- deko
- deka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144
- deka
deka dekaden dekameter dekan dekanija dekla dekle dekletce dekletov deklica deklič deklina del delaje delajoč delajoče delan delanje delati delavec delaven delavnica delavnik delavno delavnost delce delec delen delež deležen deležje deležnik deležnost delilen delitev deliti delitven delnica delo deloma delovanje delovati deloven delujoč demantov demantovec demfan demonstrativen demonstrativno denar denarci denaren denarnica denarstvo denkov depeša dereč deroč des. deset desetak deseter deseterica deseterno desetero deseti desetica desetina desetinski desetkrat desetleten deska desna desni desnica desno destiliranje destilirati destilovanje destinski deščica dete detece detelj detelja deteljen deteljica deteljišče deteljš detetov deti detinski detinstvo deva devan devati dever devet devetdeset devetero deveti devetkrat devetnajst devetnajsti devetogub devetogubnica devica devičica devinski deviški deviškost devištvo devonski dež dež. deža dež_boječ dežela deželan deželen deželica deželsk. deželski dežemer dežen deževati deževen deževje deževnica deževnik dežica dežiti dežjebran dežnik dežočrven diadem diakon diamant diamantov diazov dičiti dideldaj diferenca diga. digati dih dihanje dihati dihniti diho dihur dijak dijan. dijaški dika dikotilen diktator dila dile diletant dilica dilnat diluvialen dim dimast dimeč dimnica dimnik dimorfizem dimovanje dinastija dinstan dinstati dinja diplom dir dira dirav diravec direkten direktor dirjalec dirjati dirjavec diskalceat diskont diskonten diskontirati dišati dišava dišaven dišeč diti
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | trake. Patentovanih obročkov ali sponk gre po prilici 30 na deka in stanejo 20 kr., ali 12 ducetov, t. j. 144 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom, urejen po padajočih potencah števila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila. § 44. Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2 ali 5 razdelne, razdelno je tudi število. Dostavki. 1.) Dekadno število je z 10 razdelno, ako je njega najnižja številka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost dekadnih števil. § 75. Dekadno število je z 2 ali 5 razdelno, ako so njega |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | N. pr. 376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega jednice oziroma z 2 ali 5 razdelne. Dokaz. Vsako dekadno število je môči razstaviti na mnogokratnik števila 10 in jednice |
| Fizika (1869): | metra zaznamova se z grškimi besedami, dodanimi metru, tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosp. Perko, in gosp. Plaskan. Naj starejši izmed njih gosp. dekan Pridovnik, obče spoštovani mož, so pri ti svečanosti v izverstni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | novoposvečenega knezo-škofa, 16 voz gospode, duhovske in svetovne, Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. * Pred nekoliko leti se |
| Maria Stuart (1861): | ji Prihodnjost srečno! Burleigh. Govorite! Ste Še tistih misli? Nočete dekana? Marija. Odpustil mi je grehe Bog. — Sir Paulet! Vi ste |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Vipavski v „Slov. Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren, Staroterški , gosp. Urek, Skališki, gosp. Žuža, Slovenbistriški, gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hribov pa streljali. V Velkovec so prišli tudi duhovniki Pliberške dekanije; pri cesti so čakali kjer bodi duhovniki s svojemi soseščinami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi v Grebinji. Za Grebinjem so čakali duhovniki iz Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža |
| Genovefa (1841): | kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ji je Ana oslajene vode napravila in dala. Ravno imenovana dekla Krois je pa v poroti rekla, da se ji je |
| Roza Jelodvorska (1855): | prenašala, kjer ni zamogla do zdaj naj bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Jaz storim le to, kar on hoče, jaz sem njegova dekla. Hodim po vse njegove cvetlice in drevesa ter jih presajam |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | ki je imel dober zaslužek, jaz pa sem bila uboga dekla brez dote. Prišel je k meni in me je snubil |
| Revček Andrejček (1891): | in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica. Dani se |
| Sacrum promptuarium (1695): | namrezh shkupnik, polek fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte |
| Sacrum promptuarium (1695): | dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sveſt hlapez, ſe ne dá mudíti. Rebeka ſe ſ' ſvojimi deklami na velbljúde vſéde, gré, ino je bila Isakova shena. Ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tobija hitro verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami ino velbljudi. ˛Starſhi doma ſo she teshko perzhakovali ſvojiga ſina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojo sheno, s' Lotam, ſvojim ſtrizhkam, ſ' ſvojimi hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta |
| Genovefa (1841): | prijetna sgovórnoſt mu je najgrenkejſhi sdravila poſlajſhala. Svezhér je med deklami predla — in v zhaſih tudi ſhe pôsno ponôzhi, ko je |
| Sacrum promptuarium (1695): | de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku hozhete enu dobru lejtu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Ti nimaſh sheleti tvojiga blishniga ne hiſhe, ne hlapza, ne dekle, ne shivine, ne uſiga, kar je njegoviga. Dve Sapovdi Chriſtianske |
| Roza Jelodvorska (1855): | je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi |
| Revček Andrejček (1891): | doli jo v morje, kjer mine ga gorjé. (Anže, Jerica, dekle in hlapci pobero vsak svoje delo in pojó. ) Zbor. Kjer |
| Sacrum promptuarium (1695): | vezhkrat prishle podgane sa almoshno proſsit, ali neuſmilena leſiza je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu |
| Divica Orleanska (1848): | vsi, Ki mislite, de gospodár nebeški Se razodeva po priprosti dekli. Daj! Skusimo, alj bo očetu v lice Poterdila laží sleparstvo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | kmalo umerla. Priča Maria Krois, ki je v hiši za deklo služila, je pa v poroti rekla, da je bila rajnca |
| Stric Tomaž (1853): | pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vshę nemore dozhakat — Baron. (na ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de |
| Genovefa (1841): | in ſtrahú ni môgla dolgo govoríti. Poſlédnjizh je rêkla: „Ljubô deklè, bodi takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | poda. In za res je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | verle kite spleteni, kakor krona okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav zastopil. Dekle ni tu z menoj, je le doma pri moji ženi |
| Revček Andrejček (1891): | Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase). Dekle je lepo, ali neusmiljeno zabito! Franica. Oh prosim, prosim! Zvitorog |
| Revček Andrejček (1891): | se prisege držala in vem, kaj sem kot pošteno kmečko dekle svoji časti dolžna. Franica. No in jaz? Ana. S svojim |
| Revček Andrejček (1891): | biti! (Odide na desno. ) Jeklen. (Kliče za njó. ) Ti, trmoglavo dekle! (Stopi naprej zadovoljno smehljajoč se. ) Franica ima ves moj značaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | leto. Učilo se jih je lani 159 fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | te miſlil — Eno tako lępo udovo imęti, inu ſhe druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so se dekleta in fantje prepirali, kaj de je ljubezin? — — „Veste, moji ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nosi na glavi rudečo kapo kot Poljanke. Nogovice imajo pisane. Dekleta po Poljanah in Kostelji spletajo svoje lasé v rudeči kiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | preprosta, ni vender pri vsih enaciga kroja. Vidiš okroglolične rudeče dekleta z bistrimi, večidel plavimi očmi, in ko na smeh postavijo |
| Zlata Vas (1848): | je bilo in v Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali |
| Zlata Vas (1848): | Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem naučile, česar pred niso vedile |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zajema, ino korita naliva. Drugi pastirji — kakor pred zarobljenci — hočejo dekleta odpahati. Pa Mozes se za-nje potegne, ino jim ovce napoji |
| Blagomir puščavnik (1853): | glas joka. Eni mu poljubijo roke, eni plajšč. Žene in dekleta obdajo Bogomilo in jej zadnji ”z Bogom” vošijo. Nar bolj |
| Zlatorog (1886): | počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti, Kot nad vódo góspica po leti. In plesálci, to so |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidim. Goſpà. Jeſt tudi vidim, de je tebi na timu deklętu veliku vezh leshęzhe, koker na meni. Baron. (jęsen. ) Tolkajn mi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ti mo rezheſh , spet priti ? Goſpá. Kaj ga pak vshę deklętu ne pervoſhiſh ? (ozhe jiti. ) Baron. Ne boſh tukej oſtala? Goſpá |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe polno nepokoja ino smeſhnjave. Vſe krizhí ino joka po dekletu. Tudi ſe je po ſhegi tiſtih zhaſor she mertvaſhka piſkala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jezhi ob glavo, ino perneſe v' ſkledi kervavézho glavo. Deklétu jo podá, ino dekle jo je materi neſlo. ˛Straſhna krivíza |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi je dekle vſtalo ino hodilo. Jesuſ rezhe, de naj dekletu jeſti dajo. Tudi jim je ſhe terdo prepovédal tega ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- |
| Valenštajn (1866): | Vojvodica. O moj otrok — o, bolna je ! Valenštajn. Kaj je Dekletu? Ali je navadno taka? Grofinja. Nu, ker se razodeva sama |
| Gozdovnik (1898): | dekleta zagledal. Oko se mu zažari in dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je |
| Tine in Jerica (1852): | dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de bi ne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ v' ſtanizo, ki je bil merlizh v' njej. Le dekletoviga ozheta ino mater ino une tri uzhenze je ſeboj vsel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so presvitlaCesarica 17. dan pretečeniga mesca obiskali. 12 praznično oblečenih deklic in 19 fantičov zelene vejice in lepe cvetlice v rokah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tombuktu **) Mora bít sod, Ravno kot sveča Hvaljo drugod. Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išejo rad'; Naše dekleta V semnji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | she dalj zhaſa ſholo, v kteri ſe zhes 100 ubosih dekliz uzhi ſlamo pleſti. Ktere ſo nar bolj pridne, dobé, kadar |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih e — e — e —- ha — inu oblubim |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó, sim čula, V orožju hodi po sovražnim stanu, In deklica, ovčarja hči priprosta, Vojskuje se za kralja našiga. Voglar. Kaj |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jela vest gristi in ščipati. Stala mu je pred očmi deklica na stopaju, ki je vodo zajemala z lepo belim škafom |
| Roza Jelodvorska (1855): | prepustiti. Drugače«, govori vratar na dalje proti Častimiru, »je ta deklica tako pridna, kakor pobožna, de dvomim, ali bi se v |
| Roza Jelodvorska (1855): | reče Častimir, »Bog naj se ga usmili; ti pa ljuba deklica si prav mehkiga serca, Bog naj te zapeljivosti varuje. « »Res |
| Deborah (1883): | stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz jo ljubil. Prokletev njena |
| Deborah (1883): | Jezus, Marija! (Kričí. ) Gospod župnik, čujte netjako! Lovre. Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je |
| Pripovedke za mladino (1887): | Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali, pometa sneg za |
| Revček Andrejček (1891): | Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla |
| Gozdovnik (1898): | »Tiburcio! « deklica, »kolika sreča, da ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil |
| Genovefa (1841): | bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes! V gôrkih |
| Genovefa (1841): | takó dôbra, in prinêſi mi luzh, tinte, pero in papirja. ” Dékliza je prinèſla, in |
| Ferdinand (1884): | novcev; jaz pa ne bodem mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę; me dękelze nizh ne vęjmo od nję. |
| Zlata Vas (1848): | iz očí sijalo. Mladenči druzih vasí so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne |
| Genovefa (1841): | tudi ſhe nektére popoldanſke ure je tam preshivéla v ſamôti. Deklize is vaſi, ki je bíla pod gradam, je okróg ſebe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenila, ene dni h Zhehu v uk iti, in potem deklize bres plazhila preſti vaditi. Tudi ſim obljubil deklizi, ktera ſe |
| Biblia (1584): | njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi pèrneſla. Tedaj ſo |
| Oče naš (1885): | Ko se je zopet zavedel, ste dve deklici, kterih nobena ni bila osem lét stara, pri njem stali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je s' opomnizami godilo, kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti |
| Oče naš (1854): | jo pripeljali. Jez sim pa že davno želel, ubogo, pridno deklico k sebi vzeti, ki bi moji hčeri pri domačim delu |
| Roza Jelodvorska (1855): | službi bila. Vratarica, ki mora prav huda zmija biti, je deklico spodila, in zato je moj tovarš prisegel, nikdar več gób |
| Roza Jelodvorska (1855): | na druzih nesrečo vtemeljiti. « Gospa vsa začudena gleda menjeno ogljarsko deklico. »V resnici,« reče zdaj, »sama ne vem, ali bi tvojo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Srpanova ljubeznjiva žena, ravno tista, ki smo jo pred kot deklico in nevesto vidili. Strmo je gledala na črne oblake, ki |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uri kakega ptujca pričakoval. Mesto vratarja je našel mlado kmečko deklico, kacih dvanajst ali trinajst let staro. „Nobenega ni blizo,“ si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da neumna revica svojo vsakdanjo jed z neko revno, slepo deklico deli. Res, kaj čudne misli! ” „Mora moja biti, draga Fabíola |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | po njem, kdor v svoji družini ima kakega dečka ali deklico, ki že brati zna. Gospá Lujiza Pesjakova, ktero rukamo in |
| Pripovedke za mladino (1887): | same dekline! Prisegamo, da se hočemo maščevati: kjerkoli srečamo kako deklico, tekla bo njena rudeča kri. ” Rekši odidejo v sredino gojzda |
| Zeleni listi (1896): | pol ure daleč od gozda. Nekega dne sreča Ljudmila ubogo deklico, ki je brala jagode v gozdu. Deklica se jej je |
| Genovefa (1841): | zhaſt in vaſho veſêlje s vami delí! ” Ko je Genovefa deklizo poglédala in dôbro snane biſere okróg njeniga vratú saglédala, ſe |
| Genovefa (1841): | je umerl. Tudi ne posábi ga ozhitno nekrivizhniga rasglaſiti. Dôbro déklizo, ki ti bo to piſmo podála, obdaruj. Ona ſama mi |
| Roza Jelodvorska (1855): | saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaljubi, in pove svoji materi, de se z nobenim drugim dekličam poročiti neče, kakor z tem, srenjskiga črednika. Mati pové očetu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pevec (sopet poje): „Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe ſmęli poſtopit, s' godzi v' graſhino |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | enkrat najdem. Jaka. (Katęri ſe k' malu, koker pride, k' deklizham ſpravi, Tonzhka ględa, inu mo pęzho gori vsdigne. ) Ho ! ho |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſe vęj ! Kaj me neki spraſhujejo, kader toku vedó? (k' deklizham. ) Pojdimo , pojdimo , deklizhi. Jaka. (Tonzhka. k'njemu pervlezhe. ) Tukej je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me ſhe en malu boly; pak bo vshę preſhlo. (k' deklizham) Pojdimo, deklizhi. Baron, (ga nasaj saſuzhe. ) Ta je bla tvoja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla. 12. Inu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek pelja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kuri: 4) Že od peči in vročine Vun bežijo spat dekline. V hiši več ne najde hlada. Naj bo stara ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in kalpake, Tega Lazo ne želi ničesa, Lazo hoče Milico deklino, Milico, naj mlajšo hčerko milo. Ko začuje devet Jugovičev, Poskočili |
| Gozdovnik (1898): | dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino: »Kakošnega sovražnika je videla Mola, cvetka Komančev, da ji je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | priti? To ſo grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade vezhi del raji debele, kakór kumerne praſeta, raji poshreſhne, kakor nejeſhne, vzhaſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga |
| Robinson mlajši (1849): | kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom obseje, da bi ga zmirom k |
| Zlata Vas (1850): | mislil, de bo premalo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Pri vsem tem pravi gosp. pisatelj, dobro vedé, kako veči del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del važnega zgodovinskega dela „Dejepis mesta Prahy” (Povestnica mesta Praga) od |
| Zoologija (1875): | ker se pri mnogih živalih mesto njih nahaja vrzel. Gornji del zoba a, ki gleda iz dlesen, imenuje se venec, spodnji |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | velja 6 m sukna 18 gl., velja 1 m 6i del od 18 gl., tedaj 3 gl., 12 m bode veljalo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr en dobru dopadajózhi duh gori vsęl. Amen. Konez perviga Dęjla. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj se pa srovo maslo tako le nasolí; vzamite dva dela lepe soli, en del cukra, en del pa solitarja , vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno shlizo sa preſhizha; sa praſeta |
| Botanika (1875): | svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno velikansko obsežnost, se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. 5 dnij, ako delajo po |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dobila vsaka oseba? 2 . * Razstavi število 160 takó na dva dela, da se bosta imela kakor 7 : 9; kolika sta ta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | enačba. Jednako z jednakim vzmnoženo dá jednako. Vzmnoživši oba dva dela dane jednačbe na kvadrat, dobimo racijonalno jednačbo 2x + 3 = 25 |
| Ta male katechismus (1768): | te narsvetejshe, inu naresdejlene Trojize v' glih viſhi na tri dejle resdejlena, s' katireh se ta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ke ſmo ga na kant djali — pak ſim tę sadne dęjle vun vsęl, inu ſim en par hlazh s'njih narędil |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | leta Tempel v' ſvetóſti obraniti. Letę try dolshnóſti bódo try dęjle mojga govorjenja ſturile. Ş. Kèrſt naſs ſtury k' otrokam Bogá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života, nar večkrat pa ušesa ali žnablja, ki konju ohlapno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kér učí, jo razkrojiti (ločiti) v nje obstojne ali zložne déle, to je, v pervíne, ki se ne dajo dalje več |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade, je oteklina na vratu manjša; rudeče lise se |
| Fizika (1869): | premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po |
| Fizika (1869): | rastline ne, iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se |
| Zoologija (1875): | žival je raznovrstna, ker na njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo |
| Botanika (1875): | to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih |
| Zoologija (1875): | gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke |
| Oče naš (1885): | Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de |
| Kemija (1869): | ga je najti v pičlej množini. Ako se ti rastlinski deli steró in zmečkajo in potem z vodo zmešajo, usede se |
| Kemija (1869): | s 103 utežnimi deli, ki so tedaj ravnomočni z 28 deli železa ali s 100 deli živega srebra. Ravno take razmere |
| Zoologija (1875): | potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival |
| Botanika (1875): | tudi na to, ali so med sabo ali s drugimi deli cveta sorasli ali ne. Med sabo sorasli prašniki se imenujejo |
| Zoologija (1875): | tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi peterotrakaste zvezde uravnani. To isto |
| Botanika (1875): | kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To izdihanje kisleca se |
| Botanika (1875): | Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | popolnem doumeva nazorne predmete, da preiskuje, v kaki zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja |
| Fizika (1869): | z vodnjakom občevalno posodo, v kterej se v vseh njenih delih, voda enako visoko vzdiguje, tako da se iz tega razloži |
| Kemija (1869): | v kislinah in drugih topilih. Očiščena moševina fina v 100 delih: 44.4 ogljenca, 6.2 vodenca in 49.4 kisleca. Čudovito je to |
| Kemija (1869): | C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v |
| Botanika (1875): | pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne |
| Botanika (1875): | tako da najdemo v raznih rastlinah, pa tudi v raznih delih iste rastline, dà, v istih delih v raznih časih snovi |
| Botanika (1875): | rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva dela ogljenčeve kisline, ali če pomislimo na njeno |
| Botanika (1875): | kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo |
| Zoologija (1875): | več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o tacih delih in jih imenovali organe, ter smo ob enem dokazali, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj |
| Kemija (1869): | tvar skoz in skoz enake moči, temveč da z večim delom obstoji iz neizdatnih snovi, kakor so na pr. moševina (lesna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5. Med drusimi notrajnimi pomozhki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vsaka reč na sveti obstojí iz več ali manj zložnih delov, ki se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | votati, naj se vzame te mešanice 1 del in 20 delov železnih opiljkov, naj se to prav dobro vriblje ter namoči |
| Rudninoslovje (1867): | Na kristalu ali na enoterni rudnini ne moremo razločevati nikakoršnih delov, i vendar se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način |
| Kemija (1869): | delov železa ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh |
| Fizika (1869): | tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti privlačnosti zemeljskej. Vse prikazni, ki jih bomo tu |
| Fizika (1869): | mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V |
| Astronomija (1869): | pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en del naprej, vidimo solnce sedaj v znamenji bika |
| Fizika (1869): | dálja med lediščem in vreliščem vode razdeljena na 100 enakih delov, tedaj vrelišče zaznamovano sè 100. Na Angleškem so se pa |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | neſręzho, zhe ga vy sgubité. Letó bote saſliſhali v' pervim dęjli mojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvojo shivino ſtoril, kar je bilo narbolj tréba. ” „V drugim délu tega piſanja, ki bo po pervim, kakor bo mogózhe , kmalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stvari, ki so špičaste, obudi toliko nasprotne elektrike v zgornjem delu te stvarí, da elektrika uhaja, če je vlažen zrak; kadar |
| Kemija (1869): | temuč na množino ali kolikost (Quantität) nazočih ekvivalentov. V tem delu kemije se nam je tedaj pojasnilo še le poslé, ko |
| Fizika (1869): | čajniku, pri oljenki, v kterih napravah stoji kapljina v ožem delu ravno tako visoko, kakor v širjem. Ako se studenec, izvirajoč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu spadajoča razmerska števila drugo z druzim, dobljene produkte pa smatraj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je umerla. Dolgo je žalovala Fabiola po |
| Fizika (1869): | težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča tlaka držita si tedaj ravnotežje; valj se tedaj ne vzdiguje |
| Astronomija (1869): | ktera veže zemljo s solncem, je tista med vsemi telesi delajoča medsebna privlačnost, ktero poznamo že iz fizike po imenu teže |
| Astronomija (1869): | pod. 52. eno z vodoravno cifrnico. Pri prvej ima senco delajoča palčica tisto mér nebesne osi, pri drugej pa jo ima |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kisline in ostanki millarde pomrlih živalic nagromadijo se v ležišča, delajoča drobljivo kremeno kamenje, kojega so popisali kot infusorsko zemljo, gladivni |
| Astronomija (1869): | strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sosedje, ko rane zvezde naprej svetijo, ki v domačim vinogradu delajoči vsako leto več bukev polnih slavjanskiga duha na svitlo dajajo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naj tudi, da mu vzgojitelj zaupa. Vzgojitelju se je ogibati, delajoč se nevednega, da gojenca ne zapelje k laži; biti mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom |
| Pozhétki gramatike (1811): | zheterti vpregi: buvant, piózh, que je boive, de piem, faisant, delajozh, que je fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. |
| Fizika (1869): | kvadratni palec velik, mora zdaj zdržati tlak od 100 funtov, delajoče od znotraj proti zunaj. Ako je površina posode 60 kvadratnih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se oznanjajoče razlagati kot že od nekdaj po vsem svetu delajoče, nahajamo misli, ki so kaj več kot blišč bistroumne znajdbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri vſak tudi kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in |
| Fizika (1869): | A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa delana. Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je ſuhe pereſza, prijasne zvetlize je pa v majhno, zhedno delano poſodizo djala, katera je bla ravno v’ to narejena. Sdaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je suis, ſim, je glagol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in prevdarljiv Şlavjan poterdil. Vredniſhtvo vſakiga zhaſopiſa mora vſe ſvoje delanje s védnim obsiram na ſvoje bravze opravljati. Ker ſo tedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zaprek, ki se takim početju zoperstavijo, se ne smemo vstrašiti. Delanje v enim duhu je h temu potrebno. ” — Mi tukaj pristavimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | posekov in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in |
| Maria Stuart (1861): | ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj me daruje, da jo mine |
| Viljem Tell (1862): | potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti |
| Kemija (1869): | Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti ondi, kjer |
| Fizika (1869): | čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh (para, hlap), le na površji kapljine; pri parénji |
| Revček Andrejček (1891): | in nesrečo vidim, katera ti že na duri trka. Ana (dela se razžaljeno). No, le ti se mi nikari preveč ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | pametio andlat, kadar vidite de shena kaj norskiga shelj, ali della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njim ſnide, ino mu rezhe: „Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. Da meni verjamete, jaz svoji domovini vsega dobrega |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | de bosh imeu Sodnika, K'dir bo tebi sodbo sturiu, Delei pravo pokuro sdei, De na bosh Zagou vekumei. Dvanaista Peiſem |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Kratku podvisanju k'lepimu, inu zhednim sadershanju. Boga ſe boj, delei poſhtenu, pred nekomer tebe grósa nebodi Nemarnoſt je vſe pregrehe |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Per tem skerbna bit’ na jeinej: Mujej se, ’nu ſveſtu dellej Greshneh se perloſhnoſt’ varij, Skushnavam se serzhnu brani. 23. K |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | nej gredo tvoje ſhelle, K’tem’ se trudi, terp’, ’nu dellej, Od tega nigdar na jeinej. DRUGE TAL. S’ zhem se |
| Štiri poslednje reči (1831): | vſe napazhno, dokler je zhaſ. Zhe ſmo greſhili kakor David, delajmo pokoro, kakor jo je on delal. Sdihujmo k' Bogu, kakor |
| Štiri poslednje reči (1831): | greh pervolimo, ker per ſodbi bo vſe odkrito in osnanjeno. Delajmo vezhkrat ſami ſ' ſabo rajtengo, in ſhtrafujmo ſami ſebe s' |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | potoláshimo ſvoje shaloſtno ſerze, ino mi ſami ſi krishov ne delajmo. Ako naſ pa sadénejo, ſe v' ſveto voljo boshjo podajmo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | bodimo, ino jih k' ſvojimu isvelizhanju obernimo. „Dokler zhaſ imamo, delajmo dobro," naſ opominja ſv. Pavl (Gal. 6, 10.), ino premiſlimo |
| Genovefa (1841): | vrátiza kako zhernoselêno sagrinjalo sakrivále, ſo prijétno tamôto po votlini délaie in od koſhutniga hlapênja je bila tudi shé |
| Biblia (1584): | tu Fariseerji vidili, ſo djali k'njemu: Pole, tvoji Iogri delajo, kar ſe neſpodobi ob Sobboti delati. On je pak k' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kęr ſo vidili, ſo djali k' njemu: Pole, tvoji Jógri dęlajo, kar ſe ne ſmę dęlati ob ſabbóti. 3. On je |
| Genovefa (1841): | take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kamor bodi napraviš, svoj materni jezik govori. To vsi narodi delajo, vsak v svojim maternim jeziku govorí in piše. Bolj ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. |
| Zlata Vas (1850): | vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse narobe delajo, ter ne umejo, kako si pomagati in svoje gospodarstvo popraviti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je malo! ! — Gosenc je pri nas nezmerno veliko; posebno zelju delajo kvar, pak tudi sočivje imá svoje sovražnike. — Bolezni tersa in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo v 7 |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govory. Leti so hudobni ludji, katiri revnu po svoji glavi dellajo, inu ſhive, ter te slabe himbeshnu klamejo. 3. Stoj v' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh napoahtati, inu na tu ptuje gledati, kar uſſi serblivni dellajo. O de be ti mene bil videl moj Syn! ke |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tebi tvoj perjatl natihama ſaupa, nekar ozhitnu nareſlagaj, ſakaj toku dellajo ti naſveſti; koku se bosh ti shellej pregrešni! , kader serza |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | berſdah derſhati. Kaj je tebi mar ſa tu — kaj drugi dellajo? kaj je tebi ſa drugeh ſhivlenje, inu dijanje? kaj je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | drugeh ſhivlenje prashalla, ne od enega ſhellella ſvęditi, kaj drugi dellajo, ali ſamudę. Uſſem sem jeſt velevala od mene se odstaviti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe poſtete , nekar satu shaloſtni naratujte , koker hinavzi. Sakaj ony dellajo medle ſvoje obrase, de bi njeh ludje vidili, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oblizhje tega Goſ- puda pak je super tę, katiri hudu dellajo. Kedu je pak, katiri bi vam mogl shkoduvati , aku ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tem od njega poslanem k' mashtuvanju zhes te, katiri hudu dellajo , inu k'hvalli tem brumnem: sakaj toku je Boshja vola |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kratki sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili |
| Zlata Vas (1848): | in delo vas mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. Delajte le vselej po mojim svetovanji. “ Zdej še le je vidil |
| Sacrum promptuarium (1695): | Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu na G. Boga nepoſabite, ter |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' ſvoji hiſhi. 58. Inu on tam ny veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se perpeljá en hlapón do ostališa (Stationsplatz); fanta |
| Zlata Vas (1848): | Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasama vse |
| Zlata Vas (1848): | je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo pomočjo |
| Zlata Vas (1848): | vkup zlil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sostavlja iz „bódem” in participija na l: ako „bodeš (boš) delal” (si laboraveris) itd. — Za zavisne stavke veljajo tedaj še nekdanje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik delal po starem: ali bo zadostil potrebam svojim in temu, kar |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi |
| Gozdovnik (1898): | kovačnico, in zdajci je odmevalo naklo udarcev kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo |
| Sacrum promptuarium (1695): | menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu ſo virjeli. JEsus je she tudi veliku drugeh zhudeshov dellov na prizho ſvojeh Jogrov, katiri niſſo v' teh bukvah sapiſſani |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je perſhov Goſpud tehiſtih hlapzov, inu je s'nymi rajtingo dellov. Inu ke je ta, katiri je bil pęt zentov prejel |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Chriſtuſa tiga nar bulſhi Moiſtra, je biu Chriſtuſou Apoſtel, zhudeshe delou, inu vunder Suſpenſus crepuit medius, & diffuſa ſunt omnia viſcera ejus |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'nymi dershou, inu ſe je vunder Chriſtuſu sveſt delou, je navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | premiſlimo: tiſti nima pomozhnika na semli, katiri je ſamu tiſtu delou, inu dopouniu, kar je dopadlivu bilu negovimu Ozhetu v' Nebeſih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ki ſe je ravno te zhaſ pergodila, kedar ſi hudo délala, nam prizha boshjo previdnoſt, ki vſe vidi ino vé, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinzhet vkup biti, de bi ſe savolj njih prevelika ſoparza delala, in okna ſe mórajo s selenimi vejami saplêſti, de ſolnze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala, kakor je v življenji vajena bila? ” Križnogorski. Novičar iz austrijanskih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so jo napravili, ko so po meni se kerstitki služili, delala veliko čast. Večkrat so me malega dečka na mizo postavili |
| Maria Stuart (1861): | jo mine strah. Potem pa naj pred svetom razodene, Da delala je silo, ne pravice, In naj ne jemlje meča od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova naležišča dvojna |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Zvesta brata sta s potnim obrazom ves čas prav pridno delala; v jutro sta perva vstala in se zvečer zadnja spat |
| Revček Andrejček (1891): | hlačah in v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo |
| Sacrum promptuarium (1695): | sazhne na pomozk klizat, pride vouk, vprasha Liſizo koku je dellala de je noter padla? kulikajn zhaſsa je tiga? aku ſe |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | poſemelske dobizhek, inu nezhemerno zhast, ali hvallo. 2. Karkol sem dellala, mislela, ali govorila, sem k' boſhji zhaſti obrazhala, inu ſatu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stoječe vode in rastlinske gnjilobe zrak močno spridovale in nezdrav delale, in vso okolico napravljale megleno in neprijetno; razne bolezni in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | ktere bi se več ne gibale, de bi vaše roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire so v' meni te narimęnitnejshe, inu prov zhudne rezhy dellale. Tudi ludji, katiri so meni, inu mojemu Synu dobru ſturili |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen derſhalli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi |
| Zlata Vas (1848): | polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim polji ali pa najeti pri sosedu. Kadar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | sicer vredni, zakaj tudi sovražniki so tako z njimi nasproti delali. Alj vun- |
| Stric Tomaž (1853): | zavolj nje že z marsikterim govoril, da bi ji ne delali tacih bolečin, toda z vsakim zastonj. Koj jo pelje k |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bukaranov in druzih Horvatov, ki so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško |
| Valenštajn (1866): | srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali bodemo tam? Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Hodili so ž njimi ter na ulicah prostor pred njimi delali, pred njih stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez |
| Mineralogija in geognozija (1871): | naredijo. Artesiški vodnjaki. Po grofiji Artois, kjer so jih najpred delali, imajo ti vodnjaki svoje imé. Kdor je izveden v geognoziji |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | kolikor mogoče enakomernej toplini in celò pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in |
| Sacrum promptuarium (1695): | reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | na uhu pravejo, nabodo tudi s'tabo per drugeh dergazhi dellali, ke uſſem nagajajo. |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so se |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem prvotna ali primarna tvorba; od nje do poznejih nasadov delalo je prehod. nekoliko kamenja, ktero je imenoval prehodno gorovje. Za |
| Gozdovnik (1898): | bil don Estevan de Arečiza, vojvoda Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in |
| Gozdovnik (1898): | pritrdil svoj plašč. »Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ampak le uſſe tvojemu serzu eno uſſeskuſno lakoto drugeh rezhy dellalu, dokler v' nobeni rezhi, koker v' samemu Bogu, katiri je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | myr, inu pokoj imeti. Kaj je tebi dadusehmalu vezhe napokoj dellalu koker tvoj jeſek, Kader se faj- |
| Zlata Vas (1848): | akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta je minulo, de ne igram, ne pijančevam in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi |
| Revček Andrejček (1891): | božji dan? Neža (huda Pavlu). Tako ? Kaj pa naj torej delam? Pavel. Brbljali bi že kaj v hiši, kaj lahkega. Neža |
| Gozdovnik (1898): | li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo, ali pyemo, naj dęlamo, ali po- |
| Ta male katechismus (1768): | tu vezhnu ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſeje, bo od duha shev vezhnu ſhivlenje. Kader pak dobru dellamo, tok nanehajmo: sakaj ob ſvojimu zhaſſu bomo mi tudi ſhelli |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | Bogam ? Od. Ja! Pr. Kadaj pa? Od. Kir mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se is nohtmy praskash, si nezh bulshi, ampak le hujshi delash. Jeſt si vôshem, de be mene nehzhé napoſnal, ſatorej si |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sem szer le ena ſelske. Ti mene ked kamen terdega delash: Inu de se tebi prov dobr ſdim, ni drugazhi, ampak |
| Valenštajn (1866): | nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo? Ti nam vse pokvariš! Tifenbah (Kolaltu). Vem dobro, brali |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | a ničesa, da bi kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj |
| Ta male katechismus (1768): | potem na perseh: inu svetega † Duha. Amen. Is kajſeno roko dellash ti krish? Is desno. Pokaj is desno? Ke je imenitnejshe |
| Ta male katechismus (1768): | De je Kristus ſa nas na S. Krishu umerl. Koku dellash ti Krish? Jest denem dva persta: pavz, inu kaſhin skupej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu kader ti njega is jędjo zhes dalej bel debelega dellash, inu zhes mas is vinam nalyvash, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui |
| Stric Tomaž (1853): | deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo je čversto zraščeno, lepega obraza in ponosnega obnašanja |
| Čas je zlato (1864): | inženirju vse razodene, kaj de ga je primoralo, na železnico delat priti. Višji se mu zeló čudi. |
| Rudninoslovje (1867): | e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a |
| Rudninoslovje (1867): | sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga delata kraka ae i de, delata tudi podaljšana kraka, to je |
| Botanika (1875): | njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj in |
| Rudninoslovje (1867): | tako, da se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. |
| Fizika (1869): | posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli |
| Zlata Vas (1848): | jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte, ako Vam tudi kakošni zaderžki protijo. Dobra reč |
| Blagomir puščavnik (1853): | vaše solze še kamnja omeče! — in blagor Vam! če tako delate, kakor je v povesti pobožna Bogomila! — Morje življenja je dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže, ulice in druge poti s kamenjem in |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bi imeli res spat iti; hiša je mrzla in kaj delate še tukaj ? Črnot. Kaj delam? Aha! To se ve, da |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeshku krayleſtvu je perglihanu enimu Kraylu, katiri je othl rajtengo delati s' ſvojimi hlapzami. Inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil s' njimi, ino jim je dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je proſt zhlovek isdélal, ki ſe nikjer ni uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je, de Zhehi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lahkama in kaſneje; kader ſe pa sazhnejo is ſmetene jagodize delati, vlij maſliz mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | koriſtniga napravili. — Kadaj bodo pa v Krajnju zhes Kokro móſt delati sazheli, h kterimu ſe she takó dolgo pripravljajo? Kadaj bo |
| Stric Tomaž (1853): | vse gledavce razkačilo. Ali on jim reče, da mora tako delati, če ne bi se mu ravno taka primeriti zamogla, kot |
| Revček Andrejček (1891): | sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati zame, da veš, jaz sem stara. (Hkrati prav prijazno. ) Veš |
| Sacrum promptuarium (1695): | Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes vaſh ſtan |
| Sacrum promptuarium (1695): | ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt njim v' njeh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | večji dél malo mleka za svoje dete; žena pa kakiga delavca ali kakiga kmeta ima dostikrat, ako ravno mora dan za |
| Tine in Jerica (1852): | svojim nagnjenju in po očetovim svetu, ubogo, bogoljubno hčer prostiga delavca več obrajtal, kakor berhko in bogato Smoletovo Ančiko. Smoletova Ančika |
| Stric Tomaž (1853): | in predá Tomaža, svojega narboljšega delavca. S tem je bil en del dolga zbrisan. S čim |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zakaj Pavliha se ni pustil dolgo za nos voditi. Svojega delavca koj začetkama dobro privaditi, je sklenil mojster že o polnoči |
| Kemija (1869): | z zrakom pomešajo in, ako se slučajno na lampici kacega delavca zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | potrebuje 1 delav. za neko delo 60 dnij, potrebujeta 2 delavca le 1/2 od 60 dnij, tedaj 30 dnij, potrebujejo številke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | za kako delo a dnij, potrebujeta za isto delo 2 delavca le ulomek dnij, 3 delavci potrebujejo le ulomek dnij, … m |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hvalo prodajavza sanaſha, bo malo kdaj dobro kupil; in kdor delavza ne sna dopovedati, kako naj mu kaj naredi, bo vezhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s vervjo kaplize otreſejo. To ſe pa takó ſtorí : dva delovza potegneta verv po rosori, in ſe vſtopita na konzih njive |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Turško. Vdinjali so se pri angl. konsulatu v Terstu za delavce v podkopih v Krimu, proti temu, da bodo plačani vsaki |
| Ferdinand (1884): | Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isdali, od ſoſeſknih ljudi pa vender malo hvale imeli. Na delavze ſe tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dellovzov je malu. Proſſite tedej Goſpuda te shetve , de poſhle delovze v' ſvojo ſhetuv. Pejte: glejte! jeſt vaſs poſhlem koker jagneta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſturuv, je Goſpud tega vinograda k'ſvojimu hiſhneku rekuv: poklizhi delovze, ter sazhni od poſledneh, noter da perveh. Inu kader ſo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru lejtu dal. Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelnou Antverharjom, delauzom, inu deklam, sakaj leti ſuſebnu yh poterbujejo, |
| Blagomir puščavnik (1853): | gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj, ki se je tako |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | je bil silno denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavcem rajši ne vém kaj, kakor plačilo konec tédna dal. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | mojih mislih bi se moralo oskrbovanje bolnišničnih blagajnic čisto prepustiti delavcem, to je pomočnikom; nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge |
| Sacrum promptuarium (1695): | je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na temu meſtu drevó vladal. ” (Joshef is kamna isſekan sa delovzam kakor orazh ſtoji. ) Tudi Şlavikovſka ſoſéſka je ſvojimu Ozhetu, preſvitlimu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vsak lahko vidi in poskusi. Ta smukavnica osmuka z 2 delavcama v 10 urah 40 vaganov ali mecnov turšice. Eden suče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bila olepšana z zastavami in z orodjem vojakov in arsenalnih delavcev; na koncu sobe je bil dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni |
| Zoologija (1875): | sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. 30 dnij; 6 delavcev pa potrebuje le 6ega dela od 30 dnij, t. j. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 7 1/2 dneva; koliko dnij potrebuje za isto delo 6 delavcev, ako delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bote zamogli turšico obdelovati, po tem vam bo pol menj delovcov potréba, in vidili bote, de se vam bo delo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so bolje vino, žito in druge rečí prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili. Drugo leto si Dolenci od železne céste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti dali, bolnim pa k zdravju pomagali. V Polšiški |
| Zlata Vas (1848): | de se nam ni treba preveč truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | med obertniki in fabrikanti in njih pomočniki, učenci in drugimi delavci, ako izvirajo iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in |
| Čas je zlato (1864): | k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na noge! orodje v roke! Eni sèm! drugi tjè! le |
| Zoologija (1875): | rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na pr. stavijo stan, nabirajo |
| Zoologija (1875): | stavijo stan, nabirajo in znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | delajo le po 10 ur na dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo po 12 ur na dan, dovršé neko delo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa tudi marſikteri mernik shita ohranili, ki ga jim sdaj delavzi pojedó ali pa po nepotrebnim potratijo, kér ſnopja zhiſto ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v meſto vernilo. ˛Shtazune ſo sopet odperli; rokodelzi in drugi delovzi ſo sopet pri ſvojim délu iu ſtrah ſe pozhaſi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje |
| Genovefa (1841): | s vſimi ſvôjimu goſpodu svéſtimi ſlusbabniki oſhábno ravnal, tudi marſiktérimu délavzu terdo saſlusheno plazhílo vtergal, in prepovédal, de ſe nima nobénimu |
| Čas je zlato (1864): | ste od kod? Vi morate kaj več biti kot navaden delavec, to nam že Vaše vedenje razodeva! « Lenče brez daljnega pomislika |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dan? Ako potrebujejo 4 delavci 7 1/2 dneva, potrebuje 1 delavec 4krat toliko časa, tedaj 4krat 7 1/2 dneva, t. j. |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo |
| Biblia (1584): | pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11. V' kar kóli sa enu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | saſtonj dajajte“. „Palizo in pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir |
| Sacrum promptuarium (1695): | quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet. En dellauz slatku saſpi, kakor napoſtelo ſe poloshj, ta bogati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | praviſh: Kdó je moje glihe? kdó je en taki sal delovèz, ali kdó sna enu taku dęlu ſkasati, kakor jeſt? Tó |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Doctor ſvojo, Soldat ſvojo, ta Duhóvni ſvojo, Kupez ſvojo, Antverhar, Dęlovèz, inu najęmnik ſvojo vęjſt. Vſaki gręſhnik imá ſvojo vęjſt. Ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi ; varvavni plot mora toliko |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sakaj, aku je kedu le poſhluſhavz te beſſede , inu ne delovz: ta je glih koker en zhlovek , katiri ſvoj teleſni obraſs |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | njegov Shribar. JERZA, shupanova hzhęr. JAKA, en Lakaj. GASHPER, en Delòvz. Rihtni hlapez. Godzi. Kmęteſhki ſantje , inu deklizhi. Jegra ſe na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam she vſtane kmet, hiti k delu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj |
| Fizika (1869): | Zambonijev steber, in ostane v ugodnih okoliščinah leta in leta delaven. Ta dva popisana poskusa sta skorej edina, kjer se vzbuja |
| Fizika (1869): | Pod. 85. Tega je posledek ta, da je prožnost spiralke delavna še le od mesta B dalje. Ako se tedaj kazalec |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo — kdor sadej oſtane, pridniga vezh ne doide |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo obernili, de bo vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per malnih, per kovazhijah in kladviſhih, per fabrikah , in drusih delavnih napravah. Per vſaki naredbi ſe velikoſt in proſtornoſt hlapne maſhine |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zgovorov nikoli ne zmanjka : Nekteri pravijo, de pridelovanje turšice preveliko delavnih rok pobêre in de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gleda, kakiga rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rokodelstva bi se naj lažji naúčil. Hodi od delavnice do delavnice ; gleda, kako različne rečí mojstri izdelujejo, in pride na mesto |
| Astronomija (1869): | povzdigne oči v nebo, in znajde se v svojej delalnici, sredi neprenehljivih nebeških prikazni. Akoravno je pa mnogo astronomijskih resnic |
| Mineralogija in geognozija (1871): | na tanko spoznali, druzih se pa spominjali. — Toda v veliki delalnici prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila |
| Tine in Jerica (1852): | rečeh tako gospodaren in varčin, de nobene reči ni v delavnico pošiljal, kar je znal sam narediti, ni jemal železnih žebljev |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Dobro, da sem vaji dobil, prav rad bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi vama pokazal delavnico mojega očeta. ” „Delavnico? ” čudi se Torkvat. „Delavnico, dà, kjer hrani svoje orodje. Ravno na novo jo je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne bo šel s časom naprej, bo mogel zapreti svojo delavnišnico in prodajavnico, ker kupci bojo šli drugam kupovat. Kamor se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtoril, jim je bilo prav po volji. Pomágajo mu laſtno delávnizo (berſtat) narediti. ˛Staro dédekovo kozho podêre, ino nov ſtan poſtavi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | 5. Na ſvéti je naſhe kratko, révno shivlenje, kakor teshaven delavnik. Vſi ſmo delavzi nebéſhkiga Goſpodarja, ino kedar ſvoje delo dokonzhamo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſho pa na veſél dom saſlusheniga plazhila vshivat, kjér bo delavnik na vſelej nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhél. Tam bo |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Bopolni sveſto ſvoje delo, ſaj ſkoraj bo tudi sa tebe delavnik nehal, ino ſe vezhni prasnik sazhel: „Kar ſi tukaj ſjal |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | dolgi vezhnoſti tud' vezlien prasnik nam. Enaki bomo sopet vſi, delavnik tam nehá, goſpod in hlapez sadobi plazhilo tam domá," Amen |
| Življenja srečen pot (1837): | zhaſi sgodí. Bogat v' dobrih delah je ſv. Isidor ſvoj delavnik na tim ſveti dokonzhal, ino sdaj vezhno nedelo v' nebeſih |
| Življenja srečen pot (1837): | glaſí; lepo is hiſhe boshje vezhernize svoní. — Oh, kedar ſvoj delavnik na semli ſkonzhal bom, poklizhi mene, Ozhe, v' veſel nebeſhki |
| Življenja srečen pot (1837): | ſmerti pa gre v' nebeſa ſvoj saſlúshen dnar prijét, kjér delavnik neha ino ſe vezhna nedela sazhne. 6. ˛Sheſta tvoja tovarſhiza |
| Sacrum promptuarium (1695): | vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate, kakor v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte |
| Tine in Jerica (1852): | več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti. Ob delavnikih je bilo dela na delo. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nas je nekaj zbralo, da bi zmerno, mirno, tiho pa delavno živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali |
| Robinson mlajši (1849): | koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede iztesal: Delavnost ino zmérnost. Nu, otroci! nine vam dar do zaútra časi |
| Fizika (1869): | posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se tudi |
| Zoologija (1875): | nadomeščajo. 1. Organi prebavljanja. (Prebavila. ) Prebavo ali prebavljenje imenujemo ono delavnost dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in obertnoſt (Industrie) tako povsdignile, de ſte nam shivesh in delavnoſt dale, kakor ju ſamo blagoſlovi miru dati morejo. Obertnik (rokodelnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo |
| Kemija (1869): | ne le zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov |
| Zoologija (1875): | imenovano gibalno pločko. Glej pod. 20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | in ono ugodno čustvo, katero ga navdaja pri dobrem izidu delavnosti, ako je učitelj táko čustvo s svojim vplivanjem še povečal |
| Občno vzgojeslovje (1887): | marsikaterem oziru in sicer: 1. Pouk razvija dušne vzmožnosti in delavnosti predstavljanja in mišljenja ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote in drusih rezhi, ki ſo |
| Čas je zlato (1864): | pa vender je še vselej zmagal s svojo stanovitnostjo in delavnostjo, narveč pa s svojo pridobljeno učenostjo, ktero je, kar se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle namestnistva Tržaškega; njegova ponižnost in potrpežljivost je vsem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | najde v nji dragega zernja. Pomnožil je g. pisatelj lepo delice na koncu s potrebnim naukom, kako je treba poslavenjati (ne |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem malim delcem. |
| Fizika (1869): | pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor |
| Stelja in gnoj (1875): | jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata |
| Fizika (1869): | njem pokazuje, veljavno tudi za druge pline. Toplota drži zračne delke tako daleč narazen, da se nam njihova medsebojna privlačnost dozdeva |
| Kemija (1869): | éterni tresaji, ki se nam kakor svetloba prikazujejo, geniti tvarne delke, iz kterih so kemične spojine sostavljene. Ta učinek je tem |
| Fizika (1869): | 16 Pad v praznem prostoru. Ker teža na posamne tvarinine delke ravno tako dela, kakor na njih več, ki se skup |
| Fizika (1869): | 98. Mislimo si tedaj o določenem prostoru (Pod. 97.) štiri delke a; ti delki nemajo nikakoršnega prizadevanja, v méri strel se |
| Botanika (1875): | vdebeli. Ali to se godi tako, da on privlači galunove delke, ki so v kapljini in ki so njegovej lastnej tvarini |
| Fizika (1869): | kteri del kapljine prizdigne nad druge, nastane zavolj lahke premakljivosti delkov gibanje dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno |
| Fizika (1869): | se stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako |
| Fizika (1869): | smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna lega njegovih posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | vzamemo vlažno glinato kepo. Ko se suši, krčijo se njeni delci, tako postanejo luknje in špranje, kar tudi drugače vidimo pri |
| Fizika (1869): | ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi |
| Fizika (1869): | v ravnotežji, ako so vsi na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne |
| Fizika (1869): | sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih |
| Fizika (1869): | B. Ravnotežje in gibanje kapljivih teles. 86 Posamni delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo |
| Fizika (1869): | tla, kolikor po zimi. Sneg se naredi, ako mali vodni delki, iz kterih so oblaki sostavljeni, pridejo v tako mrzle kraje |
| Fizika (1869): | prestopajo iz enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | s številom, ako vsak sumand s številom pomnožimo in dobljene delske produkte seštejemo. (a + b). c = ac + bc. Dokaz. (a + b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | c divizor, m + n + p kvocijent, dobimo, ako pomnožimo ter delske produkte druzega pod druzega zapišemo: |
| Zlatorog (1886): | vam blagoslóvi! « Tegà pastirjem treba ni veléti Posebej še; vsak delež vzame svoj Pa jé po dolgem času spet slaščico. A |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | djati, — da zamorejo pri polji ali kodar bodi kaj zboljšati, — deleže erbom izplačati itd. Ker se jim ne bo bati, da |
| Stelja in gnoj (1875): | se smé le v posameznih primérljejih odjenjati. Kedar se bliža deležu čas posekovanja, takrat v največ primérljejih, zlasti v senčnih krajih |
| Gozdovnik (1898): | v oblast pa v hudičeve roke. Jaz se odrečem svojemu deležu. Vzemite si ga zá-se, ali pa ga dajte drugim. « Baš |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svoje soseske to andoht oppraviti, inu teh SS. Odpuſtekov se dejleſhn ſturiti. Odpuſteki na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | more teh SS. odpuſtekov , duhovneh gnad, inu shazov te dushe dejleſhn gratati. CONFOEDERATIO Tu je: Bratovska Saveſa. Deslih moremo od nashega |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres pluzh jeſt vekam. Jeſt sem vashega vesela, inu ſhaloſte dejlęſhn, inu vonder serza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové |
| Oče naš (1885): | imajo pobožnega, hvaležnega otroka. Tega bogastva pa on ni bil deležen. Čutil se je v tem hipu ubozega, neskončno ubozega. In |
| Gozdovnik (1898): | njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko |
| Pozhétki gramatike (1811): | perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in ſkladno vprávlanje, kakor |
| Pozhétki gramatike (1811): | v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen. Deléshna je glágol, ker ima |
| Pozhétki gramatike (1811): | lublen per Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt, ker kákſhniva eno oſébo al eno |
| Divica Orleanska (1848): | mi je razodela svôje. Umreti hočem strašnih muk, in duša Deležna nej zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake |
| Ta male katechismus (1768): | smo ja dolſhni Boga ſahvalliti. Kedu grata premorneste S. Mashe dejleſhne? Pervezh: Sam Buh, katiremu se ta vofer te molitve samemu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pomaganje imeti obetajo; od mojeh zhednoſt pak se namujajo nezh dejleſhne sturiti. Jeſt namaram nezh ſa njeh ſdihuvanje, katiri to hudobno |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | ti po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje |
| Ta male katechismus (1768): | v' vizah, inu virni Kristiani na ſemli. Koku bodo svetniki dejleſhni? Ke se od Kristianov skus vofer S. Mashe zhastèe, ony |
| Ta male katechismus (1768): | njeh bli sami sturili. Na kolkajn viſh se ptujeh grehov dejleſhni sturemo? Na devet: I. Skus svjetvanje. II. Skus ukaſanje. III |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | inu te susebne pomuzhe S. Joſhefa svojega iſvolenega Patrona se dejleſhni ſturili, tok bodo perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | S. Joſhefa eno petizo dati, de bodo ſagvishani, de se dejleſhni ſtureè uſſeh S. Mash, katire bodo ſa lete Brate, ina |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | takega Brata, ali Seſtro po smerti bero, katireh namorejo tiiſti dejleſhni biti, katiri te dolſhnuſte uſſaku lejtu oppraviti famudeè. Katire je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti, kakor je pri mnozih nemških enakih napravah navada. Tega |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in |
| Pozhétki gramatike (1811): | al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni |
| Pozhétki gramatike (1811): | fasse, de ſturim: étant, que je sois. V. Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen |
| Pozhétki gramatike (1811): | je savois: védel ali snal ſim. 2. Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhávni naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois, deleshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant |
| Pozhétki gramatike (1811): | souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada |
| Pozhétki gramatike (1811): | Des hommes lisant, Des femmes lisant. Spomni ſe, de nameſtno deleshje v' Franzoskimu ni nizh drugiga ko ravno to ſdaino deléshje |
| Pozhétki gramatike (1811): | vdarjam: bâton, paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg. Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître |
| Pozhétki gramatike (1811): | SHESTA STAVA, Sheſto pleme beſedi, Deleshje. Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj laſtnóſt glágolovih |
| Pozhétki gramatike (1811): | vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit une lettre, piſal |
| Pozhétki gramatike (1811): | piſma. Une lettre je shenſko, des lettres je mnoshno: ino deleshje écrit ſe ne gane ino ne ſklada, sa to ker |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant |
| Pozhétki gramatike (1811): | naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more, ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda s' tout le monde. Preteklo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel, dvor velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie |
| Pozhétki gramatike (1811): | branjam dobrih búkev:) Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako |
| Pozhétki gramatike (1811): | la, les, nous, vous, quels. Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam, takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim. Isgledi. J'ai écrit |
| Pozhétki gramatike (1811): | ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh predhája pred deleshjam. Isglédi. La lettre que vous avez écrite je l'ai |
| Pozhétki gramatike (1811): | ensevelir, pokopávam, pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana, (: bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rediti; paſhnike ali gmajne bodo pa rasdelili, de bode vſak déleshnik gmajne ſvoj dél dobil. — To ſe bo savolj tega sgodilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa letno plazhilo 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | toliko misel”. Vsak mlinar vodi vodo na svoj mlin. Vsak deležnik rokodela ali tergovine iše — in to je naravno — le sebe |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | postal njih lastnik s tem, da je vplačal določen iznesek, deležnik večjih prevoznih, obrtnih ali trgovskih podjetij. Dohodki od vsake posamične |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſlani ſhe pred novim letam od natiſa (is Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemarnoſt paſtirjev in lakomnoſt paſhnikov takó pomnoshile, de ſo ſami deleshniki takih paſhinj jeli premiſhljevati, kako de bi ſe mogla neſpodoba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | léta, ob kterim bo treba sa „Novize“ vnovizh plazhilo vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vtépe, ni lahko isgnati jo. Nekteri ſe pertoshujejo, de njim deleshniki v paſhnji vshitek odtegnejo, ki vezh glav paſejo, kakor njim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | stara šega pri časopisih, in vredništvu veliko dela polajša, če deležniki ob pravim času svoje imena napovedó. Naj nam tedaj častiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tudi čas noviga naročila na kmetijske in rokodelske novice. Njih deležniki so tedaj prošeni, navadno plačilo za pervo polovico prihodniga leta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do sadnjiga Kosaperſka oſtane, bo ſhkoda, ki jo je tózha deleshnikam prisadela, povernjena, tóde ſhe le jeſen, kader ſo she vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe bi jih pa vtegnilo premalo biti, tako bi ſe deleshnikam vſe tó léto poplazhati ne moglo, kar jim gré, sató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nam sa snaminje veljal, de ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de |
| Zlata Vas (1848): | blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za |
| Zlata Vas (1848): | in solí je Ožbè na rajtingo deležnikov sam napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani za pervo léto, ki so |
| Zlata Vas (1848): | prinesli, zakaj toliko so dobili, kolikor se je iz vsih deležnikov storilo. Pa zató so za toliko, kolikor so preveč dobili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje“, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | liſte „Vinoreje”, ki ſo bili doſedaj natiſneni, bomo vſakimu novimu deléshniku bres plazhila podelili, sató, ki ſmo jih vezh natiſniti dali |
| Zlata Vas (1848): | sira i. t. d. verglo, se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar |
| Divica Orleanska (1848): | naše mirne kraje? (Jovana v prejšnjih nastopih tiho in brez deležnosti na strani stavši se približa. ) Bertran. Sam komaj vem povedati |
| Ta male katechismus (1768): | ali hvallo. VI. Skus ſamovzhanje. VII. Skus spregleduvanje. VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá |
| Pozhétki gramatike (1811): | poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | kakor la plupart de, vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila. Delivne imena, sa ktirmi hódi mnoshno imé, hozhejo imeti glagol in |
| Pozhétki gramatike (1811): | et demie, poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra. Delivne imena. Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio |
| Pozhétki gramatike (1811): | des enfans sout legers, vezhidél otrók je nemaren. Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo perlogu zhlén de tudi v' mnoshnimu ſhtevilu, ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | DELITVA SVETIN IN POHVALNIH PISEM za obertnisko razstavo V Ljubljani 1844. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve gmajn nizh biti ne more;meni ſo vſe novine is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v imenu cele družbe opravil. Pervič so bili zastran nove delitve daril za bike, kraji oznanjeni, v kterih bodo letas in |
| Botanika (1875): | ohranitev prav obilno skrbljeno. Mnogo izmed njih se množi z delitvijo. To se godi pri enostaničnih algah, pri mrvastih algah (Stückelalgen |
| Zoologija (1875): | v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storí. ” J. Koseski. Osnanilo novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril (premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali |
| Fizika (1869): | 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 enakih delov, kakor n. pr. meter dvanajstinske mere |
| Fizika (1869): | n. pr. meter dvanajstinske mere so pa tiste, ki se delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski |
| Astronomija (1869): | ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo, gorkoto in življenje dele'. Na naši zemlji ga ni prostorčka, de bi pèrst na-nj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Tu pak uſſe dęlla taiſti ſami. inu edini Duh, ter dejly uſſakimu, koker on ozhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgn Vſelej s'modro roko dejly; Ne tok', koker li mi voſhimo. Ampak ked ſe 'mu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Bog je Goſpod, katęr' ſvoj shęgen Uſelej s'modro roko dejly; Ne tok', kakor ſi mi voſhimo, Ampak ku ſe 'mu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri |
| Fizika (1869): | na znanost stvari in na znanost prikazni. 7. Znanost stvari deli se na tri oddelke, in to po tem, kakošne so |
| Fizika (1869): | imenujejo žive stvari, nasproti neživim rudninam. 8. Tudi znanost prikázni deli se na več oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja trias v Alpah se navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri |
| Mineralogija in geognozija (1871): | razdelitev triasne tvorbe v Alpah in zdaj se navadno takole deli od zdolaj gori: Po Slovenskem so jako razširjeni, na Kranjskem |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Kristus Syn Boshji tam v'Svetim reſhnim Teleſu, Sa shpisho dely nam Svojo Kry , inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Krotkust, ponishnost imeti, Smaſo, poterpeshlivost, Brumnu, no ſvetu shiveti Tu dely Boshia milost. K'dir' dobru ſerze ima, Skus pomozh Boshio |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | morje na bregove? Ne gromi, se zemlja ne pretresa, Le delé svetniki blagoslove: Sveti Peter in sveti Nikola, Sveli Jovan in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ljudem — in vendar jih vsi dolže. ” „Morda se pa kristijani delé v bolj olikane in priproste, sirove? Saj je ravno tako |
| Botanika (1875): | dve ali na štiri stanice, ktere se spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni |
| Botanika (1875): | in mrežasto razdeljene listne žile. Po kakovosti cvetovega venca se delé na tri razrede. IV. razred: Rastline brez venca; Apetalae. Rastline |
| Botanika (1875): | se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | krajih so imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi |
| Gozdovnik (1898): | nasitoval, žejne napajal, žalostne tešil, bolne obiskoval, umirajočim poslednje svetstvo delil« »Umirajočim, pravite? Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil, Kar je kdo hotel to ſim vſelej mu bil, To |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pa bi bilo, ako bi teh dobrot, ki jih bo delíla ta nova naprava kmetijstvu, zamogli le veliki posestniki deležni biti |
| Valenštajn (1866): | istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor Sloním na tvojej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | več, jih bo tedaj 10, kjer se bojo omenjene darila delile. Kaj ne, da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | V nedeljo so nekterim izmed svojih bogoslovcev perve blagoslove (žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz |
| Zlata Vas (1850): | časti imeli, so vunder tudi nove pesimske bukvice med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pesmice za take priložnosti, za |
| Astronomija (1869): | kteri del celega kroga je kak lok. V ta namen delimo celi krog na 360 enako velikih delov, ktere imenujemo stopinje |
| Astronomija (1869): | nam je najbolj ugoden in varen pripomoček za to, da delimo čas na daljše in krajše dele. Vendar pa gledamo pri |
| Astronomija (1869): | veliki polovici, namreč na severno in na južno poluto. Polutnik delimo kakor vsak krog na 360 enacih delov ali stopinj, kterih |
| Astronomija (1869): | srednji solnčni dan ali z eno besedo dan, ki ga delimo na 24 ur. Precej se vidi, da je pot OAWQO |
| Astronomija (1869): | enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih delov ali stopinj, in če vsako stopinjo |
| Astronomija (1869): | četrti del največega kroga, ki drži skoz oba zemeljska tečaja, delimo na deset milijonov enacih delov. Če pa največi krog, ki |
| Zoologija (1875): | Z obzirom na te razmere med žuželkami in njenimi mladiči delimo ne baš mnogobrojne vrste tega razreda na dvoje. 1. Ličinke |
| Zoologija (1875): | se z jajci, in sicer nekateri v neizmernem številu. Mekužce delimo na dvoje, namreč v take, ki imajo več ali manj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zove se njega imenovna ali nominalna vrednost (Nominalwert). Državne papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvojim nebeſhkim Ozhetu nizh saſlushenja ne boſte imeli. “ „Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de |
| Divica Orleanska (1848): | morem zemlji trume izceptati? Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri |
| Ta male katechismus (1768): | urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne |
| Sacrum promptuarium (1695): | bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti |
| Genovefa (1841): | zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu preshiveli. Prez |
| Roza Jelodvorska (1855): | grižljej od svojih ust odtergati in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnosti; dolečilo je vsako leto častne darila (premije) takim gospodarjem deliti, kterih kmetija je v lepem redu, in ki se skažejo |
| Rudninoslovje (1867): | se dadé skoro vsi kristali na mnogoteri način na kosce deliti. Ako ima tak kosec bolj ali menj gladke i ravne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | b, ki ga ima dividend v sebi, n. pr. bk, delitveni ostanek (Divisionsrest). Tedaj je r = a – bk, in a = bk |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi dividend. Vzemimo, da dobimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni ostanek. Dokaz. Vzemimo, da sta števili a in b z |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gotovo priti, de se bojo postave določile in potem plačevanje delnic ali akcij pričelo. Odbor deležnikov slov. glediša. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta kapital se bo vkupaj spravil z 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nahode. Hodi ſa mano. IX. POSTAVA. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. 1 Moj syn! manenga je oblizhje te dushe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino njegovih dél; pa reſ naj bi vſe bilo, ſam ſebi ino ſvojim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá beseda: Misli žlahtno, delaj plemenito! R. |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere |
| Biblia (1584): | ta Méſta ſvariti, v'katerih je nar vezh njegovih mozhnih dell bilu ſturjenu, inu ſe vſaj néſo bila popravila: Ve tebi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je njemu odgovoruv: aku nabom tebe umyvov, tok naboſh dejla s' mano imov. Rezhe k'njemu Shimn Peter: Goſpud ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin. Bog mu daj vezhno veſelje ! Vgánjka |
| Robinson mlajši (1849): | pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako |
| Robinson mlajši (1849): | polževe lušine, ino ploske ostre kamene; pak sta se oba déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno |
| Stric Tomaž (1853): | Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo dela, da bi ga ne bila od blizo ali deleč gledala |
| Blagomir puščavnik (1853): | neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in mokri svet posušiti. (Dalje sledi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve in dela vselej iz Tebe začno in iz Tebe začete tudi v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. Kravji zvonec. 1. |
| Gozdovnik (1898): | v Ensenadi, da molčim, in tako sem bil sokrivec njegovega dela. Odpustite mu, če hočete, ali milosti ne sme deležen postati |
| Biblia (1584): | v'nyh Meſtih. KAdar je pak Ioannes u'vosi Criſtuſeva della ſliſhal, je on poſlal dva ſvoja Mlajſha, inu je puſtil |
| Biblia (1584): | je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu v'jezho |
| Biblia (1584): | v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila, taku bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | kadar ga je ſvetoval, de bi imel nehat od della, dokler she malu zhaſsa imà na tem ſvejtu shiveti; Diogenes |
| Ta male katechismus (1768): | VIII. Skus dejleſhnost. IX. Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah |
| Ta male katechismus (1768): | taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della meſſá, kakershne so: kurbaria, nazhistost, ostudnost, nasramnost, loternia, malikuvanje, vejshzhuvanje |
| Ta male katechismus (1768): | od duhovneh boſhjeh otrok odpadli) navado dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. |
| Ta male katechismus (1768): | nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu navade derſhati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della veliku vezh derſhalla, koker na teh mladeh, katiri malu vedô |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | niega barash noi niego poshlash. Ti morash patudei sanjo dore diele dopernashati moliti ajmeshno dajati. Sakai kader je ona ta- |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | nauki, rasdjal bo sanke ali saderge pregreſhniga ſerza s' zhudnimi délami in ſvetimi zhednoſtami, odreſhil v' ſushnoſt ˛Satana vklenjene boshje otroke |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | Jesuſu po zeſti ſtlali, polepſhajte vi njemu ſteso s' dobrimi délami, s' molitvami, s' poſti ino s' vbogajme-dajami. Vsemite ſi v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobri deli storili, nam, ki smo še zmirej pridni delavci, bodo zaslužiti |
| Ta male katechismus (1768): | ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti, koker se ſgody, kader se v' Zirkuv gre, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | une v'gnado goriuſet, bo ta is uſſemi svojemi dobremi dellami ſaverſhen; ſakaj njegovu pogublenje je bliſu, v' katiru se bode |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker en mejn pametni) jeſt ſim ſhe vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | s' ſvojmi Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi nas učíle bolje poznati veličansko teló, na kterim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga |
| Blagomir puščavnik (1853): | na tej zemlji živeti, bi rad v molitvi in dobrih delih dopernesel, oddaljen od sveta in njega veselic. ” Tode, ker Miroslav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svojih delih in opravilih pri starodavnih šegah? Če bi kmetovavec in obertnik |
| Ferdinand (1884): | in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali. Mislil |
| Ta male katechismus (1768): | prave ta modre mosh Ekleſ. na 7. v' useh tvojeh dellah spomini se na svoje posledne rezhy. inu nabosh vekumej |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | unu mojega Syna ſhivlenje je blu polnu kriſhov, inu v' dellah sem jeſt ſhivela od mojeh mladeh dny. Uwoshtvu, pregajnanje, fanezhuvanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | gratali, inu v' svojeh lejtah poſtarni; ſakaj ony so v'dellah v'muji, inu skushnoſti teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri bi njemu dobru dapaduv, inu ſe rovnov po dobreh dellah. Lete rezhy ti govori, inu oppominej: v'Chriſtuſu JEsuſu Goſpudu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Nebeshku Krayleſtvu. Od katirih pravi S. Duh: v' vſih tvojih dellah ſpomni zhlovek! na tvoje posledne rezhy, tok nabosh greshiv |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojimi Angelzami: inu tedej bo on uſſakimu povernuv po njegovih dellah. |
| Biblia (1584): | ſvojemi Angeli. Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan |
| Sacrum promptuarium (1695): | kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je |
| Ta male katechismus (1768): | tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu dellu nashega odreshenja s' tega svejta ſupet k' svojemu Ozhetu naſai |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in kleti |
| Divica Orleanska (1848): | jez ga čem ubogati na tanko, Zdaj pak mi reče delo dokončati. Ovenčan moj gospod še ni in kronan, Močilo senc |
| Robinson mlajši (1849): | zdelo, da bi to za njega ino za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi sta lehko vsako leto dvékrat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj ponev osem in štirideset ur merzla stoji, potlej |
| Blagomir puščavnik (1853): | nekoliko nejevoljna. Vsi se pa zdaj razidejo vsaki na svoje delo, da bi saj vse doveršeno bilo, preden veličansko solnce iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | so poprej tukaj pri arsenalu delali, je šlo, ker je delo začasno večidel ustavljeno, na Turško. Vdinjali so se pri angl. |
| Maria Stuart (1861): | ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš! O, molči, Usmiljenje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | zvezde; trava, cvetlice in drevesa in vse, karkoli vidimo, je delo — njegovih rok! “ Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna |
| Občno vzgojeslovje (1887): | treba mu je v prvi vrsti, da preskrbi gojencu táko delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bu resodieto. Moi; vierni Criſtian. Kier bosh ti tu velko devo sazhev naiprei ſtori ano pravo Spueved al pokvero inu taku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre najnim delam; ta pa ni nizh hudiga ſtoril. “ Potlej je Jesuſu rekel |
| Zlata Vas (1848): | mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej se je tako previdil, de so |
| Divica Orleanska (1848): | spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati |
| Sacrum promptuarium (1695): | je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s' dellam ſi je mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſvojga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, inu vener je perpuſtil de s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj |
| Roza Jelodvorska (1855): | dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | jed napravljat Fabíoli, ker je želela sama biti. Med tem delom reče: „Gospodična, ali ste že slišali novico? ” „Ktero? ” „Da bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S Benéſhkiga morja Jug zhélo poti, Od Şhtájerza bórja Per dél' me hladi. Mi brasdio konjízhi Sa hajdo, pſhenízo , Netrudni deklizhi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler per nyh delli vezhkrat ſe morio potiti, inu put briſſat, inu raunu letem |
| Sacrum promptuarium (1695): | nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes |
| Ta male katechismus (1768): | be se spomin derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' |
| Ta male katechismus (1768): | svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh |
| Genovefa (1841): | sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh bati, zhe ſe ravno v zhaſih nevarno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | debélſhimi zévkami ſi napraviti. Daljſhi in debélſhi zévke pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kar domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv |
| Zlata Vas (1848): | truditi! “ Ubogi pa in delavci so rekli, če so pri delu roké križem deržali in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina |
| Robinson mlajši (1849): | tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je naimer mnogo stromkov ino poleg jeden |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu dostikrat ubogo živino hudo martrajo, in če brez pameti po |
| Čas je zlato (1864): | potrebi. Od tega bomo pozneje dalje govorili, zdaj hitro k delu vsi, de ta toliko važni zaderžek odpravimo. Aló delavci na |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri vsakem delu lahko na Boga misli in na njegovo plačilo, ter tako |
| Robinson mlajši (1849): | smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun |
| Fizika (1869): | ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo |
| Fizika (1869): | 205. Blizo ekvatorja (ravnika) med a'b' kjer solnčni trakovi vpadajo deloma navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi |
| Botanika (1875): | redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma od kakovosti kože. Živalska mrena se v nekterih slučajih drugače |
| Botanika (1875): | listi se takrat, ko seme dozori, mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves |
| Fizika (1869): | počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na telo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | stvarja v njem zanimanje za višje smotre; 4. z razvijanjem delovanja predstav in z obrazovanjem krogov predstav razvija in blaži tudi |
| Botanika (1875): | Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči iz |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prav gotovo pojavila sposobnost za samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti |
| Občno vzgojeslovje (1887): | naznanjate bodočo moč volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se imajo ustanoviti, zagotovljeno in postavno podlago za svoje blagonosno delovanje. Konečno je omeniti še dopustnega upliva države na zavarovalne družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | bi znali poštenemu možu krivico storiti; naj se s svojim delovanjem še bolj razodene, kdo da je. ” In ta volilec je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | postavi“. (Slomšek. ) V kaki zvezi je pouk z vsem vzgojnim delovanjem, razložilo se je obširno že v prejšnjih odstavkih (29. in |
| Fizika (1869): | konja, in poteznost mnogo konj s parno mašino. Pri istočasnem delovanji več síl zamore se vender razločevati več slučajev. N. pr. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | in nekoliko odvisencev sklep napravili, kateri bode nova zapreka literarnemu delovanju Matičinemu. Zato zunanje ude Matice že sedaj opomnimo, naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je nepraktična, da požre dosti kapitala, kteri je namenjen slovstvenemu delovanju, ne pa spekulaciji in da je tudi proti pravilom”. Glasovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | rekel pisaje: „da je tiskarnica najbolja pomočnica k vspešnemu slovstvenemu delovanju? Ima li tiskarnica tako srečen in močen vpliv na slovstveno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Matična tiskarnica bi požrla dosti kapitala, kateri je namenjen slovstvenemu delovanju ne pa spekulaciji” — pravi dopisnik. Mi pa vprašamo : ali bode |
| Občno vzgojeslovje (1887): | sveta na dušo, po drugi strani pa je orodje dušnemu delovanju navzven. Kolike važnosti je živčevje za razvitek psihične delavnosti in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da dela ono, kar ima pozneje veljati za pravilo njegovemu delovanju. Gojenec se navadi, da dela vse o pravem času, na |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | z namenom: učiteljstvo v tej zadevi poučiti in spodbujati k delovanju. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja |
| Botanika (1875): | in na zadnje se razpoči zrno cvetnega praha. Če pa dela vlaga le počasi na zrna cvetnega prahu, se pa vidi |
| Občno vzgojeslovje (1887): | podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v |
| Občno vzgojeslovje (1887): | mogel v mnogem oziru kaj velicega izvrševati, treba je, da deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške |
| Občno vzgojeslovje (1887): | da si stopajo navadno starejše predstave nasproti. Tudi pri memorovanji deluje apercepcija. Od načina, kako se to godi, zavisna je sovršenost |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ljubezen do naroda našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | se ravna z nesrečneži, a brezdvomno je: vsi taki zavodi delujejo z vspehom, kajti izmed 100 pijači udanih se jih 30 |
| Občno vzgojeslovje (1887): | poželenja in od studa se razločujete sosebno s tem, ker delujete na to, da se ohrani njiju predmet; obedve se vstrajno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ŞHOLA. (Na dalje. ) ˛Shéſto nedeljo. Per kmetiji potrebno orodje in delovna roba. Hozh' te kmetijſtvo popravljat', In ſi semljiſhe poboljſhat, imejte |
| Zoologija (1875): | obratno kakor sile. Torej bode na krajši vodovi rami bc delujoča sila, ako krene daljšo ramo ac, točki a podelila hitrost |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | porcelanastimi izolatorji previdenih koléh do lnomosta. Semkaj prenesena elektrika (električna delujoča sila) se porablja nekaj za to, da goni motorje za |
| Kemija (1869): | lesna vlaknina), smola, guma i. t. d., prave krepke in delujoče tvari je pa neizrečeno malo v njih. Nemškemu kemiku Sertürner |
| Fizika (1869): | učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako telo delajočih sil skupej. Poteznost več ljudi zamore se nadomestiti s poteznostjo |
| Kemija (1869): | je leta 1804 prvemu posrečilo odločiti iz opijuma ono krepko, delujočo sostavino, in kmalu potem našli so enakošne tvari tudi v |
| Rudninoslovje (1867): | lúskastih kristalih, sveti se kot steklo, a vleče malo na demantovo sijajnost; barve je lazurne, i tudi raza je taka, samo |
| Rudninoslovje (1867): | Glede kakosti razločujemo 5 vrst sijajnosti: 1. Kovinsko (Metallglanz), 2. demantovo (Diamantglanz), 3. tolščéno (Fettglanz), 4. stekleno (Glasglanz) i 5. biserno |
| Rudninoslovje (1867): | dá popolnoma določiti, sijajnost n. pr. omahuje med kovinsko i demantovo. Mnoge rudnine imajo na kristalnih ploskvah drugo sijajnost a na |
| Rudninoslovje (1867): | kot biser, a inače kot steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot |
| Rudninoslovje (1867): | smirkom brusijo jeklo i druge drage kamene, celo demant, a démantovec ima od tega svoje ime. Najlepše safire i rubine dobivamo |
| Rudninoslovje (1867): | sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova zvrst |
| Kuharske Bukve (1799): | 155. Karpi v' ſaparzi kuhani, to je dempfani. Kader karpa sakoleſh, perſtręsi kri v' jęſih. Potle ga sręshi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | iz Ljubljane. Udeležili so se koncerta samo zadnji trije. Najbolj demonstrativno je bilo to, da ni hotela dati mestna gosposka meščanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Čehi niso še zabili svojega Palackega in Riegerja, da bi demonstrativno napivali Sladkovskemu, kakor mladoslovenci dr. Vošnjaku? Da je dr. Zarnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Lahi so tedaj ukupili prostore v klopéh, da so jih demonstrativno prazne pustili; tako tudi lože, kolikor so v njihovi oblasti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo na njih mesto v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mladenče clo ne sme zapravljati |
| Zlata Vas (1848): | sovražtvo za vse tvoje prizadevanje. “ Ožbè ji odgovorí: „Nehvaležnost je denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | brošč pripravna, k pridelovanju teh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá obderží, namest de gré v ptuje dežele. Gosp. minister |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si ga bil pridobil, akoravno mu je bil denar nad vse, ker mu je bil pot, da nasiti svoja |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kje so tvoje velike obljube in kje moj še lepši denar, kterega sem zamenil za obljube? ” „Povej mi, ali v resnici |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | učil te bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav |
| Pripovedke za mladino (1887): | kva !” „Če mi ne verjamete, vam jih pa naštejem,” vzame denar iz žepa ter našteje tri zlate v roko, groš za |
| Pripovedke za mladino (1887): | če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter hoče počakati, da bodo gotove |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bil ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | opravi, kako in kje snajo ſvoj perdelk s pridam v dnar ſpravit, kako in kje snajo saſe potrebne rezhi, to je |
| Divica Orleanska (1848): | moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od sto; po 4 za sto pa sedaj malokdo rad dnar posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dolžno pismo dá, in te zastavne liste, ki bojo kakor dnar, bo imel potem on spečati naprej. Ona pa je porok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je ſposnal, de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de bres zéſt ni kupzhije, — bres kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po |
| Divica Orleanska (1848): | srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje grade – Na provencalsko moje premoženje Denarja najdi, trume zadovoli! Le urno, urno! Časa ne gubiti! (ga |
| Divica Orleanska (1848): | tvojo hišo. Karol. V zastavo daj pravice colne, vzemi Naposodo denarja pri lombardih. Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečem, de gré za-nj več kot en milijon goldinarjev domačiga denarja v vunanje dežele vsako léto. Ne v svoj dobiček, temuč |
| Čas je zlato (1864): | pa saj ni smel! Dobre volje mu ni manjkalo, le denarja ni bilo. In vender je govoril kraljevič, kakor bi bil |
| Sveti večer (1866): | dete izredila. Vzela sta res, kar so mati pustili, nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | gl. a. v. izda tedaj menico? 9. Koliko gl. papirnatega denarja treba plačati za 3248 gl. v zlatu, ako ima zlato |
| Pripovedke za mladino (1887): | trditvi ter nepretegoma kličejo: „Kva, kva, kva, kva! ” in tudi denarja mu nazaj ne dado. Še nekoliko počaka, da se zmrači |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina |
| Zeleni listi (1896): | motim, en goldinar in osemdeset krajcarjev za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ob tem je dragina vsih potrebnih stvarí vedno huja, pomanjkanje dnarja pa večje in večje. To uzrokuje menda, da so se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | darila pa niso kaka kaj bodi reč, ampak so obilo dnarja; vsako tako darilo znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da je angležki oficir za eno mačko 15 fl. našega dnarja dal. — Divjaki na Hebridah so pomorili več protestantiških misijonarjev, dva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kralj Matjaš dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega dnarja niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj, Da brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N. N. bodò mojo dobro volo na mejſti |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vóherni męjni, de Boga lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto, še bolj pa za naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gosposki pritoži, ima pravico, konja prodajavcu nazaj dati. Prodajavec mora denarje poverniti in prodaniga ali zamenjaniga konja nazaj vzeti. Takó veleva |
| Zlata Vas (1848): | preveč težko stalo. Le kdor je mesó vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro umela. Druge kmetice |
| Zlata Vas (1848): | Marsikteri je mogel od vohernikov, od kterih je v sili denarje na posodo vzél, po osim, tudi po dvanajst od sto |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ga bo po 5, tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | listopada v Terst šel, de jih je zmenjal za cesarske denarje. Tudi pravi, če mu bo létas ta kupčíja dobro znêsla |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | in tako slovè tudi pregovor: »Jeden ima mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to slato ſhybo, inu dinarje, katire try rezhy je on biu zhes Boshjo sapoved vkradv |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ta nar hudobneſhi gratou, temuzh s' zhaſam. Pervezh je te dinarje shelnu vkup grabu, katiri ſo bly sa to potrebſhnino Chriſtuſa |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je ta sa ena najavera? ni ſte le vy te dinarje Judeshu ponudli? niſte levy tiſte nemu gor naſhteli? ni ſte |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti, katiri tu bogaſtvu taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te dinarje, katire je biu sa Chriſtuſa prejeu. Ta je ta ſhtraiſinga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na bilu. Od tiſtiga dne, ko je biu Chriſtus sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo! |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ręſs prepiſsal. Sakaj njemu ni blo tręba oblubit, de bo dnarje vsęl, katęre mo jo naſhtęla, sa katęre je proſsil — Matizh. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vsęti, bi meni ne blo tręba, oblubit , de ji bom dnarje povernil. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jeſt oblubim, de jih bom vsel, to ſe rezhe , tę dnarje. To je en velik ras — lozhek. Baron. Koku ſtoji noter |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je te dnarje vſmilen ſtreliz Ivan ſvoji prijasni goſpodinji v' potizo poviti rekel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Nekoliko vashnih beſedi , kako bi ſe ſhe mertvi konji v dnarje ſpraviti mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § |
| Tine in Jerica (1852): | mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož bolan, po moke in mleka večkrat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta mož slovenske korenine je Praznik iz Ročice. Flosarji lepe dnarje domu prinesejo, ali pa vino in žito, kterega jim zemlja |
| Stric Tomaž (1853): | mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči; s tem denarjem bi pa potem kje kak kraj kupila in tje vse |
| Revček Andrejček (1891): | lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje |
| Gozdovnik (1898): | brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil in z denarjem pravico namazal, da sem bil poslanec za Sevto, za tune |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen pruti tim dinarjam v'eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je s'tim v'tih uſtah te vlovlene ribe naidenim dinarjam sa tebe, inu sa ſebe enako moſtovino plazhat reku. Ta |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 69 KAPITL. Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſhpiz ſkrivoma bres vſiga pomiſlika predati, ino ſi s'tem dnarjam poſebej dober grishlej kupiti, zheſar je ji nar bolj diſhalo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | juhe sarieſla; nar vezhi veſelje imela je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je ſama prihranila. Zhe je pa ravno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe je ſpomnila, koljko dobriga bi bila lehko s'tem dnarjam ſtorila, kedar njo je kaki vboshzhek sa boshji dar poproſil |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor od dobrih in veselih dni, ki jih bosta z dnarjem, kteriga jima je Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj pomanjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdravil brani; včasi je kaka bolezen, de |
| Zlata Vas (1848): | uboge, kar koli so mogli. Če je bogatin svojimu sosedu denarjev posodil, je terjal brez vestí po dvanajst, dvajset in še |
| Zlata Vas (1848): | obljub deržati . Čez šest lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè |
| Zlata Vas (1848): | so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestničan, ko je kaj denarjev odveč imel, je nar rajši Zlatovasčanam posodil; zakaj vsak je |
| Zlata Vas (1848): | Ožbè je mogel v mesto iti, si na proste zemljiša denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da veš. Menda mi še nikoli ni bilo treba toliko denarjev, kakor ravno sedaj. ” „Tudi za to ni treba več skerbeti |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | kuhal, imaš usnje, pa ne kopita, delaš lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati |
| Oče naš (1885): | dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa nobenega otroka nima. In njegovo srce želi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne |
| Najdenček (1860): | je umen, pa lakomen mož. Ne gré, če ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi |
| Najdenček (1860): | je pregovoril in mi obljubil, mi kadar se vernemo, toliko dnarjev dati, da si bom mogel v svoji domovini posestvo kupiti |
| Najdenček (1860): | iz njega gledal. ” Tako so se še dolgo od zgubljenih dnarjev in od kupca pogovarjali. Prosil sim poln radovednosti za novice |
| Najdenček (1860): | njemu prišel. Sto goldinarjev vsak mesec! Še nikolj nisem toliko dnarjev v kup imel, kar sim živ, zdaj bi imel pa |
| Najdenček (1860): | radovalo, zakaj svesto sim smel upati, da mi bo gospodar dnarjev veliko plačilo dal. Spomnil sim se dolžnosti, dnarje pravemu lastniku |
| Najdenček (1860): | je cele leta pomanjkanje terpel, je kaj posebnega, na enkrat dnarjev dobiti. Moje serce se je veselilo in radovalo, zakaj svesto |
| Najdenček (1860): | ne vidi dnarjev na mizi”. „Ne skerbi, Anže; imam nékaj dnarjev pri sebi; prav lepo ga bom prosila, gotovo bo prišel |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dushi noi na thalesi davi mene N: to pegerano shumo dnarjou pernasata satu jas vas isbodram, da vi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo vsibnili ti 3 moshi noi bojo puſtili ano shumo dnarjou, te dnarje pa vi restaleita mad te boje noi zerkvam |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash ti is velko andohjo frihtati inu blisek potam pegerei dnarjou potvojei potriebi karjeh nuzash noi ti morash od jo do |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | obieuno panase knamata posobiti taku bota vi srezho jimeli noi dnarjou vasha shiulenja dovol: pavi vmorta zhiſti noi brasgrieha biti prei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 62. KAPITL. Spet an Shpension. Da ti dnarjou dobis satvojo potriebo altu merkei upragrishnomi stani se ti anieru |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Na velzHi petek anu jemenitno shebranje da jsaniem dnarjam vezh dnarjou dobish al bosh use prov stu- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni. Nęshka. (pertezhe s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | sheljna nove jedi poſkuſiti, de je koſ ſhkarláta sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſolse v' ozhi ſtopajo. „Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To je ozheta mozhno vshalilo, in de ſo ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na stari rimski vodnjak zadéli, v kterim so okoli 60 dnarov rimskih cesarjev od 14. do 284. leta po Kristusu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po enakih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji — jih |
| Oče naš (1854): | Ménart, na roki s svojim keršenim sinčkom, v žepu z denarji, na herbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Oče naš (1885): | Ménart, na roki s svojim krščenim sinčkom, v žepu z denarji, na hrbtu z jerbasom polnim vina in mesa se še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | svetovano vižo k telesnimu in dušnimu blagostanju perpomoči, kakor z denarmi, ki se takó radi po nepotrebnim potratijo. M. J. Turšična |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | yh je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | na Boga, ſe na gleda na hudizha, de ſe le dinarji sa igraine, sa prausetnu oblazhilu, sa pianzhveine, sa dober shiveſh |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tu masilu bi ſe bilu snahi dragu predati, inu ti dinarji tim bogim dati. On je tiſti, katiriga je ta lubesen |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ni nezh taku ſkritiga, kar bi ti dinarji na neſhli, ni nezh taku sapertu, kar bi en slati |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | sa dinarje isdan, ni nezh taku ſkriuniga, kar bi ti dinarji na svedeli, |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je v'tempel vergu, sapanou, inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | s' eno moſhno dnarjov. ) Ne bo jo vsęl; tukej ſo dnarji. Gnadliva Goſpa ſo mi jih sa doto dali; jeſt plazham |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se nikoli nasanuzajo kader nes kei venka usemash |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | živež družine takih prostovolcov, ki nimajo lastnega premoženja, se nabirajo dnarji, in domoljubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | lakomni, ali potratliv biti: temuzh ſębi, inu drugim s'ſvojimi dnarmi dobru ſturiti, je poſhtenu. Ta movzhezhi otrok. Enu deklé je |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi dęlali, je k'njim rekati, kader ſo enkrat vſi ſkupej |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere bosh ti skues te molitve saduebou: naiprei ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kraljevizh právi. „Poſhteno mu bom odrajtal! je djal, ino s' dnarmi ſkokama leti, kakor bi jih bil vkradil. Vuzhenik ſo práſhali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan |
| Kemija (1869): | niklja in 1 cinka. 7. Srebro in zlato v novcih (denarjih) in v drugej srebrnini in zlatnini nikdar ni čisto srebro |
| Kemija (1869): | zvezni ali novi pruski tolar 18,5 grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | da uradni listonós mnogo denarjev seboj nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu činu nagnala. Povezek z denarji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pri drugi priložnosti sem omenil, da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridnostjo pripomogli gospodarju k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | on en gerd gręh. Ti ſam moj ſyn, ſi ſvoje dnarze bobru obernil; ker ſi ti take rezhy sa taiſte nakupil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jeſt snam jesik bruſsit, koker en Doktar. Jeſt bom moje dnarze toku lohká sapravil; mi ne bo nikoli tręba , tih pjavk |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſhkilaſte, ſhkerbaſte kluzharize na gobovim gradi pod novim Męjſtam ene dnárze prejęl, inu de ſim jo verjęti ſturil, de bi meni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 1500 gold. srebra, nek drug pak 1000 gold. Pač lepi denarci in malo truda! Zato hvala Bogu! da se tudi pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 15. tega mesca, kteri naukaže nektere ravnave, kako se imajo denarne zadéve našiga cesarstva v red djati: 1) deržavni papirni denar |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nekaj priporočil mu je dal Polikarp do raznih kristijanov pa denarne pomoči. — Ko se je že vse vernilo v hišo, stal |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | obsodila; lastniku časnika „Correspondant” Douniolu je odpustil ječo, globe ali dnarne kazni pa ne. Najnovejše novice iz Pariza pa pravijo, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | bilo blizo 16.000. — Že več let so na Dunaji velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | občil, trgovstva, brambe in pospeševanja dela. — Predmet posebne pazljivosti bode denarni stan uradnikov, njim kakor tudi niži duhovščini treba zvišati plačo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | svoje pošteno ime ali pa proti zastavi kakega imetka v denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da padajo odrtnikom |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | v kratkem važnejih stvari. Ljubljanska okolica dobila je jako važen denarni zavod, namreč kmetijsko posojilnico. Kmetijstvo hira ravno na tej bolezni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | stvari. Kmetijske založnice ali posojilnice čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. Na drugi strani današnjega lista vidijo bralci naši, kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | Obseg: Kmetijske založnice ali posojilnice — čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zadregah. — Proračun neposrednjih davkov v Avstriji za leto 1879. — Jugoslovansko |
| Kemija (1869): | colni funt čistega srebra — ta razmera se imenuje: novčno ali denarno merilo (Münzfuss) kake dežele. Ako tedaj pravim: Avstrija ima novčno |
| Kemija (1869): | grama. Razmera med številom kovanega debelega denarja in med novčno (denarno) enoto — ki je bila poprej marka, sedaj je pa colni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | čisto imenje. K aktivnemu imenju spadajo denarji in vse druge, denarno vrednost imajoče stvari, katere ima kdo ali v svoji posesti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veljavo zadobila. Za nas sicer, ki ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sredo 19. decembra 1855. List 101. Ali bo nova zastavna dnarnica (Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni minister Bruk ne davnej na noge |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | 50.000 akcijami ali delnicami po 200 gold., vendar ima ta dnarnica pravico, za 5krat več zastavnic, tedaj za 175 milijonov, izdati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na Dunaji, ktero so pred |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se národna ali ljudska banka (Nationalbank) imenuje. Škoda, da ta dnarnica ni še naznanila na drobno, kako se bo vêdla in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Bruk ne davnej na noge spravil, obéta pomoč kmetijstvu. Ta dnarnica pa ni cesarska dnarnica, ampak je oddelk tiste banke na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nemških enakih napravah navada. Tega se pa pri naši zastavni dnarnici ni bati, ker se sliši, da so za posojilo namenjeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost v vojniško denarnico dohaja; le za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | gré kdo v ptuje dežele, mora navadni pôs imeti. — Minister denarstva je na znanje dal rajtingo pretečeniga léta 1849. Vsi dohodki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | tile: pervi minister je Aberdeen, unanjih oprav Rusell, notranjih Palmerston, denarstva Gladstone, vojništva Herbert, scer so še Granworth, Graham, Newcastle, Granvili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | Jedro tega programa je „svoboda po sili”. O žalostnem stanji denarstva, da bode konec leta spet primanjkovalo 50 milijonov in 781.074 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začasno opravljal knezov stric Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zdaj sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poshegnaj shivino in polje takim domazhinam! (Zheterti dél v prihodnizh. ) Denkov Tone. (Na dalje. ) Tone je s ſvojim goſpodam tri leta |
| Ultra! (1867): | na ulice, kar me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug |
| Pozhétki gramatike (1811): | slógóv. Gláſovo opéranje. Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta jesik |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veſ shaloſten na glaſ ſpuſtí jok: „Mojiga ſina ſuknja je ! Derézha svér je mojiga Joshefa rastergala! “ Dolgo zhaſa je ſvojiga ſina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njih saſtaja, prozh jo napeljuj, grabne pa, ki jih je derézha voda ſkopala, sadélaj in saſuj. — Potrébi vodotozhne shlébe, blato in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Kristusa! Milo pogleda na gobico, navdušeno jo k ustom pritisne — dereče njene solze jo zopet enkrat namočijo. Živo se je svetila |
| Genovefa (1841): | bi bil ti ubogi fant v téj ſtraſhni puſhavi, polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel |
| Gostačeva hči (1891): | in tolikrat tako rodovitno mu primakal, narašča sedaj naglo v deroč potok, ki čimdalje burneje skokota, čimdalje glasneje vrši in bobni |
| Gozdovnik (1898): | svojem toku pridobival še druge vode, preden je bil tako deroč. Neka vrsta surovih mostov, obstoječih v dveh podolgoma skupaj djanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hval'jo svojo srečo. — Nas valovi scer ločili Bodo časa zdaj dereči, Pa nauki in sveti mili Tvoji vedno nam svetili Bodo |
| Bore mladost (1862): | vodi. Lahko noč! " Komaj to izgovori, že vranec brede skozi dereči hudournik. Gregor pa v nesterpnem strahu gleda za gospodom, ki |
| Bore mladost (1862): | ni mogoče. Ta mi je nocoj dal silno moč, premagati dereči hudournik. Danes sem zopet bolj boječ, kakor serčen. Ne vem |
| Razne dela (1870): | vije silno, silno — (Jovana spremi te besede z gibanjem strastnim. ) Dereči skup se naši bližajo — O njemu so — vse krog so |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ena terpęzhnoſt v' tebi spejnat. Koker pruti enemu potoku, inu derezhi vodi jèspize, inu kole uwyash, de se na tvojo snoſhęt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | o povódnji vlíje, Is hríba ſtérmiga v dolíne pláne , S derézhimi valóvami ovije, Kar ſe mu soper ſtavi, ſe ne vgáne |
| Ferdinand (1884): | pogleda ter reče: »Poberi se izpred mojih oči, strupena kača, deroč tiger! Ne stopi mi nikdar več pred oči! « |
| Robinson mlajši (1849): | bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri v' ovzhjim oblazhilu k' vam hodijo, snotrej pa ſo derezhi volkóvi! Is ſadu, to je, is njih del jih boſte |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | duſhen mir poderli, vam zhaſno ſrezho ino vezhno isvelizhanje kakor derézhi volki rastergali. — Vodite pa tudi vi ſtariſhi ſvoje otroke, vi |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ktéri s' ſvojimi hudobami isvelizhanſko ſrezho poſhtenih kriſtjanov tergajo, kakor derézhi volki pohlevne ovze. Takſhni ſo bili hinavſki fariseji ino ſhtimani |
| Življenja srečen pot (1837): | glave domo. Zele ſoſeſke ſpúntajo, ino prelétajo zele nozhí, kakor derezhi volki, ktiri ſe vſaziga lotijo, kdor jim ne vbeshí. V' |
| Življenja srečen pot (1837): | nezhiſto djanje; ſtraſhno ino gerdo, ko shivi pekel. Nezhiſtnik je derezhi volk med nedolshnoj mladinoj; nevarn je njegov poglèd, ſhkodliva njegova |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. 9 kg po 4 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vas sto učencov učim, in znabiti, de se jih komaj desét izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo |
| Zlata Vas (1848): | je goreče molila za-se in za Ožbeta. Ura je bíla desét zvečer, kar zasliši zunej ropôt. Oče in mati prideta z |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih v teh mestih, ju ne bom razdjal. ” Pa jojmeni |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljuba hči! de mi te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi |
| Viljem Tell (1862): | moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak naj deset pripelje sabo mož, Ki našega zaupanja so vredni, In tako |
| Čas je zlato (1864): | za se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | „Deset goldinarjev vsakemu je preveč,“ odgovori kmet, „obema deset bi bilo |
| Deborah (1883): | Za nekoliko dnij! O to mi znamo! Kamor ti sedejo, deset hudičev jih več ne prežene. Tržinar. In potem se mej |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jim tudi voljo ſhe po ſmerti. Joshef je ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali viſiti, de voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pavza nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtreshbo vosa potreba. Sa-nj je perpetih eden, dva, tri — tudi deſet in ſhe vezh drusih vosov, eden sa drugim, kteri ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur preleti, ſoſebno, ker mu |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę |
| Ta male katechismus (1768): | dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je ena od Boga zhloveku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goriuſtajanje tiga meſſa. 12. Inu tu vezhnu shivlenje. Amen. 6. Deſſet Boshjeh Sapovdi. 1. Jeſt ſim Goſpud tvoj Bog: ti nimaſh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſkus Sidon h' Galilęjskimu murju perſhuv v' ſredo krajov teh deſſet mejſt. Inu ony ſo k' njemu perpelali eniga giuhiga, katiri |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | imęnam Joshef, en shlahtne Deſetak, (tu je en glavar zhes deſſet Kojnekov ) inu en dober pravizhen mosh, katiri je tudi bil |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ozheſh: — al de meni toku malu saupaſh, to je gerdó — DEŞSETI NASTOP. Baron, Goſpà, Nęshka , pernéjse en gvant na rozhi, vrata |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Shush. Baron mi je tudi saſtopit dal. Tihu, raven pride. DEŞSETI NASTOP. Baron , Shushek, Smeſhnava , Budalo, rihtni hlapez. (Baron ſe vſęde |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DEŞSĘTI NASTOP. Tonzhek preblęzhen, Jęrza, inu ti popręjſhni. Tonzhek, inu Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ga ſposna. ) Ha , beſhtja , ſi tukej ? (ga prime sa roko. ) DEŞSĘTI NASTOP. Budalo , Baron , Matizhek: Budalo. Al me niſi k — klizal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je bilo 43 ljudi. — 25. dan Rožnicveta 1844. zvečér ob desetih smo v Jopi iz svetvavnikove (konzulove) hiše odrinili, smo šli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | malikvavstva zgubí, so se ljudje dolgo prepirali. Varo govori od desetih, Suida od štirnajstih, še drugi od štirih, treh in nektéri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kóz le malo boleha, nektero pa clo nič; 4) v desetih dneh je vsa bolezin večidel pri kraji in rane se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih letih zgodilo, pozimi sakan les bi se na tako vižo |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi |
| Gozdovnik (1898): | upala, da je izgledal, kakor bi se bil v zadnjih desetih minutah postaral za celo stoletje. »Kdo vam daje pravico, napravljati |
| Gozdovnik (1898): | »To naprej! imeti ga moram! « »Sokoljeoko je v desetih minutah usmrtil pet Apačev,« reče še Wilson ter hiti za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih, s veliko zhaſtjo. Njégove dobre dela mu bodo dolg ſpomin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poginejo; zhe jih pa sdrushiſh, bojo muhe obeh panjev s deſetimi funti preshivele, kar ſo nam tudi she mnogoverſtne ſkuſhnje vshivo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da je res Linarju menjal štiri stotake in mu dal desetakov za-nje, „toda dobrih, ne ponarejenih”, pristavil je hitro. Druzega ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | prašam dalje: „Od kod ste dobili to škatljico samih ponarejenih desetakov, katera se je za dimnikom skrita našla? ” „Podtekniti se mi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſrezha ta hlapez ſvojiga ſóhlapza, kteri mu je bil ſto deſetakov dolshen. Tega bersh sa vrat sgrabi ino ga daví rekozh |
| Gozdovnik (1898): | trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od onih dveh krikov zjutraj, ki ju |
| Gozdovnik (1898): | v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere je bil odposlal Modralisica, da se snidejo s |
| Tine in Jerica (1852): | ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino shiveshem sa po poti obloshènih oſliz. Tako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako naſtopi deſetéro ſtiſk saporedama, ena hujſhi ko druga. Kralj pa oſtáne le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | denárjev ino preblék je ozhetu poſlal, ino verhi tega ſhe deſetéro s' Egiptovſkim blagam otovórjenih oſlov ino deſetéro s' shitam ino |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga méſza je Krajnſka kmetijſka drushba ſlavniga uda— naſha domazhija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72, v trinajstim 75 |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſtal. Bil je kraljevizh 1) mladi kralj, ſhe le v' deſetim leti ſvoje ſtaroſti. Paſtirzhek ga pa ni posnal; miſlil je |
| Genovefa (1841): | téga otroka mora kaj poſébniga poſtati. Kadar je v ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestrašeni. V nedeljo pred Božičem 21, dan Grudna po pol deseti uri v noči je hud potres čuječe prestrašil in spijoče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sledeče davke pobirala , kakti: penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da |
| Divica Orleanska (1848): | (Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli. |
| Maria Stuart (1861): | Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še |
| Valenštajn (1866): | Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še |
| Zoologija (1875): | drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato tako imenovan, ker se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe shivini in ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč od hiše |
| Pozhétki gramatike (1811): | DESETA STAVA. Deſeto pleme beſedi. Medmèt. Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako nar bolj satérati! (Dalje ſledi. ) KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Deſeto nedeljo. Kako s shivinſkim gnojem ravnati? Kako napravljati ga? Marſikaj |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic, b desetic, ... r jednot (m – 1) reda. § 45. Ako je M |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kg? 9 kg po 64 kr. 9 kg po 6 desetic velja 9krat 6 des. = 54 d. = 5 gl. 40 kr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kiti, ki po persih visite, in ako je premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg velja 64 kr.; koliko |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ap. Večštevilčno število pomnožimo tedaj z jednoštevilčnim, ako multiplikandove jednice, desetice, stotice, ... z multiplikatorjem pomnožimo ter posamične produkte pod pomnožene multiplikandove |
| Zeleni listi (1896): | za-nj«. »Hahaha! Hahaha! Toliko denarja za to mršavo živalico? — Tri desetice, če hočete in ne krajcarja več«. »Oh ljuba žena, to |
| Zeleni listi (1896): | Sploh pa mi ni za ptiča«. »Privržite vsaj še eno desetico, ker sem tako silno uboga! Ljubi Bog vam povrne, kar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa nič druziga po glavi ne blodi, kakor tlaka in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in desetína. To vam je že oznanjeno , de tlaka in desetína boste odnéhale ; kako in od kod se bo pa grajšinam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oprostena je zemlja tistega jarma |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiers, tretina, le quart, zhetert, le cinquieme, petina, le dixième, deſetina, i. t. d. Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino |
| Genovefa (1841): | tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kužno truplo razréže, ne teče iz prerezanih žil še ne desetine toliko kerví, in še ta ni kakor pri vrančnim prisadu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | drugič de imajo natanjko védnost, ne le od tlake in desetíne, od gosposkinih davkov, prepisov, desétiga denarja i. t. d. temuč |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | manjši od števila 50? 20. Od katerega števila treba njega desetino odšteti, da dobiš število 77? |
| Fizika (1869): | tako, da dekameter znamenuje 10, hektometer 100, kilometer 1000 metrov. Desetinske mere imenujejo se tiste mere, ki se delé na 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost našiga cesarstva) obseže 12104 □ milj |
| Divica Orleanska (1848): | le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se jezí, de jez ponudim |
| Robinson mlajši (1849): | je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval; po desetkrat je obstal ino motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino |
| Robinson mlajši (1849): | reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega načina nalezel, kako bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski stolp, da bi se sama prepričala |
| Zeleni listi (1896): | cerkev z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je |
| Genovefa (1841): | ſerzé neprenehama od negotovoſti in ſtrupenih dvomb (zvibljanj) shgáno. Po deſétkrat na dan je ſvôjiga svéſtiga Volka gledati poſlal, ali ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sató ſo tudi vſi kraji po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. Od Antona Jazbeca tukaj sem kupil za 154 gl. desek ter mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi sirovo apno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v globokejo vodo pride , ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice pri flosu. Deske ali letve po 20— 30 z brezovino zvezanih imenujejo „fašk |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha mimo mlina, pri kterem je bila tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pregledal, če bi našel kako sled. Res, blizo stebra z desko je ležal nožič, kterega je nekdaj v šoli pri nekom |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in po noſu s kurjim peréſam. 13. Şe mora s déſko ali dilo po podplatih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako dekadno število moremo smatrati za polinom |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dekadno število pomnožimo z 10, 100, 1000, ... , ako mu na desni oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | oziroma 1, 2, 3, ... ničle pripišemo. Kajti, ako mu na desni 1, 2, 3, ... ničle pripišemo, pride vsaka številka oziroma za |
| Divica Orleanska (1848): | Dünoa. De vaša desna varje jo sim menil, Ko kralju sim priskočil na pomoč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva ali desna. Ravno za to je potreba več serca , kot glave. Glave |
| Zoologija (1875): | vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | eno popólnama ſkonzháno natiſnjeno karto krajnſkiga semljiſha. ˛Shtirje liſti gorénſke deſne ſtrani sa pervi zhetertin bodo poſlani ſhe pred novim letam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | teh sem prišel na véliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zvonov, kaj máš klepet? Veselje lovsko je za vas! Bedaka desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desne jezdec nek Pridirja v skok, iz leve druj. Konj desniga je srebroraven, Konj leviga ko plam žerjaven. Kdo konjka dva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni mogózhe, Ko vídi V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se še preteka po močvirji, ter ga obilniše napaja. Na desnem bregu se v Ljubljanico izlijajo Lubija, Bistra, Borovnišica, Iška in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje |
| Valenštajn (1866): | osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na desnej i levej, bolj proti zadnjemu koncu, še dve drugi mizi |
| Astronomija (1869): | črte pravokotno potegnemo drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej |
| Blagomir puščavnik (1853): | lica še enkrat čista kri porudeči. Na desni stojita Milko in Bogomila, na levi pak Jovana in Zâlika |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega |
| Viljem Tell (1862): | v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni daleč zadej snežniki. Še preden se vzdigne zagrinjalo čuje se |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | strani; na levi strani dobi nadpis »debet« ali »prejem«, na desni »credit« ali »oddaja«, v sredo pa se zapiše ime blaga |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | dušo izročil v roke nebeškega Očeta, Jezus, s sulico na desni strani preboden, Jezus, iz katerega strani je pritekla kri in |
| Gozdovnik (1898): | dela tu? Opazoval nas je, vzel nam bode zlato. « Na desni in levi velikanskega lovca je molelo še dvoje napetih pušk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na ſpodni uſtnizi ga dobijo in ſizer v navadi na déſni ſtrani. Ker ſe is vſiga tega previdi, de mora te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj na levo, vzdignejo se više ali padejo niže, sploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | naši dobi noben bolj prebrisan človek več ne verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure |
| Rudninoslovje (1867): | navpik, drugi dve ste pa stranski i stojite ena med desno i levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i |
| Mlinar in njegova hči (1867): | roke delale, kar bi hotele, ter sézale na levo i desno? (Micka ne odgovori nič. ) Kje si bila? Micka. Saj ste |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se začne v drugi vrsti prepis pisma od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | z izneskom vred na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le: |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano stran pa oni, za |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku |
| Zeleni listi (1896): | na nebo, zdaj na obleko, zdaj na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mahnuv po tega vikſhega Farja hlapzu , inu je njemu njegovu deſnu uhu odſekal: inu temu hlapzu je bilu imę Malchus. JEsus |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bo pravica, Krona naj Jim bo modrost, Sveta vera Njih desnica, Tovaršica učenost! Angelj božji po vsih potah Srečno Franca naj |
| Roza Jelodvorska (1855): | na te zanesem. Da resnico govorim, tukaj je moja viteška desnica. »Storil si«, reče Zorislav, »kakor se poštenimu vitezu spodobi. Pravičen |
| Viljem Tell (1862): | Rudenc. Spoštujem ga, moj meč ga bode branil. Melhtal. Gospod, desnica, ki podvrgla sebi Je pusto zemljo in jo oplodila, Braniti |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na sedež nazaj, s kterega se je bila vzdignila, njegova desnica pa je trepetaje segala pod obleko — in ko je končal |
| Gozdovnik (1898): | platno, bile so oborožene z velikim, okroglosteklenim, zlatim lornjonom, a desnica, osvobojena sive glasé-rokavice, ktero je držala levica, vodila je risalo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar vbogajmé deliſh; naj ne vé tvoja leviza, kaj tvoja deſníza ſtori, de tvoj dar ſkrit oſtane, ino tvoj Ozhe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poglej ! Je mamka le pridna sheniza, Bo hzherka nje prava deſniza. L— z. Osnanilo, (Nove molitevſke bukve:) MALI ROSHNI VERTIZ ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tam Sloven'c vesél prebiva, Tam je dom njegov izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z naslanjáli, levico derži operto na oblo (podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Izraelovi otroci gredo po sredi morja — po suhim skozi. Na desnici ino levici jim stoji voda ko zid. Kralj, konjniki, vsa |
| Blagomir puščavnik (1853): | poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča zaženem, in vahtim v desnici jekleno sulico. ” „Borbne trombe zadoné. Zdaj je šlo vse čez |
| Roza Jelodvorska (1855): | ne gane, zastonj britke solze toči. Naslonjen na levico, v desnici pa goli meč gleda kot zIi duhovi okoli sebe. Roziniga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Fabíolo na mehkem sedežu; v levici derži sreberno ogledalce, v desnici pa orožje, ktero nič kaj ne pristuje nježni roki: ostro |
| Gozdovnik (1898): | je bil ves pokrit s skalpi usmrčenih Indijancev, a v desnici je držal s srebrnimi žebljiči okovano puško. Pride blizu, da |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de otshesh koker |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj, konjniki, vſa |
| Viljem Tell (1862): | in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo |
| Gozdovnik (1898): | s svojih pleč, pritrdi konec za sedlo ter ga z desnico zvrtini v dolgih krogih nad glavo. Laso zažvižga po zraku |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih nog? Zhe tedej |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | 3. v'Nebeſe gor je ſhou s'zhastjoi Ozhetu na deſnizo, Od tod bo perſhu s'oblastjoi Soditi skus pravizo. v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | paſtir ovze lozhi od koslov. Dóbre bo poſtavil na ſvojo deſnizo, hudobne pa na ſvojo levizo. “ „Na to porezhe kralj pravízhnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rêzhe Bogomíli, Şe blísha ji, preſèrzhno jo objáme, Molzhé podá deſnízo ji k ſlovéſi, Şolsé ſtojijo v vſákim mu ozhéſi. „O |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno tam derži; Na ktero si boš nágnil vést, To pojdeš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolina notri do Jesenic in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog orska dolina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori proti Pontabel-u. — Kaj tacega |
| Zoologija (1875): | trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo |
| Revček Andrejček (1891): | svojem delu! (Pobere perilo in uzame luč, ter odide na desno. ) (Franica, ki je namreč v prvem dejanju bolestna in bleda |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu vy tam odſtopíte! Inu ti, kaj dęlaſh tukaj? Na dęſno. Inu my? Inu vy na Ięvo! Sakaj Angeli poidejo vunkaj |
| Kemija (1869): | Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je |
| Kemija (1869): | potem se razmoči v vodi ko je tekočina izvrela se destiluje. Izvrelo tekočino imenujemo zdrozgalico ali žonto (Maische). |
| Kemija (1869): | fabrikah iz kuhinjske soli, ki se najpred z žvepleno kislino destiluje in v žveplenokisli natron NaO.SO3 spromeni, zraven se dobi kakor |
| Kemija (1869): | žveplom spojeno. Iz te zadnje spojine se odloči, ako se destiluje živosrebreni žveplec pomešan z železnimi opilki. Med najimenitnišimi rudniki za |
| Fizika (1869): | Gegenstand, 8. Prehoden za toploto, diatherman 128. Preka, Transversale. Prekapati, destilovati, prežigati, destilliren, 115. Prekapina, destillat, 115. Prekat očesni, Augenkammer, 144. |
| Kemija (1869): | dnu svinčenih hramov; no ker je preveč vodena, mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane |
| Kemija (1869): | ploč se izdelujejo raznovrstne posode, posebno kotli in orodje za destilovanje, kajti baker ima pred železom prednost, da se dá hladen |
| Fizika (1869): | zavréle žonte (zdrozgalice), in to dosežemo z destilovanjem. Priprava za destilovanje je navadno sostavljena iz treh delov, namreč iz prežigalne posode |
| Kemija (1869): | vnanji zrak ne more pristopiti, potem se tak razpad imenuje destilovanje na suhem (trockene Destillation), ako se pa razkroj organskih spojin |
| Fizika (1869): | se na drugem hladnejem koncu cevi uséde kot droban prah. Destilovanje se pa potrebuje mnogo večkrat, in to vselej, kader treba |
| Kemija (1869): | smo čuli, da se iz nje izdelujejo celo posode za destilovanje. 1 lot izdelane platine ceni se na 9 gold. Na |
| Fizika (1869): | imenitnih tehniških in kemijskih del, namreč razhlapanje (sublimovanje) in prekápanje (destilovanje). Sublimovanje obstoji v tem, da se trdno telo spremení v |
| Kemija (1869): | razkroji. V tem slučaji potem raste množina vodenca. Po dovršenem destilovanji zaostane v valih neko sivkasto-črno in luknjičasto oglje, koks imenovano |
| Kemija (1869): | deli raztrgane ržene moke in nekoliko drož, ki ostanejo pri destilovanji špirita ali žganice iz zdrozgalice, to troje se dobro zmeša |
| Kemija (1869): | trojnih osnov, v kterih ni kisleca. Dobé se pri suhem destilovanji dušečnatih organskih teles, ali pa pri nekej posebnej razkrojitvi stanovitih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | penezno gorno, grofovsko dačo (Dominicale) in deseti penez. Robotni in desetinski denar pa se nebo prejemaval, da še se za re |
| Mineralogija in geognozija (1871): | FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti ga je večkrat v zmesi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kamna križic izsekan. Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | hlev, najdejo Joshefa ino Marijo, ino v' jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni |
| Genovefa (1841): | posnám. O Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je |
| Genovefa (1841): | pred sahvaliti, de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta |
| Genovefa (1841): | je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti |
| Genovefa (1841): | vaſ, ne umrite! ” Genovefa je rêkla: „Ne jokaj ſe, drago déte! To ni v môji oblaſti, zhe zhem umreti ali ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se še blišíjo Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót |
| Blagomir puščavnik (1853): | še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete. |
| Deborah (1883): | Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete, žena, stari slepec spe, In da me zdaj v bridkosti |
| Viljem Tell (1862): | Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite? Od detet! Mnih vi niste! Niste ne! V obleki tacej mir prebiva |
| Viljem Tell (1862): | tem, Ki žari tukaj gostoljubno se, Pri drazih glavah vaših detet, ki Se ju dotikam — (Zgrabi otroka. ) Hedviga. Mož, kaj mislite |
| Genovefa (1841): | tudi ſolsé kake neſrézhne matere ali pa kri kakiga nedolshniga déteta? Ne pokashete mi jih, ſe ne úpate, mi jih pokasati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in slabo živeti, vunder toliko mléka, de večkrat razun svojiga deteta, tudi še drugo dojí. — Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci |
| Robinson mlajši (1849): | pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega deteta več ne imajo, da so tude jedinega sina izgubili, kteri |
| Stric Tomaž (1853): | serce, jih je vendar srečno zmagala in ljubezen do svojega deteta in tem laglje, ker je bilo v veliki nevarnosti. Od |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je bilo pa še ločiti morebiti za vselej materi od deteta, naj večjega zaklada na zemlji! Brezštevilnokrat ga je poljubila na |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | glavo in vidi, da leži na pokopališči, na grobu svojega deteta. Ali v senjah je našla podporo v Bogu, um se |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | sina. « Strahú zdaj mati zavpije: »Ktera teh dveh je mojega deteta? Povej mi! Reši nedolžno dete! reši ga vseh teh rev |
| Tine in Jerica (1852): | Malo, ubogo dete. Liza je imela edino veselje z detetam. Tako je lepotičila to malo stvar, kakor kako igračico; kadar |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati hitéla, svojimu dedetu — če je zdravo — to dobroto nakloniti. — Drugo pot bomo še |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jaſlih sagledajo preljubesnjivo dete. ˛S' pohlevno, ſveto zhaſtjo ſe blishajo detetu, ſo vſi samaknjeni va-nj, ino ga molijo. Marija ino Joshef |
| Tine in Jerica (1852): | Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že detetu solze v očeh igrale. Hotlo se je k očetu stisnuti |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi vse darujem! — Molitev k nebeškimu detetu Jezusu. Moja perva misel bodi danes Ti, pridno in pobožno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | in oči so se svetile v mladostnem lesku. »Doli k detetu! « ponavlja mati, in v njenih besedah je bila prošnja in |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi, katiri ſo tu ſhliſhali, ſo ſe zhudili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 1846. List 21. Vdova siroti. (Svobodno po M. Delarju). Spi, detešce, v spanji krasnim, Lej! nad vzglávijem tvojim. Še tak mírnim |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je pa diavo knemu ti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | syna noi S. † Duha Amen: noi je diavo kniemu tu dieteze jas bom tabe uso guout dau zhries vse skrite zhaze |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | se sanaprei nabosh vezh jemluvam guſt: ampak Krishtof: tu dieteze je sajevo vode noi jejo nlivo nanja guavo inu jega |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nabeshka Kraliza Deviza Marija, jas tabe prosim skues tvoje lubs dietze, katere si ti na tvojah S. S. rokah nosiva prosi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tu bo tvoi vou, te S. Krishtof je useu tu dietze noi je ga diav naramo inu je upipou anu drevv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadnih vertov ſo : Velika in mala ſeníza, mniſhzhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, taſhiza, péniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od zhervov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji poboljſhati ſe da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vlijeſh. Na lapornati semlji rada raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivine ji nar bolj ſlushi. Pſheniza, jezhmen, poſébno pa vezhna détela in nemſhka detela, poratajo na predelani apnéni semlji ; ſhe viſhji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storila. Kmetje pravijo, de po blatnati mervi rado živino kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Nemškega, in odtod izvira pri nas njeno ime „nemška detelja”. Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na Notrajnskem smo pervikrat slišali ime „metelka” (metlica? ), menda ker detelja ta se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja (Luzerne) — od kod je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa zrahljala zemljo, zaterla plevel in orodovitila polja, da niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor vezh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | PERDAVK K' Vezhni Pratiki. Koku ſe ena od detele, al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni dobro , ker ſe prevezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cena je bila 86 do 88 gold. — Zaloge semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in tudi veliko razne detelje in druge klaje, pese itd., kterih rečí naši spredniki še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne sluha od nje. Mislite si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso vidili nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je začel Benečan Kamilo Torello učiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo prerahlja in plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je lepó, dobro odrašeno in klasnato. Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolje. Detelja se je obá pota silno dobro skazala. Nemško dételjo so sploh po pétkrat kosili, sternišnica je pràv velika zrastla |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se košato kot metlica razraša. — Tako smo dobili to koristno deteljo k nam, in je imamo zdaj že precej pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmetovavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od nje. Mislite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je drobne ſemena povalati, de mras kalú ne poterga. Kadar detelo ali kako drugo travno ſeme ſejeſh, ne opuſti njive povalati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ôveſ, pſheniza, ersh; sa temi: bób, grah, lezha, jezhmen s detelo , in sgodni lan. O ſ. Jurji ali o Trojazih ſádi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſho detelo dobra, tudi nemſhki dobro ſlushi. Şeje ſe tudi tako goſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | med ſeboj rasdelila, in vſak bi toliko semlje s némſhko detelo obſijal, kolikor mu jo je od obzhine padlo, in vſak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dragi denar v najém jemljejo: ſe koſ semlje s to detelo obſeje, in prilaſta bo dovolj bres vſe potrate zhaſa. Pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſemena prodali. De ſe pa nobeden teh, ki ſo némſhko detelo vſejali, kaſal ne bo, mu je imenovani Malizhov travnik shiv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obdeluj tudi drugo ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | verhu rumenkaſt perhaja, puſti isruvati in ga dobro poſuſhiti. — Şémenſko detelo ſpravljaj. Hozheſh kmalo otavo iméti, takó ſaj 14 dni vodo |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | V nekterih krajih se konji poleti v hlevu s travo, detelo, zelenim ovsom, jačmenom alj z zeleno grahorko kermijo. Pri takem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | prešlo, preden se je znajdla neka moč , ktera čudovito pospešuje deteljno rast, — kdo izmed umnih kmetovavcev ne pozná mavca ali gipsa |
| Botanika (1875): | odrezan (mulast), odrt, izrezan (izrobljen), narobe srčast, podoba 91. (zajčja deteljica), špičast, prišpičen, ostnato špičast, bodeč. Pri dnu ali pri spodnjem |
| Botanika (1875): | Hydrangea hortensis), krčno zelje ali sv. Janeza roža (Hypenicum), zajčja deteljica (Oxalis) in mična kamentrica (Saxifraga), ktera ima vrsti, ki rastó |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | sol in grenke zeliša. Vzemi kolmežovih korenin, pelina, vratiča, merzlične detelce in brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſako leto 5 — 6 koſhinj, in zhe vſako drugo jeſen detelſhe nekoliko s gnojem potroſiſh, ti ta detela obſtoji 10 do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje, ker jih je bilo veliko manj in tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej, ta jim je v' Israelu |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik; „saj je tudi živo srebro večkrat dobro zdravilo |
| Tine in Jerica (1852): | Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rozo, zdaj na viteza Častimira. Kar mu je naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ |
| Ferdinand (1884): | jim mogel dati niti šivne igle. Le pomisli, kako hudo dé to očetu! « Peter je postal tako žalosten, da mu stopijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino piha. Zhe pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivína rada píla, ſe jim hudizheviga olja med vodo déne toliko, de ſe vodo malo vkiſa , kar ſe ſposná, zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 2 unzhi dobro ſtolzheniga galuna in 3 bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče, de le. Pavliha vzame tedaj denar v roko, jo dene čez drugo roko ter reče: ali je v zgornji ali |
| Valenštajn (1866): | srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene, kakor prijateljevo Obličije v takó osornej uri Butlar. Moj general |
| Gozdovnik (1898): | vedel, da smo tukaj! « meni Pepo, svojo puško nabijaje. Divjak dene roke na usta kakor govorilo ter kliče na ono stran |
| Gozdovnik (1898): | nihče ni našel kaj vznemirjajočega, stopi Bizongriva k vodi ter dene roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | koshe djati, ino mu roke ino noge odſekati. Potlej ga dénejo na rasbéljen rashenj, ino ga shiviga pekó. Drugi bratje ino |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym v' imęni Bogá Ozhęta, inu Şynú, inu ſvętiga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dve leseni plošči vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem |
| Fizika (1869): | srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in pistacij poverhu deneš. Peskasta torta. |
| Kuharske Bukve (1799): | perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa-ſe grob v' ſkali isſekal. V' ta novi grob ga deneta, ino pred grob savalità velik kamen. Drugi dan ſo ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe jo pod shivino, to je pod drobnizo, in govedino denete, bo vſe gnojno mokroto zhiſto popila in bo vſe vá-ſe |
| Kuharske Bukve (1799): | shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali končke iz njega naredi, ž jajci |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga z izrezicam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel les deni in tako dolgo pusti, de se shlade in sterdijo. Ocverti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precedi, - mešati pa se ne sme, - jo v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na gorak kraj postavi, de shaja. Med tem plitvo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató |
| Zeleni listi (1896): | človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik. Ker pa ni dosti hitro |
| Robinson mlajši (1849): | Moram tedaj to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V njene glase vtópljena? Slavski govor — ktera Vila Te v détinstvu je učila, De besede vse sladkosti Se v goréči iskrenosti |
| Lohengrin (1898): | to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga |
| Zlatorog (1886): | pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje mêhko |
| Lohengrin (1898): | povrnejo v velikem, vznesenem vzhičenju na svoja mesta Elza in deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi |
| Zlatorog (1886): | Ostrozoba kot volkúlja. Cvéla pa je svetla pómlad V prsih devi zlatolási, Cvela svetlo tudi lovca, Kakor gôri v divnem vrtu |
| Zlatorog (1886): | sveta, »Polna dobrote, »Ti vodi milo »Njegôve pote! »Ti meni devi »Odpústi ljubó, »Da sem priprôsta »In – srečna takó! « |
| Lohengrin (1898): | in laží, Da posreči se osveta mi! (Elza in dve devi, ki jej svetita, izstopijo iz spodnjih vrat. ) Elza. Ortruda! Kje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v nji maslo, pa ne prehudo razbeli. V to maslo devaj zadosti shajane krofe, pa ne preveč na enkrat, de so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vrata šest čevljev široke, de se lese vun in noter devajo, pa se mora takó zapreti, de ne bo nikjer duška |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo razložila, zakaj se devajo v slovenščini besedice: me, te, se, si, je, so itd. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel nazeſte alpa naſtes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſi miſlijo, bo sád sa nevernike, sa Sidonze ino ˛Sirze deval? “ Nizh vezh ga ne puſté v' beſedo. Vſe po ſ-hodnízi |
| Zlata Vas (1848): | in klopí snažili. Celò pred hišami so vse v red devali, grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog |
| Zlata Vas (1848): | spravljali, in vse kar je okrog ležalo, na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev je dobro vedilo, zakaj de tako |
| Gozdovnik (1898): | čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja, ki so ga sabo pripeljali. Postavijo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v putru zarumeniš, v juho deneš, ktero, ko v skledo devaš, s kervjo zmeraj in na v skledo djane ribe vli |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in spet v hladno vodo položi. Ko jih v skledo devaš, jih dobro ožmi, z jesiham poli in na mizo daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Krepano shivino naj le hitro odpêljejo, pa ne is kóshe dévati, dokler ſe vſa ne Is — hladi. Nar bòlj pa naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Svatbenega alj kerstnega botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | rezh — Vidite, to je ſromazhija na kmętih — Sdej jęj dam devęjt ſtó ranſh gotovih, inu sraven eniga vòla, dve kravize, inu |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Ansh. Drugih devęjt ſtó — kar bova vkup perdęlala , bo pak obęma ſliſhalu — kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nasaj padla , inu je bla potler predána Matiju Satilniku sa devęjt inu ſhędeſset ranſh. Sdej Juri Kopriva naprej pernéſse, de je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my moremo vęjditi tę dolshnoſti |
| Kuharske Bukve (1799): | sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in jih odeliti velila : 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela , in nekoliko ſhibka paliza is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s mozhnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska dolina gori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kirgiz gleda v plavo vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | žalostni — nas razveseliti, ki smo Jih takó željno pričakovali. Ob devetih zjutrej so se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nogah in leti nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 ur so kidali sneg, pa še ni bilo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | snasica! Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica ⁴), Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem |
| Robinson mlajši (1849): | se ravno na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet, qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc. devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t. Imena redovnih ſhtevíl obràsimo |
| Robinson mlajši (1849): | niše nič ni védel. Pri nas še je le blizo devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri in devetdeset in pol”. Akoravno je še več lepih palač, kakor borsa |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' ſvojo ljubo deshelo, ino de bo ſhtiri ſto ino devetdeſet let po tem Odreſhenik na ſvet priſhel. Ta obljuba ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šestere za ravno tisto ceno , ktéro je popred za vsih devetero imeti hotla. Kralj , ktérimu so se bukve zavoljo manjšiga števila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaſi poldrugo uro od Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ravno tisto ceno, za ktéro bi bil malo pred vsih devetero dobiti zamogel. (Dalje sledí. ) ˛Stare povéſti is ljubljane. (Veliko obhajílo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisárja, je prinesla neka stara baba rimskimu kralju Tarkvinju pervimu *) devetero bukev, terdila je, de so Šembiljske, ter mu jih za |
| Pozhétki gramatike (1811): | DEVETA STAVA, Deveto pleme beſedi. Vés. Do ſdaj ſmo vidili, kako |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jokajte nad menoj; ſebe le ino ſvoje otroke objokujte. “ Okoli devete ure pred poldnem ſo s' Jesuſam priſhli na moriſhe, na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtu imenovanih isgovórov, s kterimi ſe lenuhi radi isgovarjajo. Zhutimo devétiga isgovora reſnízo, ktera, deſiravno huda in velik sadershek ſadniga drevja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v tem času so dali se kerstiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v šestim 20 , v sedmim 28, v osmim 30, v devetim 40, v desetim 50, v enajstim 70, v dvanajstim 72 |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vidili. (Baron ſvojo Goſpó pod pasdigo pęle, inu vſi gredó. ) DEVEJTI NASTOP. Matizhek , Nęshka , inu Tonzhek. Matizh. (jih pozuka , inu nasaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Baron. (na ſtran. ) Neſlanarije ! (Baron inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Nęshka ſtęzhe v' utizo, kęr je Jęrza, Gaſhper, inu Tonzhek. ) DEVĘJTI NASTOP. Baron , Matizhek. Baron. (Matizheka prime. ) Matizh. (ſtury, koker de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spijoče prebudil ter z grozo navdal. S. Štefana večér o devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev |
| Divica Orleanska (1848): | Otmíte jo! Lahir. Vam sledim koj! Burgún. Mi vsi! (Odidejo. ) Deveti nastop. Boriša druga pusta stran! Iz delje se svéti od |
| Genovefa (1841): | je odſlèj vezh ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ljudi. Tako je bil nedavno nek mestjan, ne pozno (med deveto in deseto uro na večer) domú gredé in ne daleč |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla, bode se zbudil s svojimi junaci, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli mize zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | je učenika dal, pri kterim se je mnogo koristniga učil. Devetnajst lét stariga je pa grof na visoko šolo poslal, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante, devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet, pédeſet, soixante , soixante et dix ou septante |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetje sazhudili, in oſhaben Jaka sakiſal, ko njim vpraſhvavez rezhe: devetnajſt tavshent let in nekoliko dni! J. N. Sméſ. (Letaſhno léto |
| Tine in Jerica (1852): | Enkrat, bilo je devetnajstiga Velkitravna, se je strašna nevihta čez gojzd privlekla. Kakor jo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov na svetu. Proglas zastran |
| Deborah (1883): | Devetnajsti prizor. Prejšnji. Jožef. Jožef. Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja |
| Genovefa (1841): | ſam daje. Njéne beſéde vezh dôbriga délajo, kakor moje pridige. Devétnajſto poglavje. Gola konez. Kadar ſo ljudje is ſôbe od grofinje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dolg, je vès vnet in pa otékel. Tretji vamp ali devetogob je raztegnjen, od zunej večidel vès vès terd; prerezan pokaže |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | piča najde. Terd in suh ali pa mehák in vlažen devetogob se ravná po zavžiti suhi ali pa bolj vodeni klaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lih nima vselej teh znaminj, in včasi se clo v devetogobu mehkejši in bolj kašnata piča najde. Terd in suh ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bulast, mehurjast. Od todi je ta bolezin dobila imé, deje devetogobnica, devetogobna sušica (Löserdürre), de si lih nima vselej teh znaminj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mesó ogledovati? (Nadalje. ) Pri ogledu takih goved, ki so po devetogobnici ali goveji kugi poginile, se vidijo te le znamnja: truplo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te le znamnja: truplo ne gnjije in ne smerdí po devetogobnici takó naglo, kakor po vrančnim prisadu; trebuh je bolj vpaden |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznavovavcov, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvirniga greha spočeta, za |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | te pra svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv |
| Genovefa (1841): | krepoſti in obzhinſki prasnik poſhtenoſti in veſelja vſih shená in devíz obhajale. Vſe ſo bile v ſvôjih naj lépſhih oblékah napravljene |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prestol iz slonovih kostí, na njem je sedela prekrasno oblečena devica v cesarskim oblačilu; na glav je imela z žlahtnim kamnjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | belo pečo, ki po herbtu visi, in jo opregačo imenuje. Devica se le v eno kito spleta, ki zad po herbtu |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, devica Marija, aleluja. O. Ker je res vstal Gospod, aleluja! Molimo |
| Valenštajn (1866): | ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | sveti, naj me vodi in pripelje do večnega življenja! Preblažena Devica Marija, pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz |
| Lohengrin (1898): | možna većja je od té? Miroslav (ljuteje). Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne |
| Genovefa (1841): | dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in lepôte in vſe poboshne |
| Divica Orleanska (1848): | v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni. |
| Divica Orleanska (1848): | Ko v Remo mi zmagljivo prišli bomo, Mi boš tedaj, divica, dovolila – Jovana. Če volja Božja bo, de se zmagljivo Iz |
| Divica Orleanska (1848): | ne vidim, ne verjamem, De ta mogočna, ki se orleanska Divica imenuje, res Jovana – Zgubljena najna sestra bila bi. (Popotnica se |
| Divica Orleanska (1848): | kraj, bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti |
| Divica Orleanska (1848): | Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa vrata svete, Divica dojde v družbi angelski, V naročju sina večniga derží, In |
| Divica Orleanska (1848): | našiga. Voglar. Kaj klepetaš? Iz bajte kupo vina Prinesi, de divica se okrepča. (Voglarica gre v bajto. ) Remon (Jovani :) Poglejte zdaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de |
| Sacrum promptuarium (1695): | je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko jo pride obyskat, ter nje mertvaski |
| Sacrum promptuarium (1695): | tem ſtarem en lep fazonetel, namrezh taiſti, is katerem Maria Diviza je bila Chriſtuſa Jeſuſa oblizhe sakrila po Judouski shegi, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | rajmal fazonetel S. Joſepha, kateriga je bila njemu ſhenkala Maria Diviza, is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar |
| Sacrum promptuarium (1695): | in Domino, & exultabo in Deo JESU meo. Inu tudi Maria Diviza ta ner vekshi duhouni trosht v' tem S. Imenu je |
| Sacrum promptuarium (1695): | od kateriga piſhe S. Bonaventura; ter pravi de kadar Maria Diviza je vidla ſvojga lubiga Synu Chriſtuſa Jeſuſa, je vezhkrat ſpomnila |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | jeſt bila ena krotka Diviza. Kolker sma jeſt inu moj Syn v' ſhivlenju sovraſhanekov imella |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti Mihael, Sveti Gabriel, Sveti Raphael. Sa naſs Boga pr. |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Pridiga Na Finkuſhtni Pondęlik. * II. Premiſhluvanje. Maria ta preſveta Diviza, Apoſtelni, inu drugi Jogri Boshji naſs vuzhę, kakú moremo my |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Marija, govoriš! Al' pri Bogu je vse mogoče, Tud če dvica bit' želiš. Lej, Marija, svojo teto, Dolgo ni b'la slišana |
| Štiri poslednje reči (1831): | ſe perpravljati, de ſe nam ne bo godilo kakor norim devizam, ki ſo preposno na sheninove vrata terkat priſhle, in ſo |
| Življenja srečen pot (1837): | De bi bres vſih poſvetnih ſkerbí Bogu ſlushil, ſvojo ſeſtro devizam isrozhí, ki ſo v' ſveti druſhini shivele; on pa v' |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | se dan; * zhes vse posvejtne shaze * je en’ divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | pred vsem’ ſhenam’! Kok’ tvojo britkuſt popisal? O narlepsh’ med’ Divizam’! Koker morje je globoka O Mate! tvoja ſhalloſt, Silnu vel |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor s' deſetémi devízami, ktere ſo ſvoje ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | možkiga vzela, kteri pijančuje. — O ko bi hotle vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gold. srebra. (Hvale vredno! ) V mestu Korompi na Ogerskim so device, od mestniga duhovna spodbujene, v družbo stopile, de ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele skozi 9 dní |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo |
| Astronomija (1869): | ob časa jesenskega enakonočja, to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shiulenje: knuzi noi k' huali inu h' zheſti boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | k' shenitníni, ino duri ſe sapró. Posneje pridejo tudi une devize, ino klizhejo: „Goſpod, odprì nam, odprì! “ Shénin pa je odgovoril |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako, kakor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | enkrat hrum vsdigne: „Shenin gre! Vſtanite, ino pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte |
| Sacrum promptuarium (1695): | od ketre ſim bral, de vednu je premiſhlovala ſhaloſt Marie Divize, kadar je imela umrejti, Maria Diviza s' veliko drushbo Nebeſko |
| Sacrum promptuarium (1695): | obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite to britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe |
| Sacrum promptuarium (1695): | honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam fazonetel Marie Divize, s' katerem ſi je ſolſe briſala kadar pod Criſham je |
| Sacrum promptuarium (1695): | mogal kruk ſhlushit, de ſi lih je bil ſhenin Marie Divize, inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje is Judithnih Bukuv na 13. poſtavi 22. Shtetvi. Shegnov |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | našiga Jezusa Kristusa, svet razveselil, prosimo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo večniga življenja veselje. (Od 1. nedelje po binkoštih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' Svete Devizi Koroni. O Sveta Deviza Korona jas boji grieshnik tabei prosim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj od Ferlanove pinje. Goſpod F. Vidmar, duſhni oſkerbnik pri Devizi Marii na Panikvah v Tominſki goſpoſhzini ſo nam to le |
| Divica Orleanska (1848): | Iz Božjih rok v obličju vsih narodov. (Obernivši se k divici. ) Tu je poslanka Božja, ktera vam, Razbivši breme tujiga zatretja |
| Divica Orleanska (1848): | prišla dôba je, de tudi jez Po sestrino se smem divici ojstri Približati, in ji odpreti zvesto Molčeče nédro. Dajte nama |
| Divica Orleanska (1848): | enako bodi njeno, In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Divica Orleanska (1848): | de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati |
| Sacrum promptuarium (1695): | s' dellam je mogal ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej viſi. Svunanje Poveſti. Duhovni goſpod Franz Pirz, Miſijonar per Divizi Mariji na Michiganſkim, v Ameriki, je piſal: I. kaj v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tega, ko seje oženil 70 letni starček) s 20 letno devico. Ko so ga prašali, če je pa tudi svojo starost |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spet najdene ovce. Še enkrat milo pogleda Neža za slepo devico v grob, potem pa oberne svoje oči proti nebu in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že vse svoje |
| Oče naš (1885): | sin, izveličar in sveti duh gori z materjo božjo, sveto devico in vsemi angelji in svetniki. Tako vsaj so ga stara |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo inu mertenizo S. Korono posvati otou? Ta prueve opomieninje k' |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Molitvo inu niegovo grenko terplenje noi smert skues to sveto devizo Korono. Dabi ona meni an dar alpa an shaz ofenporava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteri ſo priſhli k' popiſovanju. Joshef iſhe sa-ſe ino sa devizo, ſvojo sheno, kake hiſhe, de bi prenozhila v' njej. Pa |
| Divica Orleanska (1848): | mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po |
| Divica Orleanska (1848): | pošast oznani? Ste vi vojšaki? De! Plašuni ste! (Prerije trumo – divico zagledáje nazaj blagutne. ) |
| Divica Orleanska (1848): | peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj blagutnejo. ) Izabó. Kaj se ustavlja truma? Vojšaki |
| Divica Orleanska (1848): | vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | veliki dan! Milost Božja je zvolila Tebe izmed vsih stvari: Dvico te je posvetila, Med ženami take ni. Kaj se boš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | predenju sadremati, in naj hodnik sa plahte in shakle predejo. — Devizhize ſo kolo bolj pomalim gonile predivo urno v nit podajale |
| Zlatorog (1886): | Od morja sèm in od lagúnske vode Pri Ogljeji, od dévinskih močvirij In od Tržíča sèm valé se jate Labódov, pestrih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svéſta, V nebéſih zhákala bóm per ozhéti Zhes májhin zhaſ devíſhka te nevéſta, Doklèr shalújejo po teb' otéte Kardéla, prídeſh k |
| Genovefa (1841): | ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke nedolshnoſti in sakonſke sveſtôbe, odlózhene biti. Shêga ta ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Marije je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | szer ſt’riti, v’ nebesa ſnash tud’ pridti; * al te divishke krone na bo vezh. |
| Življenja srečen pot (1837): | ino materi Janesa sa ſina dal; ſaj ſta bila obedva deviſhkiga ſerza. — Ljubi Jesuſa, ſlushi mu sveſto v' shaloſti kakor v' |
| Življenja srečen pot (1837): | apoſtelni je ſv. Janes nar vezhi ſtaroſti vzhakal, ker je deviſhkiga shivlenja bil; doshiveli bote tudi vi ſtarih dni, ako duſho |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | LVI. PESM. Od Divishkega ſtanu. 1. Divishki ſtan! * od Boga se dan; * zhes vse |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | do- pernesti. 180 LV. Od boshje Vole. 184 LVI. Od Divishkega ſtanu. 186 LVII. Od smerte. 188 LVIII. She ena druga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor kader je nar lepſhi nebó : to gotovo poméni, de deviſhki ród, je ród nebeſhki. — Marija ſvoje roké na vsdol malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti se bleší. Ko klicaje k piru ličen Na |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | prelyli, * k’ tem martram so s’ vesellem serzam shli. 5. Divishke ſtan * v’ nebesah preshtiman! ena posebna krona * tam zhaka tega |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | divishku seze. * Divizam glih nima zel nezh ta svejt. 2. Divishke ſtan * is nebes poslan! * k’dur te’ tukej prov dershy |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | je wei ſhati, * de to nebeshke krone na ſgubish. 10. Divishke ſtan! * zhe se enkrat sapellan, Pokuro ſnash szer ſt’riti |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | lubili, vse luſhte ſapuſtili: svoje serze Bogu gor’ offrali. 7. Divishke ſtan! * koku se ſanezh’van! * kar JEſus narbel lube, * narmejn |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | zhaka tega lona vse, k’tir’ zhiſtu ſhivlenje pellejo. 6. Divishke ſtan. * ke b’ le bil spoſnan! * ludje b’te bel |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Bug vezhne, koker tem, k’tir’ so zhiſtega serza. 4. Divishke ſtan * od iſvolenih ſbran! * de b’ tebe ohranili, kry svojo |
| Osem, inu šestdeset sveteh pes... (1800): | Angelz v’tem mesu je en zhiſti zhlov’k. 3. Divishke ſtan * is gnadam’ dar’van! * noben’mu gnade vezhe * na |
| Divica Orleanska (1848): | prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | she Joshefu obljubljena, ſhe ni miſlila v' nobeno poroko. S' deviſhko ſramoshljivoſtjo rezhe: „Kako je to mogozhe? Od nobeniga mosha ſhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | flvs gakvo inv shaleso obdershi tvojo mvezh kaker maria svojo devizhnoſt: shbert inv kamn obdershi tvoi pvamn kaker Jesus svoje jëme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje, kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej ne. Naš greh je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s kervijo. Na glavo ti je venz poſtavil Kervi rudezh , deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega divishtva; |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 4. Brani v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni krono tiga diviſhtva. Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo , krono tiga diviſhtva moji Nęshki na glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | so pa vzeta iz geografičnih in historičnih spominov (Jurski, permski, devonski, silurski), večidel so pa vzeta iz glavnih tvorbe sestavljajočih kamenin |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo pokvaril, pravijo, da se bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pazi na mošno. Tù bi dobro bilo sonce, Tam bolj dež prilega se; Pač je križev polna zemlja, Kdo sošteti more |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Nebes in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja; veter, ki jih potem osuševa |
| Robinson mlajši (1849): | gorel, da bi uže lok gotov imel, ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal. Ino zdaj se je pečenja kruha poprijêl na dvoji |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu hude Vremena, V' temu Lętu je malu vetra, inu desha, pa hude germejna, inu ſtrele, katere rade ushgó. Shkodlive Shivadi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Jeſen. V tem pervim talu bo veliku desha, inu sa zaita mras, kader pa bo poloviza Meſza Kosapersk |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki raspozhijo, ino zvetlize pokáshejo, ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se zamoči in začne peréti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne bo preslaba; mraz smo imeli dolgo časa, pa tudi dežja nam ni manjkalo, pa vendar se zdaj suše bojimo; gorko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na oblake, Da ne vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Od 11. aprila do konca julija tekočega leta nismo imeli dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba |
| Mineralogija in geognozija (1871): | električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g zagledamo postransko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko je do |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino hudóbnim ſvoje ſolnze poſhilja, ino pravizhnim ino krivizhnim s' deshjem pomozhi. Zhe le tiſte ljúbite, kteri vaſ ljubijo; kakoſhno saſlushenje |
| Genovefa (1841): | ſhla s ſvôjim otrókam v votlino. Tukaj je bila pred deshjem in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe ſorte rezhi s ſeboj v viſhavo petégne in s deshjem smeſha. Vzhaſih tudi pri tej priloshnoſti shabe in druge shivali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | slaſti pa ene ſorte metulj ; ta ſók ſe tudi s deshjem smeſha in ga rudezhiga ſtori, kar nekteri miſlijo, de je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prah od nekterih zvetliz od viharja v viſhavo saneſhen s deshjem smeſha. De vzhaſih kervav desh pada, ſe tako le sgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni; glejte to je vſe bres zopernije tako: Kadar s deshjem velik poſében vihár vſtane, ſe vzhaſih sgodi, de vſe ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokrit, s gnojnizo is ſerilnikov (ſekretov) poſhkropiti. Ta gnojniza s deshjem ali ſneshnizo smeſhana, mu je prav dobro teknila, ſizer bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bodo gnillu, inu terta od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu germenje. V temo lętu bode dvakrat, al trikrat veliki |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po nozhi ne, ali per vetru, per hudim vremenu in deshji; takrat je doſti linze sgorej in ſpodej, zhe je potréba |
| Genovefa (1841): | trudna in sdélana, s ſvôjim otrôkam narózhji v ſnégu in deshju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nemorejo. Svunaj narédi oboknize (polkne) de ſe shitniza proti deshju, ſnegu, ali proti vrozhini, ali kadar je potréba, sapéra. Zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Koſhtrune med ovzé, in bika med krave ſpuſti. — Jagneta v deshju na paſho ne isgajnaj ; selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Pred sosedovo hišo je bila globoka jama, kér je po dežji bilo, ravno polna vode. Fantiči veselo skačejo okoli luže; fantičku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat |
| Robinson mlajši (1849): | njo zabil, ino brana je bila gotova. Zdaj je po dežji razsel — posejal dve meri žita, jedno ječmene, ino pol mére |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zemlja po tem takim dalje časa na zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije |
| Deborah (1883): | tu ležati? In če nas še od tod spodé, v dežji in viharji, kakor iz Sodome in Gomore, kam potem? Abraham |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | 30. augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſterdi. Neſrezhni merzheſi! jes vam jo bom she sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v resnici pod kapam ležé. Kadar so tedaj Krajnci takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za dežobrane potratijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od hiše. Kolikrat sim že smešno prikazen, vidil, de je dežjaboječi hlapec gnoj na njivo peljal in pod dežobranam zraven koša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil zeſar Kárel VI., ozhe Marie Teresie. Le ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s neismirljivo trumo ſhe bolj divjih vojſhakov , ktere — kér ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je bilo ſilno veliko in kupzi in domazhih in ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shelésa ne bodo jemali, kakor domazhiga, to je, is zeſarſkih deshel. (Nar vézhji hraſt v Evropi. ) Na franzoſkim ſtojí na dvoriſhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | neumerjozhiga ſpomina , ſo veliko ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli ? Na to praſhanje odgovore nekteri: Emona |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lépe verte napravili in va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetle zeſarje, ki ſo ſi nevtrudama persadevali sa boljſhanje naſhih deshel, — v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſvitli nadvojvoda goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kneza Meterniha, in od 32 družb, ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | morja na dan vzdignili, drugej pa podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni možaki, ki z modro besedo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. — Iz več dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pričuje to sorodnost, le s tem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | in dragocene druge tkanine babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | povernjeniga ne dobi. Krajnski zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá pri Cesarju. V 51. listu Novíc smo povedali, de se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi koroški Kraljev verh, imenovan tako po kralji Alboinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in novo in h koriſti vſih vpotrebovano bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo. Luka. Kakor ſim rekel goſpod fajmoſhter, is delitve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ako bi vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prijatli ! de ste Krajnci, in de krajnsko govorite — tode krajnska dežela je le en kos slovenske zemlje, kteriga so naši očaki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | stopnje severne širokosti s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že davno zaveržena biti, in to toliko bolj, ker se |
| Blagomir puščavnik (1853): | morava. Proč morava hiteti, dalječ proč! Uno stran Rajne je dežela, od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni |
| Viljem Tell (1862): | lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | bilo veliko več, da so od neke rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda |
| Mineralogija in geognozija (1871): | dobili jako različna imena, tako da ima žalibog skoraj vsaka dežela svoj geologiški jezik. Zato se nam prav koristno zdi, jih |
| Deborah (1883): | ne sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ vſe ſhole v' katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ opravlajo, bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni goſtji, jo ni veſelize bres tvojih milih kapliz ; v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih krajev, ki ſo krajnſki imenováni; pa tudi po drusih deshelah ſim dovolj hodil, in niſim naſhel vaſi, de bi imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pomaimi Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. Vtvjah deshjelah pomaimi stvojo mozhno roko o Bveg nabeshzhi ozha to moja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rečí in jih pošilja po avstrijanskih obertniskih družbah po vsih deželah našiga cesarstva, de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih deželah narejanje in prodaja smodníka vojniškimu čuvanju izročeno. Nihče ga nesmé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | narečij , na ljudske šege itd. Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven. ) * Konec pret. leta je prišel na svetlo 1. del |
| Zoologija (1875): | pokrajinah manj hrane potrebujejo, nego oni v zmernih in mrzlih deželah. Zategadelj tudi prebivalci polarnih krajev uživajo zlasti mnogo onega živeža |
| Deborah (1883): | nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v druzih deželah: na Ogerskem, Poljskem in Češkem, na Donavi in Moravi! Lovre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | puſtili. Nar vezhji neſrezho pa je ſhe li Atila Ilirſkim deshelam na- klonil. Ta je priſhel is daljnih jutrovih deshèl s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj izobraženim deželam smeli v izgled postaviti. Oprava (obleka), od krajnske popolnama razločna |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali nam nar bližnjim in ptujiga žita nar bolj potrebnim deželam na Krajnskim, Koroškim, Štajarskim in Horvaškim ne bo žito veliko |
| Botanika (1875): | Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne tropičnimi deželam s tem, da stoje po vnanji podobi na sredi med |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesarstva , ktera si je prav dobro |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili, de naj hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo bili Ilirzi, po kterih ſe ſhe dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni koleſniki zhes vſe deshele rasproſteni, in tam nobena voda ni preſhiroka, nobena dolina ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v hvaleshnim ſpominu, poſebno zeſarja Franza, ki je naſhe Ilirſke deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | šibo za grešne in pobožne ljudi, za cele vasi in dežele? Bog je, ki malopridne kaznuje, zaspance zbujuje, pobožne v véri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti svoje dežele oglasi. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | gor, saj z okrepčanimi očmí vse dežele, in iz ene dežele čez morje v drugo viditi moglo; sonce bi v vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika ne razumé, se bo moglo vse po némško |
| Roza Jelodvorska (1855): | Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene goré |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ker stoji na poti v Indijo, kjer imajo Angleži svoje dežele. Kaj pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | notrajnih oprav od 7. t. m., veljaven za vse cesarske dežele razun lombarško-benečanskega kraljestva in vojaške granice, veléva, da službni razpori |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se še preteka po močvirji, ter |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | k' ſvojim Jogram govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym |
| Kratkozhasne uganke (1788): | bres kruha, koker bres mene biti. Tobak. Is ene dalne duſhele, od enega drevęsa pridem jeſt k' vam. Kaj sem vam |
| Ta male katechismus (1768): | ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske duſhelle Pomozhnikov. Mohor en rojen nemz s' mejsta Aquileja, S. Marka |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | se goriderſhę, al ob fimskeh zhaseh movzhę, inu na druge duſhelle lejtę |
| Biblia (1584): | danaſhni dan ſtala. Ali vſaj vam jeſt povém, de Sodomiterſki desheli lashej pojde na ſodni dan, kakòr tebi. VTémiſtim zhaſsu je |
| Biblia (1584): | Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt |
| Biblia (1584): | vſej desheli okuli poſlali, inu ſo k'njemu vſe shlaht Bolnike pèrneſli |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bil knés na Galilejſkim. Janesa kerſtnika, ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti desheli velika lakota. Tudi on je sazhel ſtradati. Toraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat ptuje bolj snane, kakor domazhe. ” „Pojdite sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozhvéri, v kterih ſe je ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ſo ſe po nji vosili; tode v naſhi krajnſki deshêli, tudi v ˛Shtajerſkim in Koroſhkim je ſhe ni shelesne zeſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pastirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mladenče, nad kterimi posebno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane s kratkimi zobmí, kteri je váljar pritaknjen |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in po morji, od šolskih rečí in učeliš, od mitnih |
| Zlata Vas (1848): | prédla jim je, od kod denarjev dobiti, ker je bil deželi poseben davek naložen in verh tega tudi soseski dolg plačati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | véliki zbor ne le poštenih, umnih, temuč tudi učenih, po deželi dobro znanih in sploh takih gospodov izvoliti, kteri pervič dobro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | de se bo v ilirskim primorji, kjer je zdaj po deželi veliko učilnic pametno osnovanih, in kjer se povsod, zlasti pa |
| Viljem Tell (1862): | nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Reselman. Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gledat, ali pomlad pride, ali ne! « — in sfrčali so. Na deželi je bila pa huda zima, še vse bolj mrzlo je |
| Oče naš (1885): | dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | toku ſtojy piſſanu ſkus Preroka: inu ti Bethlehem v'Judovſki deſhelli; niſi kratkunekar ta nar majnſhe med temi vikſhimi v'Juda |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | prezhſhli. Inu polej! ta ſvesda, katiro ſo ony v' jutrovi deſhelli vidili, je ſhla pred njimi, dokler je perſhla, inu od |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | med Ajdami: kje je njeh Bog? Goſpud je sa ſvojo deshello ajfrov , ter je ſvojimu folku persaneſſuv. Inu ta Goſpud je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nasajverniti , ſo ſe po eni drugi poti supet v' ſvojo deshello povernili. Na Osmino SS. treh Kraylov , kader na Nedelo pade |
| Biblia (1584): | Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo Ludje na temjſtim meiſti njega bily |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhkrat vidili vſe ſorte perprav sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa desheló braniti, ne shivesha sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te shavoſtni bieg vegiptovshko deshevo: jas tabe prosim skues to shavoſt katero si ti pozhutva |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zhries svoiga lvbiga synka Joshafa katieri je pradan biv vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in denar v deželo vabijo. Kupili so dve kmetiški pipi, Ferlanovo pinjo in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | deželi napraviti — z posebnim oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kopam, ktere se kot strašni blatni povodnji deleč čez obdelano deželo razlijejo in jo zakrijejo, večkrat so že kakor na Gerškim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prave ljubezni proti svoji domovíni. Še današnji dan svojo lastno deželo silno ljubijo , in so perpravljeni, se za njo potegniti, ako |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko |
| Blagomir puščavnik (1853): | gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam |
| Fizika (1869): | drobno pozna. Ako vse eno tukaj poskusimo, da bi veliko deželo razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da |
| Gozdovnik (1898): | »Njegova steza je šla v deželo bledoličnikov, kjer so sinovi Apačev konje lovili. « Črnotič napenja ušesa |
| Gozdovnik (1898): | rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo. « »Karamba, vi se šalite, na smrtnomučni hlod privezani. « |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Diſmas klizal, inu je nam perſanesl, kader smo v'Egyptovsko duſhello rajſhali, sem pokuro sprosila, inu njegoveh hudobneh del odpushanje , kader |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je njemu ſdajzi reſodel. On je mene ſveſtu v' Egyptovsko duſhello pellal, inu v' Nazaretu je on ſtanovitnu is mano prebival |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa saſtopni ſo bili v kmetovánju. S ſvojimi ſoldatmi in deshelani ſo Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | se morajo učiti, zakaj pa ne slovenščina? Ali ni slovenščina dežélen jezik? Ali to mesto ni tudi Slovencem stolica? Kaj za |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | da v učilnice vnesó materni jezik ondod, koder je res deželen jezik. Saj veste, moja gospôda! ko je pred ministerstvo zarad |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | nekaj jih je tudi v Angliji in v Švici; tudi deželna zbora na Moravskem in Spodnjem Avstrijskem nameravata oživiti enake naprave |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | zboru. Novo léto bo rodílo deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | polnoveren, to je, če bi o prestavah postav v druge deželne jezike kakošna dvomba vstala , se ima ta vselej po nemškem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | ki se govore v tisti kronovini. Občine (županije) si morajo deželne vladne liste v svojem jeziku omišljevati. Na deržavni zakonik in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | od 20. decembra, v kterem gledé na okoljsine in potrebe deželne razlaga političnim vradnijam, kterega jezika se imajo posluževati v svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | 13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c. kr. deželne vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imajo vojake zavoljo živinske kuge vkvartirane, obilni stroški povrnejo iz deželne blagajnice. Ker je ta predlog samostojni predlog in ga je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | ter to naznaniti najbližnjemu kralj. Italijanskemu konzulatu. — To so Avstrijske deželne vlade te dni očitno razglasile vsled razpisa c. kr. ministerstva |
| Trtna uš (1881): | storiti v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe ravnatelj deželne sadje- in vinorejske šole pri Mariboru Izdalo štajersko društvo za |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſmerti obſodi. Vſi vſtanejo, kolikor jih je bilo, ino pred deshélniga oblaſtnika, Ponzja Pilata, peljejo Jesuſa. Pilat je priſhel na viſòko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke deshele polaſtili. Deshélniga oblaſtnika ſo va-njo poſlali. Ptujiz, Herod po imenu, je s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V Ljubljani. Sberalifhe je po navadi v hifhi z. k. deshelniga vladarſtva na novim tergu. Vſi udje te drushbe ſo povabljeni |
| Viljem Tell (1862): | ki ga trpimo. Ti si odpadnik, ker stojiš na strani Deželnega sovražnika, se rogaš Nesreči našej, v radosti se ziblješ, Od |
| Govor poslanca g. Hermana v št... (1863): | plača. Tem okolnostim, ktere sem zdaj razložil, moram primeriti poročilo deželnega odbora; iz tega boste videli, da deželni odbor stvari ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je tudi v Celovcu zdaj oskrbništvo deželne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | pa zdaj? — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) — (Iz seje deželnega odbora 29. decembra. ) Po dopisu deželnega odbora Koroškega se je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | društvu na filozofični fakulteti Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | 122% priklad na zemljiški in hišnorazredni davek. — Potem obvelja od deželnega odbora načrtani zakon o cestni policiji javnih nedržavnih cest. — Konečno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Gorenskega 18. decembra. — Dr. Razlag, katerega smo Gorenci kot svojega deželnega poslanca že davno politično pokopali, je tudi od bratov Notranjcev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | uže toliko kot mrtvega našega, leta 1877. nekako čudno rojenega deželnega zbora, obrača še svojega življenja zadnje trenutke v to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | tovarnarja iz Vrda, in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da se moža pokaže v svojem postopanji v državnem in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | in prenaredbe občinske postave. Iz govora poslanca Hermana v Štajarskem deželnem zboru v seji 12. oktobra 1874. Ker so se tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | Winklerji, kaj je na pr. že 15 let v Goriškem deželnem zboru, kaj je bil na Tominskem i. dr. r., ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | šole še nimamo, akoravno deželni poslanci leto za letom v deželnem zboru predlagajo, naj se ustanovi kmetijska šola. Potrpimo toraj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pravice, ki mu jih je ponemčevavni absolutizem vzel. — Ministerstvo je deželnemu poglavarstvu pisalo, naj določi, v kterih spodnjih realkah naj se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | izgotovil, nektere pa, ki presegajo njegovo oblast, je sklenil priporočiti deželnemu zboru. — Zastran naprave mostá čez Savo pri Krškem je sklenil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1864): | je prosila srenja kranjska; une dve prošnji pa bo priporočil deželnemu zboru, ker odbor sam nima pravice dovoliti tako visocih doklad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | vredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi; a deželnemu odboru tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | odbor obravnava z vlado zarad dotične cene in pogodbo predloží deželnemu zboru v potrjenje — Davkarskim občinam Staravas, Poljica in Blečjivrh se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | HrvaŠko. — deželni zbor je dovršil važno postavo o odgovornosti vlade deželnemu zboru. — Dunajski in Peštanski časniki hudo govoré proti tej postavi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da naj deželni zbor ne sprejme te postave, vendar pa deželnemu odboru nalaga, da z ozirom na potrebno vredbo zdravstvenih zadev |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še za |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu knezu, in pošepni mu na ušesa, kako da zvesta Ema |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pisma in poprejšniga fajmoštra v Terstu ces. kraljv. svetovavca pri deželnimu poglavarstvu v Mletcih (Benedkah) izvoljili. Zahvaljenje. Gospod pater Edvard Matija |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kervavce (Goldader oder Hämorrhoiden) i. t. d. Drugi, Konštantinov po deželnimu poglavarju imenovan, ima moč Selterske vôde (Selterwasser) ; zdravi posebno bolezni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Njih sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | plemenu sadobljiva. V Ljubljani 29. Malitravna 1844. Joshef baron Weingarten, deshélin poglavar. Karl groſ v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru, z. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali dati bolj po zeni, kakor je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič). Adijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela : Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | studencovo moč, in naš mili, za vse koristne naprave vneti deželni poglavar, od vsih visoko častiti knez Matija Konštantin od Wikenburg |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo, de se deželni zrak turšici ne perleže; de je pri nas za-njo premerzlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Cesarju in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in vojni poglavar grof Gyulaj jim je z lastno rokó |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nemško nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poklicano, se po postavni poti vladarstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zborih. Ljudstvu gré tedaj tudi, de postave natanjko spoštuje, tedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | vsak drug časnik. Kakor se sliši, se bo morebiti več deželnih listov v enega zedinilo, in ker se bojo prestave iz |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | postav in ukazov za celo cesarstvo začenja. Na mesto dosedanjih deželnih zakonikov pridejo deželno-vladni listi za eno ali več dežel skupej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | iz Melka, opát Beer iz Praga, M. vitez Krajnski, odbornik deželnih stanov (kje? ne vemo), dr. Seiler, mestni župan dunajski, advokat |
| Viljem Tell (1862): | enega srcá. Atinghausen. Otroci, pojdite! Na večer bomo Meníli o deželnih se rečéh. (Hlapci odidejo. ) Atinghausen in Rudenc. Atinghausen. Al si |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | je na Moravskem in v gornji Avstriji večino federalistično v deželnih zborih, in še tam, kjer je ta stranka v večini |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | imeli, ki je pri tako važnem poslu, kakor so volitve deželnih poslancev, sila potreben. — Zato tudi odbor „Slovenije” ni imel časa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov prejema. V nekaterih deželnih zborih se je obravnavala potreba deželnih posojilnic; al od besedí |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino ſ' hudim shivljenjem Jesuſa ne satajimò! 42. Jesuſ pred deshélnim oblaſtnikam. Ko ſe je dan sasnal, ſe je Judovſki véliki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nasproti, ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan |
| Zlata Vas (1848): | me v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gledé na slovnik in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | najti. Velikih kovazhniz (fushin), plavshev, ſteklarij (glasharij) pa she ſploh deshelſka goſpoſka ne puſti ſtaviti, kjer je sa léſ terdó ; le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | per naſ vzhakati, zhe bomo uſliſhani, kar proſimo, de bi deshelſke goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so se pa presvitla Casarica v obertnisko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | O Bog! razsvetli in poterdi v vsim dobrim duhovske in deželske oblastnike in vlasti, da nas bodo na vse to napeljevali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih učenikov, nas ne bodo |
| Stric Tomaž (1853): | bi z opoviro in branjenjem še hujše naredili, kakor je. Deželske postave nam to prepovedó. To bi bil očiten punt zoper |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim služabnikam duhovskiga, dežélskiga in soldaškiga redú pred se priti dovoljili, in z vsakim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 25. Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most |
| Hrana evangeljskih naukov (1835): | ponishnim dusham rasodéva. Alj tudi ajdam, tudi Judovſkim poglavarjam, zelo deshelſkimu kralju, hozhe Bog rojstvo ſvojiga edinorojeniga ˛Sina osnaniti, pa na |
| Življenja srečen pot (1837): | priſego svédel ino ſvetimu Pavlu povedal, kteri ga je k' deshelſkimu poglavarju poſlal, de je ſvetiga Pavla is rok hudobneshov reſhil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | le samo naša gospòda, viši oblasti in naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | in jo spoštujemo. 3. Lepo je , de se duhovni in deželski nasprót ne vjédajo, in ne grízejo, kakor drugod. 4. Lepo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne ſlab imenovati in tudi bolji ni bil. kakor poſledni. Desheljſkih isdelkov je bilo zlo malo viditi in shitna zena ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ojſtró poſhtráſani bili. Naj ſkerbijo , de bo neporedna mladoſt po deshélſkih ſholah in v zérkvi od duhovnih pridgarjev tako poduzhena, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim |
| Sacrum promptuarium (1695): | enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojih ſhulah vaſs bódo gajshlali. 18. Inu vy bóte h' deshęlſkim oblaſtnikam, inu h' Krajlam pelani, sa volo mene h' prizhuvanju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo |
| Ta male katechismus (1768): | bres madesha bil, je on vonder pod Ponciam Pilatuſham tem duſhelskem oblastnikam na Krish perwit, na kriſhu umerl, inu potem pokopan |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhasneh rezhęh toku delezh? ſakaj preudaresh ti pred uſſakem svojem duſhelskem dellam uſſellej uſſe toku viſſoku? inu ſa ſvelizhanje svoje dushe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi ſe ta pomozhek doſezhi mogel. Potem bo z. k. deshelſko poglavarſtvo proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vredni goſpod Vladnika, to je ſtarovirſki ſhkof, kteri imajo tudi deshelſko oblaſt v zherni gori. Şram je naſ bilo, de niſmo |
| Fizika (1869): | Oknica, Fensterladen. Oko, Auge, Augapfel, 144. Oktava, Octave, 105. Ombrometer, dežjomer. Omér, Verhältniss, 54. Operngucker, glediško kukalo. Oplošje, površina, Oberfläche. Opóra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | race in gosí, ki se prMno koplejo in semtertjè žlabrajo; dežni červi, ki iz zemlje lezejo. Lepo vreme oznanujejo: Svetla, luna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo; komaj smo posejali, in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno |
| Roza Jelodvorska (1855): | vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | domu in imá polno bisago denarjev pri sebi. Zeló je deževalo in mož je bil do kože moker. Nezadovoljen z gerdim |
| Genovefa (1841): | je bil ſilno mersel in poſlédnjizh je jélo ſhe zlo deshvati in mêſti. Genovefa ſe je od mrasa treſla in njéno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na Českem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej |
| Fizika (1869): | število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih |
| Botanika (1875): | iz nekterih mest suhe južne Amerike, kjer skorej nikdar ne dežuje. Tam so v pretečenih stoletjih morske ptice nakupičile toliko tičjeka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leto — mi na dalje pravi — ſim puſtil travnik jeſen v deshevnimu vremenu, ali pa v sazhetku ali pa pri konzu sime |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | slaba spridena voda za pijačo, prebivanje pod milim nebom pri deževnem vremenu in naglo prehlajenje. Vsi ti vzroki napravljajo popačeno kri |
| Čas je zlato (1864): | zdrav in pri vsakem opravilu vesel. Tako je tudi v deževnem vremenu in pozimi počenjal. Veselilo ga je, se, ker je |
| Zoologija (1875): | na severji, pri nas ga videvamo samo na prehodu, ob deževnem vremenu se rad oglaša s piskajočim glasom. Nadalje je: kamenovalj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | naselbine Frlugov. Tu se nahajajo malni, ki meljejo le v deževnem vremenu, ker ta potok se navadno uže v spomladi posuši |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | peljal in pod dežobranam zraven koša krevljal. Če je v deževnim vremenu terg v kakim mestu, se pri naših kmetih toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogernilin širok klobuk na glavo djal, ter se je v deževnimu vremenu na pot podal; Krajnica je pa rjuho is domačiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa lepó , jo še 14 dni nebo. — Veliki petek deženi dobro letno pomeni. — S. Pogled v pretezhene zhaſe. Pred 260 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Solnce stopi v znamnje strelca. ) S. Martina dan oblačen ali deženi, nestanovitno vreme v prihodno pomeni. — Če s. Martin suši in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | st. Pavla lepó, dôbra letna bo. — Dan st. rešniga Telésa dežéni, slabo žitno letno pomeni ; če je pa lepó, dost žita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſmrad je zhervizham sopern in ſhkodljiv. Zhe je vezh dni deshevnih in gerdih, jim ne ſméſh oken odpréti; prenoviſh ſapo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vashnim maham obloshi, bo vrozhina in ſuſho loshej preterpélo. — V deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | samaſhi, de ne boſta desh in ſnég shivini nadléshna. — V deshevnih, simſkih dnévih preglej vosno in njivno orodje. Poſbkodvane lopate, vile |
| Fizika (1869): | V Evropi je proti severu vedno veče število poprek deževnih dni; v naših krajih najbolj po leti dežuje, in ravno |
| Fizika (1869): | in ravno tako je na Nemškem, kjer izmed 80 letnih deževnih dni jih pride 42 na poletje in 38 na zimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | roshe ſe bodo posnu vidit dalle. Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh, koker pol |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Fruht je savolo mrasa v'nevarnoſti. Po Letu. Je prezej deshevnu, al vender semla nebode nekoli prov mokra. Senu inu Shitu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gorni Veter, zhali jug, aku lih je vezhkrat, inu pogoſtu deshevnu, toku vender niſso velke vode, koker, kader ſneg prezh grede |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | veliku ſlamme, pa malu serna, zhe pa prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zimski mraz še nastopiti ; ak je pa gerdo, sneževno in deževno vreme, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se tudi Vam bolje ne godí — vedno mehko in grozno dežévno. Sovína, Voljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitne rastljine, vender je marsiktero leto večidel tiho ali pa deževno vreme, ravno takrat, kader se sadni popki narbolj odprejo in |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kir brinje odnaſha, de ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke |
| Fizika (1869): | jih pride 42 na poletje in 38 na zimo. Poletno deževje pa dade mnogo več vode kakor pa zimsko, ker po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cest v nje izteka, kar poti in ceste tudi o deževji prelužastih ne storí; voda se zna pa tudi porabiti ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem deževji nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sliši, da bo ajda, kodar je ni slana posmodila, vsimu deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba s soljo potresovati in potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so pa njive le nekoliko navdól, ali prek brega, de deževnica brez razorjev lahko odteče, je nar bolj njivo na ploh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jih prek sredi višam, jih na oblok naredim, de se deževnica polegama po njih v razore cedí. Kjer so pa njive |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz jame vergel, in napravim okrog drevesa jamelček, da se deževnica ali scer voda, s ktero drevó zalivam, ne oceja, ampak |
| Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854): | in obzidan jarek (graben), ki je za to, da se deževnica in snežnica iz dvoriša va-nj nabera, ker izprani gnoj in |
| Pozhétki gramatike (1811): | ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik, biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière, ſhipa, carrosse, kozhia |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupite, sakaj ne. Shup. Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vezh ſuhu, koker mokru, de ſi lih ob velikanozhnih zaitih deshi, je vender vezh ſuhu pod tem Planętam. Spomlad. Je vezhital |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lępi dnovi, mersle nozhí, inu velka ſuſha, aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | sa to tak glagol ni nelizhen, kakor je il pleut, deshí, ker ta il ni na meſtu nobeniga imena al nameſtiména |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe Bog na naſ ſpomni, Gorkó de v zhaſu nam deshi, Tak klaſje bo metalo. Pred lijo, tózho var' Bog je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | več taciga mraza ni, ki se vinu grozi. — Če Kres deži, orehov ni. — Ako je na st. Pavla lepó, dôbra letna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od Kresa veljá. — Če Rožnicvet bolj gréje in suši, kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi. — Séver, ki v tem mescu pogosto |
| Pozhétki gramatike (1811): | biti, il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nam sdi — Pa v kratkim vſe poséleni, Kjer górko bo deshilo. Ko shit' pokrije lehé vſe , In goſta trava kviſhko gré |
| Pozhétki gramatike (1811): | bom velál, falloir, treba biti, il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi se bolj dežja bal, kakor Krajnci. Vsaki mora svoj dežobran imeti, in komaj se kaka meglica na nebu prikaže, že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ženici sem ter tjè vidijo: vsi drugi pa nosijo bavélaste dežobrane, bahači pa clo svilne (židane ). Res je sicer, de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó dežjaboječe ljudstvo in vsako léto toliko tavžent goldinarjev za dežobrane potratijo, ali bi rokodélcam veliko dobička ne prineslo, ko bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele gre, ktere večidel le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa naši kmetje bolj gosposki postali in so jeli polimane dežobrane nosili; tudi ti niso deželi veliko denarjev pojedli, kér so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nekaj povém: Glejte! koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | domačiga platna okoli sebe ogernila in dežju naproti šla. Taki dežobrani so le malo veljali, in ne krajcerja ni šlo za-nje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de je dežjaboječi hlapec gnoj na njivo peljal in pod dežobranam zraven koša krevljal. Če je v deževnim vremenu terg v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi rokodélcam veliko dobička ne prineslo, ko bi vse k dežobranam potrebno blano v domačii izdelovali? Jest mislim de! — Obernimo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vremenu terg v kakim mestu, se pri naših kmetih toliko dežobranov vidi, kakor de bi bila le ena streha čez vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Glejte! koliko denarjev gré v ptuje dežele za dežobrane ali dežnike (marele) ? Mislim, de ga ni naroda, de bi se bolj |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | čutnične maže iz apoteke, 2 lota jagnedove maže, 2 lota dežočervnega olja, dobro jih zmešaj, da mažo dobiš. XVIII Poglavje. Sušica |
| Maria Stuart (1861): | nezaupanje, Prijazna vez naj za naprej oklepa, Francozki in angleški diadem! Aubespine. Kraljica slavna, to je dan vesel! Da bil bi |
| Maria Stuart (1861): | božje, za pasom kronico, v roci sveto razpetje, v kitah diadem, z dolgo, černo, odgernjeno tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | dolgo ne bova več ločena, dragi Pankracij! ” Med tem jima dijakon sporoči, da je vse pri- |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | poznajo, se bom že izgovoril kako. “ Naposled stopi k njemu dijakon Reparat ter ga prijazno popraša: „Prijatelj! ti menda nisi iz |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | milostljivi in spoštljivi papež bodo pričujoči, pa duhovni posamnih cerkev, dijakoni in notarji. Zató morate pa tudi vi priti ko glava |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v ptujo hišo, v plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so jeli na-nj pogledovati, pomenkovati se — gotovo o njem — zdelo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | le eno kapljico svete kerví. Vendar so se vsi umaknili dijakonu Reparatu, ki je tudi prišel z malo steklenico v roki |
| Rudninoslovje (1867): | barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri tudi kakor tolšča, kakor demant i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici |
| Kemija (1869): | ogljencu, kremenici in pri apnencu. V ravno tacih okoljnostih, kakor demant, se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo |
| Roza Jelodvorska (1855): | roke so večjiga spoštovanja vredni, kot pa zlati perstani in demanti na leni roki. O kako koristno ti je zdaj, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro |
| Gozdovnik (1898): | »Stoj! « zadoni glas Diazev. Zagledal je bil Kučila, s piramide idočega, da bi dospel |
| Gozdovnik (1898): | Svest si je bil, da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška |
| Gozdovnik (1898): | poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih ušes, da ju je kar zazeblo. Sledeči hip se zgrudi |
| Maria Stuart (1861): | nesreči, zmagovavca srečnega Zavist preganja. Meč pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema |
| Valenštajn (1866): | razvijó k odhodu se Veselemu, zapoje boben glasno, Vojak si diči šleme i klobuke Zelenim klasom, zadnjim poljskim ropom! Odpró se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | krasne narave. — Cerkev Jezuitov, ki leží nekoliko pod sv. Joštom, dičijo lepa malarija in novo cerkev sv. Antona, stoječo pred vélikim |
| Zlatorog (1886): | góspica po leti. In plesálci, to so dečki bodri! Svetločrni dičijo jih kodri, Bledo lice, jasno jim okó je, Ustne pa |
| Revček Andrejček (1891): | resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mk1, in odtod (a – b) : m = k – k1, tedaj je diferenca a – b res z m razdelna. § 73. 1.) Ako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njegov mnogokratnik bk, zato mora biti z m razdelna tudi diferenca a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Od diference odštejemo tedaj število, ako je od minuenda odštejemo ali k |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | to dobi potem tudi diferenca. § 18. Iz pojma o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 18. Iz pojma o diferenci izvira: 1.) Ako prištejemo k diferenci dveh števil subtrahend, dobimo minuend. (a – b) + b = a, b |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | imenujemo algebrajsko vsoto; n. pr. (+ a) + (– b) + (– c) + (+ d) + (– f). Diferenco dveh algebrajskih števil nam je môči vselej v algebrajsko vsoto |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pod a) v logaritmovniku mantiso prvih štirih številk in pa diferenco med to in naslednjo večjo mantiso, ki je v logaritmovniku |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred diferenco njiju absolutnih vrednostij predznak večjega števila. 4.) Vsota dveh nasprotnih |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sestavljenega iz decimalk pred perijodo in v perijodi, ter to diferenco vzameš za števec ulomku, čegar imenovalec ima toliko 9, kolikor |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | ako prištejemo k neizpremenjenemu minuendu subtrahend z nasprotnim predznakom. Dokaz. Diferenco (+ 5) – (+ 3) najdemo, pomaknivši se od števila + 5 v negativno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | vzemi iz one pomočne tablice na desni, katera ima to diferenco na čelu, proporcijonalne dele za peto in šesto številko in |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5) – (+ 3) = (+ 5) + (– 3) = + 2. Vzemimo, da nam je še diferenco (+ 5) – (– 3) izračunati. Tu treba od števila + 5 v pozitivno |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 2.) Diferenco razdelimo s številom, ako minuend in subtrahend s številom razdelimo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nan bil. So bile tri krajnſke inu ena némſhka pri„diga. Viſoko vredni proſht graf Auerſberg je „peto maſho pel. Silna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | troje ljudi zele dni po njivah s koſhmi sa seljo diga, de ima prilaſt, in potrebne dela sanemari; nameſto, de ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri nogah rastejo |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden se |
| Zoologija (1875): | III. Hranila. K hranilom spadajo organi prebavljanja, krvnega obtoka in dihanja. Ti organi so pri nižih živalih izraženi v najenostavniših oblikah |
| Zoologija (1875): | zadostuje prebavljanju in krvnemu obtoku, a neke kožnate prikrpine obskrbujejo dihanje. Še več! Pri polipih in morskih klobukih more vsa notranja |
| Zoologija (1875): | obéh stranéh navzen odpirajo luknjicami. Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo |
| Botanika (1875): | manj biti v njem. Ali če pomislimo, da se z dihanjem živali, z gnjitjem in se sožigom, in zadnjič s hlapenjem |
| Kemija (1869): | plin brez barve in brez duha, škodljiv ni, ker pri dihanji in pri požiranji ga mnogo pride v naša pluča in |
| Zoologija (1875): | tekoj se zopet napihnejo, ako skozi sapnik va-nje dihamo. Pri dihanji najpred posebne mišice razširijo prsno otlino, vsled tega se zrak |
| Zoologija (1875): | srebra. Po tacem poskusu izvemo, da ta tlak pri mirnem dihanji vzdigne živo srebro samo 1 do 3 milimetre, globokejši izdihi |
| Zoologija (1875): | lehko sklepa iz teh glasov. Kako se kri spreminja po dihanji. V §. 78 smo videli, da se kri, vrnivša se |
| Zoologija (1875): | ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz pluč in zopet vhaja v pluča, dela neki |
| Zoologija (1875): | v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. centimetrov, tedaj se stoprv |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pri govorjenji, tako tudi na vzdiganje in spuščanje prsi pri dihanji. Vsa ta sredstva se učé učenci rabiti, da morejo posnemati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Duh , kakoršnji zdaj med domorodci iz Novic in drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ta je z volno pokrita, da v neznani vročini komaj diha; druga sopet je na pol konja in na pol vola |
| Zoologija (1875): | pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih |
| Zoologija (1875): | na hrbtu pa utripajočo glavno žilo, ki nadomestuje srce. Dihajo večidel z dušnicami ali trahejami, to so po vsem telesu |
| Tine in Jerica (1852): | kaj ne dopadejo. Fajm. Kako je to? Jerica. Tako težko dišejo. Bledi so. Nič življenja ni v njih. Fajm. So že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1865): | obleka nista srečna. Med pesmimi premišljevalnega zapopadka nahajamo nektere, ki dišejo tisto malodušnost, tisto obupnost, kakor je bila zadnja leta nekim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal, ſe to nikdar sgodilo ne bo. Fajmoſhter. Pa vender ni |
| Oče naš (1885): | popraševal, kakošne so bile poslednje ure rajncega in ložeje je dihal, ko je zvedel, da njegov stric ni imel moči ne |
| Zoologija (1875): | o tem kaj vedeli, popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to |
| Robinson mlajši (1849): | Oča. Z globokim vzdehnenjem je jêl opet kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno |
| Zoologija (1875): | mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je stvar, da ljudje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Kakor je Ozhe mene poſlal, tako tudi jas vaſ poſhljem. ” Dihne va-nje, ino ſhe rezhe: „Prejmite ſvetiga Duha. Kterim boſte grehe |
| Divica Orleanska (1848): | petje, In z vencam jo preplête radosti, Na suho žêzlo dihne krasno cvetje, Vladar je pevc, on serca kralj sloví, Visoko |
| Gozdovnik (1898): | Don Estevanu se je pridružil, da bi nam srca pretipal. « »Dihniti mora! « »Ohladiti ga moramo! « »Pravita pač tako, ali med besedo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se smejal lepote plesa. «« »»Naprej tovarši! psi halo! Šuj, šuj ! diho ! šuj, husasa ! «« In psi popadejo strašnó, Kar ravno je nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | selene klaje shivini ne polagaj. — Şadej ſe rad jaſtrob in dihur k hiſhi perkradeta; imej per kuretni ſkerbno okó, de ti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le,” pravijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | St. Ivanu 1 „— „ „ Anton Braćić, podžupnik v Lučah — „ 20 „ „ Žlicarjev, dijak v Celji . . . . 1 „ — „ |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | Kako je to potrebno, sem se jaz prepričal uže kakor dijak. Povabili su me na berbu v vinograd Rittersberg v prijetnu |
| Ta male katechismus (1768): | Ozheta zhes uſſe stvary postavlen, inu povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti |
| Zlatorog (1886): | soškem mostu v krčmi krepčájo Na veke žejna grla si dijaška. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1876): | in stopinje dospel — dospel v sedanjih časih! Gosp. Winkler je dika uradnistva, on vzdržuje sè svojo umnostjo in delavnostjo tri vogle |
| Lohengrin (1898): | srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti pira zdaj sta ubegla, Da bi |
| Divica Orleanska (1848): | Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim se z orožnim jeklam, De bi si venc |
| Mineralogija in geognozija (1871): | in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | bi se spomnili dogodeb leta 1848. in 1849., ko je diktator Debrečinski Avstrijo razdiral, da so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | iz francosko-nemške vojske leta 1870. po vsem svetu dobro znani diktator francoski Leon Gambetta. — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1883): | še veči posel; odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator” po balonu iz Pariza in je dospel dne 9. oktobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Zhe imaſh malo zhervov, jih lahko na kazih misah ali diljah ali niskih in ſhirokih polizah v ſvoji hiſhi imaſh in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de se hitreje posuší in ne razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ti bo polagama sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z voskam pomazani dili z žlico blekice, ktere z janežem potresi, speci in še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sliši, če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno diljo žaga; ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d. |
| Kuharske Bukve (1799): | perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro s' moko, rasloshi nudelne na ploſk gori |
| Kuharske Bukve (1799): | potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej, jo s' moko potręſi, deni gori sręsane nudelne ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo, zvaljaj ga z valjarjem do debelosti eniga persta ter ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mehurčike dobi in se sam od žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne vidi. Kedar je kopito porezano in mertev rog od dile in strele odločen, se mora še popiliti. Potem naj kovač |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in rumena sokrovica ali clo gnoj se pokaže. Tisti del dile, pod kterim otiske ležijo, je navadno bolj gorak, kakor ostali |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | na benceljnu ali na nadkopitu si luknjo odperl: je treba dile alj strele toliko odrezati, kolikor jo je gnoj razjedel. Sicer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na muhe postaviti, de se osuše in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | staro gledišče (arena); v gledišču dnevno razsvetlenemu so nocoj igrali diletanti (oficirji) in so se tako dobro vedli, da sta Cesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Ko staro ozidje dalje rušijo, se prikaže deskica, verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nune doma pridelujejo, je zlo dopadla. — J. Maucove tanjko vrezane dilice ali furniri za mizarje, ki jih v Mlinšah blizo Moravč |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | puſhati. Ko ſe vſi zhervi vpredejo, je treba leſe in dilize, na kterih ſo bili, vseli in lepó poſnashiti. Şhe le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | letu vezh pohiſhtev v bolji ſtan prenarejenih : nameſti ſlamnatih in dilnatih ſtreh ſo jih 9 s ploſhami, 2 s koſitarjem, 344 |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skoraj celó nič ni, je pa več trahitovih in basaltovih. Diluvialne tvorbe pa vidimo da so prerili samo vulkani, ugasli in |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Diluvialni utvari imajo često živalske ostanke v sebi in sicer take |
| Mineralogija in geognozija (1871): | hranijo le ostanke tacih živali in rastlin, ki še živé. Diluvialni nasadi so se na Slovenskem **) posebno ob Savi, |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali shnablji v uſta; zévka pa |
| Ferdinand (1884): | ki me hoče požreti. Zdi se mi, da vidim le dim in žvepljeni ogenj, ki svoje iskre na-me meče! « Tako je |
| Gozdovnik (1898): | puške, ter strmi na kraj, kjer se je uzdigal smodnikov dim. Tiburcio stopi iz grmovja. »Hitro, don Avguštin, hitite semkaj! potrebujem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ampak gola resnica, kar so nam v Novicah od močí dima zoper slano pisali. De bi pač naši kmetovavci te resnice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se mu na persi vleže |
| Blagomir puščavnik (1853): | ognja, nad strehami grada se valijo čemi strašni valovi gostega dima, in pri oknah šviga svitli zubelj na vse strani. To |
| Roza Jelodvorska (1855): | jame zdaj vogljar ostrašen, in ko bi njegov obraz od dima in voglja čern ne bil, tako bi bil, zlo merliču |
| Rudninoslovje (1867): | se lehko zažge i gori z belim plamenom, nareja veliko dima, i smrdí po smoli. Nahaja se sosebno v severnej Ameriki |
| Gozdovnik (1898): | po indijanski tako, da od daleč ni bilo poznati ni dima ni plamena. Velika dolga pipa, ki ima pri takih indijanskih |
| Gozdovnik (1898): | in rjove. Oče pride doli k meni, črn od smodnikovega dima, in po vsem životu poškropljen s krvjo. « »Kaj stori? kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | de se nič ne kadi, kér sadje ne sme po dimu smerdéti. Lese iz protja spletene naj bodo po sežnji dolge |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | vse pelje Bogu naproti. Ustavili so se pod goró. V dimu, plamenu ino v potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je |
| Zoologija (1875): | in ne pokvari. Iztrgajo mu noge in meh posušé v dimu. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi dvanajstoperstnik imenujemo; obVredništvo, sta znotrej vselej prisadna, silno rudeča, dimasta ali pa zelenkasto višnjeva, žolčna in gnjila viditi. Žolčni konec |
| Gozdovnik (1898): | Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov, gotovo! « »Ne briga me nič! « »Ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetje ne vejo , koliko dobrot imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lehko ozébejo, ki niso zadosti toplo obuti. Ljudjé, ki po dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | imajo ! Škodljivi zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Tudi je dobro jajze v kako moſhnjo djati ter v dimnek obéſti — tako ſe bode o kadilo. ” „Ako ima tvoja krava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de ima velbano kuhnjo in dimnik. 47. Povrazhila pa vſiga na enkrat sato ne dobi, ker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se v kak tenak pert ali papir zavije in v dimnik obesi. — To pri mesu posebno lepo farbo in dober vkus |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsemi devét goſenz od vſaziga vogla sélnika in jih v dimnik obéſi. — Tako ſi jih ſhéſt in trideſet pregnal. ” „Kadar goſpodar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nosh v prag vtakni ali pa rasbeljeno shelesno koso pod dimnik poſtavi, zoperníja bo govoto nehala. Sakaj tako boſh zopernizo obodel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Jožefu blizo Marburga je domačo gospodinjo v nekim hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vsela — ali ſaj ti nosh is praga, ali koso ispod dimnika. ” „Ako imaſh glivo (gobo) na vratu, ſe vſtopi s obrasam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſnetljivo shito mlatijo, ſo zherni, kakor de bi is dimnika perſhli. Varite ſe tedaj ſnetljivza, de ſe vam v sernje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zrak je po dimnicah in po zapertih kučah. Dimnice, ki dimnika nimajo, so hitro dima polne, ki človeka duší, ter se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de nar vezhkrat neſrezha po ognju is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lansko in letašno leto tega prepričal, de je dim iz dimnikov bližnje nograde te škode obvarval in de ni norčija, ampak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pokrili; rasun tega pa ſhe 215 sidanih opashov, 28 varnih dimnikov in 23 odvódov bliſka naredili. Dva pogorelza pa niſta pomozhka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blizo vidimo; smrad iz odstopov ; iskre na piskrih; saje iz dimnikov padajoče; dim proti tlam tlačen; glasje zvonov; voda bolj na |
| Fizika (1869): | nam plamen kaže, v ktero mér da teče zrak. Prepih dimnikov in lamp ima svoj vzrok v tem, da se k |
| Fizika (1869): | v hudej uri ogibati vzvišenih predmetov, kakor stolpov, dreves, visokih dimnikov, itd. Resnično prav nevarna so posamezno stoječa drevesa ali gozdiči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | premajhna, kajti peč veliko več zraka v-se vzame in po dimniku iz hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih |
| Zlatorog (1886): | Ozkem, strmem, dimniku podobnem, Segne kvišku naposled z desnico, Zgrabi trde kámene ostríne |
| Mineralogija in geognozija (1871): | apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | veljavo kroni. Taki stranki, ki ne prizanaša ne državi ne dinastiji, odločno nasproti stopiti ima zdaj grof Taaffe popolno pravico in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | samo nemški narod, in v upor se je stavila celó dinastiji. Tako si je ta stranka sama z obraza strgala masko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) ohrovt. Vzemi zeleniga ohrovta odberi debelo perje in štorže, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | grahova župa, ktera je dobra per več postnih jedilih. Dušen (dinstan) zelen fižol. Bob ali fižol vsih nit dobro otrebi, na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) krompir. Srov krompir olupi, na kočnike (burfelce) zreži, s srovim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesno župo zali, ali odrastelke z njo dobro prekuhaj. Dušene (dinstane) kolerabe. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | biti in ta jed se precej na mizo da. Dušene (dinstane) pražole. Deni v kozo dobro stolčene in osoljene pražole in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | oberni jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bedro vanje in pusti ga dobro z njimi zavreti. Dušeno (dinstano) koštrunovo bedro. Do mehkiga ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj, kakor rezance (nudelne) zreži, v srovim maslu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de se počasi pari (dinsta). Čez nekoliko časa pokrov odkri, šuko oberni, spet pokri, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti gostljato. Pečenkna polivka. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih pa s prav malo vodo vred tako dolgo pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso s tim pokrije. Ko se je do mehkiga dušilo (dinstalo), se iz nje vzame, polivko od zelenjave odcedi, pusti jo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekej tudi razsekljanih sardelj in, ko se je nekoliko dušilo (dinstalo), na v skledo djano ribo deni. Pečena jegulja. Jegulji glavo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | moke, perdeni razsekljanje, potem pa, ko se je malo dušilo (dinstalo), perli eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti |
| Kuharske Bukve (1799): | en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo pri dinjah, buzhah, kumarah in pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | smerdlivu meſu, inu vſse od sverjazhine, shivinsku mzſsu, speh, ſad, dine, kumare, al murke, zhebov, ſtar gniv ſer, shaibel, terdu vinu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'poprejſhnim Meſzu pomoriti, vſse ſorte sęliſha sa kuho ſejati, Dine, Buzhe, Kumare, de ſo peſhke, 2.al 3. Leta ſtare, ſaditi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poględajo tę zhepine; vſe , vſe je prozh ; roshe ſo pohojene , dine vſe pomèſhkáne — Jeſt vam povęjm, Matizhek; de potler nebote |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | pride. ) Sej je mehkó doli — Zhe raven ene dvę, tri dine smèſhkam — Nęshka. (ga nasaj dershy. ) Nikar , sa boshjo volo te |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala , Dine pod konja hitala. Tišila ¹) jo je svekarva ²) : Muči ³) , premuči, snasica |
| Sacrum promptuarium (1695): | enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra, glihi vishi vmej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Iz parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v |
| Valenštajn (1866): | Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka morda vojaku druzega tréba nej? Mére je |
| Deborah (1883): | prižgal, vesel in zdrav je bil. Krčmarica. A po noči dir in krik! Ana je pritekla po kisa, vpraševala sem, a |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | "Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k sreči me dojde nek voznik in |
| Gozdovnik (1898): | slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan, pa je šepal in |
| Valenštajn (1866): | i dolzih Laseh, ki so se razvezali v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj |
| Gozdovnik (1898): | ter se jahaje nagne daleč naprej, da bi v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in |
| Robinson mlajši (1849): | bi bil žreblje zabil. Potle je navertal v brano, toliko dir — lukenj, kolikor je zôbi imeti imela, jih je v njo |
| Robinson mlajši (1849): | domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal. „Za |
| Robinson mlajši (1849): | spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote besede |
| Robinson mlajši (1849): | dogotovil, ve — nj potle lamico z mladima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luknjo z gostimi vejami zagradil. Kako je nine zadovoljen |
| Robinson mlajši (1849): | si je pomislil, „kar se je Petku tako strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko |
| Robinson mlajši (1849): | ne bil zdrav vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec — dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v ude, ko so Poljaki ministru naravnost rekli, da od direktnih volitev nočejo nič slišati. Drugo jih je poparilo to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | dežel. Iz Dunaja. — Ustanoverce že več dni božjast lomi zarad direktnih volitev, kajti vsak dan bolje vidijo, da ne gré tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Gradzu je véliki vishar zele drushbe, ki ſe mu veliki direktor pravi; tam ſo pervi oſkerbrtiki in piſarji, tam je kaſa |
| Gozdovnik (1898): | Ne briga me nič. « »Tudi ne, če vam vzamejo belega dirjalca travane? « »Bog, tega moram imeti. Če ga bodo hteli vzeti |
| Gozdovnik (1898): | jezdec je bil dekleta zagledal. Oko se mu zažari in dirjalca obrne proti dekletu. S spretnim skokom je stal pred deklino |
| Gozdovnik (1898): | ponujal je najslovitejšemu lovcu 5000 frankov, ako mu dobi belega dirjalca prerije. Lovec je sprejel ponudbo. |
| Gozdovnik (1898): | ga tudi ukrotili. « »Ne briga me nič. Moram ga imeti. Dirjalec je travane. « »Ne verjamem, da bi ga hotel prodati don |
| Stric Tomaž (1853): | odpeljan, zasede konja, in po ravno tisti poti za njima dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža |
| Stric Tomaž (1853): | ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat, da bi mu drugi dan |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | svoje školjke ž njimi napolnim. Pri teh besedah skoči in dirja k staremu drevesu. Ali kako se zavzame, ko nič drugega |
| Zlata Vas (1850): | imeli, je s šolmojštram in z nékimi mladénči po polji dérjal. Mládénči so verižice (ketinje) za sabo vlačili, dolge droge v |
| Zerkviza na skali (1855): | je saſedlal veſ preſtraſhen in omamljen ſvojiga konja in je derjal v nozhi proti ſvojimu gradu, kjer ſo ga she dolgo |
| Zlata Vas (1850): | v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas. |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je vidila, da nič ne opravi. Konj pa je zmiraj dirjal in pridirjal na zadnje na mesto, kjer so ponočne straže |
| Stric Tomaž (1853): | v veči varnost obesil. Kmalo tudi tega zapusti in spet dirjata sama po dolgočasni cesti, zamišljena v zgodbe preteklih dni. Vender |
| Genovefa (1841): | sbudí vojáke, pomaga ſam konje, napaſti in oſédlati, sapové neprenéhama dírjati, ſam kônja saſéde in ſe s ſvôjimi vojaki odpravi. Smiraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rok gre. V resnici zamorejo reči, de so stariga konja dirjati naučili. Naj tedaj ne zamerijo, če se mi sèm ter |
| Čas je zlato (1864): | sedlu in si upa z nar boljšim jezdicom za stavo dirjati. »De te hencaj! to je pa že jak mladeneč! « reče |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | rekel nevoljno; »ker hočeš tako, bom šel po svetu; têči, dirjati, beračevati, krasti, goljufati hočem in pred me ne boš videla |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vse svoje konje prodati; med temi je bil tudi sloveči dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kamenje posnati ſim ſe vadil 1793. S ozhetam, Marka Pohlin, Diſkalzeatam ſe isnanim 1773, piſhem nékaj krajnſkiga inu sakroshim nekitere peſme |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | tedaj v tem slučaji neki odbitek. Ta odbitek se zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zove diskont (Discont) ter se računa po procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | po naredbi S. Čeha v dan 9. julija s 6 % diskonta. Kupil sem od K. Bregarja tukaj proti svojemu akceptu v |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | J. Kluna v Trstu v dan 31. julija s 6 % diskonta ter jo poslal A. Pasinju v Trst. Prodajalnica je iztržila |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals). |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 5 %, c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo |
| Blagomir puščavnik (1853): | mislim, da vam bo tukaj zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in |
| Zeleni listi (1896): | Tudi Ivan je dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | komaj zhaka, de bi pokuſila, kako ji bo draga jéd diſhala. Jesi jo, de she ſpet svonzhek v' ſhtazuno sove, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge neštevilne So spomnike stav'le zlate, De spomin |
| Roza Jelodvorska (1855): | povabi Rozo, de bi prisedla k zajterku. Dobro so ji dišále jedí, in jo jako okrepčale. Po zveršenim zajterku pravi dobrotljivi |
| Ferdinand (1884): | drevesom. Uljudno je ponudi neznanima gospodoma, katerima so prav dobro dišale, ker ju je vže močno žejalo. »Prav sladke so in |
| Zlata Vas (1848): | bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi djali, če so pozneje na |
| Robinson mlajši (1849): | ste brezskerbno pri materinem vimeni ležale, ino jima je prav dišalo, Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje pogledaval |
| Blagomir puščavnik (1853): | večerjo, prinese kupico dobrega vina, kar je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | gosposkih jedí sem ti danes prinesla, gotovo ti bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dnarjam poſebej dober grishlej kupiti, zheſar je ji nar bolj diſhalo. Njeno nar vezhi veſelje pa je bilo, kedar kako vezherko |
| Robinson mlajši (1849): | ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego li meso naših psov. Otroci! vse je za pot |
| Blagomir puščavnik (1853): | viteza Miroslava Gorjanskega. ” — Ali, primaruha! vino mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka |
| Najdenček (1860): | povelju vina in kruha. Ko sim si jez dal dobro dišati in sim tudi Mignona napasil, je kupec vse papirje pazljivo |
| Pozhétki gramatike (1811): | court, omolkniti, vmolkniti; frapper fort, mozhno terkati; sentir bon, dobro diſhati, itd. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi |
| Robinson mlajši (1849): | v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte pak, da onde psi |
| Blagomir puščavnik (1853): | reče Milko in se bliža možu, meni nikjer prav ne diši, naj bom kjer koli hočem. „ — ”Po tem takem vas pa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bo dobro dišalo. ” „Kako je to? saj mi vsaki dan diši. ” „Danes mi je dobrotna gospodinja poslala od lastne mize prav |
| Kemija (1869): | žestine, vinskega cveta in klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in |
| Botanika (1875): | smrdelje (Anthemis Cotula), ktere cvetišče ni votlo in ktera neprijetno diši. Velika krasota naših vrtov so iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí! Reſ je, de mora kmet terdo delati, vedno sa ſvoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi, birt s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | takó vbogi, tako smaukljivi ſlovenſhini, ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jak. Tok naj pijejo, no! — kaj jim ne duſhy? Ansh. Kaj jih morebiti glava boly? Tulp. Bom vshę — bom |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | kiſlu vinu radi nepijete? Jak. Shema ! sato, ke mi ne duſhy. Miz. Prov! jeſt tudi Ansheta nozhem, sa to, ke mi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro dišé. Meso mladiga zdraviga konja se enači telečjimu, in meso starjih |
| Kemija (1869): | nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin, strupov (otrovov), jedil, dišav in barvil z najčudnišimi in najnasprotnišimi lastnostimi. No pri vsem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa. Nekaj uzhenzov pa je menilo, de bi ſe bila diſhava raji prodala, ino zena med uboge rasdelila; toraj ſo nevoljni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim je ſhkodljivo in od njega poginejo; dim ali kaka diſhava ali ſmrad jim je sopern. Majhne zhervizhke paſi s voljnim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe mu je is ſerza ulila. Potlej ſta telo s' diſhavami v' drago tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nekaj poboshnih shen, ki ſo v' Jesuſa vérovale, s' drasimi diſhavami k' grobu; Jesuſovo telo bi rade bolje vmasílie. Shaloſtne pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de moj nos nič zoperniga ne občuti, kér vse sorte dišave prijetne in neprijetne le k verhu pod strop silijo, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ležim, jutri že hodil med izvoljenimi svetniki in duhal nebeške dišave? Da bi jaz ubogi deček, ki sem komaj še šolo |
| Kuharske Bukve (1799): | pa poſuſhene kukmake drobno rasſękaj, smęſhaj med raspeſhtani krompir, perdeni diſhave inu |
| Kuharske Bukve (1799): | ribaj ob lemonovo kosho, ta zuker deni notri, inu druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une |
| Kuharske Bukve (1799): | v' eno koso, perlì shupe, de ſe povrè, oſoli, daj diſhave, potle puſti ohladiti. S' tim nadęvaj kapuna, ga sashi; potli |
| Kuharske Bukve (1799): | na njo en polizh jęſiha inu vode, zhebula, lemon lupka, diſhave, kuhaj jo notri. Potle kosho odberi, ſpuſti sa velikoſt eniga |
| Kuharske Bukve (1799): | meſo; naręshi v' shelęsno koso maſhobe, musga, mladiga preſizhoviga, ſpeha, diſhave ali gvirza, diſhęzhih ſęliſh, lemon lupka, zhebula, enmalo jęſiha |
| Kuharske Bukve (1799): | eno koso na sherjavzo, notri deni vſe shlaht sęliſha inu diſhave, kakor sgoraj sa teſto. Sadnizh deni samasane polshe notri kuhat |
| Kuharske Bukve (1799): | goveje shupe gori, de ſe vkup kuha na sherjavzi, perdeni diſhave inu ſoli kar je prav; potle presheni ſkusi ſito v' |
| Kuharske Bukve (1799): | eno ſklędo, perdeni namôzhene inu ſpęt oshete pogazhe, ene jajza, diſhave inu ſolí, inu enmalo moke, ako je preſuho, perlì |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To je ſtorila is |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi |
| Kuharske Bukve (1799): | hladíti, poloshi jo na en s' maſlam namasani papir s' diſhavo, selenjam, inu lemonovim ſokam; jo ſpęt deni na mręſho, pezi |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa ſe tudi s' tankim ſhpeham obloshí, inu potręſe s' diſhavo, kar jo je oſtalo od ſhpeha, katiriga ſi naręsal sa |
| Kuharske Bukve (1799): | moko, inu ribanim kruham, inu majeronam, ali pa s' drugo diſhavo. Ako namęſti vina perlieſh jęſiha, perdeni rosmarína nameſti majerona. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | otira ſ' ſvojimi laſmí, ino na sadnje mu islije vſo diſhavo po glavi. Diſhave lepi duh je vſo hiſho navdal. To |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe i. t. d. vanjo perneſti |
| Kuharske Bukve (1799): | nadęvati. 252. Męſhana ſalata, ali smęſa. 253. Plęvnati ſir. 254. Diſhavno vino. Krauterwein. 255. Sęlni jeſih. Krauter = Eßig. 256. Krebúlzhina shupa |
| Kuharske Bukve (1799): | katire ſe bol perjętne, inu ſe nam bol sdrave sdę. Diſhavno vino ſe nareja od vertneh diſhav al v' moſhti, al |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti ſtati, de ſe vzhiſti, deni ga v' ſtaklęnze. 227. Diſhavno vino. Oſem bokalov vina savri na sharjavzi v' pozínenim kotli |
| Kuharske Bukve (1799): | ternúl. Schleenwein. 225. Molínovô vino. Brombeerwein. 226. Limonovo vino. 227, Diſhavno vino. Gewerzwein. 228. Bresova voda kakor Shampanſko vino. 229. Zitron |
| Kuharske Bukve (1799): | med ſir, bo imel dober duh, inu perjęten pokúſ. 254. Diſhavno vino. Diſhiozhe sęlſha ſe naberajo, inu ſuſhę; negrędo vſe ſkup |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravi: Te jedro mika, zgrizi lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši |
| Blagomir puščavnik (1853): | zunaj košček suhega kruha bolje dišal, kakor notre v gradu dišeča pečenka. ” — ”O! reče Milko in se bliža možu, meni nikjer |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe diſhezhe pereſza ſo ſe v' svesizi poſuſhile, potozhnize pa, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | strah imenuje spomín. — (Konec sledí. ) V jeseni spomlad na Krajnskim. (Dišeče in divje vijolice v cvetji) smo 7. dan tega mesca |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami polni predele dišeče, In prejo vertí na vreteno berneče, Nabira v omare, očistjene |
| Botanika (1875): | kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno olje v sebi; pelin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | V temu izboru bo kakor v vencu spleteno naj bolj dušeče cvetje dubrovniškiga vertnarstva, ktero vsaki rodoljub lahko zadobiti more, in |
| Genovefa (1841): | in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli na to dva bokala |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha, potem jo skozi |
| Oče naš (1854): | otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſlovenſko opomnize pravi: med sale opomnize alj potozhnize je nekoljko diſhezhih pereſz djala. Mina je v' shivo zhutila, kaj Shofka s |
| Zlatorog (1886): | stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | luske ostergaj, potem jo iztrebi, na slani vodi z nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in pol maselca jesiha v ponev zli in z nekoliko dišečimi žbicami in muskatovim cvetam pol ure kuhaj. Ako se med |
| Kemija (1869): | alkoholu 2 ekvivalenta vodenca, in naposled dobiš neko po éteru dišečo tekočino, aldehid imenovano. Ako si aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca |
| Mineralogija in geognozija (1871): | koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako značivna |
| Zoologija (1875): | navadno rovko ali hrčico (Sorex araneus), pritlikovo hrčico (S.pygmaeus) in dišečo hrčico (Pachyura suaveolens) podoba 62 (v naravni veličini), ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | snajo dobiti. Zimske misli. Od polnočnih merzlih krajev Ojstra sapa dije, Ravno polje, verh Triglava Ogrinjalo bélo krije; Več se travnik |
| Gozdovnik (1898): | Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih dije sreča in ljubezen. « |
| Lohengrin (1898): | omečevala, Da milost bi i grofu dal. Ortruda. O srčna dije ti zahvala! Elza (v kipečem, radostnem vzhičenju). Da jutri te |