo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s srovim maslam pomazano in z na koleščike zrezano čebulo obloženo kozo, osoli, deni od zgorej in od spodej žerjavce in
Blagomir puščavnik (1853):	mladi so se sošli na grajšinski vert, kjer jih je obloženo omizje čakalo. Vitez in vitezinja sta jih prav prijazno spre

▶ obložen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obtežen; Pleteršnik

obložena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so

obloženi

oblosheni

Biblia (1584):	resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem vas supet k' veku pèrpraviti. Vsamite na ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	28. Pridite k' meni vſi, katęri ſe trudite, inu ſte oblosheni, inu jeſt vaſs bóm poshivel. 29. Vsàmite mój jarm náſe

obložen

Zoologija (1875):	črnim križem na hrbtu in zraven še po navadi težko obložen, je živa podoba skromnosti in zmernosti, in da si ima
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	kronan, Jezus, na sramotno smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, vse obleke oropan, Jezus, z žeblji na križ pribit

obloženi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so nesli težke
Oče naš (1885):	nji priti? Ali vam ne kliče: „Ako ste trudni in obloženi, pridite k meni jaz vas bom oživel! “ „Svetujete mi, se

▶ obložiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblože
- obloshe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſhkodvalo. Poboshni med Indjanimi ga, kamor pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo

obloži

obloshi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al
Kuharske Bukve (1799):	poręshi niti prozh, políj s' shupo, inu s' peterſhilam enmalo obloshi. 17. Spargelni. Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi
Kuharske Bukve (1799):	ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo
Kuharske Bukve (1799):	Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno
Kuharske Bukve (1799):	dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni

obloži

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro stolčeniga cukra da, cukreniga snega pa ne. Višnjeva torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim

obložili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster Balant

obložiti

obloshiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po nobenim platu ta mokrota ven tezhi nemore
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	potem resgrinati, bode belliſhé predivo. To drevje s'ſriſhnim vasham obloshíti, de vrozhíno, inu ſuſho loshej terpijo. Te ſlabe derveſsa s'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	s'kervijó smeſhano vodo, al gnojenzo saliti, inu s'vasham obloshiti. Goſenze , kader ſo shę slęsle, s'gorezho ſlamo pomoriti, Dreveſsam
Kuharske Bukve (1799):	na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti. 268. Kíſlizhna shupa. Narkrajſhi
Pozhétki gramatike (1811):	Isjéte iste vprave ſo: 1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer, obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí, bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner, satvóriti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slo terda in ruſhaſta, in de jo je vzhaſih tudi obloshiti treba, de na verh ne v-ide, ſe ſamo kashe. — Per

obložiti

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	škodo, da se niti ljudjé niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	še svoja dela brez godernanja, in morala se bo še obložiti s težkim jerbasom. To se pravi drago plačevati veselje ljubezni

▶ obmolčati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obmolkniti; [sskj]

obmolči

Stric Tomaž (1853):	oče. „Obljubite mi tudi, ata! da bote Tomaža sprostili, kadar“ — obmolči in tiho reče — „mene več ne bo. “ „Da, vse ti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov, potem stegne in vzdigne roke, kakor so

▶ obmolkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obmolkne

omolkne

Blagomir puščavnik (1853):	tvoj, takrat te čem moliti na vse veke. ” — To izrekši omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši
Blagomir puščavnik (1853):	vse pripravljena. Ostani z Bogom in moli za me! ” Vitez omolkne. Solze ga polijejo. Vitezmja pa ne more joka besedice pregovoriti
Mlinar in njegova hči (1867):	zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno

obmolkneta
- omolkneta
  Blagomir puščavnik (1853): pa naenkrat tako zal vitez! ” Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se

obmolknila

omolknila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se veliko trudite, pa malo imenitniga storite; vi
Blagomir puščavnik (1853):	kar ni mojega Miroslava in tvojega očka več. ” Zdaj je omolknila. Solze jo polijejo. — Solnce je na pol dneva. Zadnji čas
Mlinar in njegova hči (1867):	se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči

obmolknili
- omolknili
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mertvaško trugo”. (Poslušavci, popred tako veseli, ostermé pri teh besedah). „Omolknili ste, dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj
obmolknilo
- omolknilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): izmed te bratovšine na oder in začne govoriti. Vse je omolknilo in poslušalo, kaj bo rekel. „Dragi moji! — je začel govor

▶ obnaša samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnašanje; Pleteršnik

obnašo
Stric Tomaž (1853): nihče se je ne usmili. Lepi Ivan je s svojo obnašo vsim dopadel, eden druzemu so ga hotli prekupiti, vender ga

▶ obnašanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnašanja

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo
Stric Tomaž (1853):	delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že veliko terpeti in
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ostalimi vojščaki v hišo. Bil je visoke rasti in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v

obnašanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje. Ta
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kmetiška hči; pa de, ji je njeno spodobno in priljudno obnašanje že večkrat dalo soditi, de mora več biti, kakor pravi
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	že tako včas denarjev zaslužil. Gospi je dopadlo lepo, spodobno obnašanje mladenča in njegovo odkritoserčno pripovedovanje svojiga življenja.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v mislih Te vzdignem in
Oče naš (1885):	zavoljo spodobnosti sicer žalostno se nosila, pa njih govorjenje in obnašanje je preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj
Izidor, pobožni kmet (1887):	klicali so me nazaj, pa jih nisem hotel slišati. « Grdo obnašanje Marcelove družine je tudi Izidorja zelo razžalilo, ker ni nikakor

obnašanjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem pridobila vse serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je
Maria Stuart (1861):	vladarica — Šesti nastop. Prejšnja. Leicester. Leicester. (silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem). Nesramneža bi vidil, ki zavrača Od praga me kraljice moje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zom in obnašanjem koj pridobila moje serce, pa tudi njeno serce se je

obnašanju

obnašanji

Sveti večer (1866):	bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega

▶ obnašati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnaša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je nekoliko res, pa je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	malo škodje, in ona se skorej po vsih krajih dobro obnaša. Mende de bi ne bilo napčino, ko bi tudi na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje tako, kakor ga gospodar pričakuje; to ga zmoti, da
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko
Stric Tomaž (1853):	pride na versto Ivan. Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od
Sveti večer (1866):	razžalilo, kak gerdo se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja

obnašajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. Franc Sajkota, fabrikant mašnih oblačil (paramentov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati, kar po poti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo mladi Cesar, ki tudi več slovanskih jezikov prav gladko govoré
Kemija (1869):	jake osnovne lastnosti. Nekteri kovinski žvepleci više stopinje se pa obnašajo kakor kisline, ter se z žvepleci niže vrste spajajo v

obnaſhajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí is zhloveka

obnašal

Zlata Vas (1848):	Čeravno je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal, kakor de bi bil zmiraj še njih enak. Hvaležno so
Blagomir puščavnik (1853):	obnašal. „Vi ste, reče, svoje službe začasno odstavljeni, dokler se ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več ne bo prišel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in neumno obnašal. Njegove najhuje pregrehe pa ni povedal; kajti bal se je

obnašala

Tine in Jerica (1852):	Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne oznani, kako se je letos pri nas ta ajda obnašala, saj tako dolgo, dokler je ni slana vzela. Če bomo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	suša hudo pritiskala, se je vendar le ajda kaj dobro obnašala in rastla, da je jo bilo lepo viditi, in ker

obnašali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali, tudi za naprej nam ne bode moči in sile k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali in Nju Veličanstvoma dopadli potomci Serbov iz vasi Peroj blizo

obnašaš
Kmetijske in rokodelske novice (1847): neki ti, o človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si

obnašati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	biti, in se pri kmetovanju po vsi pridnosti in vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nevarno je, otroke same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	postavljeni. Takó ena roka drugo umiva; takó se imamo vsi obnašati, de eden druziga spoštujemo, dokler smo spoštovanja vredni. Tega pa
Stric Tomaž (1853):	Tomaž nar pridniši delavec in se zmed vsih nar bolje obnašati ve. To je res pomagalo. Legre se je potolažil začasno
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	veselim, prijaznim obrazam naproti pride. Se po naše komú perljudno obnašati. V to se ni nič zvédil; koga víkati, mu je
Blagomir puščavnik (1853):	meče kvisko vzdignejo, in prisežejo enoglasno, da se hočejo junaško obnašati. Zdaj si kupice nalijejo , in pijejo na zdravje svojega gospoda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nič prav ne vé. Naši študeutje se znajo veliko spodobniše obnašati kakor nemški študentje na Dunaji in v Gradcu, kteri so
Viljem Tell (1862):	naučila! Tell. Vsega morata Učiti se. Kdor hoče se junaško Obnašati v življenji, mora se Ubadati in pa upirati. Hedviga. Domá

obnaſhati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval in v njih unanjih in

▶ obnavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnavlja
Valenštajn (1866): me tu raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico

obnavljajo

Občno vzgojeslovje (1887):	predstave ne ostajale v duši? Le tako, da se iste obnavljajo, moremo jih uporabljati kot osnovo pri tvorenji domišljije in mišljenja
Občno vzgojeslovje (1887):	in katere se o priliki z nova pojavljajo v zavesti, obnavljajo se prav po redko zvesto in neizpremenjeno. Največkrat se obnova

▶ obnebje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nebo; [sskj]

obnebje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo hude ure
Divica Orleanska (1848):	Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico
Divica Orleanska (1848):	nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile

obnebju

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poleg steze. Lepo jutro je bilo; sonce je na môdrim obnebju jasno sijalo, in neštete ptice so z veselim pétjem stvarnikovo
Zerkviza na skali (1855):	v ſvoj grad vernil. Kar ſe je sabliſkalo na tamnim obnebju, gromelo je od daljezh in ſpet je ſtal bledo rumeni

▶ obnemoči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnemogli
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih

▶ obnesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnesel

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Francel iz Ljubljane se je z svojim fizikalnim orodjem dobro obnesel. — Od žebljev J. Peternela, od omár Ljubljanskiga mizarja Matevža Novaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je z svojimi nogovicami in morinarskimi čepici raznih farb pràv obnesel. — Barkarski žeblji Zelezniškiga žeblarja B. Dolenca so bili dôbro blago
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	an i se je z sedli in kernirji prav dobro obnesel. — Blaž Osebik, ključar na Vranskim si je z decimalnimi tehtnicami
Najdenček (1860):	mene milostljivo zadéle: „Anže,” je rekla, „ti si se dobro obnésel; pri meni ostaneš. Skerbela bom za tebe, če se boš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	bil leta 1870., sicer pa se je kot državnik slabo obnesel. Močneja roka pristrigla je njegove častilakomne namene po naši sodbi
Gozdovnik (1898):	teh krajih nekaj prav navadnega, se je tudi blizu taborišča obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali gonili

obnesla

obnaſhevala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim ſe ſizer pazká

obnesla

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	cena latašnjih deželnih pridelkov. Sveta Ošpeta se kramarjem ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih tega cesarstva, korún je zdrav, pa so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro obnesla. Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	povsod le po malem piče za živino nakosilo, kaj dobro obnesla. Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli

obnesli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri

obneslo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na kupe. Le tisti, ki imajo zlo močirne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh vsiga obilno. Drugač se je pa naslednje leto 1187 obneslo. Zima je bila takó huda in dolga, de je o
Pripovedke za mladino (1887):	na mojo orehovo goro? Čakajta, to se vama bo slabo obneslo! ” in rekši se zakadi v petelinčka. Ta pa, ne bodi
Gozdovnik (1898):	krenil od smeri, držeče h konjem. To sredstvo se je obneslo. Sokoljeoko je hitel v smeri proti konjem, a razbojnika od

▶ obnoreti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

znoreti; [sskj]

obnorel
- obnorel
  Čas je zlato (1864): in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj
- obnoril
  Sacrum promptuarium (1695): neposnah kuſse od drusgu, ona pravi, menem de ti ſi obnoril, kir pravish, de so kuſsi: Mosh pravi bodio kuſsi , ali
obnorelo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi

▶ obnova samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnova
Občno vzgojeslovje (1887): darom in z navado, tako ojači, da nam zaznava ali obnova zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje

▶ obnoviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obnoviti
Občno vzgojeslovje (1887): jo zapomnimo in tem več pomočkov najdemo, kadar jo hočemo obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno

▶ obnoxias neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

obnoxias
Sacrum promptuarium (1695): ima mutast biti, shena pak slepa, rekozh: Innvens fæminas Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi

▶ obod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obod

Kuharske Bukve (1799):	Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni
Kuharske Bukve (1799):	ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi
Astronomija (1869):	ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na 12 enakih delov, ki
Astronomija (1869):	zidu. V pod. 48. predstavlja notranji krog mizo, vnanji pa obod sobe. Oko opazovalčevo je v enakej visokosti s plamenom na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24, drugo v 18 minutah. V koliko minutah bosta

oboda
Astronomija (1869): naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj
obodi
Astronomija (1869): ta prostor vpodobiti, dalo bi se to storiti z mnogimi obodi, ki bi bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni

obodom

obodam

Kuharske Bukve (1799):	poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim obodam, pokri s' pleham, deni sgoraj inu ſpodaj sherjavza, lepo sapezi
Kuharske Bukve (1799):	vkup nepade. Pa ſe sna tudi na plęhi med plehovim obodam narediti; vſelej ſe po verhi dęnejo majheni koſzheki ſroviga maſla

obodom
Botanika (1875): razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega

obodov

Kuharske Bukve (1799):	129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri
Kuharske Bukve (1799):	kuhanja. 128. Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta

obodu
Aritmetika za učiteljišča (1885): t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče

▶ obodec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obodcem
- obodzam
  Kuharske Bukve (1799): vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en

▶ obogaten pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obogatene
Kmetijske in rokodelske novice (1848): iz Gorice. Goriške modroslovne šole so s 3 novimi stolicami obogatene. Na prošnjo tukajšne kmetijske družbe so namreč Cesar privolili, de

▶ obogateti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obogatel
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): jirharjem je tudi umerla njegova žena, Anže pa, ki je obogatel, je kupil jirharjevo hišo, kjer je celó do konca življenja
obogateli
- obogateli
  Zlata Vas (1848): krivico govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest: ali ste obogatéli ali ste obožali? Prašajte svojo vest, ali je vaše soseskno
- obogatili
  Sacrum promptuarium (1695): bogatishi ratat. Date, & dabitur vobis. ? S' obeno kupzhio nebote hitrei obogatili, sakaj S. Auguſtinus pravi Si vis eſſe Mercator bonus, fænerator

obogateti

obogatete
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko sami

obogateti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsi vošijo dôbro jutro, ga pozdravivši. Kdor hoče od drevesa obogatěti, mora ali sam orati, ali pa vsaj priganjati. Z očěsam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſoſeſkini moshje” nikoli menili, de „Karniolija” s perlogo kmetijſkih noſh obogateti hozhe! Miſlili ſmo, de bo vredniſhtvo „Karniolije“ Premzam vashno dokasalo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morete biti. (Konez sledi. ) Kaj je bolji, pozháſi ali náglo obogateti? Blagor ſtarſhem, ktéri imajo lepo premoshenje! Njim ſe ni bati

▶ obogatiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obogatijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se

obogatiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe obogatiti, ima le svoj prid pred očmi; tudi ne upa nobenimu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje ni le prijazin kinč zemlji, temuč drevje je

▶ oboist samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

oboisti
- hobojisti
  Valenštajn (1866): Grofa Trčke Ključar. Fridolančevi plemiči i služabnici. Trčkini služabnici i hobojisti. Več polkovnikov i generalov.

▶ oboj zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oboje

obadvoje
Svetu pismu noviga testamenta (1784): lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne isrujete. 30. Puſtite obàdvoje raſti do shętve, inu ob zhaſsu tę shętve bóm jeſt
obedvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva

oboje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz početka stavkov (str. 135). — Natis in papir je tudi oboje prav lično. Po tem takem je gosp. Navratil svoje zasluge
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik (protokol) povedati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	naglici pošiljaš v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je

obojega

obojega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugi romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem

obojiga

Pozhétki gramatike (1811):	biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s' imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i
Pozhétki gramatike (1811):	tvoji. les tiennes, tvoje. Les siens, njegovi, les siennes, njene. Obojiga ſpola. Les nôtres, naſhi, naſhe. Les vôtre, vaſhi, vaſhe. Les

obojemu
- obojmu
  Pozhétki gramatike (1811): rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à les predſtavio obema ſpolama aux

oboji

Pozhétki gramatike (1811):	personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka
Robinson mlajši (1849):	so li ljudje mertvi ali še živi nekam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič boljega stvoriti, ner da bi iz

obojih
Mineralogija in geognozija (1871): se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake. Najlože se menda najdejo v Idriji (na Zemlji

▶ obojen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obojnega

obojniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se lahko na dvojno razlagali. V radovednosti in v vražah obojniga ljudstva so našli zadnjič še drugi pópi svoj vſakdanji kruh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Evropi samo tù najde; zdravi bledico, tudi drugač oslabljene ljudí obojniga spôla *) Zraven teh treh zdravilnih vrelcov se še četerta zdravilna

obojni
Zoologija (1875): Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi pa posredujejo vnanje vtise. Obojni živci so v telesu popolnoma ločeni, no o tem še
obojno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): kar potem zdravje neprenehama kalí, ravno tak od vinskiga duha; obojno je živi strup. ” —

▶ obok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obok

oblok

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali široke ogone, takó jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de se deževnica polegama po njih v razore cedí
Astronomija (1869):	ki ga solnce ta dan preteče, veliko veči, nego ponočni oblok, toraj tudi dan veliko daljši od noči. 21. junija imamo
Astronomija (1869):	WQO, kterega med tem solnce preteče pod obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje
Astronomija (1869):	272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238. Bootes, 271. Breite, geographische, zemljepisna širjava, 25. nördliche
Astronomija (1869):	predstavljala zemljo, obdana bila z večo, ktera bi predstavljala nebeski oblok, in na kterej bi bile zaznamovane potrebne črte in zvezde
Razne dela (1870):	v stari grad Fjerboaj. Na mirodvoru svete Katarine Je poln oblok železniga orodja, Nekdanjih vojsk obilne soderge. Med njo je meč
Razne dela (1870):	obhodši krog, Korakov merjenih počasno Zgubijo zad se v skrit oblok. Je res alj sanj grozenje tako, Treptaje praša serce vsako
Razne dela (1870):	In prostora krog in krog Zid peljan je v siv oblok. Vse zlatá, srebrá se bliska, Ljudstva taka tma pritiska, Vmes
Razne dela (1870):	pervotni dar iz neba. Gazdar približa k ognju klop v oblok, Previdi berž s pijačo mizo čedno, In s hranami mesenim

obok

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in cveticami; na koncu mosta, na suhem, je bil slavivni obok tako umetno narejen, da je bilo misliti, da je sozidan
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok nad nami, kdo ga je lepo višnjevo pobarval? Kdo je

oboka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahkim kamnam so,zidana, zgorej lepó obokana (velbana); iz pod obóka na križ stoji tak kinč (Verzierung), ki v naših starih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete

oboki

obloki

Astronomija (1869):	Odslé se oddalja solnce na južno stran polutnika, solnčni dnevni obloki postajajo zmirom manjši, tako, da 21. decembra solnce pride v
Astronomija (1869):	kresu ali poletni solstitium. Od tega dne naprej se pa obloki, od solnca pretečeni, bolj in bolj bližajo polutniku, in. 23.

obokov
- oblokov
  Rudninoslovje (1867): se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da se mora prej uležati, ker mokrega ni rabiti

oboku

obloku

Astronomija (1869):	kmalu pride noč, ki pokrije zemljo s temo, na nebeskem obloku se pa prikažó zvezde, kterim se dostikrat pridruži tudi mesec
Astronomija (1869):	ob enem, ker si lehko več zvezd mislimo na enem obloku HAZP. Pod. 35. V pod. 35. je poldnevnik edini izmed
Gojko Knafeljc (1899):	odprl vezna vrata, se je mehanski ozrl kvišku proti nebesnemu obloku. Tam je medlelo brezštevilno srebrnih lučk, a med njimi je

▶ oboleti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obolel

Ultra! (1867):	kdo ne videl. Vem sicer, da bi za to ne obolel, toda ne pozabil bi mi tega tako hitro. On je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Florijan, mlad voznik, je žganje zeló rad serkal in nevarno obólel. Zdravnik mu reče: „Ako se ne boš žganja odvadil, moraš
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in zdaj utrudno potovanje je njega tako prevzelo, da je obolel in ni mogel dalje. Ostali so tedaj v malem Švabskem

obolelo
Zoologija (1875): v Haderslebenu na Nemškem, kjer je 500 ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes

▶ obomarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

zdravamarija; kontekst

obomarij

obomari

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou noi 100 obomari inu 3 alpa 9 vier taku boda pershou andober Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is andohtjo noi isterdniem saupanjam naboga 15. obomari noiano vero potam sazbni tu rotenje katiere bo sdei shribano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Svetiga Duha † Amen. Prei da ti spat gresh shebrei 5 obomari noi ano vero: ofrei gori kaker je prei meudano tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero potam rezi nate Kruh pomai Bueg Ozha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dovi kmisi noi shebrei is andohtjo 75 ozhanashou inu 75 obomari inu 3 vere k' jeshushavei Kroni: inu kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ponjam gorta noi dovta inu shebrei 30 Ozhanashov noi 30 obomari inu 3 vere pa svo isandohtjo inoi bliesek bodosh shlieshou

obomarije

obomar
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kader bosh aden sniedou poshebrei sakobart 3 Ozha noi 3 obomar inu ano vero je skushno. TA 36. KAPITL. An liep

obomarje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	barti frihtati noi k' sazhei barti 4 ezhanashe noi 3 obomarje inu 3 vere shebrati! noi tu morash ti obanei ponozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	amert unka poshebrou te 6 molitvizoa: 3 ozha noi 3 obomarje inu ano vero. Kader bosh 3 barti poshebrov te 6

obomarijo

obomarijo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei kader boda meshnar pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei shitroo

obomarjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 ozhanashe noi 3 obomarje poshebrash noi sarazhiem ozhansham noi obomarjo is pravo roko strejemi perſtmi perſti usemash inu she tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushan mitel? jedi zhier sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi shebrei an ozhanash inu obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash

▶ oborina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

usedlina, gošča; [sskj]

oborina
Kemija (1869): raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo ogljenčevokislega natrona (sode). Dobljena in posušena oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj

▶ oboriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oborijo
- obarajo
  Kemija (1869): način da v tkaninah razločiti od svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija

oborimo

Kemija (1869):	hidrat železnega okisa dobimo, ako razproščen železni klorec z amonijakom oborimo; tudi tako imenovana rja, ki se napravi na železu, na
Kemija (1869):	ni znan. Njegov hidrat, FeO.HO, dobimo, ako žveplenokisli železni okisec oborimo s kalijem. Oborina je s prva bela, kmalu pa pozeleni

oboriti

Kemija (1869):	Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati benzol. O. Obliž, Pflaster, 466. Oboriti, niedersehlagen. Oborina, Niederschlag. Ocedina, Filtrat. Ocet, Essig. Ocet lesni, Holzessig
Kemija (1869):	srebro, 433. Nič beli, weisses Nichts, 429. Niederschlag, oborina. Niedersehlagen, oboriti. Nikelj, Nickel, 429. Nikotin, 477. Niobijum, Niobium, 345. Nitrobenzol, dušečnati

▶ oborožba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

oborožitev; kontekst

oborožba

Gozdovnik (1898):	to je kazalo toliko dušne gibkosti kolikor smelosti. Obleka in oborožba njegova je bila Rdolesovi podobna. Zveza teh dveh mož primorala
Gozdovnik (1898):	nož, s kterim Indijanci oglavnico režejo) to je bila vsa oborožba teh glavarjev. Nekoliko proč od njih držala je petórica vojakov

▶ oborožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oborožen

Katarina (1854):	zadregi, kaj rekel ali storil, kakor če bi bil ves oborožen Kozak pred njim stal. Na zadnje le reče: Preljuba gospodična
Potovanja in premišljevanja ne... (1860 1861):	je terda plošča jeklena. Kakor boginja Minerva sem doraščen in oborožen zagledal beli svet; in precej po porodu sem spoznal sam
Kranjska nevesta (1864):	je priklonil in šel. Pol ure čez polnoč stal je oborožen vojak pred vratmi v visoki palači. Noč je bila črna
Kranjska nevesta (1864):	v šotor. Robert Recenati je stal pri svetlo švigajočem ognju oborožen od glave do nog. Odprti vezir je kazal njegovo obličje
Žalost in veselje (1870):	je delj časa ogledoval svoj plen. Tomaž je bil preslabo oborožen, ni bilo upati dobrega vspeha s tako nevarnim in kervoločnim
Razne dela (1870):	In proti svetu polnim golufije, Zvijač in svad je dvojno oborožen. Kor. (Kajetan. ) Misli vladarke so dične in knežke, Moram jih
Rokovnjači (1881):	nož izza visocih črevljev izvlekla; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjski mešetar Obloški Tone ž njimi! Štirje proti jednemu
Veliki grof (1885):	grad in ravno v veži srečal grofa Urha, ki je oborožen od vrha do tal hitel h kralju. „Vaša milost! " dejal
Gospa s pristave (1894):	so mu napravili na Dunaju potrebna pisma, in ž njimi oborožen je šel grof Herman s precejšnjim spremstvom čez sneženi Semernik

orožen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): da je bil vès, prav do zob, nenavadno in dično orožen. Nemec. Das ist enorm! Francoz. Ko sem gledal vse to

oborožena

Blagomir puščavnik (1853):	grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na konjiča, in jima zgine v malo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati

oborožene

Zoologija (1875):	europaea), pod. 63, čegar široke, rokam podobne, z močnimi kremplji oborožene predne šapice ga delajo spretnega grebača, ruje pod zemljo ter
Gozdovnik (1898):	na hribovje, a s tega zopet na platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice

oboroženi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki dan naši bratje Horvati dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov
Blagomir puščavnik (1853):	divji ropot mi je dokaz, da morajo na Sokolovskem gradu oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi
Blagomir puščavnik (1853):	oboroženi biti. In res kmalo sim se prepričal, da so oboroženi in sicer — sovražniki. Komaj sim se pri življenji čutil in

oboroženih

Ivan Erazem Tatenbah (1873):	duše, katere vlada tisti, ki ima le malo oblasti, kopo oboroženih ljudij, nij se baš mnogo brigal za mariborsko prebivalstvo. Pridobil
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	v Čakavci samo 2000 mož, Spankau pa črez 6000 dobro oboroženih in izurjenih vojakov, bil je boj težek. Grad Čakavec nij
Ljubljanske slike (1879):	večkrat teči skoz šibe radovednih, s palčicami in raznimi očali oboroženih starih in mladih gizdalinov, kar jej je prej všeč ko
Pomladanski vetrovi (1881):	osodo. Okoli gorečih grmad so pohajale visoke postave, do pet oboroženih mož; po gorskih brdih in po nižavah so se oklicavale
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	da se je odprla zemlja in bruhnila iz sebe druhal oboroženih kmetov in ranjkega grofa. Baron se je zakrohotal: Ta šala
Veliki grof (1885):	nasprotnikov, zbirali so se nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih mož so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in
Slovenski svetec in učitelj (1886):	v svesti, da je v oblasti in v sredi sedmih oboroženih mož sáma in brez pomoči. »Mi jezdimo naravnost k tvojemu
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	kterem je bil carinski urad, vzamejo ga in umorijo 50 oboroženih mitničarjev. Potem so udarili nad slovenski Štajer. Kamor so pridrli
Zadnji gospod Kamenski (1898):	Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami. Bridko je

oboroženim

Astronomija (1869):	očém vidijo kot svitle meglice (meglici podobna sozvezdja), vidijo se oboroženim t. j. skoz daljnogled kot gomile nebrojnih zvezd; in tako
Zoologija (1875):	so večidel neizmerno majhne in da jih je moči samo oboroženim očesom natanko razločiti; nadalje je njihovo telo iz prozorne mehke

▶ oborožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oborožil

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	skupaj. Gospa O'Niel je prinesla nekoliko živeža; Patricij se je oborožil z dvocevko in si obesil s smodnikom in svincem dobro
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in svincem dobro nabasano lovsko torbo. Bôb se je tudi oborožil, Jon je vzel sekiro in motiko, mali Bil pa je

oborožili
Mineralogija in geognozija (1871): sebi ogleno kislino, ki se prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj

▶ obotavljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obotavljaje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tem pomagano! " Globoko ginjen gleda mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka
Gozdovnik (1898):	takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar

▶ obotavljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obotavlja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	šiške k sreči ne gnjijejo naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči
Viljem Tell (1862):	Kuoni (napije Rudencu). Mladenič, vam na zdravlje! (Rudenc se obotavlja kupo vzeti. ) Pijte! Gre Iz ene kupe, enega srcá. Atinghausen
Valenštajn (1866):	Tekla mu pomigne, naj ide, ter ga zapusti. Stotnik se obotavlja i hoče govoriti. Najbrunška gospica ponovi znamenije. On odide. ) Enajsti
Deborah (1883):	Lovre. Še zdaj ljubiš judinjo? Jožef (se obotavlja). Še zdaj! (Premolk. ) Lovre (prav mirno). Ti vidiš, jaz nisem
Ferdinand (1884):	sede v sredo med njega in redovnika. Ferdinand se nekoliko obotavlja; potem pa sede ter reče: »Iz Španjskega toraj ste!

obotavljaj
- opotavljaj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sadnjizh djal: „No, pa ſtóri no, kar miſliſh, ino ne opotavljaj ſe ſhe! “— Bog namrezh zhloveka ne móra ſ' ſilo k'

obotavljajte

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor na mléko gredó. — Če je pa krava bolna, ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poišite, ki bolezen pozná in jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo druge, ravno take koriſtne bratovſhnje ſ. Florjana odperte. Ne obotavljajte ſe, k eni ali drugi perſtopiti; poſtavim k Tershaſhki drushbi

obotavljal
Kmetijske in rokodelske novice (1844): oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot

obotavljali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	nar več moč, izvolijo. Taki previdni možjé se ne bodo obotavljali, koristno drevje po svojih zemljiših zasajati, in tudi sosede k
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kmečki divjaki so, in nekteri starejih bi se gotovo ne obotavljali, če bi jim kdo rekel, naj me ubijejo. Kar nič

▶ obrabljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrabljene

Zoologija (1875):	nas izkušnja uči, da se po tej poti v telesu obrabljene ali izločene snovi z novimi nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila
Zoologija (1875):	in več na tej vodi razproščenih snovi. Te snovi so obrabljene stvari, katere je kri na potu tu in tam, zlasti

▶ obračaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obračaje
- obrazhaje
  Pozhétki gramatike (1811): Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que

▶ obračati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrača

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takó dobra, kér se vertilo v eni méri v nji obrača, tér v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet

obrazha

Genovefa (1841):	sakopali? Oh, taka je, in tvôje truplo ſe v grobu obrazha, kér na semljo ſtôpim, kté-
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	verzh koritnjaka (Steinbier), v rokah pa vſak ſvoj koſ kruha obrazha. No, dober dan ;goſpod! rezhe shupan. Jes. Bog daj. Shup.

obračaj

obračaj
Valenštajn (1866): angel moj, ozri se name! Očij nikar od mene ne obračaj! Tu v pričo vseh svobodno razodeni. Ne boj nikogar se

obrazhaj

Kuharske Bukve (1799):	golobam kreſe. Poloshi jih v' koso, pokrij, puſti jih pezhi; obrazhaj, dokler ſe rumeno sapezhejo. Potle perlij goveje shupe, potręſi muſkat
Kuharske Bukve (1799):	nad sharjavzo, kader ſe oſuſhę, jeh mashi ſrovim maſlam, inu obrazhaj, dokler ſo osharjene.
Kuharske Bukve (1799):	pezhi, deni gori pokrov, inu najn sherjavze. Vezhkrat odkrì, pezhęnko obrazhaj inu polivaj. Na to visho poſtane pezhenje ſoknato, inu bolſhi
Kuharske Bukve (1799):	jih ſkup savì, saſhpíli, na tizhji rashin natakni, per ognu obrazhaj, pezi, inu s' putram inu jęſiham polivaj. Pezhene sloshi v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſih ſtvari, toraj tudi vſih shival; v' ſvoj prid jih obrazhaj, pa nikar jih ne terpínzhi. “ Toraj ſmemo tudi mi imeti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne seIené in préden mushevni ratajo. V ſuhim urno semljo obrazhaj, bodi s drevéſam, ali s kopalam, ſej oveſ in drugo

obrazhej

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	blo, ke bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi bil v' en brésen padel. Baron. Le obrazhej , ie obrazhej beſsędo. Govorjénje ni blo od nevarnoſti; ampak jeſt le praſham

obračajo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rastejo, in jih v nekterih deželah tudi ze za predivo obračajo, in iz tacega prediva lepo in terdno platno delajo, ki
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mesca orje in seje; na travnike pa naj se vodé obračajo. Živinoreja. Ta mesec že teletijo krave in kobile žrebetijo, tudi
Napake slovenskega pisanja (1858):	v delavnem naklonu; se vé da se učeni poprijemljejo terpivnega, obračajo se po ptujcih. Vedno bi se moralo našim južnim bratom
Dragojila (1864):	boj z narodom, na kterega turški cari zastonj vso pozornost obračajo in toliko junaške kervi žertvujejo, da bi kdaj polomescu hlapčeval
Žalost in veselje (1870):	je dal Jaka svojim mornarjem potrebna povelja, kako naj se obračajo, da ne bi zadeli v plitvini na pesek, ko se
Mahmud (1870):	več. Rajše poslušajo koran, kot sveto pismo in rajše se obračajo proti Meki in Medini, nego proti Jeruzalemu, kajti od tamo
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	mnogo vojakov. Opazil je, da se vse oči na njega obračajo. Pristopi k eni gruči, kjer je stalo več njegovih znancev
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	naredi, to je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej
Slučaji usode (1897):	vidi, kakó jej trepečejo ustnice, kakó se nje mrkle oči obračajo k tlom, da bi njemu zakrila svojo presunjenost. Vse to

obrazhajo

Pozhétki gramatike (1811):	ti verſti, v' ktiro ſo. Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa ſkuſhnjo ta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bogaſtvo ne tvesejo ſerza, temuzh ga le v' dobre dela obrazhajo, ino ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koleſa teko, kakor per navadnih voséh. Hitrej, zhe ſe vinte obrazhajo, toliko hitrej ſe vosi, to je, huje, zhe ſe pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sveſti gojitelji in voditelji ljudſtva , ki ga k vſimu dobrimu obrazhajo in vabijo, in v vſim sa njegov zhaſni in vezhni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſlie Novize pridno berejo, in njih nauke k ſvojimu pridu obrazhajo. Prizha tega je, de ſkorej vſaki teden kak kmetovavez k

obračal

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ob nedeljah pred vrati in brala v svojih molitvenih bukvah, obračal je veter liste in je govoril bukvam: »Kdo more biti
Deborah (1883):	zadela. Zakaj? Kako? Šegavo je mežikal i tako le roko obračal. – Krojač. Kaj je? Žalostno poročilo! Nobenega pismonoše, nobenega tujega človeka
Oče naš (1885):	otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega obračal. „Barba“, je dalje govoril in otročička na roko vzel, „tako

obračala

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kje je. Ko je pa trudne oči na vse strani obračala, in močne vrata terdo zaklenjene najdla, ni več dvomila, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	besjeda'', v kteri se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obračala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in prislovice

obrazhala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu sem jeſt toku ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa

obračali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	naučili, in zraven tega tudi z nedeljskim časam veliko bolje obračali, in zlasti sojo mladost od pohajkovanja nazaj deržali. Oh! ko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli začete šole nadaljevati, kér bi navadni
Valenštajn (1866):	je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na Turka obračali.

obračamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	rogovilstva za volitvene dobe. Zdaj pa se tudi Slovenci milovaje obračamo od Vas. Nekdaj navdušen borilec za pravo Slovencev in iskren
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kmetiških gospodarjev, ki imajo gozde, in kmetov in učiteljev čbelorejcev obračamo na današnji „Oglasnik”, v kterem naj beró oklic družbe kmetijske
Občno vzgojeslovje (1887):	samohôtni pazljivosti in v refleksiji, t.j. kadar svojo pazljivost navlašč obračamo na kak določen predmet mišljenja.

obračat
- obrazhat
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſovrashniki zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih

obračati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vi, ki se z veliko domačijo hvalite, pa z njo obračati ne znate; vi ki lepe nograde obdelujete, pa cviček prodajate
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in že je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dan ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi
Občno vzgojeslovje (1887):	mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi

obrazhati
Kuharske Bukve (1799): njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo bol ojſter pokûſ, bìſtriſhi poduh sa raslozhiti, kaj bolſhi

▶ obračunati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obračunati
- odračuniti
  Robinson mlajši (1849): keda drugoč prišli, za svoje delo ino svoj trud odpóčitati — odračuniti, ko je je za voljo ohranjenja tega blaga imel. — Ko

▶ obrajtan pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obrajtano
Kmetijske in rokodelske novice (1848): tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano delo. „Kako prijetno je” — govorí časti vredni kmetovavec A. B.

▶ obrajtan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obrajtana
Kmetijske in rokodelske novice (1847): in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko sadja, ga v posebni sušivnici

▶ obrajtati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrajta

Kratkozhasne uganke (1788):	use odſvunej ſnajo. Zhegay pès je narhuishe, inu se narmejn obrajta? Shent Markov pès; ke je ſmalan, ali is leſa ſręſan
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvoje viſsokóſti ſam doli vèrshe, katéri svunaj Bóga kaj drusiga obrajta. Ali kakú malu je takih, katéri bi to ſvetlóſt njih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga drevja obrajta. Goſpod fajmoſhter, kteriga je to slo sveſelilo, de ſe ga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dosegli ; vedili so namreč, de prosto ljudstvo tó nar bolj obrajta, kar ne pozná, in to v nar veči časti ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro okovarja in v dobizhek obrazha ; drugi jih pa maIo obrajta in sapravlja ; Kar ſe pa fantizh nauzhí, To mladenzh in

obrajtajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav. Per majhnih kmetijah so lončene nar bolji, če so

obrajtal

Tine in Jerica (1852):	in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika tedaj je
Oče naš (1854):	hotel v opravkih Filipa, nekega kmeta, obiskati, kterega je zlo obrajtal. Filipova hiša je stala na koncu jelovega gojzda, eno uro

obrajtali

Zlata Vas (1850):	Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga niso nič kaj obrajtali. 2. Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta
Zlata Vas (1850):	Kaj Ožbalt v vasi vidi. Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga

obrajtati
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): otrokam vred. “ Pa služabniki kakor radi, niso smeli njenih besedi obrajtati. S silo ji tedaj dete vzamejo, in že so prišli

▶ obramba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obramba

bramba

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ves sim pod perjem Tvojim zaveten; Tvoja zvestoba m' je bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi
Blagomir puščavnik (1853):	Stori vse, kar ti velijo , ljubi jih priserčno, bodi jim bramba in pomoč na stare dni ! Ne zapusti jih nikoli ! Vtisni

obrambe
- brambe
  Tiun - Lin (1891): sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov in vas prosim zavetja in brambe! «
- obranbe
  Robinson mlajši (1849): popoda, ino je zavpil: O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal
- zabrambe
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ločje je polnilo vodotok, versta nabitih kolov kot del mestne zabrambe na enem koncu, in množina mlinskih jezov na drugem koncu

obrambo

brambo

Branja, inu evangeliumi (1777):	tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor bo moč, pomanjkanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne, v brambo drevés varovati, je gotova skušnja vsih umnih kmetovavcov. Posestniki majhnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Iz prav'ga mezljana”. „Za vsako povelje 'Mam židano voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil
Viljem Tell (1862):	trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki

obrambo

Fizika (1869):	tujih surovcev in stvarjale so se spet velike države v obrambo ljudi. In akoravno je bilo tudi, zdaj še mnogo vojská
Trtna uš (1881):	ovi najnevarnejši sovražnik vinske trte in kaj moramo storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez
Gozdovnik (1898):	manj silovit napad. Don Estevan pogleduje, misleč na svojo osebne obrambo zakaj v takem slučaju se mora vodja tleči kakor prostak

obranbo
Robinson mlajši (1849): poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo! “ i. t. d. ino se je s svojimi prijatelji v

▶ obramba neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

obramba
Zoologija (1875): za hrano, ljudje jih po krivem imenujejo mravljinska jajca. Za obrambabrizgajo mravlje neki grizek sok, namreč mravsko kislino.

▶ obran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in v vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa

▶ obrasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

obraščen; kontekst

obrasen
Kitica Andersenovih pravljic (1863): dolga hiša. Ne more se prav razločiti, ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa

▶ obraščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrašča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč

▶ obraščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obraščen

obrasten

Zoologija (1875):	le na konci prikrivljen. Na korenu je kljun nekaterih ptičev obrasten z mehko voščeno kožo. Negledeč na to, da nas mnoge
Tiun - Lin (1891):	Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj razširjala v najlepšo, naravno luko

obraščene

Zoologija (1875):	za prav živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne, trepavicami obraščene drobne luknjice, po katerih voda vteka in zopet odteka, in
Ferdinand (1884):	z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino v sinji daljavi oni

obrašene
Roza Jelodvorska (1855): švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi

obraščeni

Roza Jelodvorska (1855):	dvigujejo, je stal svoje dni na veliki, z mnogimi jelkami obraščeni pečini, lepi čversti grad, J e l o d v
Ferdinand (1884):	Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom obraščeni kip in zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo

obraščenim
Ferdinand (1884): vrta se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega
obraščeno
Ferdinand (1884): trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel

▶ obrat samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrat

Aritmetika za učiteljišča (1885):	za vnanja, faktorja druzega produkta za notranja člena sorazmerju vzeti. (Obrat od 1.) Recimo, da je ad = bc. Razdelivši to jednačbo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in podloga morata biti vsikdar neimenovani števili. Logaritmovanje je drugi obrat vzmnoževanju. Da ima vzmnoževanje dva bistveno različna obrata, razkorenjevanje in

▶ obraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obratnem

Kemija (1869):	ekvivalent; zato stojé številke izrazujoče specifično toplino kemičnih prvin v obratnem omeru s številkami, ki nam zaznamujejo njihove ekvivalente. Nekteri primeri
Aritmetika za učiteljišča (1885):	k x dnem in 14 dnem spadajoči števili zidarjev v obratnem, dotični števili m3 pa v istem redu v razmerje postavljeni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvema pripadajočima številoma druzih vrst, vzetima v istem ali v obratnem redu, kakor so števila dotične vrste s števili prve vrste
Aritmetika za učiteljišča (1885):	isto ime kakor neznanka, in to v istem ali v obratnem redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	števil sta obratno sorazmerni (verkehrt proportioniert), ali oni sta v obratnem razmerji (stehen im verkehrten Verhältnisse). To velja n. pr. o

obratno

Aritmetika za učiteljišča (1885):

katerega natančneje logaritmovnikov uvod opisuje, vsakemu številu njegov logaritem in obratno število, spadajoče k danemu logaritmu. 1.) Kakó je najti logaritem

▶ obrati glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obere

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bolj zreli in mikavni in pride kak klatovitez mem in obere terto? in kar njemu ostane, poberó njegovi oprodi? « »Sim se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa še posebno grení, je to, da mu tat sadje obere. Pri tem je pa naj bolj žalostno to, da ljudje

oberi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	moke. Okoli S. Mihela, kader na ſelſhe Jabuka ſturi, lete oberi, jih ſtolzi. naredi toku, koker Brinovez sgeſh, dęni voloveh drosh
Kuharske Bukve (1799):	ſe more tudi na hladnim narejati. 222. Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudęzhiga grosdizha, pretlazhi jeh ſkusi ruto, natozhi v' ſtaklęnize
Kuharske Bukve (1799):	dęneſh, puſti eno zhetert ure vręti. 170. Sholza rudezhiga grosdizha. Oberi pol libre rudezhiga grosdizha jagodze od pezlov, deni jeh v'
Kuharske Bukve (1799):	drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj notri do mehkiga. Drugi to jęd
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno perje s vertnimi ſhkarjami
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	praſhiti sa jeſenſko ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne

obral

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh in dan bi ſe mogel po drévju plasiti, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in prav doſti bi imel opraviti, preden bi vſe drévje obral. Ali moj preſherni abotnik ſe raji vſiga ſadja snebí, ki

▶ obratišče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kjer se kaj obrne ali spremeni; [sskj]

obratišče

Astronomija (1869):	oplošje. Obla, Kugel, 238. Oblino oplošje, Oberfläche der Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236.
Astronomija (1869):	solnca, pride dne 21. junija v mesto ktero imenujemo letno obratišče ali kres. Tu vidimo, da je severni tečaj N in

▶ obratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obratno

Zoologija (1875):	a in b, a to sta loka ad in bc, obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	takó zavisna, da je z vsako posamič ali premo ali obratno sorazmerna, potem je razmerje med vsakima dvema številoma one prve
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je postaviti v njegovem računu v glavni knjigi pod »credit«. Obratno pa je treba razhodke, kateri so v blagajniški knjigi pod
Aritmetika za učiteljišča (1885):	namreč ter pomnimo, da je število dnij s številom delavcev obratno, s številom m3 pa premo sorazmerno, vidimo takój, da sta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	redu, kakor je dotična vrsta z vrsto neznanke premo ali obratno sorazmerna. 3.) Dobljeno sorazmerje razreši. V ta namen razdeli produkt
Aritmetika za učiteljišča (1885):	so števila dotične vrste s števili prve vrste premo ali obratno sorazmerna. Uporabljajoč ta izrek, razrešuj tedaj naloge sestavljene regeldetrije kratko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zato, da zveš, je-li sta te dve vrsti premo ali obratno sorazmerni; potem postavi v razmerje števili vsake vrste, spadajoči k
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Število ostane neizpremenjeno, ako isto število prištejemo in odštejemo in obratno. a = (a + b) – b, a = (a – b) + b. 4.) Diferenca
Aritmetika za učiteljišča (1885):	leta, namreč 2%, tedaj enačba. § 150. Ako pa treba obratno določiti vrednost, katero je imel kapital pred toliko in toliko

▶ obravnati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obravna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ki vſe vidi ino vé, pa tudi nar manjſhi rezhi obravnà. Naj ti bo ſtrah, ktiriga je tebi ta prigodba naredila

▶ obravnava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obravnave

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	Samo v nemškem jezici se delajo vse vloge, razsodbe, ukazi, obravnave, oznanila in zasobna (privatna) pisma. Kar se pové slovenski, to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nego s tem, da mu v spomin pokličemo vse dosedanje obravnave o Matični tiskarnici, ktero je, ako se ne motimo, nek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	30. dec. piše, da so zadnje dni se zopet začele obravnave o tem, kdo bode škof Ljubljanski. Na to pa je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	poslednji svoji seji, iz katere drugi pot povemo vse važneje obravnave, sklenil, da občni zbor družbe ne bode ta mesec, ampak

obravnavi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar večjo natanjčnostjo nar manjši
obravnavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): politične gosposke; razpori po tem času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je

▶ obravnavati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obravnava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list s podobami razjasnjene natoroznanske stvari in pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in še tudi nasvet dr. Suppana, da naj deželni odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru

▶ obraz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obraz

obras

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tręba. Ti ſi bla rudęzha, inu ſi ſe jokala; toj obrás je bil vùs opa-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſluſhajte! “ Uzhenzi, ſliſhati ta glaſ ſo vſi preſtraſheni na ſvoj obras popadali, ino ga molili. Jesuſ ſtopi potlej k' njim, jih
Genovefa (1841):	ſe nizh vezh verniti ne vtégnil,” in s ruto je obras sakríla. „Mirniga ſerza bódi! ” ji je grôf rékel. „Bres bôshje
Genovefa (1841):	poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil
Genovefa (1841):	s roko, ga sopet nasaj v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo
Genovefa (1841):	shé bliso saglédali, ſo ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſuti; tako naj leshí eno uro, ali pa ſhe dalje; obras ſe mu pa mora med tém neprenehama s vodo polivati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras

obraz

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja piti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Č . . Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	očeta, Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok na eni strani, sicer usta, nos, dvoje oči
Maria Stuart (1861):	Leicester. Smem jaz? To vidim, da obraz imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal
Valenštajn (1866):	čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije Oskrúnilo, oskrunilo je tvojo Le
Zlatorog (1886):	danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj si, Anka, obràz rosán, Prišèl pač Janez ne bó na plán, Prišèl pač
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo je ta gospod Flint, in

obraſs
Branja, inu evangeliumi (1777): aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim jeſt po nazhaſti, koker de bi bli

obraza

obrasa

Pozhétki gramatike (1811):	okráshale. Sizer ſhe niſo med ſeboj ene miſli m eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta per enih to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar vſakim' k pridu je; Veſelje mu je tó. V obrása pótu kmet vdobi ,Svoj shivesh ino da Tud' méſtam ljubi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Naj bo no, kadar mora biti! '' mi odgovori bolj prijasniga obrasa. Kaj pa ſe je tretji dan sgodilo ? me bojo moje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in nar bolj koriſtniga ſposnati moram, ne ſamo savoljo njegoviga obrasa in njegove lizhnoſti, ampak tudi savoljo lahkiga nauzhenja in rasſhirjenja

obraza

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ludje, ki le navadno žganje pijó, so sploh blediga jiloviga obraza; imenitneji pa, ki so boljši žganice, alj ptujih močnih vin
Divica Orleanska (1848):	take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza njeniga. Karol. Té milosti alj sim je vreden, grešnik? Nedvomno
Stric Tomaž (1853):	ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja. Viditi ji je bilo, da je že
Blagomir puščavnik (1853):	ljubši mi je pičla hrana, ki jo s potam svojega obraza služim, kakor drage pojedine viteza. Zdrav sim in mirno vest
Blagomir puščavnik (1853):	ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila, bledi ste postali. Tiho in brez nejevolje
Roza Jelodvorska (1855):	je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so jo te besede njeniga očeta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam
Ferdinand (1884):	sè svojo marljivostjo in zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se

obraſa

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Is mojeme rokamae sem jeſt njemu njegov smertne put is obraſa brisala, inu moj Jeſus je njemu njegove ozhy ſatisnel, ter
Kratkozhasne uganke (1788):	14. dnęh usem glih pomaga. XXX. Bradovize is rok, ali obraſa odpraveti. Kader se goridijane, inu ſhe ossolene shuke kuhajo, inu

obraze
- obrase
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle , koker je tręba. Ti
- obraze
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu 1717 per Namiru na

obrazi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spoznati divje postave maorskih bojevnikov. Bil je prav peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je

obrazih

obrasih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ktere — kér ſo bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno

obrazih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo viditi strahu ne jeze, ni prišlo iz
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tako strašne storilo. Ni ga bilo nobenega druzega izraza na obrazih Hunskih spoznati, kakor edino zaničevanje in to so imeli vsi

obrazom

obrasam

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	OŞSEMNAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni. Nęshka, veternizo pred obrasam dershy. Baron. Ha, tukej je le! (jo popade sa roko
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mi ſe sèmla napaja: on leshy s' obrasam na semli v' ſvoji kryvi s' ràspętmi rokami, kakôr de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	teshave Jesuſa. Vdrugizh gre, ino na kolena do tal s' obrasam ſe vershe, ino ſhe perſerzhniſhi je molil: „Ozhe, ljubi Ozhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njem ſtojità ozhe ino mati shaloſtna ino s' vdertim bledim obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam proti luni, vsemi kamen, ki pred tabo leshí, pritiſni ga

obrazam

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moja žena hvalila. Jez sim se zavzel nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per postelji svoje hčerke

obrazom

Stric Tomaž (1853):	obrazom vsem dopadla. Ni bilo dne, da bi je ne bilo
Čas je zlato (1864):	dokler pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako veselim, tako prijaznim, da kdor bi jo bil videl
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prestraši kakor nebeške prikazni, ko ga zagleda zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da bom z vama zadovoljen. “ Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala
Ferdinand (1884):	Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več ne na tem
Ferdinand (1884):	Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega
Ferdinand (1884):	mu je voščil lahko noč z žalostnim glasom in tužnim obrazom. Peto poglavje. GODEC. Peter, ki si ga je grof izbral
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik. Nimam

obrazov
- obrasov
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli
- obrazov
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na

obrazu

obrasu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino oſat ti bo raſtel na njej. ˛S' potam v' obrasu boſh ſvoj kruh jedel, dokler ſe ne poverneſh v' semljo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' poſteljo, ino umerje. Joshef, to viditi, pade ozhetu po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor

obrazu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sem žégnane (blagodarjene) vodé! ” In zdaj so jo po vnétim obrazu z vodó škropile ; to ji je pa takó hudo storilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno je Njih blago serce ginjeno in ranjeno — vunder
Robinson mlajši (1849):	bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	baba, blizo 60 let stara, kteri se je že na obrazu bralo, da je z vragom v žlahti; pred sto leti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Po kervi? ” „Jaz sem se seznanila z nekom, ki po obrazu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je še prijetniša vaša družba. Odkritoserčnost se vam bere na obrazu, tudi jaz vam moram razodeti svoje serce. Kakor vidite, so
Gozdovnik (1898):	tako blizu njega, da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je
Gozdovnik (1898):	poročilo, ktero je prinesel Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k
Gozdovnik (1898):	je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot

obraſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): okreta, v' drugi pa nosh is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali

▶ obrazar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

portretist; Pleteršnik

obrazar
- obrazarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne

▶ obrazec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazce
Rudninoslovje (1867): proti kterej se glavna nagiblje, imenujemo prvo, óno pa drugo. Obrazce i načrte si pa mislimo tako postavljene, da glavna os
obrazci
Kemija (1869): si mi to stvar samo tako mislimo, in da ti obrazci samo naše misli izrazujejo. V resnici atomov ne moremo videti

▶ obrazek samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazek

Bolna ljubezen (1874):	rdeča ustca in rožnata lica. Naenkrat se je oživel divni obrazek, obrvi in trepalnice so se gibale, solzno oko je zrlo
Mlada leta (1875):	pokazala mi je to divjo vrtnico in obrnila k meni obrazek. »Da, komtesa! « In šel sem trgat ono cvetje. A bilo
Gospa Amalija (1875):	čarobno oko na me ter se mi smehlja njen angeljski obrazek. In te sanje me delajo srečnega.
Valovi življenja (1877):	poznal do tedaj. Bil je nježen, ali vendar ostro zrisan obrazek; v deviškem cvetji še, ali vendar s tistimi potezami, s
In vendar —! (1878):	Ali vendar — tu je bila! Na mahu je sedela, in obrazek ji je bil silno bled. Danes pa sem bil čisto
Gospod Janez (1884):	tem je opazil Peter, da ima spremljevalka njegova krasen, mlad obrazek in oči, o katerih se mu je dozdevalo, da žare
Od pluga do krone (1891):	je črna ciganska kri, ko je pa zapazil Poloničin mili obrazek, vzbudila se mu je divja ciganska strast po — zlatu. «To
Gorski potoki (1895):	Začetek je! — sem si mislil, ko sem zagledal rdeči, prijetni obrazek kmečke deklice. Prijazno se mi je nasmehnila, prijazno mi odzdravila
Vinjete (1899):	stol, da se je zasvetil izza sence njen drobni, beli obrazek, kakor izsekan iz mramorja. Marko pa si je pogladil svoje

▶ obrazen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazne
Gozdovnik (1898): jo je osnul neki don Arečiza; je-li ste našli zlata? « Obrazne poteze, poprej mrtve, se ujetniku razsvetle. Iz pogovora Mešanikovega je

▶ obrazič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

načrt; kontekst, Pleteršnik

obrazič
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim

▶ obraziti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazi
- obrasi
  Pozhétki gramatike (1811): Kako ſe mnoshno shtevilo nareja ali obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s

obrazijo

obrasio

Pozhétki gramatike (1811):	ſe boſh ranil, to je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad, kakor v' tih isglédih, je me fais me
Pozhétki gramatike (1811):	se forment l'esprit en lisant des bons livres. mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre bukve (: s' branjam dobrih búkev:) Glejmo
Pozhétki gramatike (1811):	se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem
Pozhétki gramatike (1811):	ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama zhaſe dveh

obraziti

Rudninoslovje (1867):	imenujemo trdotno lestvico (Härteskala). Vsaka rudnina v tej lestvici more obraziti vse druge pred sebó v lestvici stoječe, ali nobene za
Rudninoslovje (1867):	lestvici stoječe, ali nobene za sebó. Živec n. pr. more obraziti vseh 5 rudnin pred sebó, toda nobene za sebó. Ako
Rudninoslovje (1867):	četrte stopinje jeklena ost. Rudnino pete stopinje more le pila obraziti, toda z jeklom ne dá iskre; šeste stopinje rudnino obrazi
Rudninoslovje (1867):	rudnine, moramo poskušati, koliko rudnin v lestvici moremo z njo obraziti a ktere obrazijo njo. Ako n. pr. vidimo, da ta
Rudninoslovje (1867):	sedme stopinje se tudi z najtršo pilo le težko dá obraziti, ali z jeklom dáje obilo isker. Rudnine v treh najviših

▶ obrazovanost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

izoblikovanost; kontekst

obrazovanosti

Občno vzgojeslovje (1887):	spoznavanj, katere so nabirali predniki, napredovali so nasledniki v duševni obrazovanosti, — in tako bodi tudi nadalje. Vzgoji je vzvišena naloga, skrbeti
Občno vzgojeslovje (1887):	prave nravstvene sovršenosti, to je zavisno od stopinje njegove duševne obrazovanosti, njegove razumne spoznave. Z vkupnim delom se je človeštvo polagoma

▶ obrazovanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazovanje

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojen; 2. da je gojenec sposoben za vzgojo, t.j. za obrazovanje; 3. da vzgojitelj prav umeva ono človeško sovršenost, po kateri
Občno vzgojeslovje (1887):	spretnosti imenitneji, nego polnočutnemu; usposobite ga, da more svoje duševno obrazovanje samostojno nadaljevati in s svojimi bližnjimi popolnem občevati. Po najnovejših
Občno vzgojeslovje (1887):	najbolj čutno lastnost. Delovanje predstav meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v

obrazovanjem

Občno vzgojeslovje (1887):	za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi gojenčeva čustva; 5. s
Občno vzgojeslovje (1887):	s tem vzbuja višje nagibe za poželenje in polaga z obrazovanjem razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno

obrazovanju
- obrasenji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov
- obrazovanji
  Občno vzgojeslovje (1887): vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na

▶ obrazovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrazoval
Občno vzgojeslovje (1887): in to take stvari, katerih ne razume. Da bode pouk obrazoval duha, treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu
obrazovali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi, divje — visečimi lasmí, in dobil je po tem

▶ obražen neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

obražen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): obražen, deržajoč v vsaki peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena

▶ obred samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obred
Kmetijske in rokodelske novice (1847): eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med

obredu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poslopja med seboj razdelili. Vsi opravljajo svete opravila po svojim obredu na enkrat. Kakšno čudno šumenje ! eni šeptajo , drugi kričijo, veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podolgovate, za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so jo

▶ obregati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obregajo
- obreſujejo
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de njeh po

▶ obrekovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrekovana
Tine in Jerica (1852): bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli

▶ obrekovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrekovati

Pozhétki gramatike (1811):	dopasti Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe komu. Médire de quelqu'un, obrékovati koga. Prjiter des leçons, perdobívati (:perdobiti:) per branju. Jouir de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	da je naše ljudstvo pobožno, da so Slovenci dobri kristjanje. — Obrekovati jedniga jediniga človeka že ni prav, koliko krivejši je po

obrekujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga obrekujejo in dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi
obrekujte
Deborah (1883): da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada je ukazala: V štirskej

▶ obremenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obremenjene
Gozdovnik (1898): Sokoljeoko nadaljeval svojo pot. Niso mogli hitro napredovati, ker težko obremenjene mule trgovčeve so mogle le počasno naprej. Haziendero je večkrat

▶ obrest samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrest
Zlata Vas (1850): potratili, zdej pa so ga v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je veliko časa zgubilo ali pa ni

▶ obrest samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobiček, korist; Pleteršnik

obrest
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno

▶ obresten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrestne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	pred toliko in toliko časom in to oziraje se na obrestne obresti, t. j. iz končnega kapitala početni kapital izračunati, ondaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter ni le od nominalne vrednosti zavisna nego tudi od obrestne mere in dobička, dalje od tega, ali se po dotičnem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Početni kapital je jednak končnemu kapitalu, razdeljenemu s toliko potenco obrestne mere, kolikor je dob, ali jednak končnemu kapitalu, pomnoženemu z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2 % skonta? 27. Nekdo naloži 3485 gl. po 4 % na obrestne obresti; na koliko bode narasel kapital v 3 letih? 28.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	1234 gl. v 7 letih, ako je po 4 % na obrestne obresti naložen in se obresti poluletno kapitalizujejo? Tu treba vzeti

obrestnih

Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačal vsako leto po 200 gl. in se računa 4 % obrestnih obrestij? 29. Trgovec plača za neko blago 1/2 % senzarije vred
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. je bilo vrednih pred 12 leti, ako se računa obrestnih obrestij
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kolika je gotova vrednost te ponudbe, ako se računa 5 % obrestnih obrestij in celoletno kapitalizovanje? 81. Neko blago se je kupilo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Nekdo si izposodi 1200 gl. ter plača na račun 5 % obrestnih obrestij in dolga koncem vsacega leta po 100 gl.; a

▶ obresti samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obresti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na kako kmetijsko domačijo z dobro vterjenimi pismi posoditi; vsakoletne obresti od tega denarja bo pa šomašter k pervimu vstanovljenju svojiga
Zlata Vas (1848):	tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo. Župani
Zlata Vas (1848):	Pa vsaciga posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v koliko letih dá kapital po 3 1/2 % prav tiste obresti? 6. A ponuja za neko hišo 8850 gl. v gotovini
Aritmetika za učiteljišča (1885):	času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po koliko % treba 9110 gl. na obresti naložiti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko časa mora kapital na obresti naložen biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6 % prav
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v 25, c) v 33 1/3
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo jednostavne obresti a) v 20, b) v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dolžan, nego plačal bode le oni iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku

obrestij

Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4260 gl. kapitala v 3 letih 4 mesecih 710 gl. obrestij? 20. Neki kapital dá v 3 letih po 4 1/2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dá v 3 letih po 4 1/2 % 60 3/4 gl. obrestij, drug, za 150 gl. večji kapital pa dá v istem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. večji kapital pa dá v istem času 90 gl. obrestij; po koliko % je drugi kapital na obresti naložen? 21. Po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5krat ulomki; b) b) 8krat ulomki je koliko? 3.* Koliko obrestij dá a) 350 gl. po 4 % v 3 letih? b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dá a) 400 gl. kap. v 2 let. 28 gl. obrestij? b) 700 gl. kap. v 4 let. 140 gl. obrestij
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. maja do dne 15. oktobra 205 gl. 23 kr. obrestij? 22. Po koliko % treba kapital na obresti naložiti, da bodo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na leto? 5.* Neki kapital dá po 4 % 321 gl. obrestij na leto; v koliko letih dá kapital po 3 1/2

obrestmi

obrestimi

Aritmetika za učiteljišča (1885):	3. Kateri kapital narase v 5 letih s 5% prostimi obrestimi na 2000 gl.?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ko se mu je denar povrnil, iznašal je kapital z obrestimi vred 1619 3/4 gl.; kedaj se mu je kapital povrnil

obrestmi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	judih? ” „Dve sto sestércij,) po petdeset od sto in z obrestmi* od obresti — brezvestnemu oderuhu Efraimu. ” „Kakšno varščino si mu dal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	današnji dan mi je rekel priti in mu posojilo z obrestmi verniti. Ali veste zdaj, kdo je tisti gospod? Gospod gore

▶ obrez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obreza; SSKJ

obrez
Gozdovnik (1898): posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar

▶ obrezati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrezati

obresati

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	najde, en, al tudi 2. zhevla globoku, tiſto odshagati, lepu obresati, inu resklati, koker per pevzainu tega drusiga ſadú, Jabuk, Hruſhek
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sa ene ſorte ozhe pevzat, more ſe koker ena sagojsda obresati, inu nar to raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	3. dni pred novim, ali 3. dni po novim Meſzam obręsati, ſadovne peſhke ſaditi, v'sadnimo Firtelzu mlade dreveſsa preſaditi, toku

obreže
- obreshe
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod

obreži

obreshi

Kuharske Bukve (1799):	kìſati. 233. Pomoranzhne lupke v' zukri hraniti. Rumeni lupek tanko obręshi dol is pomoranzh, ga prav mehko ſkuhaj, prezędi na ſitzi
Kuharske Bukve (1799):	namashi vkuhanja ali ſalsna, inu pokri s' drugim svalanim podplatam, obręshi okoli; samashi s' belakam, inu tudi s' belakam po verhi

obreži
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ojster nožiček in zagojzdasto mladico kaka dva pavca na dolgo obreži, vendar tako, da ne boš saj en pavec pod očesom

▶ obrezovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrezuj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de ſe primejo in ſhe potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa

obrezujejo

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	trohneti, slabeti, in umirati. Če vprašaš, kdaj naj se drevésa obrezujejo in trebijo, ti rečem, da nar boljši čas zato je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	češpljam, češnjam i. t. d. severhi prikrajšajo; in ko se obrezujejo, naj se obrezujejo od spodaj gori,da se rane lože
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	obrezovanjem se terta lahko za več let skazí. Terte se obrezujejo spomladi tistikrat, kadar še muzga ni v tertah, nar boljši
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kar je namenjenega za obrast. Tudi vinske terte naj se obrezujejo pred muzgo, in vse take dela so pred muzgo boljši
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	t. d. severhi prikrajšajo; in ko se obrezujejo, naj se obrezujejo od spodaj gori,da se rane lože zacelijo, in tudi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	let zaporedoma se zgodilo, bi terte oslabele. Pred zimo nekteri obrezujejo, pa take terte se pozimi po debelem sveršu vode napijo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	presadé, in zorijo mesca kimovca. Če se okopujejo, trebijo in obrezujejo, so lepši in bolj polne. Kadar so take rudeče malíne
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	zobljejo, Noe, da delajo iz grozdja vino in Noetovka, da obrezujejo trtjè.
Očetov greh (1894):	Janez in oba hlapca. Mati, Nežika, dekla in pastir pa obrezujejo na drugem konci repo in korenje. Ostra burja piše preko

▶ obrežek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vzpetina; Pleteršnik

obrežek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat dob. Hvala Perunu

▶ obrežje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrežja

Fizika (1869):	gotovo ni tako daleč, kakor je od niže ležečega morskega obrežja. Zračni slop, ki tlači na tlakomer, je tedaj tim krajši
Mineralogija in geognozija (1871):	vidimo, kako se neznano počasi vzdiguje del Schwedskega in Norweškega obrežja iznad morja, pri Skaniji pa se čedalje bolj niža. Prav
Tiun - Lin (1891):	Pripisovali smo njihovo bojazen sovraštvu, katero goji večina prebivalcev celega obrežja onega velikega póluotoka, ki sega do Singapore, proti Evropejcem in
Gozdovnik (1898):	dokler pride prokurator, kteremu sporočim, kakor hitro se povrnem z obrežja. « Alkald povabi navzočne, naj sobo zapuste; zaklenivši jo, uzame ključ

obrežje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki
Tiun - Lin (1891):	No kmalu sem zvedel zadosti. Ožina se je raztezala med obrežje in z visokim drevjem obrasten otok ter se je tukaj

obrežjih
Botanika (1875): in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska trava za blazinjenje

obrežju

obrežji
Tiun - Lin (1891): je kupec, ki s svojimi kupčijskimi ladijami potuje ob kitajskem obrežji. Dal vas je prijeti zaradi svote, katero ste mu dolžni

obrežju

Tiun - Lin (1891):	na ogled. »Gospod,« dé Jaka, ko so zopet odveslali proti obrežju, odkoder so prišli, »uganete-li moje misli? « »No, govori torej! « mu
Gozdovnik (1898):	da z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se

▶ obribati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obribati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in obribati. Le lenuh in nemarnež odlaša to opravilo na prihodnje jutro

▶ obris samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obris

Zlata Vas (1850):	v resnici Ožbetovo ravnanje. Župan Ožbe pa ljudém, kadar so obris ogledovali, reče: »To še ni nar večji korist; še za
Zlata Vas (1850):	opravljeno, stopi Ožbé med može ter reče: »Vsi dobro poznate obris naše srejne, kakor ga je šolmojšter Janez Vesel s svojimi
Zlata Vas (1850):	vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil pa viditi vsak
Zlata Vas (1850):	joh je imel velikost eniga štirivogljatiga palca. Ko je bil obris izdelan, so ga v srejnski hiši na steno obesili. Sleherni
Blagomir puščavnik (1853):	najdli, v kteri sim jaz zapert bil. ” Milko mu da obris Gorjanskega grada nazaj, ter mu reče s veselim glasom: ”to
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	na njivo vozita. Da bo vsak to bolj razumel, damo obris prav napravljenega gnojníšča. Številki 1. 1. kažete jarek za kapníco
Gozdovnik (1898):	Pri sebi imam naris, ki mi ga je dala mati. Obris je natančen, tako da je daljna zmota izključena. Naris ogledujejo
Gozdovnik (1898):	daleč nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni

obrisu

Zlata Vas (1850):	cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je bil pa viditi vsak kosček zemlje, vsaka pot, vsaka
Blagomir puščavnik (1853):	Kako nalanjko so pač visoki stolpi (turni pri gradu) v obrisu zadeti! Tukaj je grajski vert, tukaj dvorišče, na kterem sim
Astronomija (1869):	zvezd omembe vrednega. Na koncu dostavkov hočem pa v kratkem obrisu najnovejše skušnje po spektralnej analizi priobčiti. Omenil sem že, da

▶ obrisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrisal
Tine in Jerica (1852): sta veselja jokala, tudi Martin si je solzo iz berk obrisal. Jerica je še marsikaj svojimu bratu pravila, ko je pa
obrisat
- obriſſat
  Sacrum promptuarium (1695): leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui, od ketre ſim bral, de vednu

obrisati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Gnoj, ki iz rane teče, je treba večkrat čez dan obrisati in rano čediti, da se bolj naglo celi. Kedar gnoj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem se mora pa s slamo otreti ali do suhega obrisati. To se mora vsake 2 uri zgoditi in tudi še
Zoologija (1875):	so pokrita s predrobnimi luskami, ki se dadó kakor prah obrisati. Na glavi sedé velike mrežaste oči, zatem tipalnice različne podobe

obriſati
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga obriſati. To ſe mora vſake 2 uri sgoditi in tudi ſhe

obriše

obrishe

Sacrum promptuarium (1695):	obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe, inu sazhne pravit de vſij glidi ga bolie, sakaj nej
Sacrum promptuarium (1695):	pade na ſvoje kolena, ter s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu oblizhe obrishe: Chriſtuſu ta bogoboyezha shlushba dopade, inu v tem fazonetelnu ſvoje

obriše
Rudninoslovje (1867): izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino še enkrat
vbriše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z belega si lica. Ko svetniki blago razdelijo, Vzame

obrišejo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): To slišati in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest

obriši

obrishi
Sacrum promptuarium (1695): poda en shkupnik, rekozh: Vſimi moj oſsel leta fazonetel, ter obrishi tvoje ſolſe, inu povedaj meni kaj te bolj; ſe obrishe

obriši

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in petdeset le na pol zrelih renklodiških sliv z ruto obriši in skozi in skozi z iglo nabodi; potem jih tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kumare okisane. Kumare z ruto dobro obriši, potem v steklene posode deni, perdeni pa bera, višnjeviga perja

obriſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bi te ne mogel ſovráshit — (ſe ſam joka) No, Mizka, obriſhi ſe — de te Anshe ne bo jokat vidi. Miz. Kdu
vbrisaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ne kliče”. Njej govori gromovnik Ilija: „Sestra naša, blažena Marija! Vbrisaj solze z belega si lica, Ko se v blagoslovih razdelimo

obrišita
Oče naš (1885): Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še
obrišite
- obriſhite
  Sacrum promptuarium (1695): ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize

▶ obrit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obriti

Na Žerinjah (1876):	svojo pozdravilno ceremonijo. „Dobro jutro," odkima in zategne svoj zalo obriti obraz v prijazne gube, iz katerih pak je bila neka
Marjetica (1877):	kako je pipo tlačil, kako mu je tičalo pokrivalo na obriti glavi, pa kako je slonel na desnem komolcu, mislimo, da
Vanda (1888):	Glovackega v črni suknji. Gosti, črni kodri so mu robili obriti podolgasti obraz z orlovim nosom. Mirne rjave očí so še
Zadnji gospod Kamenski (1898):	mrgolelo pri delu. Dobro jim je pristojala turška obleka, gladko obriti obrazi pa so kazali neko ponosnost in odločnost. Vendar so

▶ obriti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obriti

Razne dela (1870):	Pravi brivec. Ak imam ko Filister term Si brado clo obriti, Mi mora prej ta gosti germ Še šal dovolj zbuditi
Šaljivi Slovenec (1884):	ter grem po vseh sobah, kričeč: »Gospôda, kdo se da obriti? « Tako sem jih namazal dvanajst in vsakemu sem rekel, da
Postillion d'amour (1887):	jednokolesnem vozičku, hotel je Evropcema izkazati čast, dal se je obriti in umiti, zamenil je kulijsko srajco in hlače od plave
Očetov greh (1894):	genil vzbruh materine ljubezni. »Oh, kako si vzrasel! Pa — Janez — obriti se moraš! Koliko bodeš gorši! « hiti ona in se ne
Kotanjska elita (1898):	bi se prepričal, ali se bode treba morda še nocoj obriti. Gospod Štipko, ki je bil v tem tudi odložil svoj

▶ obrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrne

oberne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî s' enim ſizer bolęzhim pak priasnim oblizhjam k' njemu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tvojiga Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dostikrat sim se spomnil, de človek le obrača, Bog pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in pri
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Od žalosti premagan se naglo od Mine oberne ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka
Robinson mlajši (1849):	ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — prospešno bilo? Gotovo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	pade. Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko
Maria Stuart (1861):	kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog jih zmoti in pušice njihne Oberne strelcem v persi, ako bi Streljane bile na kraljico mojo

obrne

Viljem Tell (1862):	na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda
Ferdinand (1884):	zdihovati in reče: »Saj se kmali zopet vidimo! « in se obrne z žalostnim obrazom od njega. »O nikdar več, nikdar več
Zlatorog (1886):	Vidiva se, toda kdaj, – ne vem. « S pikrim smehom se obrne urno In za čelo on se prime burno. Stisne pest
Zlatorog (1886):	skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne se in gré nazáj. »Vzhitéti pógled ne smé nobèn »V
Revček Andrejček (1891):	povrnil mu bo Bog stokrat. (Hoče iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to
Gozdovnik (1898):	bi bilo najbolje gori dospeti; a ta hip luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K
Gozdovnik (1898):	ne ste izgubljeni,« zapove don Estevan. Odprave izdajski kažipot se obrne. Oko mu razločiti pa ni bilo moči, zakaj: da-li iz
Gozdovnik (1898):	sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila tako zgostila
Gozdovnik (1898):	ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost. Stotnik se zdaj obrne, pa zagleda dremajočega pobrežnika. »Hola, Pepo! kaj spiš! pa tukaj

obrnejo

obernejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit okoli vretena ovije ; zhe ſe pa manjkrat perutnize okoli obernejo, manj ſe nit ſuzhe, in satorej je kaſneji, kakor vſaka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí, roké pa ſe lahkó bliso
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še nekoliko

obrnejo

Svetinova Metka (1868):	malo svoje Metke! Z bogom Dorko! — Še enkrat se jej obrnejo oči v nekdanjega ljubčeka potem se za vselej zapró. — Imela
Svetinova Metka (1868):	Molčé te bodo poslušali, z glavo majali, a potem se obrnejo v stran ter pojdejo dalje po svojih opravkih. A jaz
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	je, vodo nekoliko zmoti. Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in vsak maha, a ne vselej po ribi
Slovenski svetec in učitelj (1886):	ne li? « Zdajci se oči vseh poslušalcev od pripovedovalca Lisa obrnejo z jarka v dòl k mestu, ker od tam se
Slovenski svetec in učitelj (1886):	popadalo več nemških jezdecev raz kónj, drugi z Engiskalkom se obrnejo in ubegnejo v tabor nazaj, kjer se začne vrišč, vpitje
Senanus (1892):	iskati drage déklice, dokler je ne najde ... Hipoma se mu obrnejo misli drugam. Kakó strašno je dolgočasno v tej pisárni! To
Obljuba (1894):	Vrata zaškripljejo, težki koraki se zaslišijo v veži. Vsi se obrnejo proti durim, in kakor iz jednega grla zazveni veseli vzklik
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	ondod vihrajo v Planino in dalje do Šmarja, potem se obrnejo črez Lemberg v Rogatec in pokončavši za seboj vse, razlijejo
Svatba na Selih (1894):	radovednost. Hlapec izpreže konje in jih odvede v hlev, drugi obrnejo sani in jih zapeljejo prav pred vežo. Na smrekovih vršičkih

obrnem

obernem

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od tód pak obernem jeſt sdaj drugám, inu k' enimu ſhe bol shaloſtnimu premiſhluvanju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	večer umetno napravil. Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša

obrnem

Spomini (1860):	besedo in pravim: "Ravno tista ciganka (pri teh besedah se obrnem k Janezu) ga je napeljala k ubitju. Vedela ga je
Nemški valpet (1867):	da ne bi jaz umora na vesti imel! Potem se obrnem proti vasi. Hotel sem še svojega očeta prositi, naj mi
Nemški valpet (1867):	ni mi dalo stopinje več storiti, nisem se upal potrkati. Obrnem se proti sosedu. Tam potrkam na njeno okno, da bi
Šaljivi Slovenec (1884):	na enkrat zaslišim z nekega okna: Phisk! — a kho se obrnem, spet drugje: Phisk! — in kho se obrnem tje, spet od
Dóra (1885):	svojimi zvestimi, pametnimi očmi in mi liže roko. Potem se obrnem in se počasi napotim proti domu. Vari ni veselo poskakoval
Sama svoja (1895):	prvi dan, da ne maram vajine družbe, in da se obrnem do papa že sama, kadar mi bo kaj potrebno. « — Ker
Roman starega samca (1895):	presunjeno. Bila je videti kakor podoba angelja tolažbe. Hlastno se obrnem od nje in metem žličico po kozarcu, kamor sem bil
Roman starega samca (1895):	jaz ji ne pustim. »Tam so vrata,« rečem in se obrnem od nje. Jeden trenotek, in ni je bilo v sobi
Slučaji usode (1897):	nekaj pomišlja. Dà, John je prava oseba; do njega se obrnem, pravi si potem natihoma. Poskusimo, najlepša prilika mi je dana

obrnemo

obernemo

Pozhétki gramatike (1811):	viſoko rojen, vunder nimafh pravizo druge sahizhovati. 11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preroki. Ti ſo vrédni de ſhe sdaj poſebno va-nje ozhi obernemo. Bog ſe je po njih zhaſtitiga rasodéval, ino ſoſebno s'

obrnemo
Aritmetika za učiteljišča (1885): 100 = 528. § 24. Ako jednačbo 2.) v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a – b) – c, 13 – (4 + 5

obrneta
- oberneta
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo nosim”. Oberneta se drugam in prideta na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja

obrni

oberni

Robinson mlajši (1849):	izročam, ljubi moj otče! celó se izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šuko nanj položi, ktero, ko se na eni plati zarumeni, oberni in s putram polivaj. Ko je skorej gotova, jo z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	postavi ponev s putram na hudo žerjavco, deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se tudi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de se do dobriga duši, potem jo v

obrni

Viljem Tell (1862):	Tell. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne vidiš, kam ga pelje pot njegova! Paricída stopi
Gozdovnik (1898):	in beli možje dajo ime Rdečih vilic. Moj brat se obrni vodi nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar

obrnil

obernil

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe nima tó sgoditi. 23. On pak ſe je okuli obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje kraljeſtvo prideſh. “ Ino Jesuſ veſ uſmiljen ſe je va-nj obernil, ino mu rekel: „Gotovo, ti povém, ſhe danſ boſh per
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	te neſrezhe. Predersno je bilo to; pa Bog je tako obernil, de je Jona sadelo. Jona pové brodnikam ſvo-
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nam je Bog velikiga dobrotnika naklonil. Lanjsko leto sim se obernil s prošnjo na gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in se jih nasiti, brez de bi oči na drevo obernil, ki jih je zredilo. Sonce je šlo za Božjo ^nado
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	glavo ter pravijo: „Kamor bi bil M..... ta dva goldinarja obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	neki večer, ko je vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in zemlje, k Bogu zakonov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava prepričal: Ostanite, ostanite, ako

obernol
Robinson mlajši (1849): kolikor bi naj več mogel, zahranil, ino k svoji pogodnosti obernol. Stanislav. Ali pak je tude smel s teh reči vzeti

obernou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu navolen biu, kader je bilu od tiſtih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	iskati. Pruti Nebeſam h' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu ſe je tudi obernou Chriſtus, sagviſhan, inu sashihran, de ta nebeſhki Ozhe na bo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greha ſvojga satajeina, skus katiriga ſe je biu od tebe obernou, pogublen na biu, temuzh de bi on tebe, inu ſebe

obrnil
Mineralogija in geognozija (1871): geologiških tvorb. Werner bil je prvi, ki je svojo pozornost obrnil na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški
obrnol
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): prepustivši Bavarce in Francoze svojim sobojnikom, da bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja

obrnila

obernila

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bi bilu sa tebe, de bi ſe ti k' Bogu obernila, njega sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe
Genovefa (1841):	in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rahlo izrekla, ino v tem se od nas proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to
Maria Stuart (1861):	topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Pozno je bilo že v noč. Kam naj bi se obernila, kje prenočila?

obrnila

Svetinova Metka (1868):	na jug. Nisem imela ne brata ne sestre, zato sta obrnila roditelja name vso ljubezen. Imela sem obilo vsega, česar mi
Gospod Janez (1884):	onimi! « dejala je vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila majhno roko
Gospa s pristave (1894):	zato sem izkušala od druge strani pripraviti očeta za pomoč. Obrnila sem se tudi do bratranca Giovannija v Pavijo. Vedela sem
Trojka (1897):	zgenila je knjigo ob kazavcu, prikrila zehanje z roko in obrnila se vprašaje, kaj da pomeni pohod. Gospod Majer si je
Ženitna ponudba (1897):	tedaj ga je hipoma spoznala. Bil je nekdanji Rožičev knjigovodja. Obrnila se je v stran in zbežala je naglo po stopnicah
Zadnji gospod Kamenski (1898):	kamniškimi planinami, že sta mlada grajska jahača jezdila z dvorišča. Obrnila sta se najprej po dolini in za samostanom izginila v
Kotanjska elita (1898):	skoro jezno pogledal Travnovko, ki je bila v istem hipu obrnila oči k njemu. Takoj je zapazila, kaj se godi v
Gojko Knafeljc (1899):	kmalu pri vozu. Videti je bilo, kako se je gospodična obrnila, iztegnila roko proti njemu, kako jo je ta takoj nesel
Kvišku (1899):	ozrl radoveden šetavec ali predrzna gospica vanj, pa se pomilovaje obrnila proč in stopila bliže svojega spremljevavca, kot bi hotela reči

obrnili

obernili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj bo vedno delo , vedno oſkerbevanje. Kar bote sa to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Če stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vreden je čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od

obrnili
Tiun - Lin (1891): ko smo objadrali predgorje Bojador, severozapadni konec Luzona ter se obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže

obrnilo

obernilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih kemikarjev na to obernilo, de bi po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin
Zlata Vas (1848):	očmí k Bogu molila, de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj

obrnilo

Sosedov sin (1868):	pri srci in se je vendar pozneje vse na dobro obrnilo, in tako se je starka tolažila, če tudi se jej
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	prvo uro hoda sva potrebovali poltretjo uro. Potem se je obrnilo na bolje. Ko sva prišli do srede hriba, so mi
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	videl ali ne videti hotel. Do leta 1747. se je obrnilo to na bolje, kajti mestni očetje so položili lehko do
Od pluga do krone (1891):	ni res tako! Ali se nam ni v cesarstvu vse obrnilo na bolje, odkar je zavladala Marija Terezija po svojem očetu
Od pluga do krone (1891):	me je k sebi in tedaj se mi je mahoma obrnilo na bolje. Ko sem že okolo štiri leta nosil rjavo
Na krivih potih (1893):	za njo ter premišljal, kako se mu bode sedaj morda obrnilo na bolje. Malki pa je bilo neizrečeno hudo pri srcu
Gospa s pristave (1894):	in podpirali drug drugega. Virida je opazila, da se je obrnilo mnogo na slabše, zlasti pri gospodih, kateri so bili mnogo
Stari dolg (1897):	zunaj in potegnil za seboj: »Poslušaj, dekle: slabo se je obrnilo. Udaj se v voljo božjo! « »Oh, da bi le ozdravel
Gojko Knafeljc (1899):	navadno vodi zopet v – gostilnico! Koliko bi se prihranilo in obrnilo po potrebnejših potih, ako bi se znal človek ubraniti izkušnjave

obrnimo

obernimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na to molitu naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto obernimo, Hæc vox capitis ſanitas corporis t govory en ſveti Papesh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu s' eno nar ſveteiſhi volo ſvoiga ſerza. Lubesnive duſhe! obernimo mi tukei naſhe ozhy na naſhiga v' molitvi na ſvoimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vplodita, De v nji zèrno se vmnoži! Oko v zemljo obernímo; Ž njo se dôbro soznanímo , Ona naj nam mila bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se po teh opómbah zopet k naši obertniski razstavi, ktera

obrnita
- obernite
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino pravite: „Z vami grève k vašim ljudem. “ Noema reče: „Obernite se, hčeri! čimu pojdete z menoj? Sej vama ne morem

obrnite

obernite

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' nam vpye: Averte oculos tuos, ne videant vanitatem. Prozh obernite vaſhe ozhy, de na bodo videle to sanizhemernoſt, inu prasne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtjani vam ſe milu ſtury pèr saſliſhanju letę Evangęlſke perglihe, oberníte jo sdaj ſamy na ſę. Vy ſte leta v'hiſhi
Oče naš (1854):	pomagaš tudi mojo dušo otéti in ji mirú ne daš. “ „Obernite se k Bogu; samo on Vam zamore dušo oteti, samo

obŕnite
Lohengrin (1898): Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja tu nikdó! Obŕnite se od ograj! Kdor vároval mirú ne bó, Svobódnik z

obrniti

obernit
Sacrum promptuarium (1695): de vy shene ſte dolshne po glavi vaſhiga mosha ſe obernit. Mulier ſuum arbitrium omnino exuere debet, ut marito obtemperat. Inu

oberniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi delo prevezh persadevalo, je bolj, ga sa leſ oberniti, in po njem jeſenje, jelſhovje, jagnjeda ali topole naſaditi. 9.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden je polno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist oberniti dalo. Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	poravná, ako opazi, da bi se kaj lepši in pametniši oberniti dalo. Ravno tako se tudi domorodec rad ogleda po vlastni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zernji, temuč vse, kar od turšice pride, zamore kmetovavec dobro oberniti. Toča ji malo škodje, in ona se skorej po vsih
Sveti večer (1866):	veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj so djali naši stari: Kjer je največa sila, tam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so zadele Korvina njene besede, je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj

obrniti

Mlinar in njegova hči (1867):	zda beseda. Le potrpi, vse se more še na bolje obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko
Ferdinand (1884):	Ferdinand z milim, žalostnim glasom. Hotela se je še jedenkrat obrniti proti dečku. Ali grof zavpije z močnim glasom skozi vrata

▶ obrnivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obrnivši

obernivši

Divica Orleanska (1848):	smo jo vidama Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši
Roza Jelodvorska (1855):	veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že

obrnivši

Mlinar in njegova hči (1867):	satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne).
Gozdovnik (1898):	smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more pot tako natanko zadeti ko Bizongriva

▶ obrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrnjen

obernen
Robinson mlajši (1849): skričal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s hérbtom obernen bil; dobre môti, Petek najne béde bô berž konec! Jedva

obernjen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje
Divica Orleanska (1848):	položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte ji! (Jovana prime podano bandero, ga kviško dvígne

obrnen
Tiun - Lin (1891): pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na stran ter sam sedem na stol. Vsi
obrnjen
Botanika (1875): iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali

obrnjena

obernena

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	koker de na iglo tiga magneta pogledajo, kam je tiſta obernena: taku tudi, aku ſe lih nam naſhe shelie, inu proſhne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na veiſte, kai proſſite. Stratene ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta

obernene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): da, de ſo naſhe ſerze delezh od Boshje vole prozh obernene, de niſmo gor vseli ta nauk naſhiga Moiſtra Chriſtuſa, de

obernjena

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	enkrat, de so na prostoru. Zgornja stran krofov mora doli obernjena biti. Potem jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so na tisti strani grozda, ki je od terte proč obernjena. Ta stran je bolj na soncu, kot una stran; lahko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na to znotrajno stran, ki je pri meni na vzunaj obernjena, svitloba pritisne, tedaj me vselej neznano zasklí, in zategavoljo obvezo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	votlina v zidu, v kteri leží zibelka, ki je navznotraj obernjena in na vreteno priterjena. Ako tedaj kdo hoče otročiča va-njo

obernjene
Divica Orleanska (1848): in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v Jovano obernjene; ona se ne gane. ) Sorelka. Moj Bog, molčí! Tibo d

obrnena

Zoologija (1875):	pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in
Zoologija (1875):	za plezanje, dva prsta namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno

obrnjena

Astronomija (1869):	vzpóredna ostane. Očitno je, da je vselej le proti solncu obrnjena stran zemlje razsvitljena in greta, in krog, potegnjen okoli in
Astronomija (1869):	mlaji vsa od solnca razsvitljena zemeljska poluta ravno proti mesecu obrnjena (primeri pod. 55.). Temo na mesecu razsvitljuje ob tem času
Astronomija (1869):	solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. junija; pri tem
Astronomija (1869):	s položajem v T", kjer se nam kaže proti nam obrnjena nerazsvitljena ali nočna stran zemlje. Ko pa zemlja stori četrti

obrnjene

obernene

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu hiti sa nym; sakaj ozhy te- ga Goſpuda ſo obernene na te pravizhne, inu nje gove usheſa sa nyh molituv
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhe ozhy k'njemu obèrnili, kakor jih on k' nam obernene imá, my na drugiga ne gledamo, kakôr na ſtvary, katęrih
Kuharske Bukve (1799):	veliko ponvo ali koso, ga sbęli, pokladaj krofe notri okoli obernene; pa ne prevezh na enkrat, de ſo na proſlori, puſti

obernjene

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	saperl, jih ſlushabniku dal, ino ſede. Vſih ozhí ſo va-nj obernjene. Sdaj sazhne: „Danſ ſe ſpolnuje, kar ſte ravno ſliſhali is
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bele, nekaj je je rastlo, da so bile korenine gori obernjene; vse verste so bile križem zmešane; in v obče je

obrnjene
Gozdovnik (1898): Ležala sta na tleh, prav kakor on, imajoča žareče oči obrnjene v ogenj. Le en sam grm ga je ločil od

obrnjenih

obernjenih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhirokiga in kodIjátiga ; rogov ne predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	predolsih, ampak saſtavnih in prav obernjenih, to je , ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran saſukanih; tudi mora bik velizih

obrnjeno

oberneno
Robinson mlajši (1849): ga pak vemdar tako da je imel lice k morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izvedeti, kako ž njegovimi drugi

obernenu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na ſveitu reſsnize, vſe je bilu savertu, inu na golufijo obernenu. Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei
Abecedika ali Plateltof (1789):	sa odreſhenje teh vbogeh virneh duſh is viz namęnenu, inu obernenu biti. Ena ſveta molitov, kader ſe svezher ſpat grę. Odobrutlov

obernjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vreménam, de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in

obrnjeno

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vrh drugega od treh strani so se privlekli, kot navzdol obrnjeno okamnelo morje so se nižali gozdu, v kterem je, ko
Fizika (1869):	vseh drugih točkah predmeta, in tako dobimo povečano, ali narobe obrnjeno podobo pred zrcalom v zraku. Lahko se dá pokazati, da

▶ obrobek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrobek
Mineralogija in geognozija (1871): skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja
obrobku
Mineralogija in geognozija (1871): včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek gleda proti obrobku kakor ustnice, in med njima je špranja, včasi polna druzega

▶ obrobica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

obrobice
- obrobce
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): izdelkov. On je namreč naredbo znajdel, pozlačeno in posrebernjeno blagó, obrobce (porte) i. t. d. takó izdelati, de dolgo dolgo svoje

▶ obroč samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obroč

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč; kuhanje pa s cukram potresi, in na mizo daj. Jabelčno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peči počasi peci. Ko jo iz nje vzameš, odloči popirni obroč od nje, deni jo v skledo ter jo z drobnim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se spenijo. Potem perdeni drobno zrezano lupino ene limone, pomaži obroč s putram, deni vse vanj, peci počasi, odloči potem obroč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	unim rečem perdeni in eno uro prav dobro mešaj. Potem obroč s putram pomaži, kuhanje vanj deni in počasi peni. Malinčno
Astronomija (1869):	se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev. Poldnevnik je od točke A
Astronomija (1869):	ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa
Astronomija (1869):	Kugel, 238. Obratišče, (solstitium), kres, 256. — poletno, Sommersolstitium. — zimsko, Wintersolstitium. Obroč, Limbus, 236. Obseg, Umfang, 238. Obzor, Horizont, 252. — pravi, wahrer
Astronomija (1869):	ploščat okrogel obroč, ki se tudi vrti okrog njega. Ta obroč je pa le oboroženemu očesu, in sicer v zeló raznih
Spisi Krištofa Šmida (1883):	je šel Kanarček tudi ž njimi. Privezali so kletko na obroč strehe in ptiček jih je kratkočasil ponavljaje svojo ljubeznjivo pesmico

obroče

obrozhe

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku dalej na ſodeh terpijo. Leſs pa sa
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	raejn 5. ozhes puſtiti, is eno viterzo, koker Pintarji sa obrozhe nuzajo, mozhnu povesati, is dobru. perpravleno illovko obloshiti, de po

obročem

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narede, prepleti, z ubitimi jajci pomaži, na plehu s popirnim obročem preveži in v pohlajeni peči počasi peci. Ko jo iz
Fizika (1869):	se razjasni zgorej povedano, in poimence se s prožnim mednim obročem ab dá dokazati vzrok, zakaj da je zemlja oplošnjena (primerjaj

obročev

Astronomija (1869):	ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko obročev, in sicer 5 ali 6; kterih sta dva temna, drugi
Astronomija (1869):	obroč, ki pri tanjšem opazovanji kaže, da obstoji iz 2 obročev, **) je, kakor tvarina premičnice same, trdo telo

obrozhov

Kuharske Bukve (1799):	Visha zukreni ſnęg na torte narediti. 129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade
Kuharske Bukve (1799):	129. Od obodov ali obrozhov is pleha sa torte. Ti obodi ſo dobri sa vſe

obroču

obroči
Zoologija (1875): mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa noč in dan neprestano zibali, s tem se

obroču

Astronomija (1869):	okoli svoje osi. Poldnevnik sloni v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor
Astronomija (1869):	dveh stoglah, ki ste na oblinih tečajih PP' v mednem obroču M, ki predstavlja poldnevnik opazovalčev, in ki je od oble

▶ obroček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obročke

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	pod 4 in 5 vporabljali smo pa tako imenovane patentovane obročke iz gume, kteri so dolgi in široki kot prvi, debeli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	sicer smo vporabljali pri poskušnjah pod 1, 2 in 3, obročke ali sponke iz gume, koji so bili 57 mm. dolgi

obročkih
Zoologija (1875): dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo
obročkov
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ter se prerezani lahko raztegnejo v še daljše trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo

▶ obroditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrodi

Genovefa (1841):	grojsdje in s oſata ne fige nabirati. Vſako dôbro drevo obrodi dôbro, sanikerno pa sanikerno ſadje. Dôbro drevó zhem tedaj biti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo, leto na leto rajtajmo, na léto 3 mirnike ſadja obrodi. Rajtajmo pa tudi sdaj ſeno po 24 — 48 krajzarjev, 3
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	In kjer kaka ſorta ne tékne, pa druga toliko bólj obrodi. 9. „Jeſt ne vém kjé ſadniga drévja sa rejo dobiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po bolj dolgi ſkuſhnji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodi v ſuſih in mokrih letih v zhaſih vſe drugazh, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rojáki v pridnoſti in „kupzhii ſkuſha in ſilno rodovitna semlja obrodí „is serna 40 — 60 sernov in vezh lét je ni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhe povémo, de ſe gola preſha, ktera ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rada pada, in pa kér po Koroškim res tnršica zlo obrodí, kakor je to tudi po gorenski strani krajnske dežele nad
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda obilno obrodí. Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali

obrodijo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): kakor vijolice, in da verti, polja in vinogradi obilno nam obrodijo, — da bodemo tvojih dobrot vživali, se jih serčno veselili in

obrodila

Genovefa (1841):	s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj noviga obrodila. Ljubo pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je precej dobro obrodila; ajda še lepo kaže dosihmal; grozdje je pa po velicih

obrodile

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nimajo ſvitlobe, tudi ne toliko mokrote, bodo tudi obilniſhi ſad obrodile. Vſe take rezhi je ljudi le dolga ſkuſhnja nauzhila ; naj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih

obrodilo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme

▶ obrozdati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

umazati; Pleteršnik

obrozdati
- obrosdati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s mertvo opraviti imá, naj gleda dobro in ſe varje obrosdati s njé priſadnim gnojem, s ſokrovzo ali kervjó. Ga je

▶ obrt samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt

Fizika (1869):	samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in obrt našle pribežališče in se hitro razcvetale. Ljudje so zdaj bolj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je bilo imenja takrat, ko se je začela trgovina ali obrt. K imenju v širjem zmislu spada ne le vsa premičnina
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	se porablja nekaj za to, da goni motorje za malo obrt, nekaj pa za napajanje električnih svetilnic po cestah in hišah

obrteh
- obrtih
  Kemija (1869): stvari, sostavljen je skoro iz same rastlinske vlaknine. Imenitne v obrtih so tudi mnoge lesne razkoline, no o teh bode še

▶ obrt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt
Kemija (1869): Izdelovanje drož je dandanes poseben obrt. Pri kuhanji piva se v pivarnicah sicer dobi po strani
obrta
Aritmetika za učiteljišča (1885): Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa

▶ obrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtnih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	od pravil; toda te družbe, ki nam do zdaj še obrtnih statistik podajati ne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s tem, da je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične akcije zavejo se

▶ obrtnija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt; SSKJ

obrtnij
- obertnij
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima

obrtnija

Kupčija in obrtnija (1872):	vpeljati, brez kterega kupčija danes ne more več shajati. Vsa obrtnija in vsa kupčija bi danes obstala, če bi od tistega
Kupčija in obrtnija (1872):	naredil. Dasiravno tudi rokodelca med obrtnike štejemo, vendar je prava obrtnija le v tovarnicah (fabrikah) doma. Rokodelec izdeluje blago bolj v
Kupčija in obrtnija (1872):	tkanin iz Evrope v vzhodno Indijo. Na Angleškem je bombažna obrtnija komaj kakih 200 let stara, pa kako se je v
Kupčija in obrtnija (1872):	Koroškem precej veliko domače obrtnije. Na Švicarskem se je domača obrtnija lotila celo sestavljanja ur iz tistih posameznih urinih delcev, ki
Kupčija in obrtnija (1872):	leta 1706. iznašel. Od tistihmal do danes se je ta obrtnija po celej Evropi razširila. Porcelan se dela iz tako imenovane
Kupčija in obrtnija (1872):	enega otroka 2200 prejinih niti presti! Najbolj je pa bombažna obrtnija napredovala, ko so se predilne in tkalne mašine začele s
Kupčija in obrtnija (1872):	XXII. Stroji (mašine) in fabrike. Obrtnija je začela bolj in bolj iz ročnega dela prehajati na
Kupčija in obrtnija (1872):	se je kupčija više vzdignila; da so se železnice, kterim obrtnija največ vože daje, na vse strani razpeljale. Fabrike so vzdignile
Kupčija in obrtnija (1872):	delcev, ki se po fabrikah izdelujejo. Strah, da bo domača obrtnija po fabrikah prej ko slej potlačena, je prazen strah. Kmet

obrtnijah

Kemija (1869):	preimenitna, ona je edino vrelo za klor, ki je v obrtnijah prevažen, ona ima v sebi glavno sostavino za sodo (gl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	onim, ki rabijo otroke pod 18 leti pri vlačugajočih se obrtnijah (pri vrvoplescih, muzikantih, izstavljalcih, zvirivi, slepivcih itd.) — Ako se zapazijo

obrtnije

obertnije

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi cvetè. Od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nove koristne iznajdbe, novo bolj špogljivo orodje, novi pomogljeji za obertnije in tovarne sploh. Vse gré hitreje spod rok, ali prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne

obrtniji
Botanika (1875): le povedali tiste najbolj imenitne izmed njih, ktere so v obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku

▶ obrtnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtnik

obertnik

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do 25. tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leti še novo bilo. Tako ne bo umen kmetovavec in obertnik zametoval vsega starega, pa tudi dremal ne bo in ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	toliko živine, kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu

obrtnika

Aritmetika za učiteljišča (1885):	imenje pa imenujemo vse, kar imajo drugi od trgovca ali obrtnika terjati. Semkaj spadajo menični in drugi dolgovi, katere ima poplačati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razločevati, kdo je dolžnik, kdo upnik. Vsak, ki od trgovca (obrtnika) kaj prejme, ne da bi mu zato kaj dal, postane

obrtnike

obertnike

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	raznih krajev. Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja

obrtniki

obertniki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	si veliko dobíčka pridobé. De bi se lepih dobičkov tudi obertniki našiga cesarstva vdeležili, je nabrala Teržaška kupčijska družba raznih železnih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do časa po „Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veléva, da službni razpori med gospodarji in posli in med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine

obrtniki

Kemija (1869):	tako rekoč natura sama destilovala. Zato jo rabijo zlasti nekteri obrtniki, ki čiste vode potrebujejo, na pr. barvarji, perice i. dr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dodatek. O jednostavnem knjigovodstvu. Občna pojasnila. §1. Trgovci in obrtniki morajo vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in

obrtnikih
- obertnikih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over

obrtnikom

obertnikam
Kmetijske in rokodelske novice (1848): na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató

obertnikom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	današnji časi še morebiti posebno taki, da kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi

obrtnikov

obertnikov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in konz teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov in fabrikantov, ampak vesvoljne dežele. Kaj pa kmetijstvo? Tudi to

obrtniku

obertniku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako potrében hvaleshnoſt dolshnih! Kar ſo pa pred letmi le
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mnoge večí ali manji kemíjske veje ali znanosti ; gorjé pa obertniku, kteri kemíjskih vednost potrebuje, in ki se ne da od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko spečati kamor koli; — kdo

▶ obrtniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtniška
- obertniška
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): za bukvoveze. ) Pruskimu umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz

obrtniške

obertnijske

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to, kar so prevzeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo svako sredo in saboto. Veljajo za celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske. Tečaj XV. List 101. izhajajo vsako sredo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mislil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in obertnijske pridelke v Pariz! — kaj bi bil naš preprosti Jaka iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in

obertniske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi Njih cesarska visokost, svitli Nadvojvoda Janez, in vikši vódja obertniske družbe z svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svojim dohodam razveselili, ter so že v nedeljo vse reči obertniske razstave prav na tanjko pregledali, nad ktérimi so svojo zadovoljnost
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lihtenberg so v svojim nagovoru na zbrane ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	terpel. Po dokončanim zboru so se zbrani udje kmetijske in obertniske, pa tudi udje zgodovinske in zemljoslovske družbe v koliseum podali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	škof in knez gosp. Anton Alojzi; potem vodja kmetijske in obertniske družbe gosp. grof Lihtenberg in pa družbini zborniki so šli
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno

obrtniške

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	List 1. Tečaj NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	List 1. Tečaj XXXVII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	List 1. Tečaj XXXVIII. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	List 1. Tečaj XXXIX. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	List 1. Tečaj XL. NOVICE gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v

obrtniškega

obertniskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zlate, sreberne ali bronaste svetinje in pohvalne pisma podarilo. Vodstvo obertniskiga družtva je svetinje na Dunaj poslalo, de bodo tamkej imena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razdeljenih, kterih imena z tem oznanilam razglasimo. Preden pa vodstvo obertniskiga družtva iména, z svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imena tistih fabrikantov, fužinarjev in rokodélčov priložene, kterim je vodstvo obertniskiga družtva za v Ljubljansko razstavo poslane izdelke, zlate, sreberne ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. Po sklepu velkiga zbora obertniskiga družtva v Gradcu 17. dan Kozoperska je bilo 6 zlatih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posebno zadovoljnost presvitliga nadvojvoda Joana oznanití ; poslednjič se pa vodstvo obertniskiga družtva tudi vsim tistim gosp. mestnikam prav lepo zahvali, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga družtva v Gradcu nam je poslalo v Ljubljano raznih železnih

obrtniški
- obertnijski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje
- obertniski
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): in popoldan s Cesarjem in Cesarico so bili zopet pri obertniski razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in

obrtniških

obertnijskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za

obertniskih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo čast zgodila, svoje izdelke v cesarsko naberko poslati. Veliko obertniskih rečí smo k temu namenu dozdaj še tukaj v Ljubljani
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kupčijska družba raznih železnih rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji

obrtniškim
- obertnijskim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane

obrtniško

obertnisko

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jim je čas pripustil, govorili. Ob enajstih so se v obertnisko razstavo peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko razstavo peljali, ktéra Jim je tudi takó dopadla, de so

▶ obrtništvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrtništev
- obertnistev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): izlečke, ali pa tudi združike v zdravila ljudí. Veliko, veliko obertnistev se opíra na mnoge večí ali manji kemíjske veje ali

obrtništvo

obertnijstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo”. Kdor misli, da mu ni treba mar biti za nove
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tukaj na dolgo in široko popisovati, kako je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredovalo, da je doseglo tisto stopnjo

obertništvo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): čakati, da bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji

obrtništvu

obertnijstvu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prižigati kakor nekdaj, — to je, z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vse, obderži pa za-se to, kar je njegovemu kmetijstvu ali obertnijstvu v dobiček in čast. Zato kliče naš list vsem ob

▶ obrtnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrt; [sskj]

obrtnost

obertnoſt

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ſme slaſti naſha deshela od notrajno — avſtrijanſke drushbe sa obertnoſt nadjati? Nihzhe nemore tajíti, de ſte ſe v poſlédnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſte ſe v poſlédnih letih ſrezhniga miru kupzhija in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ bode prav poduzhilo. (Dalje ſledi. ) Koga ſo drushbe sa obertnoſt *)? Kaj je njih namen ſploh in koliko dobriga ſe ſme
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Teresije, kteri je 19 dan velikiga Şerpana 1769, de bi obertnoſt narodov, pridnoſt kmetovavzov v obzhinſki drushbi vnel, in oshivil, lih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vredniga, de bi jim pokasali: kaj pridnoſt, zhlovéſhki um in obertnoſt ſtoriti samore. Sakaj Amerika, tiſti veliki del ſvetá, v kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſta tam umetna pridnoſt in zhlo„veſhki um kmetijo in obertnoſt v tako kratkim „zhaſu povsdignila. Ako mi ravno ni mogozhe

obrtnost

Kemija (1869):	ki so si z železom odprli pravi vir bogastva, namreč obrtnost in trgovino. V mineralogičnem delu bodemo natanko opisali mnogovrstne rude
Kemija (1869):	more fabrikacija dognati in kako z rastočo porabo kake robé obrtnost najde sredstva in pote, po kterih cenejšo in boljšo robo

obrtnosti
Kemija (1869): niti v vodi, ako ga tudi razvročimo. Aluminijum ima v obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden

▶ obrtstvo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

obrtništvo; kontekst

obrtstvo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Vas, kdo dela konkurencijo? Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Ali ne tisti, ki pozneje prične obrtstvo? in tiskarnica je obrtstvo in nič druzega. Kje še je tako z vana „narodna

▶ obrunek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brazgotina; [sskj]

obrunke
Botanika (1875): vrhu enojnat šop velikih listov. Listi pušajo po površji debla obrunke in druge ostanke. Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj

▶ obrušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrušena
- obruſhena
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): je eno dobro pęd dolga, eniga majhinga perſta ſhiroka, dobru obruſhena, inu ſhpizhaſta, sa to napihneno veliko shivino, sa to majnſhi

▶ obrv samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obrvi

obervi

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	pokrita z velikimi ščiti; tudi nad očmi imajo ščitke namesto obervi. Ravno tako jim zakrivajo ščitki ves vamp, spodnjo stran repa
Jerica (1859):	iz sobe. Zdravniku pa se lica rudečijo in se kerčijo obervi, pa zopet se ne sme iztogotiti, kakor bi se hotel
Vetrogončič (1860):	je izpraševala, in kako sramožljivo mu je včasi pogledala pod obervi. Ni ji zameriti, da ga ljubi, ker lep gospod je
Domen (1864):	nič odgovarjal; čelo pak se mu je vedno gerbančilo in obervi so mu lezle vkup. Ko so hlapci in dekla videli
Domen (1864):	ki ga ni mogel videti, da ne bi bil zvlekel obervi in zgerbančil čela. Enake misli so blodile ubogemu Domnu po
Razne dela (1870):	para ni bilo, Ilionéja je tem supruga edinca rodila. Tikam obervi predre korenínico oka mu tako, Zenica steče de koj in
Razne dela (1870):	ga ljudstvu če Pokazati v obhodu dičnim, Zdaj ojstro knez obervi pnè, In molk ukaže govoričnim. In reče: Zmaja, ki ta
Razne dela (1870):	stanice do stanice podí. Tak se mu za miglej stisnene obervi v hujši britkosti zopet odprejo, in komaj zor prihodnjiga dneva
Razne dela (1870):	O djanju tim se Sava ne zbudí, Le strese se, obervi v lok zavihne, In "Jezus Jezus" dvakrat milo zdihne. Devica

obrvi

Svetinova Metka (1868):	žarek. Velike črne oči so se čudno odlikovale od belili obrvi in od belih gostih las, ki so ji gledali iznod
Antonio Gleđević (1873):	je oblila bledota čez in čez obraz do temnih las, obrvi so se mu zožile in povzdignil je srdito roko. »To
Gospod Janez (1884):	A lice njegovo ni bilo bledo in izpod gostih črnih obrvi je zrlo dvoje prijaznih, sivih oči. Na glavi je nosil
Križ na poti (1891):	njih vzroke, pri čemer óni časih prikima, nateza in gubanči obrvi, češ, da je s tem zadovoljen, z ónim pa ne
Od pluga do krone (1891):	vino v želodci, že se mu tudi spanec obesi na obrvi, ki bodo vedno težje in težje. Vpričo tebe ga bode
Na krivih potih (1893):	še le sedaj natančneje v obraz. Opazujoč jo, stisne hipoma obrvi skupaj, kakor bi se hotela česa domisliti. Zdela se ji
Dušne borbe (1896):	oči, ki so se tako prijazno vanjo ozirale izpod gostih obrvi in visokega duhovitega čela. Ker je bil Franjo silno podoben
Vinjete (1899):	otroško hudomušen izràz ... A v hipu so se mu skrčile obrvi, pogladil se je po laséh in sèl mirno na svoj
Vinjete (1899):	ti dam najlepšo rožo iz svojega vrta. « Pera je povzdignil obrvi, popraskal se pod nosom ter privolil. »Vrag védi, – lomil sem

obrvmi

Moč ljubezni (1865):	pekočih srčnih ran. Tudi v lepem črnem očesu pod gostimi obrvmi razodeva plamteči ogenj, ki žge v njegovim notranjem, se razodeva
Antonio Gleđević (1873):	pogledal na svojega prijatelja, je bil ta ginjen ; proga med obrvmi se je mu bila izgubila, in bliščeče so se mu
Ljubljanske slike (1879):	z vso umetnostjo oblačenja, s tujimi zobmi, barvanimi lasmi in obrvmi in gladko kožo, kar jo vsak dan veliko dela stane
Stari dolg (1897):	ugajalo. A še veliko manj Reclju. Možiček je strigel z obrvmi, če ga je le srečala usiljenka z Jelovega Vrha. Nobene
Stari dolg (1897):	je pa živa nesreča, verjemi. « Zopet je Recelj blisketal z obrvmi kar najspretneje. Mladi Prašnik je molčal in začel premišljati... Huda
Stari dolg (1897):	Tako je! « Recelj je nehal in dvakrat trikrat pomignil z obrvmi. »Toda oče, veste-li, kaj je ljubezen? « vpraša ga Andrej mehko
Vinjete (1899):	kaftan, in njegove drobne vodene oči so zamežikale pod sivimi obrvmi. »In ti Rado, jo ljubiš ... Ne laži, kristjan! « »»Kakó bi
Vinjete (1899):	prsih? – ali v kakega Rinaldinija s tragičnim pogledom pod gostimi obrvmi in krvavim jataganom ob pasu? – v južnega pevca s sentimentalnimi
Kvišku (1899):	lice v resne poteze, s silo nagrbančila gladko čelo nad obrvmi, malo pomolčala, potem se zopet razvedrila in malomarno odgovorila: »Tako

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 67 →

← ↑ →

Fizika (1869):	177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18.
Kemija (1869):	z njo ulovi in ustanovi podobe v temnej kamri (camera obscura) ter izdeluje tako imenovane svetlopise (Lichtbilder). Leta in leta sta

Sacrum promptuarium (1695):	ad annos octoginta quatuor: quæ non diſcedebat de Templo, jejunijs, & obſecrationibus ſerviens nocte, ac die. Druge prave Vduve ſo, katere ſa
Sacrum promptuarium (1695):	Quæ autem verè vidua eſt, & deſolata, ſperet in Deum, & inſtet obſecrationibus, & orationibus nocte, & die. Ter G. Bug vam bò enu dobru

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Drine do Keravnskih gor v greško. Divjaška Ilirija je obsegla Japidijo ali Zapudje ali po današnje reči Goriško, Teržaško, notrajnje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je obsegla, po današnje reči, Horvatijo, Istro, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Serbijo, Krajnsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	svojo željo, da bi radi imeli kako knjižico, ki bi obsegla kratek, pa prav razumljiv poduk o marsikterih bolj važnih rečeh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	snopičev, za ktere znese naročnina šestdeset soldov. Vsa knjiga bo obsegla po tem takem 490 strani. — Naj objavijo te moje vrstice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med seboj razkrojiti se, de vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbora nemških kmetovavcov na znanje dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Štajarsko, Koroško in Krajnsko deželo; v Tersti pa ste
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj zemlje, na kteri prebiva 35 milijonov in
Blagomir puščavnik (1853):	dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi najprostejši človek obseže, kakor otrokovo oko podobo orjaškega hriba, kterega vzdigniti bi se

Pozhétki gramatike (1811):	priſhel na miſel ta navuk, ktir vender zlo veliko slogov obſéshe. Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino zhednoſti pridemo. „Blagor shaloſtnim, oveſeljeni hodo. “ Ta Jesuſova beſeda obſeshe ſizer vſe, kteri voljno terpé, slaſti pa tiſte dobre duſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripravna. Ta drushba, ktera je od naſhiga ſvetliga zeſarja poterjena, obſeshe tri deshele; namrezh Shtajerſko, Krajnſko in Koroſhko. V Gradzu je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	savoljo tega bi mogla ta obzhina, ki okoli 50 oralov obſeshe, 100 krav ſkosi zelo leto, ali pa 200 ſkosi pol
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	planjava, ki ſe pred nama rasgrinja je obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito, oljſke seliſha in ſozhivje. Tretja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti, de gmajna, na ktéri ſe snajdeva, okoli 50 oralov obſéshe. Jeſt:

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 67 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —